GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
LETO XXIV.
KAMNIK, 14. MAJA 1984
• S seje predsedstva OK SZDL
Stabilizacijske naloge uresničevati konkretno in učinkovito
Osrednja pozornost na seji predsedstva OK SZDL, ki se je je med drugim udeležil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Rudi Kropivnik, je bila namenjena gospodarjenju v občini in uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Z rezultati gospodarjenja v lanskem letu v naši občini nc moremo biti zadovoljni. Celotni prihodek in dohodek sta v občini počasneje rastla kot v regiji in republiki, medtem ko je bil razporejeni čisti dohodek višji od dohodkov v regiji in republiki. Kamniške delovne organizacije so razporedile za osebne dohodke več sredstev kot republika in regija. Bistveno slabši od načrtovanih so bili tudi rezultati, doseženi v izvozu, saj je bil izvoz v letu 1983 za 14,2% nižji kot leto poprej. Poslabšala se je tudi likvidnostna situacija, zaradt slabše likvidnosti kupcev se je povečal delež neplačane realizacije za 60%. Finančna moč kamniškega gospodarstva je padla, saj so bila lastna sredstva nižja od tujih, kar bo ob rasti obrestnih mer zmanjševalo razpoložljivi dohodek. Poleg dveh temeljnih organizacij, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva in TOZD Gostinstvo in žičnice, ki sta poslovali v letu 1983 z izgu-
Kovinarji Slovenije bodo tekmovali
V letošnjem letu bosta občini Kamnik in Domžale gostiteljici 8. delovnega srečanja kovinarjev naše republike, ki bo potekalo od 24. do 26. maja 1984 v delovnih organizacijah obeh občin. Na njem bo več kot tristo najbolje uvrščenih kovinar j ev z občinskih oziroma regijskih delovnih srečanj in približno stopetdeset strokovnjakov v spremljevalnih in ocenjevalnih komisijah, ki bodo skrbeli, da bo srečanje potekalo po vseh pravilih.
Svoje teoretično in praktično strokovno znanje bodo merili strugar j i, brusilci, orodjarji, rezkalci, konstrukcijski ključavničarji, kovači, livarji, plamenski, MAG, REO in TIG varilci, otto in diesel mehaniki, TV mehaniki in letos prvič na republiškem tekmovanju avtokle-parji.
Teoretično tekmovanje bo v Osnovni šoli Fran Abreht v Kamniku, praktično delo pa v delovnih organizacijah obeh občin. Zato je prav, da tudi našim bralcem predstavimo gostitelje delovnega srečanja in jim tako približamo dogajanje. Program in organizatorje tekmovanja predstavljamo na strani 6-7.
bo, je precej delovnih organizacij poslovalo tudi z motnjami.
Položaj v gospodarstvu se je v prvih treh mesecih letošnjega leta nekoliko izboljšal, doseženi so bili sorazmerno dobri rezultati, tako v obsegu fizične proizvodnje kot tudi v izvozu, kar pomeni določeno spodbudo, vendar je še prezgodaj za prevelik optimizem. Predsedstvo je pretreslo tudi uresničevanje nalog iz programa dolgoročne gospodarske stabilizacije, ki ga je sprejela občinska skupščina v decembru lani. Ugotovljeno je bilo, da večina nalog sicer poteka v skladu z opredelitvami v programih, pri izvajanju nekaterih nalog pa smo v zaostanku, kar je v posameznih primerih tudi posledica objektivnih okoliščin, saj kasnimo tudi s sprejemom nekaterih temeljnih dokumentov, predvsem smernic družbenega plana SRS.
Ob tem pa niso znani tudi ukrepi, ki jih bo sprejela Zvezna skupščina in njihove posledice na gospodarjenje v občini, kakor tudi na posledice sprostitve cen. Predsedstvo je bilo seznanjeno z nekaterimi ocenami posledic teh ukrepov, zato je menilo, da je treba zlasti skrbno spremljati gospodarjenje v tistih delovnih organizacijah, ki jih bodo ukrepi, predvsem zvišanje obrestnih mer in cen, močneje prizadeli. Vsako delovno organizacijo bi morala pri oceni svojega poslovanja in sprejemanju ustreznih ukrepov izhajati iz svojega položaja v panogi.
Poslabšana likvidnost delovnih organizacij, pa tudi zvišanje nekaterih drugih obveznosti tudi terja, da se temeljito preveri vse obveznosti, ki se krijejo iz dohodka delovne organizacije. Glede na zelo racionalno obnašanje na področju skupne in splošne porabe je bila v Sloveniji podprta usmeritev, da ne bi smeli dodatno zmanjševati skupne in splošne porabe, pač
pa bi morali iskati rezerve v raznih članarinah, prispevkih za SIS materialne proizvodnje itd. Tudi v občini je stanje na področju skupne in splošne porabe precej kritično, saj bi bila z nadaljnjim omejevanjem skupne porabe ogrožena celo realizacija zagotovljenih programov.
Predsedstvo je opozorilo še na nekatera odprta vprašanja, o katerih bo potrebno temeljiteje spregovoriti, od tega, kaj v občini pomeni prestrukturiranje gospodarstva, povečevanje proizvodnje s povečevanjem produktivnosti in modernizacijo, do zaostrovanja socialnih vprašanj, ki jih odpira realen padec življenjskega standarda. To pa terja od vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, poslovodnih in strokovnih delavcev konkretno in učinkovito aktivnost za uresničevanje načel in nalog i/ programa gospodarske stabilizacije, j. z.
Štafeta mladosti v Kamniku
V petek, 11. maja smo Kamni-čani pričakali štafeto mladosti, skupaj z njo pa smo pozdravili tudi kurirčkovo torbico. Že popoldan se je začel program, saj naj bi letos sprejem štafete in vzporedno kulturni prcgrann potekal nekoliko drugače kot prejš-
nja leta. V parku pri knjižnici so se nam predstavili mladi kamniški kantavtorjl, na prireditvenem prostoru so se predstavili taborniki, ki so imeli tam postavljene tudi v oje šotore. Ob 18. uri se je začel kulturni program, kije trajal vse do prihoda štafete in ku-
godba in mladi folkloristi iz Most, ki so odplesali nekaj plesov. Ves čas pa je bil na prireditvenem prostoru tudi ansambel »Pušelc« in Franček, ki je vodil kulturni program. Ansambel »Pušelc« nam je igral vedre melodije, medtem, ko smo čakati na
Kurirčkova pošta 1984
V mesecu mladosti imajo tudi pionirji svojo akcijo. To je sedaj že tradicionalna akcija vseh slovenskih pionirjev - KuriČ-kova pošta, ki ostaja privlačna oblika ohranjevanja spomina na partizanske kurirje, na pionirje, ki so z zaupanim sporočilom hiteli od javke do javke. S pogumom in hrabrostjo so morali mimo vseh nevarnosti varno prenesti sporočilo v prave roke Tako še danes ostaja eden izmed osnovnih namenov Kurirč-kove pošte: varno in hitro prenesti zaupano sporočilo do naslednje javke. Pionirji s številnimi aktivnostmi v mesecu Kurirčkove pošte in s sporočilom v torbici manifestirajo svojo pripadnost vsem revolucionarnim vrednotam ter pripravljenost te vrednote ohranjati in ustvarjalno razvijati.
Letošnje sporočilo je namenjeno predsedstvu Republiške konference Socialistične zveze delavnega ljudstva Slovenije. Pionirji ga bodo predali na zboru pionirjev Jugoslavije, ki bo 2. junija v Trbovljah. Na poti letošnje Kurirčkove pošte je največja pozornost namenjena zgodovinskemu pohodu XlV. divizije na Štajersko pred štiridesetimi leti ter prvemu zasedanju slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
V kamniško občino je Kurirčkova pošta prispela 7. maja in sicer smo jo sprejeli na Črnivcu. Po kratkem kulturnem programu je Kurirčkova torbica nadaljevala pot po osnovnih in podružničnih šolah. V kamniški občini bo do 15. maja, ko jo bodo pionirji podružnične šole Duplica predali pionirjem občine Domžale.
Z. N.
rirčkove torbice na prireditveni prostor. V tem kulturnem programu so se predstavili združeni otroški pevski zbori kamniških osnovnih šol z nekaj melodijami, mešani študentski pevski zbor iz Kamnika, recitator ji Srednješolskega Centra Rudolfa Maistra,
Ob prazniku organov za notranje zadeve
Letos mineva štirideset let, kar je Maršal Tito v Drvarju s svojim ukazom postavil temelje za varnostno službo pod takratnim naslovom oddelek za zaščito naroda - OZNA. Temelji varnostne službe so se dograjevali skozi celotno obdobje NOB.
Izkušnje iz tistih časov še danes s pridom koristijo organi za notranje zadeve. Naloge so sicer drugačne kot pred štiridesetimi leti, ko se je bilo treba boritf proti vsem vrstam nasprotnikov osvobodilnega boja in po končani vojni proti ostankom pripadnikov različnih band, ki so poskušale zavirati uresničitev ciljev re-
volucije.
Poskusi nasprotovanj uresničitvi ciljev izgradnje samoupravne socialistične družbe pa so ostali prisotni, vendar v drugačnih oblikah kot pred 40. leti. Odkrivanje sovražnika postaja vedno bolj zapleteno zaradi tehničnega napredka in splošne situacije v svetu.^
Organi za notranje zadeve v naši občini ugotavljajo, da so varnostne razmere v Kamniku ugodne, saj ni bilo zaznati poskusov izpodkopavanja pridobitev revolucije, hujših kršitev javnega reda in miru, niti hujših kaznivih dejanj. V zadnjem času pa opa-
žamo tudi upad števila prometnih nezgod s hujšimi posledicami. Ugotovljeno stanje pa ne sme uspavati niti varnostnih organov niti občanov, saj se situacija lahko spremeni čez noč, posebno še na področju varnosti v cestnem prometu in v primeru premajhne budnosti občanov.
Kakor smo lahko zadovoljni s splošno oceno, pa ne moremo biti zadovoljni s stanjem na področju varovanja družbenega premoženja, ki kljub opozorilom pristojnih organov ostaja nezaščiteno. Zato se ni čuditi naraščanju primerov gospodarskega kri-
minala, saj tudi odgovorne službe in organi v delovnih organizacijah ostajajo slepe in gluhe pred primeri prisvajanja in odtujevanja družbenega premoženja.
Dan varnosti, 13. maj. naj ne bo samo praznik organov varnosti, temveč vse bolj praznik vseh delovnih ljudi in občanov, vključenih v koncept uresničevanja družbene samozaščite. Kljub temu pa še vedno veljajo čestiike ob 13. maju vsem delavcem organov za notranje zadeve v naši občini, za njihov prispevek za boljše, mirnejše in varnejše počutje dolovnih ljudi in občanov Kamnika.
prihod štafete, o tem, kje trenutno štafeta je. pa nam je po mikrofonu sporočal Franček, kar so omogočili radioamaterji, ki so spremljali štafeto. Ob 19.4S smo pričakali štafeto in kurirčkove torbico, ki sta ju na prireditveni prostor pospremiti poleg nosilcev tudi taborniki. Štafeto pa so skozi Kamnik spremljati tudi člani MTC iz Kamnika. Poleg zvezne štafete in kurirčkove torbice so prispele tudi lokalne štafete Iz Tunjlc, Grintavca in Motnlka. Prvi pozdrav štafeti po aplavzu je bila jugoslovanska himna, ki jo je zaigrala kanoniku godba. Po pozdravnem pismu ob štafeti in kurirčkovt torbici, so štafeto pospremiti naprej po njeni poti do predaje domžalskim mladincem, kjer je štafeta tudi prenočila. Po odhodu štafete iz Kamnika je ansambel »Pušelc« nadaljeval s svojim programom. Predstavil še nam je tudi Franček z »radiom Kamnik v živo« in predstavil svoje goste. Pero Kunaver, ki nam je zapel nekaj svojih pesmi in duct sester Jerman.
Prireditev ob dnevu štafete je sicer uspela, vendar bi uspela še bolj, če nam je ne bi zagodlo vreme, saj je skoraj ves čas padal dež.
TEKST: MAJA KOROŠEC FOTO: SAMO SIMŠIČ
2___ KAMNIŠKI OBČAN / 14. MAJA 1984
Zaključki in programska usmeritev občinske konference ZKS Kamnik
Skrb za nadaljnjo rast proizvodnje in odpravo slabosti v delegatskih odnosih
Komite občinske konference je na zadnji seji obravnaval in dopolnil zaključke programsko volilne seje OK ZKS in predloge za dopolnitev programske usmeritve občinske organizaicje ZK.
Osrednji del zaključkov je namenjen nalogam komunistov na področju družbenoekonomskih odnosov. Najvažnejša naloga je in ostaja tudi v prihodnje: Večanje rasti proizvodnje in izvoza. Teža izvoznih prizadevanj ne sme sloneti le na nekaterih OZD, pač pa naj bi se na zunanji trg usmerile tudi ostale delovne organizacije, ki doslej niso izvažale.
Na področju kmetijstva je treba doseči večji pridelek tudi z boljšo organiziranostjo kmetijskih organizacij združenega dela in z boljšo povezanostjo družbenega in zasebnega kmetijstva. S tesnejšo poslovno povezanostjo vseh dejavnikov na področju turizma je moč doseči boljše rezultate. Na področju družbenih dejavnosti moramo doseči večjo produktivnost, v zdravstvu pa zagotoviti uveljavitev solidarnostnih načel v širšem prostoru.
Posebno skrb bo treba nameniti oblikovanju prostorskega plana in racionalni izrabi prostora, pri čemer je treba odločneje uveljaviti splošni interes in one-
mogočiti različne zasebniške vplive in interese.
Zelo pomembno je stališče občinske konference ZK, ki obvezuje komuniste na odgovornih dolžnostih, da se aktivno vključijo v priprave razvojnih programov. Čimpreje se bo treba dogovoriti, kaj v naši občini pomeni sprememba v sestavi gospodarstva in katere panoge naj bi kot prednostne v prihodnje hitreje razvijali. Z nekaterimi pozitivnimi premiki v delegatskem sistemu, še posebej pa z delom delegatov v skupščinah, ne moremo biti zadovoljni, je rečeno v tistem delu zaključkov, ki govore o nalogah komunistov v političnem
Skrhana načela olimpizma
Vsaj za sedaj se je zgodilo to. kar so nekateri že pričakovali -sovjetskih Športnikov ne bo na olimpijske igre v Los Angeles. Odločitev je bila nekako pričakovana, najbolj »zagreti« pa pravijo, da je bilo že po olimpijskih igrah v Moskvi, kjer ni bilo Američanov in še nekaterih, bolj ali manj jasno, da bo sledil »povračilni« udarec. Toda v tem primeru še zdaleč ne gre samo za šport, temveč je to samo eno izmed sredstev v medsebojnem obračunavanju velesil.
Ne kaže ponavljati osnovne ideje olimpijskih iger in tega. da so v načelu namenjene prav prekinitvi vseh sovražnosti (če torej upoštevamo izvirno idejo olimpizma), temveč predvsem to, da šport že precej časa ni nekakšno izolirano področje, nekaj, kar ni podvrženo neizvrposnim zakonom svetovne politike in inter-
esov. Težko je sedaj reči, kdo je najbolj odgovoren za takšen razplet dogodkov, a je vendarle jasno, da še najmanj športniki. Američani ob tem ukrepu Sovjetske zveze pravijo, da so šokirani. Sovjeti trdijo, da Američani niso bili pripravljeni zagotoviti njihovim športnikom in tudi navijačem normalne razmere za življenje in trening v olimpijskem Los Angelesu. Sprožilo se je dokaj zapleteno kolesje svetovne športne diplomacije, vendar bo uspeh bolj jalov, saj bi težko pričakovali, da se bodo po vsem tem v Sovjetski zvezi vendarle odločili drugače.
Hkrati se v samih ZDA že sprašujejo, ali morda nekateri niso nekoliko pretiravali. Dejstvo je, da oblasti niso uspele obrzdati nekaj skupin, ki proti Sovjetski zvezi, predvsem pa proti njiho-
vim športnikom, nastopajo izrazito sovražno. Očitno je tudi, da so se v Sovjetski zvezi ob tem zbali predvsem tega, da bi prišlo do večjih fX>skusov emigriranja v ZDA. To je seveda ena izmed šibskih točk, ki se je v Sovjetski zvezi dobro zavedajo. So pa seveda še toliko bolj občutljivi, če se v ZDA pojavi organizacija, katere osnovni namen je ravno spodbujanje sovjetskih športnikov k takim odločitvam in potezam.
Kakorkoli že. jasno je, da odločitev Sovjetske zveze ne bo osamljena, saj se bodo tako slej ali prej odločile tudi nekatere druge države Vzhodne Evrope. Tako bo ideja olimpizma osiromašena v tistem najpomembnejšem delu - da je to miroljubno srečanje športnikov vsega sveta. Nedvomno - ideje propadajo pred realnostjo.    J. KOVAČ1Č
sistemu. Še posebej zaskrbljujoče je stanje v skupščinah SIS. Prav uveljavljanju in aktivnosti delegatov v SIS bo treba posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Boriti se bo treba proti fo-rumskemu načinu dela, ki se odraža prek poslovodnih organov, kolegijev, koordinacij in političnih aktivov in ki s poseganjem v pristojnosti delegatskih teles zavira njihovo aktivnost.
Tudi v samoupravi marsikatere krajevne skupnosti bo treba precej stvari spremeniti. Še vedno obstajajo velike krajevne skupnosti, ki nimajo skupščin, pač pa le svete, v katerih prihajajo večkrat do izraza ozki skupinski interesi. Zato bo treba v takih KS v samoupravne oblike vključiti več občanov, ustanoviti skupščine, vaške odbore itd.
Jasneje bo treba opredeliti tudi vlogo družbenopolitičnega zbore v občinski skupščini, prek katerega naj bi družbenopolitič-
ne organizacije učinkoviteje vplivale na sprejemanje in uresničevanje temeljnih usmeritev v občinski skupščini. Seveda pa morajo vse DPO okrepiti tudi svojo aktivnost za izboljšanje dela delegacij v KS in TOZD ter poskrbeti, da bodo prek njih v skupščine prihajali dejanski interesi združenega dela in občanov v KS.
Naše informiranje je še vedno preveč razdrobljeno, prepovršno, premalo razumljivo, zlasti za preprostega človeka - delavca. Dobro informiranje pa je pogoj za kvalitetno samoupravno odločanje. Zato bo treba čimprej uresničiti sklepe občinskega komiteja ZK, ki je o tem vprašanju nedavno temeljito razpravljal in zadolžil komuniste na posameznih področjih za pospešeno uresničitev zakona o družbenem sistemu informiranja, za celovito analizo stanja na področju informiranja v občini itd.
Pri uresničevanju kadrovske politike bo treba posvetiti več skrbi sprejemanju novih članov ZK, predvsem iz vrst delavcev in kmetov. Spodbujati je treba to-variško kritiko in krepiti odgovornost. Slabosti v delu posameznikov je treba odpravljati sproti, ne pa čakati, da problemi prerastejo v težko rešljive konflikte. Komunisti se morajo prek SZDL in sindikata aktivneje in stalno vključevati v evidentiranje kandidatov za vodilne funkcije v občini, da bi na.tak način preprečili kampanjsko in nenačrtno kadrovanje. V prihodnje se bodo komunisti bolj povezovali v aktivih, zlasti na področju izobraževanja, raziskovanja, telesne kulture itd. Osnovne organizacije ZK bodo pripravile programe idejnopolitičnega usposabljanja, ki bodo zlasti v obliki razprav pritegnili k usposabljanju širši krog članov ZK.
F. S
• S seje zbora združenega dela
Sproti spremljati poslovanje
Analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik, poslovanje kamniških delovnih organizacij v januarju in februarju ter poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v preteklem letu so bile teme, ki so zbudile  največ  pozornosti na
Kooperacija kot uspešna oblika sodelovanja
Delovna organizacija Kočna že četrto leto sodeluje s kooperanti. Razlogi, ki so pripeljali do tega sodelovanja, so številni. V občini ni bilo obrtniške zadruge, ki bi povezovala zasebne proizvajalce v organizirano celoto, potrebe združenega dela je bilo vedno težje zadovoljevati zaradi omejtive v uvozu, tudi za široko potrošnjo je primanjkovalo precej proizvodov, ki bi jih lahko izdelali obrtniki. Nenazadnje je povezovanje s kooperanti tudi zanimiva stranska dejavnost za Kočno, ki se ukvarja predvsem s preskrbo.
Trenutno sodeluje v kooperaciji kakih sto zasebnih obrtnikov,
trideset jih je iz kamniške občine, ostali pa so iz Domžal, Ljubljane ter iz drugih krajev. Sodelovanje je dolgoročno, saj imajo podpisane pogodbe za deset let, izdelkov, ki jih proizvajajo, pa ni moč našteti, saj jih je gotovo prek sto - od lesnih do plastičnih in kovinskih. Kočna jim v večini priskrbi material, ki je potreben za izdelavo, vendar pa zasebni kooperanti ne delajo na zalogo, ampak po naročilu kupcev, ki jih pridobi delovna organizacija. Prek sozdov, v katere je Kočna vključena, načrtujejo tudi izvoz nekaterih izdelkov kooperantov.
Ugodnosti, ki privabljajo obrtnike v sodelovanje z delovno or-
ganizacijo, so različne. Tako delo je prav gotovo bolj zanesljivo, tudi plačilo je redno. Ugodnosti so tudi pri repromaterialu, saj za-sebnik-kooperant ne plača prometnega davka, pogosto pa mu delovna organizacija preskrbi tudi material, do katerega bi drugače le težko prišel. Kočna ima tudi razvito trgovsko mrežo, prek katere izdelki kooperantov zanesljivo najdejo kupca.
Še naprej povečevati sodelovanje s kooperanti jeeden izmed pomembnih ciljev te trgovske organizacije, vendar pri tem ugotavljajo, da bi za širši razvoj te dejavnosti potrebovali več sred-
stev, česar pa delovne organizacije same ne zmorejo, zato bi potrebovali večjo družbeno pomoč v obliki posojil kooperantom pod ugodnejšimi pogoji kot dosedaj. V Kamniku je še mnogo obrtnikov, ki bi lahko sodelovali, zato se za prihodnji razvoj kooperacije ni treba bati. Mnogo neizkoriščenih možnosti je še pri povezovanju z združenim delom, ki ima prav tako svoje kooperante. Z nekaterimi delovnimi organizacijami sicer v Kočni.že sedaj dobro sodelujejo, vendar pa bi lahko to sodelovanje še razširili, kar je tudi eden izmed ciljev.
MATEJA REBA
aprilski seji zbora združenega dela občinske skupščine.
Analiza gospodarjenja v preteklem letu ni pokazala ravno zadovoljivih rezultatov. Industrijska rast je bila le 0,6 odstotna, čeprav je bilo načrtovano, da se bo povečala za 3,5 odstotka. Izvoz naj bi se predvidoma povečal za 19 odstotkov, v resnici pa se je še zmanjšal za 4 odstotke, večino vsega izvoza pa so dosegle delovne organizacije Stol, Titan, Utok in Svilanit. Razveseljivo pa je, da se je zmanjšal uvoz - za 4 odstotke. Boljši je položaj v kmetijstvu, kjer se je povečal odkup kmetijskih pridelkov, ustanovljene so bile tri pašne skupnosti, izboljšalo se je gospodarjenje na skupnih pašnikih. V kmetijstvo je bilo usmerjenih mnogo kreditov.
Dodatne analize so pokazale, da je bila v preteklem letu likvidnost delovnih organizacij manjša, delež neplačane realizacije se je povečal za 60 odstotkov. Padla je tudi finančna moč delovnih organizacij, kar trinajst tozdov pa je v preteklem letu poslovalo z večjimi ali manjšimi motnjami. Primerjava rezultatov med kamniško občino in regijo oziroma republiko kaže, da so bili v Kamniku manjši osebni dohodki, počasnejša rast prihodka in tudi manjše izgube. Več sredstev je bilo namenjenih za akumulacijo
in amortizacijo, tudi čistega dohodka je bilo več.
Če je bilo minulo leto precej neugodno, pa so rezultati kamniških delovnih organizacij v prvih dveh mesecih letošnjega leta ra-zveseljivejši. Fizični obseg proizvodnje je letos za 3,3 odstotka višji kot lani v istem obdobju, izvoz v prvih dveh mesecih je za 68 odstotkov večji kot v lanskem januarju in februarju. Za 108 odstotkov pa se je povečal uvoz, predvsem repromateriala. Skoraj vse delovne organizacije so se srečevale s problemi.
Med delovnimi organizacijami, ki so prekoračile sredstva za osebne dohodke, so se znašli Eta, TOZD Gradbinec Kranj, Zarja in Kočna. Sklad skupne porabe so prekoračili v Svilanitu, Mesu, Kozorogu in Uslugi.
Razprava, ki je sledila poročilom, je bila zelo živahna. Številni delegati so osvetlili probleme, s katerimi sa srečujejo v njihovih delovnih organizacijah, prav tako pa so nekateri pojasnili, zakaj je prišlo do prekoračitve osebnih dohodkov. Na koncu so sklenili, da zadolžujejo izvršni svet, naj še naprej spremlja gospodarjenje,1 posebno pozornost pa naj posveti delovnim organizacijam, ki se srečujejo z izgubo, likvidnostnimi težavami in tistim, ki imajo najnižje osebne dohodke.
M. R.
OD VSEPOVSOD
• Živahen promet čez mejo
BEOGRAD - V letošnjih dveh mesecih je v Jugoslavijo prišlo 973 tisoč vozil, med temi je bilo največ potniških. Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko, jih je bilo za 42. odstotkov več kot v istem času lani. V vseh vozilih se je peljalo skupaj tri milijone potnikov, kar je za 47 odstotkov več kot pred letom dni. V maloobmejnem prometu se je to število vozil povečalo za 55, število potnikov pa za 65 odstotkov. Največ vozil je prišlo k nam iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije, Grčije itd.
• Cene so rasle kljub zamrznitvi
BEOGRAD - Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se aprila cene zvišale v primerjavi z marcem za 2,2 odstotka. Kljub zamrznitvi pa so se cene letos zvišale za 7,3 odstotka. Ob tem so seveda skorajda »katastrofalni« podatki, da so bile cene aprila letos v primerjavi z lanskim aprilom višje za 52 odstotkov. Aprila letos so se najbolj podražili proizvodi obutvene industrije in sicer za 12,6 odstotka, za 11,4 odstotka pa so bila dražja tudi zdravila.
• Varčni, a vendarle še potratni
LJUBLJANA - Slovenske organizacije združenega dela so bile lani zelo varčne pri trošenju denarja za reprezentanco in podobne reči, saj so za to porabile 0,42 odstotka celotnega prihodka. Ko je SDK pregledala razpolaganje s temi sredstvi, je ugotovila, da so lani le dnevnice in potni stroški narasli za 82 odstotkov glede na leto 1982, kar pomeni, da so šli preko vseh okvirov. Ker pa so se ti stroški močno povečali predvsem zaradi znižanja tečajne vrednosti dinarja
in ker izvozni rezultati opravičujejo službene poti v tujino, podatki o rasti teh stroškov niso tako skrb zbujajoči kot se zdi na prvi pogled.
• Tudi olje je treba uvoziti
LJUBLJANA - Če bi hoteli leta 1986. pokriti vse potrebe po jedilnem olju, ga bo treba uvoziti najmanj 50 tisoč ton, hkrati pa še okoli 100 tisoč tropin, za kar bo treba odšteti nekaj več kot 64 milijonov dolarjev. To so seveda »neprijetni« podatki, ki dokazujejo, da bo treba še precej naporov, če bomo hoteli uresničiti načrt o lastni samooskrbi s hrano. Dejstvo je tudi, da se bomo uvoza olja popolnoma otresli šele leta 1987. Sicer pa je Jugoslavija v zadnjih petih letih za uvoz olja porabila približno 900 milijonov dolarjev, kar je seveda skrb zbujajoče ob dejstvu, da imamo dovolj naravnih možnosti za zadostno pridelavo olja.
• Število doktorjev znanosti se je povečalo
BEOGRAD - V zadnjih letih v Jugoslaviji dokaj strmo narašča število doktorjev, veliko vprašanje pa je, koliko in kako je to znanje izkoriščeno. Tako je lani doktoriralo 886 ljudi, in sicer največ v Srbiji in najmanj v Črni gori. Največ novih doktorjev je dobila medicina, potem pa družboslovne vede. Lani se je tako skupno število doktorjev pri nas povečalo za šest odstotkov, vendar pa število doktorjev znanosti upada na Hrvaškem, v Makedoniji in na Kosovu.
• Anuitete so čedalje manjše
LJUBLJANA - Leta 1981 je slovensko gospodarstvo dobilo nazaj 19,1 odstotka denarja, ki so mu ga bili dolžni nerazviti. Ob tem je skrb zbujajoče tudi to, da je lani in predlani delež vrnjenih sredstev padel, po sedanjih napovedih pa naj bi slovensko združeno delo v prihodnje dobivalo vrnjenih le še 10 odstotkov anuitet. Sicer pa je lani Slovenija zbrala za manj razvite republike in pokrajini 9,8 milijarde dinarjev.
Najprej delo, potem zabava
Na sestanku, ki smo ga imeli v petek, 27. aprila smo izvolili novo vodstvo OO ZSMS Šmartno ter se dogovorili za delo, potem pa za praznovanje in zabavo. Držali smo se načela: najprej delo, potem zabava!
V nedeljo 29. aprila smo imeli delovno akcijo za izgradnjo igrišča v Smartnem. No, ta se že precej časa gradi, saj nas neprestano spremljajo finančne težave. Ker je zemljišče, kjer naj bi bil nekoč prostor za razvedrilo in šport zelo močvirno, ga izsušujemo in zato smo v izkopane kanale polagali odtočne (drenažne) cevi ter jih zasipali z grobim prodom. Lahko rečemo, da je akcija solidno uspela ob zadovoljivi udeležbi. Ob delu nam tudi ni manjkalo raznovrstnih šal, pa saj to je za mlade povsem normalno, še več, nujno potrebno.
Ponedeljek, 30. aprila je bil pust, deževen in spremenljiv dan. Vendar nas dež ni motil (resda je bila bolj rosa), da ne bi na predpraznični večer zakurili kresu. Zbrali mo se ter s traktorjem prepeljali gorljiv material na mesto, kjer vedno kurimo kresove. To je Gora nad Ravnami, od koder praznična bakla meče svoje žarke po vsej Tuhinjski dolini in še dlje. Ob ognju smo tudi zapeli in tako je minila še ena lepa noč.
PREDSEDSTVO OO ZSMS ŠMARTNO
Ob 43-letnici ustanovitve OF
V četrtek, dan pred praznikom OF slovenskega naroda, je občinska konferenca SZDL priredila proslavo v počastitev tega pomembnega dogodka v naši zgodovini; proslava je bila res skrbno pripravljena in tudi množično obiskana. V kulturnem programu so sodelovali: pevski zbori osnovnih šol, harmonikar-ski orkester Glasbene šole in literarni krožek SSCRM z recitator-ji. Vzdušje v avli Srednješolskega centra je bilo res praznično.
Pevski zbori OS so za uvod zapeli Internacionalo. Po uvodnem pozdravu napovedovalca in povezovalca programa Franca Pestotnika je predsednik občinske konference SZDL Anton Fi-šer v slavnostnem govoru najprej orisal zgodovinski in revolucionarni pomen OF na Slovenskem, zatem pa v naši občini. Med drugim je dejal:
»Tudi na Kamniškem so se jeseni 1943. leta začeli množično oblikovati odbori OF. V Tuhinjski dolini so bili že konec leta 1941 in v začetku 1942 organizirani vojaški odbori, ki so imeli nalogo zbirati predvsem orožje in vojaški material. V juliju 1943 sta okrožni komite KP Kamnik in okrožni odlx»r OF Kamnik začela akcijo za organiziranje od-
borov OF na terenu. Že v jeseni 1943 so bili v celotni Tuhinjski dolini postavljeni odbori OF. Sekretar ocroora je postal Jože Kavčič-Jernač, člani pa: Fran Vidmar-Branko, Franc Bernot-Filip, Maks Kosirnik-Ivan, Miran Kršmanc-Rado, Stane Podbev-šek-Matjaž in Milan Janežič-Sa-va. Število terenskih in rajonskih odborov OF je naglo naraščalo ...
V začetku novembra 1944 je bilo v kamniškem okrožju okrog 40 narodnoosvobodilnih odborov. V zimski ofenzivi od decembra do marca 1945 je padlo več vodilnih aktivistov OF, med njimi tudi Edvard Peternel-Tinko, sekretar okrožnega komiteja, ki je padel 6. januarja 1945 v izdanem bunkerju v Rudniku. Od članov okrožnega odbora OF, izvoljenega v Motniku, sta ostala po zimski ofenzivi le dva člana. Vendar vse to ni zavrlo nadaljne aktivnosti OF, ki se je v tem obdobju vse bolj pripravljala na volitve narodnoosvobodilnih odborov kot organov oblasti v posameznih krajih kamniškega okrožja. OF je tako postala tudi na Kamniškem ena najmnožič-nejših organizacij, ki je s svojo aktivnostjo med ljudmi ogromno pripomogla k zmagi nad okupatorjem ...
Slavnostni govornik na proslavi ob Dnevu Osvobodilne fronte je bil predsednik OK SZDL Anton Fišer, ki je tudi podelil letošnja občinska priznanja OF Alojzu Betu, Francu Modrijanu, Dragu Kranjcu, Nadji Žibert, Antonu Podbevšku, Albinu Piršu in Mariji Bobnar.
Kontinuiteta delovanja OF je bila kasneje zagotovljena z ustanovitvijo SZDL. Naloge SZDL so danes prav tako odgovorne in pomembne, kot sb bile naloge OF v revoluciji in povojni izgradnji. Socialistična zveza, kot najširša osnova družbenega samou-pravljnja, zagotavlja pogoje in daje možnosti slehernemu občanu, da preko najrazličnejših oblik aktivnosti v tej organizaciji izraža svoje mnenje in s svojo aktivnostjo vpliva na oblikovanje politike v občini in širši družbeni skupnosti, zlasti pa v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.«
Ob mislih, namenjenih sedanjim razmeram in prihodnosti je Anton Fišer poudaril: »Ne smemo pričakovati presenetljivih sprememb takorekoč čez noč. Čeprav moramo s pogumnimi spremembami pričeti takoj, se moramo zavedati, da bo spopad s staro miselnostjo, navadami in potrošništvom dolgotrajen in predvsem težaven. Največ ovir bo zlasti pri tistih, ki hočejo od socializma vse, sami pa ga bore malo pomagajo graditi. Zato je nujna resna in dobra najširša organizacija vseh subjektivnih sil. Trdna disciplina. Ne borno se smeli vdati skušnjavi nervoze in malodušja. V nas samih bo dosti čeri, ki jih bomo morali premagati. Predvsem ne smemo dopustiti, da bi z linearnimi ukrepi, brez selekcije med dobrim in slabim delom, s poenostavljeno formulo solidarnosti, rušili namesto da bi gradili našo stabilizacijo. Če bomo to dovolili, bodo od vseh priseg stabilizaciji ostale samo besede..,.
Ne bomo dovolili, da bi neodgovornost ogrozila ne samo našo materialno substanco, temveč tudi substanco naše suverenosti in naše neodvisnosti. Čas terja od nas streznenje, z njim pa veliko naporov za temeljne spremembe v našem odnosu do dela in življenja. Uspehi, ki jih moramo doseči in jih lahko dosežemo, bodo utrdili naše prepričanje, da bo naša socialistična samoupravna skupnost tako postala močnejša in krepkejša, perspektive njenega razvoja na Titovi poti pa jasnejše in trdnejše.
VERA MEJAČ
50-letnica stavke na
Duplici
Letos mineva 50 let od stavke v takratni tovarni Remec današnji Industriji pohištva STOL Kamnik. Stavka se je začela 2. maja in je trajala ves mesec. Lastnik tovarne Remec je obvestil delavce, da bo 1. maja 1934 leta znižal plače še za celih 50%. Razumljivo je, da je bil odpor delavcev oster, saj še niso dobili tudi šest obračunskih izplačil plač. Nedvomno je še danes uganka, kako so sploh mogli živeti.
Enomesečno stavko je vodil stavkovni odbor: Rajko Gruden, Tomaž Dobaj, Jože Martinčič, Anton Kolovič, Franc Gosak, Mavrici j Bore in še nekateri. Stavkovne straže so čuvale vhode v podjetje pred stavkokazi. Delavstvu so z raznimi sredstvi in z razglasi večkrat grozili, da so vsi odpuščeni, da bo podjetje likvidirano, če ne prenehajo s stavko. Toda enotnost ni bila skaljena do konca stavke, pogosti sestanki v tem času so moralno dvigali tudi omahljivce. Omembe vreden je dogodek, ko je poslal Remec svoje vodilne uslužbence s kamioni na Štajersko, da bi tako s tujimi delavci poskušali zlomiti stavko. Stavkajoča Duplica je tedaj napravila na vseh izhodih barikade iz hlodov. Ko so okrog 20. maja pripeljali stavkokaze in jih skrili v Remčevo vilo, je ogorčeno delavstvo prisililo Remca, da se je moral pogajati s stavkovnim
odborom, ter je končno pristal, da na svoje stroške pošlje stavkokaze nazaj na Štajersko. Stavka je bila končana 29. maja z delnim uspehom.
Delavstvo je bilo po stavki prepričano, da je že zavzelo svoj razredni položaj in da se bodo v podjetju v bodoče reševala delavska vprašanja z njegovo soglasnostjo. Toda takšno orepričanje je bila prava zmota. Kajti boj za to, da bo delavec postal resničm gospodar svojega dela se je šele začel in pred njim je bila dolga in krvava pot, ki jo je ta delavski razred prehodil skozi revolucijo in boje z okupatorjem, ki je zasedel našo domovino. V bogatem kulturnem programu ob obletnici so se nam predstavili: mešani pevski zbor Svoboda Duplica, ki je pod vodstvom Franceta Spruka spet prijetno presenetil, recitatorska skupina Svobode Duplica pa je pripravila zanimiv recital, za konec pa so zaplesali še mladi folkloristi iz KUD Moste. Svečan ton tej prireditvi so dali godbeniki Kamniške godbe na pihala s svojim sprevodom skozi Duplico in nastopom na prireditvi. Slovesnost sta pripravila KS Duplica in In' dustrija pohištva STOL Kamnik, ki ima letos svojo obletnico.
Industrija pohištva STOL Kamnik je namreč stara 80 let. Vendar starost tovarne merimo v
drugačnih letih. Namesto zguba-nega obraza in utrujenih rok naletimo na robu kamniškega polja na mladenko, tovarno STOL, ki se je v teh 80 letih nič kolikokrat pomladila. Čas je prinesel globoke spremembe. Danes upravlja s tovarno 3000 delovnih rok. Kri tovarne so delavci. Naši gozdovi so njihovi zavezniki. Skrivnost uspeha je skrita v enostavnem obrazcu: prizadevnost, odgovornost, znanje in skupno odločanje.
V tem pisanem mozaiku, ki ga imenujemo STOL imajo posebno mesto delavci, ki so pred 50 leti pričeli graditi nov delavski razred in nove družbene odnose. Na nas, dedičih te bogate zapus-ščino je, da jo skrbno čuvamo in gradimo prihodnost, ki bo upravičila dejanja naših predhodnikov.
FRANC PESTOTNIK
ŽAGANJE DRV-Lu-žar, Smarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV, Tine Klančar, Cufarjeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
V Kamniški Bistrici se je na tradicionalnem delavskem srečanju tudi letos zbralo več tisoč ljudi
Prvi maj v Kamniški Bistrici
»Na tem veličastnem tradicionalnem srečanju se spominjamo prehojene poti delavskega razreda v boju za delavske pravice, spominjamo se vseh naprednih delavcev, ki so se že I. maja 1923 prvič organizirano zbiali v Kamniški Bistrici. To so bili delavci, ki so prvi sledili pozivu komunistične partije na oborožen boj proti okupatorju. IV!nogi med njimi so darovali t idi svoja življenja. Zato naše vsakoletno srečanje pod kamniškimi planinami ni samo srečanje starih tovarištev iz narodnoosvobodilnega boja in izza tovarniških strojev, starejših in mladih graditeljev samoupravne socialistične družbe, je tudi obujanje svetle tradicije revolucionarnega delavskega gibanja izpred vojne in naša zveza, da bomo zavestni revolucionarji ostajali tudi naprej,« je pozdravil več tisoč udeležencev prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici Franc Sikošek, predsednik občinskega sindikata.
Slavnostni govornik je bil Drago Seliger, član predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki je najprej namenil nekaj besed zgodovini delavskega praznika, nato pa govoril o sedanjih razmerah, o uresničevanju stabilizacijskih nalog. Med drugim je dejal:
Praznik dela je prav gotovo najlepša priložnost, da se ponovno zavemo potrebe po odločni uveljavitvi zahteve, da mora delo dobiti tisto veljavo in ugled, ki mu pripadata. Pri tem mislimo na ustvarjalno delo, ki neposredno ali posredno prispeva k gmotnemu in kulturnemu bogastvu naše družbe. Boljše in kakovostnejše delo, pravičnejše nagrajevanje po uspehih dela, hitrejše in trdnejše medsebojno povezovanje organizacij združenega
dela, oster spopad / nedelom in slabim go spodarjenjem, obsežnejša vpetost v mednarodne gospodarske tokove, predvsem s kako vostnim izvozom, odločnejšim vključevanjem lastnih znanstvenih zmogljivosti v vsa območja dela in ustvarjanja - to je le nekaj resnic, ki vse odločneje trkajo na vrata našega nadaljnjega razvoja. Vsakodnevni boj za uresničevanje vseh nalog, za katere smo se v družbi dogovorili, je tudi najbolj trdno zagotovilo, da bomo samoupravljanju kot družbenoekonomskemu odnosu razširili njegove gmotne temelje in ga razvijali tako, kot smo se dogovorili: da bo dejavec odločal o pogojih in sadovih svojega dela. Taka je naša obveznost do nas samih, do naših bodočih rodov in ne nazadnje do mednarodnega delavskega gibanja.
Čas, ki je pred nami, ni čas za malodušje in omahovanje, temveč čas resnih spopadov, trdega dela in globokega zaupanja v sposobnost in prizadevnost našega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da bomo premagali sedanje težave.
★ * ★
Predsednik občinskega sindikalnega sveta je nato podelil letošnje srebrne znake sindikata najprizadevnejšim sindikalnim aktivistom in organizacijam sindikata. Tokrat so bila prvič podeljena tudi priznanja »Inovator leta«.
V kulturnem programu so nastopili kamniška godba na pihala, moški pevski zbor Solidarnost, recitatorji in folklorna skupina Kamniška Bistrica.
J. T.
Za skupinski posnetek žal nismo uspeli zbrati vseh letošnjih prejemnikov srebrnega znaka sindikata - to so Jožica Letnar, Bogdan Potnik, Franc Poljanšek, Katarina Cerar, Majda Pregl, Ana Peric, Silva Romšak ter sindikalni konferenci Utoka in Stola - in prejemnikov prvič podeljenega priznanja »Inovator leta« - ti so Stane Šnabl in Jože Zore, Franc Zabret, Ivan Hančič in Jože Vidmai.
Tudi kamniška občina stopa v dobo računalništva
Razvoj znanosti napreduje s tolikšno naglico, da nas hrabri in blaži obenem. Znanstveni dosežki, preneseni v tehnologijo, ne zagotavljajo le večjega dohodka; avtomatizirana proizvodnja potiska tudi sliko preprostega delavca z lopato ob razbeljeni peči vse bolj v preteklost. Sodobni stroji in postopki spremljajo in spreminjajo naše življenje, najsi bo na delovnem mestu ali v domači kuhinji, v šoli in v bolnišnici, na potovanju ali pred TV.
Vsepovsod se torej srečujemo s stvarmi, ki jih vodi in nadzoruje rezultat človekove težnje po po-
vsem predanem in uslužnem služabniku, pravzaprav po produktu človeškega uma-računalniku. Ta, pri nas nova »igrača«, naprava za učenje in razvijanje uma, imeniten pripomoček pri delu in nazadnje nadzornik in analizator večine najpomembnejših procesov v sodobni družbi, se počasi, a vztrajno prebija tudi v manjše centre, v manjše kraje, šole in gospodinjstva. Tudi kamniška občina po zaslugi mladih navdušencev in usposobljenih profesorjev, pripravljenih za pomoč vsakomur; stopa v ta novi svet računalništva - v novo dobo na-
predka. Že pred leti so se prane-katere delovne organizacije v naši občini preskrbele z zmogljivimi računalniki, na katerih zaradi zasedenosti (interna uporaba) ni možnO izobraževanje novih kadrov. (Na vašo željo bomo o računalništvu pisali v kateri od bodočih številk.)
Za zabavo, izobraževanje in pomoč pa se v svetu in tudi pri nas vse bolj množijo hišni računalniki. To so v zadnjem času (iz meseca v mesec bolj) zelo zmogljivi računalniki, običajno ne večji od malce večje knjige, ki se priključijo na običajni (vsakršni)
TV sprejemnik, ter s pomembno lastnostjo za sedanji čas - prodajajo se sicer v tujini, vendar pa še vedno po dostopnih cenah za naše razmere. Tudi o posameznih računalnikih, ceni le-teh, lastnostih in sposobnostih, uvozu, izmenjavi programov bomo na vašo željo pisali v naslednjih številkah.
SĆCRM je nabavil nekaj računalnikov SPECTRUM, zdaj le za svoje potrebe in potrebe krožka, vendar bomo v bližnji bodočnosti organizirali računalniške in pro-gamske tečaje, tako, da bo res vsakemu obračunu dana možnost za delo z računalnikom.
Toliko smo vam napisali o svojem delu, o načrtih in računalništvu nasploh.
Če ima kdo večje probleme v zvezi z računalništvom, ga vabimo, da se oglasi pri nas osebno ali svoja vprašanja, želje, pripombe sporoči na naslov: RAČUNALNIŠKI KROŽEK SŠCRM, Kamnik, Novi trg 41 Želimo si, da bi mogli ugoditi vsem vašim željam in vprašanjem in da bomo lahko v naslednjih številkah občana pisali o stvareh, ki vas najbolj zanimajo v zvezi z računalništvom.
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
Računalniški krožek na SŠCRM preživlja pionirske čase. Računalništvo smo začeli spoznavati v prvem in drugem letniku, ko pa tega predmeta v tretjem ni bilo več, smo navdušeni začeli razmišljati o računalniškem krožku. Tomaž Štebe nas je bil pripravljen poučevati. Spoznali smo, kako se pretakajo
PRIJAVNICA
Priimek in ime__
Naslov.
Zaposlen.
Obkroži
dopoldne
Pascal popoldne
Basic izmenično
MONTAŽA TV anten - Matija Zibelnik, Zvrti S, Mengeš, tel. 737-194.
FARMA NUTRIJA Pavlović Vida in Berežnii Duško 21000 Novi Sad Ilije Birčanina 13 tel. (021) 316-887)
(nasproti novosadskega sejma).
Pogovor s kjiževnikom Tonetom Partljičem
Za zaključek bralne značke nas je obiskal slovenski pisatelj, dramatik, predsednik društva Slovenskih pisateljev Tone Partljič. Po uvodni predstavitvi smo mu učenci postavili kup vprašanj. Odgovarjal nam je duhovito in neposredno,
V otroštvu so vam bile všeč Jurčičeve povesti. Kateri pisatelji pa so kasneje vplivali na vas?
»Res je, v mladosti sem zelo rad bral Jurčiča, tako da sem večkrat zaporedoma prebral vsa njegova dela. V letih, v katerih ste zdaj vi, torej od 12-15 let, sem zelo rad bral tudi Cankarja. Prav tako, kakor sem prej večkrat zaporedoma prebral vsa Jurčičeva dela, sem zdaj bral Cankarja. V marsičem sem ga hotel posnemati, celo oblačil sem se in hodil podobno, Če je Cankar v svojih Črticah opisoval revno življenje na vasi in tudi v mestu, sem tudi jaz poskušal pisati tako. Vendar sem kmalu spoznal, da skoraj vsi slovenski pisatelji pišejo podobno. Zato sem pisal bolj smešno, o napakah, ki so pogoste med ljudmi.«
V črtici »Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno« pravite, da vam je bila kot prvošolčku bolj všeč sestrina čitanka za 6. razred, kot pa prva čitanka. Kako pa ste zdržali v razredu ob snovi, ki vas ni zani-
»V razredu je bilo res težko zdržati, vendar ali sem hotel, ali ne, moral sem. Brati sem znal, še preden sem šel v šolo. To dandanes ni nobena posebnost, takrat pa sva ob vstopu v šolo morda znala le dva. V prvih razredih sem bil odličen, kasneje pa prav dober, oziroma dober. Moram
povedati, da so bile šole takrat težje, saj sta bila na šoli-le dva odličnjaka. V razredu sem zmeraj sedel v prvi oziroma drugi klopi. Tako sem si skoraj vso snov zapomnil v šoli. Na primer, če so meni v šoli povedali, da je Prešeren srečal Primčevo Julijo v Trnovski cerkvi, se je meni zdelo nemogoče, da bi se potem to še doma učil, Ker sem zvesto poslušal, mi je ostalo popoldne več prostega časa za prebiranje knjig in za potepanje.«
Bili ste učitelj angleščine in slo veščine, Kakšni so spomini na tiste čase?
»Pri slovenščini sem zelo strog, Če mi je kdo Sladki vrh pisal s »t«, mu nisem mogel dati pozitivne ocene. Pri angleščini pa še pol tako nisem bil strog, kot pri slovenščini, zato so me imeli učenci radi. Že trikrat sem bil na seminarju v Londonu. Vseeno pa mi je neka tovarišica rekla, da sicer zelo dobro govorim angleški jezik, vendar pa je moj naglas nekam čuden. Seveda ni prepoznala mojega štajerskega narečja. Tudi starši otrok, katere sem učil, so se večkrat hudovali name, da naj raje poučujem nemški jezik, saj je nedaleč od tod meja z Avstrijo. Tako sem se res otepal angleščine, poučeval sem jo samo za tiste, ki so jo rabili za naprej.«
Veliko izkušenj imate iz gledališča. Kaj sodite o današnjem gledališču?
»Menim, da je naše Mariborsko gledališče dokaj dobro in da imamo veliko mladih obetavnih igralcev. Seveda pa se ne moremo primerjati z gledališči iz New Yorka, Pariza, Londona in Milana. Če bi z njimi sodelovali, bi
videli, na kakšni evropski ravni smo in kakšne napake delamo.«
Ste predsednik društva slovenskih pisateljev. Kaj bi nam povedali o tem društvu?
»Ravnokar sem prišel od tam, kjer smo imeli žalno sejo za pokojnima Miletom Klopčičem in Brankom Čopičem. V društvu je pomembno delo vseh članov, ne le predsednika, ki to delo opravlja dve leti. Prizadevam si za sodelovanje med mlajšimi in starejšimi književniki,« .
Od kod vam bodice, ki jih objavlja revija STOP. Kdaj to napišete? Ali se bojite zamere?
»To pisanje bodic je zame velika muka, še posebno, ker gre za denar. Velikokrat se zgodi, da imam papir že v pisalnem stroju, ura je pet, ob šestih pa moram oddati tekst, pa ne vem kaj pisati. Enkrat sem sicer s »Stopom« za eno leto in pol prekinil, vendar me je sedanji urednik Miran Sattler prepričal, da zopet pišem. Če hočem kakšnemu znancu ali prijatelju na ulici stisniti roko, jo hitro odmakne, misleč da ga bom dal v »Stop«. Zamere prizadetih pa se ne bojim, ker nikogar ne žalim, ampak le opozarjam na napake.«
Ali se vam zdi, da ima danes pisatelj - humorist dovolj snovi za pisanje?
»Da, ima. Nekateri zatrjujejo, da živimo v najboljši državi, ki nima napak. Humoristični pisatelj prikazuje dobre in slabe strani vsakdanjega življenja. Ne morem se sprijazniti z mislijo, da še o nekaterih stvareh in ljudeh ne sme pisati.«
AH sodeljujete pri snemanju filma, TV nadaljevanke po vašem scenariju?
»Pri snemanju filmov ne sodelujem, ker se mi zdi, da sem kar odveč. Le, če mi pravijo, da sem »važič«, ker se ne prikazem, obi-ščem snemalce. Včasih pa bi si žena in hčerka radi ogledali snemanje, takrat jima seveda ugodim. Tako je hčerka za vsako ceno hotela videti snemanje filma »Vdovstvo Karoline Žašler«, da bi videla igralko Mileno Zupančič. Običajno pa pri snemanju sodelujem.«
Koliko imajo vaša dela zveze z resničnostjo?
»Ko sem še poučeval slovenščino in angleščino, smo imeli na šoli glasovanje za neko nagrado. Na tej šoli je poučeval tudi Peter Trnovšek. Po prvem glasovanju sva imela s Petrom največ glasov. Ravnatelj s tem ni bil zadovoljen in je začel govoriti, da morajo gledati tudi na učiteljevo politično in kulturno udejstvovanje. Tako je bilo glasovanje izvedeno še trikrat. Na koncu sva imela s Petrom vsak samo še po dva glasova. Zame je glasovala moja žena in jaz, Peter in njegova žena pa sta glasovala za Petra. Nagrado je dobil nekdo drug. Tako so nastale »Ščuke.«
Kakšen nauk, napotek za življenje bi dali svojim učencem?
»Mislite in presojajte s svojo glavo. Vedno pustite prav tudi drugim. Človeka, ki sam vse ve in vse zna in ne spoštuje mnenja drugih, se raje izognite.«
Prijetni pogovor je kar prehitro minil. Mnogo novega smo-izvedeli, pa tudi nasmejali smo se.
Marjeta Hribernik, 7. c Damjana Koželj, 7. c
OŠ Toma Brejca Kamnik
številke po stroju, njegovo zgradbo in še marsikaj. Na vrsto je prišel najpreprostejši računalniški jezik assembler, ki je osnova za vse druge računalniške jezike. Imeli smo le Iskrine šmrke, najpreprostejše računalnike, pri katerih je že pisanje programa za seštevanje nekaj števil težje, kot če bi jih sešteli s kalkulatorjem. Poleg tega pa je prav lahko narediti napako. Dobra stran teh računalnikov pa je, da spoznamo delovanje računalnika. Počasi smo spoznali, da z računalnikom ne le seštevamo, ampak lahko vodimo vse gospodinjske aparate, vklapljanje termoakumulacij-skih peči, centralne kurjave, čeprav le s preprostim šmrkom. Navadna žarnica je lahko postala light show, ko smo ji poljubno določili utripanje. Ker je bilo delo pri prevajanju takih programov zamudno, smo naredili še cross-assmbler prevajalniški program, ki je to delo opravljal namesto nas, seveda na spektru-mih, ki so jih nekateri sami kupili. Zadnje čase pa nas tov. Štebe uči programski jezik pascal. V oporo pa nam je tudi tov. Balantič, ki rad pomaga odpravljati za-četniške težave.
Naša želja je, da bomo nekoč, ko zapustimo to šolo, znali nekaj računalništva, ki bo v prihodnosti nepogrešljivo in ga moramo bolj razvijati, če hočemo obdržati korak z razvojem v svetu. V našem krožkn je vse več članov, in če nam bo šola lahko finančno pomagala, da kupimo računalnike, bo naš krožek dobil še izvenšol-ski pomen.
SŠCRM Kamnik, Novi trg, organizira računalniške tečaje za staro in mlado. Z osnovami računalništva bi radi seznanili šolsko mladino od 13. leta naprej in tiste občane, ki do sedaj niso imeli možnosti, da bi se bolje spoznali z novim svetom idej in njihovo realizacijo. Učili se bomo ravnanja z računalnikom v programskem jeziku Pascal ali Basic. Tečaj bo potekal ločeno za mlajše oz. starejše, po dogovoru dopoldne ali popoldne.
Cena tečaja, ki bo trajal 25 ur (od tega bo približno polovico praktičnega dela na računalniku), bo 30(X),00 din, in jih nakažite na račun SŠCRM, Kamnik številka računa 50140 - 603 -57322. Prijave oddajte do 25. maja 1984.
Počastimo spomin tragično preminulih v bolnici Triglav
Dne 25. maja 1984 ob 10. uri bo ob 40-letnici napada na partizansko bolnico TRIGLAV v Kolovcu pri Radomljah (Lukova bolnica) to-variško srečanje vseh preživelih borcev - ranjencev ki so se zdravili v tej bolnici.
Srečanje bo pri obnovljeni bolnici in spomeniku, kjer se je 6. maja 1944. leta po zaslugi izdajalca odigrala tragedija, ko so Nemci in domači izdajalci uničili bolnico, pobili težke ranjence in zdravstveno osebje.
Posebno prosimo vse preživele borce, da se udeležijo srečanja v spomin na padle in pred petimi leti umrlega PIRŠ JOŽETA-LUKE, ki je bil organizator in vodja gradnje bolnice ter nadvse skrben zdravstveni referent, dobro poznan številnim borcem in organizatorjem narodno-
osvobodilnega gibanja na Kamniško-domžalskem območju.
Na spominsko slovesnost vabimo vse borce, svojce padlih in umrlih, aktiviste, občane, predvsem pa mladino na to uro zgodovine i/, časa boja za našo svobodo. Slovesnost ob 40-letnici bo še posebej praznična, saj bomo borci skupaj z kolektivom Zdravstvenega doma Domžale, ki je pokrovitelj te svečanosti, uresničili željo Pirš Jožeta-Luke in odprli prenovljeno bolnico, ki bo pričala kje in v kakšnih pogojih so se zdravili med vojno naši borci.
Prosimo vse, ki so se zdravili v bolnici in zdravstveno osebje, ki se te slovesnosti ne bi mogli udeležiti, da sporočijo svoj naslov Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70. da bomo na ta način ugotovili točno evidenco borcev, ki so se zdravili ali delali v tej bolnici. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV DOMŽALE
Biti pametno usmerjen -toje tu vprašanje
Glede na to, da smo se že vpisali v srednje šole, smo hoteli o tem še kaj več izvedeti s strokovne plati, zato smo v novinarskem krožku pripravili razgovor s tovarišico Anico Baraga, ki na naši šoli dela kot socialna delavka in ima dober pregled nad našimi poklicnimi željami in možnostmi.
- Kako je letos z vpisom na srednje šole? Ali so se učenci odločali v večji meri za proizvodne ali za neproizvodne poklice? Kakšna je primerjava z lanskim letom?
»Učenci so se odločali približno enako kot lani, vendar pa je še vedno opazna razlika med dekleti in fanti. Fantje se precej odločajo za kovinarsko in elektro stroko, čeprav pri slednji smeri prevladuje elektronika, precej manj pa je zanimanja za energetiko. Pri dekletih še vedno prevladujejo tipični ženski poklici: pedagoški, ekonomski, zelo redke pa so želje za vključitev v tehnično smer.«
- Ali so se učenci odločali bolj za deficitarne ali tudi za suficitarne poklice?
»Letos učenci poleg svojih želja upoštevajo tudi število štipendij, razpisanih za določen poklic, ker upajo, da bodo kot štipendisti laže našli zaposlitev po končanem šolanju.«
- Ali starši dostikrat posredujejo pri odločitvah svojih otrok? AH se dogaja tudi to, da starši sprejemajo odloočitve namesto otrok? AH je to pametno?
»Starši naj se ne odločajo namesto otrok, ampak naj jim le svetujejo in to je tudi potrebno, saj se v teh letih marsikdo še ne zna odločiti za poklic, ki bi ga zares veselil. Pametno je, da se o tem s svojimi otroki pogovarjajo, jim svetujejo na podlagi lastnih izkušenj.«
- Ali je še prisotna delitev na moške in ženske poklice?
»Še vedno. In mislim, da te razlike sama osnovna šola ne more uspešno zmanjševati. Ta problem je treba najprej urediti v delovnih organizacijah, saj se le-te, kadar se ženska in moški potegujeta »za moški« poklic, raje odločijo za moškega. Tu bi morali najprej doseči spremembe, potem pa jih lahko tudi mi v šolstvu.«
- AH se vam zdi usmerjeno izobraževanje res toliko boljše v primerjavi s prejšnjimi poklicnimi šolami?
»Ne bi rekla, da je toliko boljše, vendar je prednost pri pridobivanju splošne izobrazbe. Kljub temu je bilo na poklicni šoli za učenca, ki se je želel izučiti praktičnega poklica, laže. Splošno izobraževalni del pouka je bil manj zahteven, do praktičnega dela in strokovnih predmetov so imeli učenci več veselja. Zato je marsikateri tak učenec, ki je danes v prvem letniku neuspešen, šolanje na strokovni, šoli uspešno zaključil in si pridobil poklic«
- Za zaposlitev je danes že težko. AH mislite, da se bo z leti ta problem zmanjšal in bodo mladi usmerjene! laze našli delo?
»Marsikaj bo treba še storiti, da brezposelnost ne bo postala prehud problem.« ANDREJ KRŽIČ, novinarski
krožek OŠ Frana Albrehta
Beseda in pesem
Nekdo je nekoč rekel: »Beseda in pesem zbližujeta in združujeta ljudi.« Še posebno lepa domača beseda, ki nas pritegne s svojo iskrenostjo in domačnostjo. Z namenom, da bi se ljudje se bolj zbližali med seboj, da bi jih slovenska beseda še bolj pritegnila v svoje zavetje, smo v Srednji vasi v začetku februarja sklicali ustanovni občni zbor Kulturnega društva Srednja vas.
Zbrala se nas je pisana druščina, ljudje različnih starosti, poklicev in interesov. Prišli so pevci našega moškega pevskega zbora, ki so si nadali lirično ime Mavrica, člani igralske skupine, ki je do sedaj delovala v okviru mla-
dinske organizacije. In končno, prišli so tudi ljudje, ki imajo radi lepo zaigrano igro, in lepo in iz srca zapeto pesem, ljudje, ki vedo, kaj za narod pomeni kultura in domača beseda. Izvolili smo organe in vodstvo Kulturnega društva, sprejeli smo program dela, si zadali nalogo, da v svoje vrste pridobimo čim več članov in si na koncu zaželeli čim več sodelovanja in drug drugemu veliko delovnih uspehov.
Nismo čakali prekrižanih rok. Naši pevci so sodelovali na prireditvi, ki jo vsako leto pripravimo našim starejšim vaščanom. Zapeli so lepe narodne pesmi in prepričani smo bili, da je vsem ugajalo.
Tudi pri nas smo praznovali
Z vso naglico se je približeval 8. marec. Morali smo se pripraviti, da bi ga čim bolj dostojno proslavili. Ker še nimamo dograjene dvorane v novem Domu družbenih organizacij in zato tudi ne primernega prostora za večje število ljudi, smo se na seji Sveta krajevne skupnosti dogovorili, da bo proslava v večnamenskem prostoru podružnične šole Šmartno - zjutraj za mame učencev šole, popoldne pa za vse ženske naše krajevne skupnosti.
Takoj smo začeli s pripravami na proslavo in skromno pogostitev. Kar prehitro se je bližal datum, ki je bil določen za praznovanje. Učenci so pridno vadili prizore, določene za proslavo, otroški pevski zbor je prepeval, prav tako zagnano so vadili tudi mladinci - člani OO ZSMS Šmartno.
Prišla je nedelja, 11. marca. Ura se je približevala 15. Večnamenski prostor v šoli se je polnil. Naknadno smo morali prinašati stole, da so lahko sedele vse, ki so prišle na proslavo. Uvodno besedo o mednarodnem dnevu žena je imel predsednik KS Šmartno Franc Modrijan. Potem je zapel otroški zbor nekaj pesmi, člani OO ZSMS Šmartno so izvedli recital o materah in ženah, učenci 3. in 4 razreda pa so zaigrali prizorček Partizanska mamica. Po končanem kulturnem programu je predsednik KO SZDL Šmartno Brane Modrijan podelil materam, k so v letu 1973 rodile, knjigo Moj malček in nageljček. Po končani proslavi je sledil zabavni del. Oglasila se je harmonika, žene so veselo zapele in zaplesale, moški pa so jim postregli z narezki in pijačo. Praznovanje je bilo res sproščeno in kar prehitro je prišla ura, ko smo se morali posloviti.
Prepričani smo, da se bodo naše žene in matere lahko še bolj poveselile, ko bodo praznovale v veliki dvorani našega Doma -upajmo, da že v letu 1985, saj vsi dobro vemo, da šolski prostori niso najbolj primerni za taka praznovanja.
Vse udeleženke praznovanja so izrazile globoko zahvalo vsem, ki so jim pripravili praznovanje z željo, da se prihodnje leto zopet snidemo. M. M.
Konec februarja je pod okriljem literarnega krožka SŠCRM Kamnik nastal literarni večer slovenske ljudske poezije z naslovom »Nocoj je en lep večer« s katerim so člani krožka in citraš Tomaž Plahutnik gostovali v Srednji vasi, na prireditvi pa so nastopili tudi člani moškega pevskega zbora. Odziv krajanov je bil dokaj dober, sodeč po komentarjih po prireditvi so bili obiskovalci prijetno razpoloženi in zadovoljni.
Bližal se je 8. marec. Praznik, ki vsako leto najbrž naredi največ preglavic organizatorjem prireditve, pa tudi organizatorjem kulturnega programa. V okviru dramske sekcije KD smo pospešeno pripravljali enodejanko Krčmarica, ki smo jo z uspehom izvedli na prireditvi. Tudi pevci so nam predstavili štiri nove pesmi.
Končno je konec marca oživel tudi naš nekoliko povečani in prenovljeni oder. Člani dramske sekcije so se predstavili z veseloigro v treh dejanjih Poslednji mož.
Predstavljati neko delo domačemu občinstvu je najbrž najteže, po drugi strani pa tudi prijetno. Moramo priznati, da so bili obiskovalci tako na obeh predstavah doma, kot tudi na predstavah v gosteh izredno dobra publika, nekoliko pa smo bili razočarani nad številom obiskovalcev. Konec koncev pa, publika je publika, od nje je odvisno ali bo prišla na predstavo ali ne in tukaj igralci sami velikega vpliva najbrž nimamo. Za vnaprej se bomo vsekakor trudili, da bodo naše predstave kakovostne, da bodo zadovoljni tako domača publika, kot tudi obiskovalci na gostovanjih.
V grobem smo vam predstavili delovanje KD Srednja vas od njegovega nastanka naprej. Iz srca upamo, da delovna vnema, ki so jo pokazali člani, ne bo ugasnila, nasprotno, da se bo še povečala in stopnjevala.
MANJA DROLC
Odlomek iz igre Poslednji mož (foto: A. Šuštar)
Mini festival zabavne glasbe na Duplici
Še enkrat so se mladi iz DO Stol Kamnik izkazali pri organizaciji prireditve GLAS MLADIH.
Širom po Sloveniji so potekale razne prireditve, kjer so se skušali uveljaviti mladi amaterski pevci, glasbeniki itd. Tudi Duplica ni ostala izjema.
Malo več kot pred dvajsetimi leti je bila organizirana prva prireditev POKAŽI KAJ ZNAŠ, na kateri so nastopali mladi upi. Takratni začetki niso dali niti slutiti, da bo prireditev dobila tolikšno razsežnost. In vendar ustvarjalnost in prizadevnost mladih iz Stola je rodila uspešne sadove. Prek 400 nastopajočih se je zvrstilo v tem obdobju in najmanj še enkrat toliko tistih, ki niso uspešno opravili avdicije. V začetku so
Mešani študentski pevski zbor na tekmovanju Naša pesem 84
Mesec april je v kulturnem koledarju Slovencev letos zopet dobil pomembno obeležje. V Mariboru je bilo namreč osmo tekmovanje Naša pesem 1984. Letos se ga je prvič udeležil tudi Mešani študentski pevski zbor Kamnik, ki je za svoj nastop prejel srebrno plaketo mesta Maribor.
Kljub prizadevanjem, da bi šli na tekmovanje dobro pripravljeni, tega odličja nismo pričakovali. Za nas je bil pravzaprav uspeh že to, da smo se tekmovanja najboljših slovenskih zborov sploh smeli udeležiti. Pevsko znanje zborov, ki so se prijavili za tekmovanje, je že v začetku leta ocenila posebna komisija, ki je debitantom postavila celo dodatne zahteve. Mešani študentski pevski zbor Kamnik se je pod vodstvom Janeza Klobčarja kljub nezaupanju tistih, ki so menili, da je korak pred mariborsko komisijo za nas prenagljen in preveč drzen, odločil za to preizkušnjo.
V organizaciji ZKO Slovenije, Slovenske pevske zveze in ZKO Maribor je bilo osmo tekmovanje Naša pesem 1984 od 13. do 15. aprila v Unionski dvorani v Mariboru. Pred žirijo in ljubitelji zborovskega petja je na šestih tekmovalnih koncertih nastopilo devet moških in enajst mešanih zborov. Vsak zbor je nastopil s približno polurnim programom, ki je imel poleg obvezne pesmi tudi okvirna določila (skladbo iz obdobja do 1750, skladbo iz obdobja od 1750 do 1945 in slovensko ljudsko pesem), zbori pa so svoj program dopolnili po lastnih željah.
Mešani študentski pevski zbor iz Kamnika je pod vodstvom zborovodje Janeza Klobčarja prejel srebrno plaketo mesta Maribor na tekmovanju odraslih pevskih zborov Slovenije »Naša pesem 84«.
Mešani študentski pevski zbor Kamnik je v tekmovalni program vključil naslednje pesmi: Jacobus Gallus - En ego campana, J. S. Bach - Jesu, meine Freude, Anton Bruekner - Locus iste, Janko Ravnik - Jezero, Bogdan Habbe - Belokranjska deklica, Vilko Ukmar - Skica na koncertu in narodno Ženka mi v goste gre. ki jo je priredil Samo Vremšak.
Žirija, ki ji je predsedoval Samo Hubad. je posredovanje pesmi ovrednotila z več stališč: oce-
njevala je tehtnost in izvajalsko zahtevnost programa, intonacijo, zvok, interpretacijo in umetniški vtis. Mešani študentski pevski zbor Kamnik je po teh merilih dosegel 81,20 točk, kar ga je uvrstilo med zbore, ki so zaslužili srebrno odličje.
Tekmovanje Naša pesem 1984 ni dokazalo le tega. da zborovsko petje doseže pomembno raven v slovenskem merilu: jasno je, da se tudi Kamnik ni izneveril svoji zborovski tradiciji, ki je iskala ne
le odmev med ljudmi, temveč tudi notranjo globino. Obenem je potrdilo pravilnost poti Mešanega študentskega pevskega zbora: šestletno odločanje med konfor-mističnim in kvalitativno zahtevnim petjem (odločitve so bile vedno usmerjene k drugemu) je prejelo potrditev in veliko priznanje. Srebrno odličje ni le etično plačilo za naše dosedanje delo in pomembno izkustvo, temveč tudi velika spodbuda in jasen smerokaz za nadaljnje od toča-
mc-       MARJANCA FTIČAR
na tej prireditvi sodelovali pevci, recitatorji, ansambli, instrumentalisti itd. A razvoj, je zahteval svoje. Tudi ta prireditev je pred leti spremenila svojo zunanjo podobo in se preimenovala v GLAS MLADIH. Od tedaj nastopajo izključno pevke in pevci zabavne glasbe.
Nič koliko mladih hrepenečih obrazov se je pojavljalo na takih avdicijah. Najbolj zanimiva je napetost, ki narašča v garderobi, kjer čakajo na razglasitev rezultatov. Ko je znan zmagovalec, sledijo čestitke, veselje in tudi solze.
Še dobro se spominjam dogodka izpred let, ko je neka obupana mamica po avdiciji prišla k organizatorjem, češ, da bo njena hči naredila konec s svojim življenjem, ker ni bila sprejeta na avdiciji.
Kasneje se je izkazalo, da ni prizadeta hči, ampak mati, ki je hotela iz svoje hčerke ustvariti pevsko zvezdo.
Kar veliko je bilo tistih, ki so gojili lažne upe, da je dovolj, da pridejo, zapojejo in uspejo. Le redki so doživeli takšen uspeh. Na takšni prireditvi kot je GLAS MLADIH, beležimo le nekaj izjem, ki so kasneje uspešno prepevali v raznih ansamblih itd.
Pred tremi leti je GLAS MLADIH sestavni del radijskih oddaj KAR ZNAŠ TO VELJAŠ. Čeprav je sodelovanje s
kulturno zabavnim uredništvom radia Ljubljana sila uspešno, mnogi trdijo, da je sama prireditev izgubila na svojem šarmu.
Tudi letos, na jubilejni prireditvi, se je izkazalo lepo število mladih. Se več jih je bilo na avdiciji. Vendar je vstopnico za nastop dobilo le 13 mladih.
Občinstvo tudi to pot ni razočaralo. Dvorana je bila spet polna do zadnjega kotička in je burno pozdravljala svoje ljubljence. Na koncu so odločili, da sta zmagovalca kar dva; ansambel Labirint iz Podgorja ter pevka Martina Juhant iz Duplice.
V drugem delu programa pa je »na noge spravil« Andrej Šifrers svojim programom. Še posebno so na svoj račun prišli najmlajši. Slišali smo tudi duet Jerman Vilma in Regina, ki je svojo glasbeno pot in uspeh začel ravno na tej prireditvi, tet Nušo Krajšek, tudi eno izmed tistih, ki je začela svoje glasbene korake ravno na Duplici. Za njo pa je tudi zmaga na tekmovanju amaterskih pevcev Jugoslavije.
Reflektorji so se ugasnili in za nami je še ena in to 20. prireditev GLAS MLADIH. Dvajset let ni malo. Ob tej organizaciji se je zamenjalo že nekaj generacij mladih iz Stola, ki obljubljajo, da bodo vztrajali naprej.
Mi pa jim zaželimo veliko uspeha!
F. PESTOTNIK
Slovo prosvetnih delavk
V kratkega pol leta so se za vedno poslovile od nas Minka Sladic,
borka, aktivistka in družbenopolitična delavka.
Eleonora Vidic, nekdanja profesorica na gimnaziji Kamnik. Bila je neugnana kulturno-prosvetna delavka, članica DKPD Solidarnost, igralka in režiserka. Na gimnaziji je vodila »Mladi oder«, v Dijaškem domu dramsko skupino. Njenega humorja še dolgo ne bomo pozabili vsi, ki smo jo poznali.
Stana Merčun, po vojni sekretarka AFŽ v Pečah pri Moravčah, je svoje delo nadaljevala pri obnovi šole v Nevljah.
Rozka Roš, vedno pripravljena pomagati tudi zunaj sole. Posebnost so bili njeni plakati, ki jih je risala za Solidarnost.
Ivanka Sirca, Vojna vihra jo je zajela v Kamniku in v tistih letih ni poučevala. Po vojni je nadaljevala delo učiteljice v Kamniku in pomagala kjerkoli je bilo potrebno.
Vse so bile dobre prosvetne delavke in ohranili jih bomo v hvaležnem spominu.
MARICA BREJC
OGLAŠUJTE
V KAMNIŠKI OBČAN
Ko vinarji Slo ve nije bodo tekmovali
Kamnik
Kamnik je prvič izpričan vil. stoletju. Kot trg je omenjen, v listini med 1188 in 1204, kamniški meščani pa so omenjeni 1229 in mesto Kamnik 1267, Od približno 1140 je bil Kamnik upravno središče posestev andechs-meranskih grofov.
Zaradi razvite trgovine in obrti je oglejski patriarh Bartold I. 1228 ustanovil na Šutni »hospital«. Leta 1278 je postal Kamnik habsburški. Cesar Karel IV. mu je podelil posebne pravice in svoboščine ter obširne gozdove v Kamniški Bistrici, .od koder so dobivali meščani vsako leto po neka sežnjev drv skoraj brezplačno.
Kamnik je bil od 1247 sedež deželnega sodišča s pravico krvnega sodstva. Konec 14. stoletja je mesto dobilo tudi strelišče in kopališče, kar je bil za tiste čase zna k izrednega blagostanja. Cesar Friderik III. je 1478 dal mestu pravico azila. Leta 1501 je Kamnik dobil pravico do letnega sejma. Turki so 1469, 1471, 1492 in 1528 pridrli v Kamnik. V Kamniku so našli varno zavetje kranjski plemiči, ko so si postavili svoje dvorce. Poleg Ljubljane je bil takrat Kamnik najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem ter poleg nje edini zastopan v deželnem zboru.
V 16. in 17. stoletju, ko se je glavni promet preusmeril na staro rimsko cesto po Črnem grabnu in čez Trojane v Podo-navje, je mesto pričelo propadati.
Ob reorganizaciji avstrijske državne uprave I. 1848 je Kamnik postal središče okraja. Njegov gospodarski napredek je pospešila tudi železnica Dunaj-Trst 1857. .
Kamnik ima bogato zgodovino delavskega gibanja. Prvo delavsko prosvetno društvo Solidarnost je bilo ustanovljeno 1919. leta. KP je delovala v Kamniku že od leta 1934.
Med NOB je bil Kamnik med najmočnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega gibanja pri nas.
Že od aprila 1941 je okrožni komite KP Kamnik pripravljal oboroženo vstajo; njegovo delo pa je nadaljeval vojnore-volucionarni komite za kamniško okrožje.
Občina Kamnik leži na severnem robu ljubljanske kotline, v objemu visokogorskega sveta Kamniških Alp. Na skrajnem severu se približa meji z Avstrijo, na zahodu meji na občini Kranj in Ljubljana Šiška na severovzhodu meji na Mozirje, na vzhodu na Žalec in Zagorje ob Savi, na jugu pa na občino Domžale.
Občina šteje nekaj več kot 26.000 prebivalcev, od tega je skoraj polovica prebivalstva aktivnega, kmečko prebivalstvo pa predstavlja 6,2 odstotka vsega prebivalstva v občini.
V gospodarstvu občine ustvarjata največji de ež družbenega proizvoda (skoraj 60%) industrija in rudarstvo, sledijo trgovina, obrt in osebne storitve, gradbeništvo itd.
Delež družbenega proizvoda občine Kamnik v republiškem merilu je 1,3 odstotka.
Družbeni standard občine predstavlja zdravstveni dom z ambulantami splošne medicine, nekaterimi specialističnimi ambulantami z zobozdravstveno ambulanto. Žal pa zmogljivosti že zdavnaj niso več zadostne za vse tovrstne potrebe v občini. Kamniški šolarji si nabirajo znanje v štirih osnovnih šolah z dvanajstimi podružnicami, ena osnovna sola pa ima prilagojeni program za delovno usposabljanje. V vzogojno-varstvene ustanove je vključenih 840 otrok, kar je 26,6 odstotka vseh predšolskih otrok.
Titan
Delovni organizaciji Titan je postavil temelje Čeh Spalek, ki je leta 1896 kupil nekdanji mlin na vodna kolesa in začel v svoji delavnici izdelovati ključavnice in okovje za vrata. Vendar boja s konkurenčnimi tovarnami ni vzdržal in je moral leta 1907 tovarno prodati neki dunajski družbi. Tudi ta ni mogla ustaviti propada tovarne in je leta 1912 morala prenehati delati za celi dve leti. Delavci, ki so v tistem času delali v tovarni, med njimi je bil tudi tovariš Tito, so povečini odšli iskat deio na Češko.
Ob začetku prve svetovne vojne je tovarna postala last dunajskega podjetnika Nagla, po vojni pa jo je kupila hrvaška tvrdka za trgovino z železom. Že leta 1922 je dobila naslednjega lastnika in svoje današnje ime: Titan. Čez tri leta je Titan kupila tvrdka OLT iz Osijeka. Hitre menjave lastnikov so kazale na njihovo finančno šibkost, s tem pa je bil vprašljiv tudi obstoj tovarne. Nova lastnica je Titanu pripomogla k velikim poslovnim uspehom in s tem k ugledu na jugoslovanskem in evropskem trgu. O kvaliteti tedanjih izdelkov pričajo tudi priznanja in nagrade iz tistega časa.
Med vojno so maloštevilni delavci, ki so ostali v tovarni, delali predvsem za potrebe vojske, okupatorji pa so uničili ali pa vsaj slabo vzdrževali stroje in orodje. Tako je Titan po drugi svetovni vojni ostal skoraj brez osnovnih proizvajalnih sredstev.
Po zmagi socialistične revolucije je tudi Titan z zakonsko osnovo prešel v državno last, kasnejši družbeni odnosi pa so dobili novo vsebino: pravico delovnih ljudi, da sami vodijo gospodarske organizacije preko samoupravnih organov, in torej sami razpolagajo z ustvarjenim dohodkom, ko izpolnijo družbene obveznosti.
Titan je samoupravno organiziran v štiri temeljne organizacije in delovno skupnost. Glavna dejavnost temeljnih organizacij je proizvodnja fitingov, instalacijskega materiala in
drugih ulitkov, proizvodnja ključavnic in okovja, vzdrževanje, proizvodnja in popravilo orodij.
Delež DO Titan v kamniški industriji je približno 20%, v celotnem občinskem gospodarstvu pa 16%, Družbenopolitične organizacije so izredno aktivne, piedvsem OOZS in OOZK, ki se vključujeta v vse razprave o aktualnem dogajanju v DO tako na strokovnem kot samoupravnem področju.
Za družbeni standard delavcev je dobro poskrbljeno: DO ima svojo obratno zdravstveno ambulanto in popolno zobozdravstveno ekipo, dobro organizirano hladno in toplo prehrano (okrog 1200 obrokov dnevno) in vrsto počitniških objektov - 22 počitniških prikolic in 5 planinskih koč na Veliki planini, ki omogočajo poceni in prijetno letovanje. Vsako leto pa 40 delavcem omogoči tudi okrevanje v zdraviliščih.
Tudi stanovanjska vprašanja delavcev rešujejo po svojih možnostih z dodeljevanjem posojil in nakupom stanovanj.
Stoj
Zavod za usposobljanje invalidne mladine
Osnovni podatki o zavodu
Zavod je organizacija za usposabljanje otrok in mladine z motnjami v telesnem razvoju.
Delovna organizacija je bila ustanovljena z odločbo Ministrstva za socialno skrbstvo leta 1947, kasneje je bil ustanovitelj izvršni svet skupščine SRS. Po sklepu 25. junija 1980 je ustanovitelj Izobraževalna skupnost Slovenije.
Novi prostori zavoda so bili zgrajeni leta 1964 in imajo 180 ležišč. Zavod izvaja kompleksno usposabljanje telesno prizadetih otrok in mladine od 6. do 22. leta starosti. V zavodu sc usposabljajo oskrbovanci s področja SR Slovenije, izjemoma tudi iz drugih republik.
V šolskem letu 1983/84 je v zavodu 164 oskrbovancev, zanje pa skrbi in jih usposablja 135 delavcev in več zunanjih sodelavcev.
STOL je eno najstarejših lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji, saj bo letos praznoval 8()-letnico obstoja. V začetku je bila tu žaga in parketarna. Že pred prvo svetovno vojno so delali tudi stole za izvoz. Po prvi svetovni vojni je »Remec« poleg parketa, stolov, furnirja, proizvajal tudi pisarniško pohištvo. Med vojno je bil velik del tovarne požgan. Proi/.T vodnja je spet stekla po osvoboditvi, ko so delavci tovarno osvobodili.
Prvi delavski svet so delavci izvolili 21. avgusta 1950.
Leta 1961 je tovarna dobila sedanje ime: Industrija pohištva STOL Kamnik. Glavni izdelki so: stoli v masivni izvedbi, kombinaciji kovina-les, tapecirani stoli, poliuretanski tapecirani stoli, najrazličnejše mize, pisarniško pohištvo, organizacijska sredstva, stanovanjsko pohištvo.
DO je močno usmerjena v izvoz (delež 40%).
Samoupravna organiziranost je bila postavljena med leti 1974-1977. DO ima naslednje temeljne organizacije
- Proizvodnja sedežnega pohištva
- Proizvodnja ploskovnega pohištva
- Proizvodnja tapeciranoga in kovinskega pohištva
- Ploskovno in kosovno pohištvo SLOGA
- Prodaja
- Družbena prehrana
Skupne službe so organizirane v delovni skupnosti.
V DO delujejo družbenopolitične organizacije: ZK, SK in MK, ki so vključujejo v celotno dogajanje na področju samouprave.
V letu 1983 je DO STOL ustvarila 861,3 milijona dinarjev, kar pomeni 46 odstotkov več kot leto prej. V letu 1984 načrtujej 1.194,4 milijona dinarjev dohodka. V občinskem merilu je prispevek STOLA 15% h gospodarstvu Kamnika.
Elektroelement Izlake -TOZD Svit
Zametki izdelovanja predmetov iz gline in kaolina segajo v prejšnje stoletje, ko so se kamniški posestniki odločili izdelovati gospodinjsko keramiko. Resneje se je s to dejavnostjo začel ukvarjati posestnik Šnabl, ki je v začetku tega stoletja začel izdelovati tudi dekorativno keramiko. V teku časa so se spreminjala lastništva, predvsem pa dejavnost, spreminjalo se je število zaposlenih, nekateri obrati so se osamosvojili, priključili so se novi, dokler se kombinat končno ni priključil k DO Donit iz Medvod. Vedno pa je dejavnost podjetja vključevala osnovno keramično in kemijsko smer.
Žal pa združitev z Donitom ni prinesla želenih sadov, zato je TOZD Svit začela sama iskati možnosti za obstoj keramične dejavnosti. Našli so jo v priključitvi z DO Elektroelement v letu 1981.
V sedanji krizni gospodarski situaciji skušajo najti možnost za svoj obstoj v razvoju zahtev rejše keramike, za katero so tudi možnosti izvoza velike. Prizadevajo si, da bi posodobili stroje, ker le tako lahko uresničujejo zastavljene cilje.
Temeljne dejavnosti zavoda Osnovna šola
Osnovna šola je pričela z delom takoj ob ustanovitvi zavoda. Do leta 1954 je bila le štirirazredna (od 1. do 4. razreda). Z letom 1955 je postopoma uvajala še višje razrede, tako da smo leta 1962 imeli že popolno osemletko (od 1. do 8. razreda).
Učni program šole je vseskozi enak programom rednih šol v Sloveniji. Glede na specifične učne težave in posebnosti smo le individualno prilagajali program.
Srednje usmerjeno izobraževanje
Začetki poklicnega usposabljanja segajo v leto 1951 za poklic krojač. Teoretični del pouka so imeli v Vajeniški šoli v Mekinjah, kjer so bili tudi vpisani.
Leta 1955 je bila ustanovljena Vajenska šola raznih strok v našem zavodu - učenci so se usposabljali za poklice krojač, urar in pohištveni mizar.
V letu 1956 je zavod zaradi novodograjenega trakta imel možnosti, da razširi tudi dejavnost vajeniške šole s tem, da razširi izbor poklicev za invalidno mladino. Ustanovljene so bile nove učne delavnice za naslednje poklice: vrtnar, pletilja, vezilja, šivilja in radiomehanik. Leta 1963 pa še za poklic elektromehanik. Učni delavnici in s tem usposabljanje za poklic mizar in vezilja sta bili zaradi neperspektivnosti po dveh letih ukinjeni, leta 1962 pa še za usposabljanje za poklic pletilje. Leta 1972 smo prenehali usposabljati učence za poklic parkovni vrtnar-cvetličar, leta 1981 pa še za poklic krojač.
Srednje usmerjeno izobraževanje pri zavodu dela po predmetnikih in učnih programih, ki veljajo za vse šole v Sloveniji s tem, da posamezne učne vsebine in metode dela prilagodimo sposobnostim invalidne in dolgotrajno bolne mladine.
Na poklicni šoli so se od njenih začetkov do danes usposobili 404 učenci.
Delovno usposabljanj«
Zaradi slabših psihofizičnih sposobnosti nekaterih učencev smo imeli že od leta 1956 dalje poleg redne poklicne šole še oddelek za priučevanje. Učenci so se v tem oddelku priučili za določena dela v oblačilni in vrtnarski stroki. V oddelek so se vpisovali učenci, ki niso uspevali v redni poklicni šoli in učenci, ki niso imeli pogoja za vpis v redno poklicno šolo. Uspešno se je priučilo 45 učencev. Ti so dobili opisno potrdilo o priučitvi za določena dela.
Poklicno usposabljanje izven zavoda
Zavod za usposabljanje invalidne mladine je svojim oskrbovancem omogočil nadaljevanje šolanja v gimnaziji, ekonomski šoli ter administrativni šoli v Kamniku oziroma v Domžalah.
V šolskem letu 1981/82 smo z uvajanjem usmerjenega izobraževanja tudi v zavodu začeli z novimi programi.
Splošna zdravstvena služba z nego
Zdravstvena nega pomeni pomoč bolnemu ali zdravemu v vseh aktivnostih, ki prispevajo k ohranitvi zdravja ali ponovni vrnitvi zdravja.
Negovalni team omogoča nadaljnje dejavnosti ostalim službam v zavodu. Oskrbovanec mora biti zdrav, higiensko urejen, v dobri kondiciji, prehranjen, spočit, mora dobiti predpisano terapijo, da gre lahko v šolo, da opravlja vzgojni program, lahko telovadi, opravlja fizioterapijo, delovno terapijo, pri logopedu itd.
Fizioterapija in delovna terapija
V zavodu se izvaja del medicinske habilitacije v delovni enoti fizioterapija in delovne terapije s sledečimi dejavnostmi:
- ortopedska ambulanta
- protetika in ortotika
- fizioterapija
- delovna terapija
- učna baza za študente medicine in ostalih šol za zdravstvene, delavce, izpopolnjevanje ob delu.
. Fizioterapija in delovna terapija je v večini primerov individualna obravnava zaradi različnih obolenj, ki zahtevajo specifične metode. Dnevno je v poprečju v obravnavi 55 oskrbovancev v fizioterapiji in 27 v delovni terapiji.
Fizioterapija in delovna terapija sta obvezen del programa habilitacije.
Papirnica Količevo
Pred petinšestdesetimi leti je Franc Bonač postavil na mestu, kjer je prej stal mlin, obrat za izdelavo lepenke in se tako leto 1920 šteje kot ustanovitveno leto papirnice.
Leta 1924 je pričel obratovati prvi papirni stroj, 1934 leta pa še drugi papirni stroj. Leta 1928 pa so pričeli na prvem kartonskem stroju izdelovati karton, ki je tudi danes glavni proizvod.
Energijo za pogon so-dobili z izgradnjo vodnih turbin na Mlinščici, paro za sušenje pa z izgradnjo kotlovnice. Leta 1927 so zgradili hidrocentralo na Bakovniku, južno od Titana, naslednje leto pa kalorično centralo v Količevem za proizvodnjo pare za sušenje, parni pogon generatorja in za parni pogon kartonskega stroja.
Tik pred drugo svetovno vojno je bila Papirnica Količevo v Kombinatu I. Bonač sin, ki je izdeloval celulozo, lesovino, lepenko, razne papirje, sestavljene kartone ter predeloval papirje in kartone, v sestavi kombinata pa je bila še Tovarna celuloze in papirja Đuro Salaj iz Krškega in Kartonažna tovarna v Ljubljani.
Po vojni so najprej usposobili tovarno za normalno proizvodnjo, nato pa so povečali proizvodne zmogljivosti in posodobili tehnologijo.
Delovna organizacija Papirnice Količevo je organizirana v pet temeljnih organizacij po dejavnostih.
V vsaki temeljni organizaciji in skupnih službah deluje osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija ZK, mladinska organizacija pa je enotna za DO.
Iz zgodovine delavskega gibanja pa moramo vedeti, da so delavci papirnice leta 1935 organizirali stavko, ki je trajala 59 dni in dosegli pomembne uspehe v boju za delavske pravice.
Dejavnost Papirnice Količevo je proizvodnja raznih vrst kartona, Ovojnih, brezlesnih in težko propustnih papirjev in lepenke. V lanskem letu so proizvedli 94.372 ton izdelkov z 952 zaposlenimi delavci. Izvozili so 25.668 ton proizvodov. Celotni prihodek je bil 4.348 milijonov dinarjev. V občinskem gospodarstvu predstavlja to približno 16 odstotkov.
Avtoservis
tapetniških uslug. S preselitvijo na sedanjo lokacijo je delovna organizacija postala servis vozil VOLKSVVAGEN in VOLVO, obenem pa je razvijala svojo osnovno dejavnost.
V letih 1971-1972 je tedanje vodstvo delovne organizacije začelo razmišljati o razvoju dejavnosti, ki bi postala trdna osnova za nadaljnji razvoj.
Usmeritev v proizvodnjo paletnih aluminijskih kesonov za tovorna vozila, ki so kmalu postali znani pod imenom PALK, se je pokazala kot pravilna. Inovacijska dejavnost na tem področju je dala delovni organizaciji že dva patenta, avtorja pa sta dobila tudi plaketo sklada Borisa Kidriča. V aluminijskih nadgradnjah se je delovna organizacija v zadnjih letih razvila tudi v pomembnega vzdrževalca avtobusov, na kar so vplivale predvsem težave pri nabavi novih avtobusov in s tem povezane odločitve prevoznikov, da posvetijo več pozornosti podaljševanju življenjske dobe vozil. Pri tem se zlasti usmerjeno na avtobuse TAM, ki jih izdelje Avtomontaža.
Avtoservis je trenutno eden večjih proizvajalcev aluminijastih nadgradenj, naši PALKI (cca 3300 po številu) so na tovornjakih in prikolicah izdelani pri različnih domačih in tujih proizvajalcih.
Delovna organizacija se v zadnjih letih uveljavlja tudi kot dobavitelj garnitur za montažo PALKOV oziroma kot dobavitelj aluminijskih stranic, ki so montirane na vozilih TAM.
Eden pomembnejših uspehov je bilo sodelovanje pri kompoziciji nizko nosilne polprikolice, kjer je vlečno vozilo razvil TAM, polprikolico Vozila Gorica, aluminijsko nadgradnjo pa smo razvili v naši organizaciji.
Naša poslovna usmeritev ostaja še naprej izdelava aluminijskih nadgradenj in vzdrževanje avtobusov, razvoj pa so usmerili k izdelavi specialnih nadgradenj na tovornih vozilih.
Domžale
Na področju družbenih dejavnosti je v zadnjih 15 letih prišlo do velikih premikov predvsem na področju šolstva, zdravstva in nekaterih telesno-kulturnih objektov. Številni objekti so bili zgrajeni s samoprispevki v občinskem in krajevnem merilu, kar lahko ugotavljamo predvsem na področju osnovnega šolstva.
Za občino Domžale je značilno veliko število šoloobveznih otrok, saj osnovne šole obiskuje 5625 otrok in letno konča osnovno šolo okoli 650 učencev. Srednje usmerjeno izobraževanje poteka v centru srednjih šol. Potrebe na področju otroškega varstva so bile v preteklih letih dokaj uspešno rešene, čeprav nastajajo še odprti problemi predvsem v Domžalah in Mengšu. Zdravstvo v večini primerov rešuje svoje prob eme preko zdravstvenega doma in obratnih ambulant v posameznih predelih občine z dograditvijo zdravstvene postaje v Mengšu pa bo tudi na tem območju rešeno odprto vprašanje. Za ostarele občane imamo dva domova upokojencev, in sicer v Domžalah in Mengšu.
V občini je močna tudi kulturna dejavnost, saj delujejo številne vokalne, instrumentalne in dramske skupine, ki se preko zveze kulturnih organizacij povezujejo v okviru kulturne skupnosti. Ta poleg drugega skrbi tudi za razvoj knjižničarstva in podpira občinsko glasilo, osrednje sredstvo za obveščanje občanov o življenju in delu v občini.
Če ocenjujemo gospodarske dosežke v zadnjih letih, potem lahko ugotavljamo velike dosežke na področju industrijskega in ostalega gospodarskega razvoja, velik prodor domžalskega gospodarstva v izvozu in dokaj hiter razvoj kmetijstva. Zaradi dobrega gospodarjenja je v letu 1983 povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega znašal 18.627,00 dinarjev in je bil nad republiškim povprečjem.
Pomembno za občino Domžale je, da dokaj uspešno razrešuje vračanja odplačil deviznih anuitet za vlaganja v prejšnjem srednjeročnem obdobju in da predstavlja delež domžalskega gospodarstva v slovenskem merilu 8,5% in se še povečuje.
Občina Domžale leži v osrednjem slovenskem prostoru, ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor in ob drugih po nembnih _ m m
komunikacijah, ki povezujejo Zasavje in Štajersko z Gorenj- [VI1S DOS iTOl sko. Občina meri 239 km in je imela konec leta 1983 41.286 ■hb^mmm I prebivalcev. Občina je razdeljena v 27 krajevnih skupnosti. Občina je naravno razdeljena v dva dela:
zahodnega, ki je pretežno nižinski, gosto naseljen in industrijsko močno razvit ter vzhodnega, ki je hribovit in ima razvito kmetijstvo in gozdarstvo.
V občini je zaposlenih v gospodarstvu 9.500 občanov in v negospodarstvu 1.660. Od vseh zaposlenih je več kot 54% žena. Na začasnem delu v tujini dela z območja občine preko 800 občanov in to predvsem v državah zahodne Evrope. Za samo občino je značilna velika dnevna migracija delavcev znotraj občine in izven njenih meja.
Na območju občine je 30 organizacij združenega dela, deset TOZD, ki imajo sedež izven občine, in več delovnih enot, predvsem s področja trgovine in preskrbe. Na področju gospodarstva je v občini 18 organizacij združenega dela in 2 TOZD, ki imata sedež izven občine.
Najmočnejša gospodarska panoga je industrija, ki je v pretežni meri predelovalnega značaja in je močno navezana na uvoz repromateriala in surovin. Industrija ustvarja več kot 55% družbenega proizvoda.
V občini je dobro razvito tudi kmetijstvo. V družbenem sektorju je preko 1200 hektarjev obdelovalnih površin, ki jih uporablja Emona s svojimi TOZD, poleg tega pa tudi biotehniška fakulteta in Kmetijski poskusni center Jable. Večina individualnih kmetijskih proizvajalcev je povezanih v kmetijsko zadrugo, ki deluje v okviru Emone.
Občina Domžale je poznana tudi po malem gospodarstvu -obrti, ki se je v zadnjih letih močno razvilo. Zasebni sektor predstavlja v strukturi družbenega proizvoda 11%, od tega obrt 8%. V občini je prek 1000 rednih obrtnikov, popoldansko obrt pa opravlja okoli 360 občanov. Na območju občine so razvite prav vs^obrti, čeprav v nekaterih predelih primanjkuje predvsem uslužnostne obrtne dejavnosti. Politika na področju obrti je bila vseskozi sestavni del gospodarske politike v občini, značilno pa je, da ima obrtna dejavnost močno tradicijo in da je tesno povezana tudi z osrednjo denarno ustanovo v občini, to je Ljubljansko banko - Temeljno banko Domžale.
Za preskrbo v občini Domžale skrbi osrednja trgovska delovna organizacija Napredek, ki pokriva 90% potreb v občini in ki ima posamezne trgovine na celotnem območju občine.
izdeluje vse vrste strojev, transportnih naprav in opremo za mline, pekarne, silose, tovarne močnih krmil, opremo za čiščenje zraka in drugo opremo za industrijo.
Njegove stranske dejavnosti pa so opravljanje storitev, popravil in servisiranje v zvezi s proizvodno dejavnostjo, vključujoč tudi prodajo rezervnih delov in vzdrževalnega materiala za stroje in opremo.
Delovna organizacija opravlja montažna dela lastne in tuje opreme v zvezi s proizv edno dejavnostjo, projektira in nudi inženiring storitve za silose, skladišča, tovarne močnih krmil in za druge gospodarske organizacije v zvezi s prometom poslovanja in opravlja s svojimi tovornjaki in kombiji razne prevozne usluge.
Začetki te delovne organizacije segajo že v čase pred vojno, uradni začetek podjetja pa pomeni leto 1950, ko se je po osvoboditvi pokazala potreba po obnovi in vzdrževanju iztrošenih strojev v obstoječih mlinih.
Že naslednje leto pa je stekla tudi proizvodnja novih strojev, v kasnejših letih so razširili še proizvodne površine, dokupili nova proizvodna sredstva in pripomočke, da so čim bolj olajšali fizično delo v delovni organizaciji.
Sedanja gospodarska situacija pa žal ne dovoljuje večjih investicij.
je enovita delovna organizacija, ki ima 180 zaposlenih delavcev.
Ustanovljena je bila leta 1956 z združitvijo dveh obrtnih delavnic z namenom nuđenja avtokleparskih, ličarskih in
PROGRAM
8. DELOVNEGA SREČANJA KOVINARJEV SLOVENIJE
MFMORIAL FRANCA LESKOSKA-LUKE KAMNIK-DOMŽALE, 24. do 26. maj 1984
ČETRTEK, 24. maj 1984
10.00-14.00 Prihod in prijava udeležencev v OŠ Fran Albreht, Kamnik
15.00 Sprejem udeležencev pred OŠ Fran Albreht, Kamnik
15.00 Otvoritev razstave inovacij 15.30 Sestanek z vodji ekip in člani komisij v OŠ Fran Albreht, Kamnik
17.00 Teoretični del tekmovanja v OŠ Fran Albreht, Kamnik
17.00 Sestanek organizacijskega odbora v zbornici OŠ Fran Albreht, Kamnik
19.00 Slovesna otvoritev 8. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije v hali OŠ Fran Albreht, Kamnik
20.30 Sprejem pri predsednikih SO Kamnik in Domžale v OŠ Fran Albreht, Kamnik
22.00 Odhod in namestitev udeležencev PETEK, 25. maj 1984
7.00-22.00 Praktični del tekmovanja 10.00 -22.00 Spremljajoče dejavnosti delovnega srečanja 10.00 Posvetovanje
17.00 Posvetovanje o inovacijski dejavnosti, OŠ Fran Albreht. Kamnik
SOBOTA, 26. maj 1984
8.00-9.00 Razstava tekmovalnih izdelkov v OŠ Fran Albreht. Kamnik
10.00-12.00 Obisk udeležencev srečanja v DO in oj,led zanimivosti Kamnika in Domžal
13.00 Slovesno preimenovanje delovnega srečanja v Memorial Franca Leskoška-Luke, združeno s podelitvijo priznanj najboljšim kovinarjem Slovenije v letu 1984 v Kamniški Bistrici 16.00 Zaključek memoriala
TEORETIČNI DEL TEKMOVANJA BO POTEKA!. V OSNOVNI ŠOLI FRAN ALBREHT V KAMNIKU (ŠUTNA)
PRAKTIČNI DEL TEKMOVANJA ZA POSAMEZNE POKLICE BO POTEKAL V NASLEDNJIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH:
TITAN, KAMNIK: livarji, rezkalci, brusilci in konstrukcijski ključavničarji
SVIT, KAMNIK: orodjarji
STOL, KAMNIK: varilci MAG. REO. TIG in plamenski
PAPIRNICA, KOLIČEVO: kovači
AVTOSERVIS, DOMŽALE: mehaniki otto in diessel
MLINOSTROJ, DOMŽALE: strugarji
ZUIM, KAMNIK: IV - mehaniki
HIDROMETAL, MENGEŠ: kleparji
Organizacijski ndhor
Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85
Poklic oz. program
st. zaht. poklica
slov. štip.
Naslov štipenditorja
sadjar mesar
predelovalec sadja in zelenjave
rudar - kopač I
plastikar
kemijski procesničar
strugar ro/.kalec
brusilec
obdelovalec kovin orodjar
vzdrževalec in upravljalee strojev
strojni ključavničar
stavbni ključavničar
monter in upravlj. energ. nap lav
monter klima naprav vodovodni instalater finomehanik elektromehanik elektrikar
elektrikar - elektronik strojnik gradbene mehanizacije steklar zidar
tesar
gradbinec strojni mizar
stavbni mizar mizar
pohištveni mizar
modelni mizar
obdelovalec lesa lesar -tapetnik
tekstilni mehanik
tekstilni mehanik
tekstilni mehanik konfekcionar tekstilij
tekstilni konfekcionar
tekstilni kemik tekstilni kemik izdelovalec usnja usnjar
usnjar, in krznarski tehnolog
izdelovalec usnjene konfekcije
blagovni manipulant
prpdajalec
kuhar
natakar
metalurški tehnik kemijski tehnik strojni tehnik
gradbeni tehnik elektrotehnik - elektronik lesarski tehnik usnjar, konfekcijski tehnik
ekonomski tehnik
vzgojitelj predšolskih otrok kemijski inženir strojni inženir inženir lesarstva tekstilni inženir ekonomist - komercialist ekonomist
PU matematike in fizike
PU glasbe
dipl. inženir kemije
dipl. inženir kemijske tehnologije
dipl. strojni inženir
dipl. elektro inženir dipl. inženir arhitekt
dipl. inženir iesarstv
dipl. ekonomist
dipl. pravnik
zobni zdravnik
dipl. inženir računalništva
III IV
SKR IV IV IV
IV IV
IV
II
IV IV IV IV IV
IV IV IV IV IV
IV IV IV IV
IV
III III
IV IV
IV
IV
II
IV
II-III
IV IV
III
IV
II
IV
III
IV
IV
III III
IV IV
IV
V
v v
v v v v
v
VI VI VI VI VI VI VI IV VII
VII
VII
VII VII
VII VII VII VII VII
ABC Kotna Kamnik - TOZD Prodaja na debelo ABC Pomurka - Meso Kamnik-Domžale, Kamnik, Usnjarska l
Živilska industrija F.TA, Kamnik
Rudnik kaolina in kalcita, Kamnik Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamnik, Kamnik Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamniktit,
Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« -TOZD Namenska
proizv., Kamnik Rclektroelcmcnt Izlake - TOZD Svit, Kamnik Titan-TOZD Vzdrževanje, Kamnik Titan - TOZD Orodjarna, Kamnik Titan - TOZD Livarna, Kamnik Titan-TOZD Vzdrževanje, Kamnik Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjarna, Kamnik Titan - TOZD Orodjarna, Kamnik lud. pohištva Stol - TOZD Kovinsko in tapecirano poli., Kamnik
l-.elektroclcmcnt Izlake -TOZDSvit, Kamnik
Titan -TOZD Orodjarna, Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje,
Kamnik
Ind. pohištva Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
Titan - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
IP Alprem, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik«    TOZD Vzdrževanje.
Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
Ind. pohištva Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
SOP Graditelj, Kamnik
Titan -TOZD Vzdrževanje, Kamnik
Titan - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
SOP Graditelj, Kamnik
Montažno podjetje Zarja, Kamnik
SGPGraditelj, Kamnik
Ind. pohištva Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
SGP Graditelj, Kamnik
Ind. pohištva Mol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik SGP Graditelj. Kamnik
liul. pohištva Stol -TOZD Sedežno pohištvu, Kamnik Ind. pohištva Stol - TOZD Ploskovno pohištvo, Kamnik Montažno podjetje Zarja, Kamnik Tovarna pogrebno opreme Menina. Kamnik Ind. pohištva Stol - TOZD Sloga Moste, Kamnik Ind. pohištva Stol-TOZD Sedežno pohištvo, Kamnik Ind. pohištva Stol - TOZD Ploskovno pohištvo, Kamnik Ind. pohištva Stol - TOZD Kovinsko in tapecirano poh., Kamnik
Ind. pohištva Stol - TOZD Sedežno pohištvo, Kamnik Ind. pohištva Stol - TOZD kovinsko in tapecirano poh., Kamnik
Tekstilna tovarna Svilani) Kamnik - TOZD Frotir Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik -TOZD Svila Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik - TOZD Frotir Ekspermentalna tkalnica, Kamnik Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - DSSS Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK - TOZD Frotir Tekstilna tovarna SVILANIT - Kamnik - TOZD Frotir Eksperimentalna tkalnica, Kamnik Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - TOZD Frotir Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - TOZD Frotir Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjarna, Kamnik Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjarna, Kamnik Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjena konfekcija, Kamnik
Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjena konfekcija, Kamnik
Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - DSSS
Kemijska industrija »Kamnik« - DSSS, Kamnik
Ind. pohištva STOL - TOZD Družbe*prehrana, Kamnik
Gostilna »Pod skalco«, Kamnik
Gostilna »Pod skalco«, Kamnik
ABC KOČNA - TOZD Maloprcjdaja, Kamnik
TITAN - TOZD Livarna, Kamnik
DONIT - TOZD Kemostik, Kamnik
TITAN - TOZD Livarna, Kamnik
DONIT - TOZD Trival, Kamnik
SGP Graditelj, Kamnik
Montažno podjetje ZARJA, Kamnik
Ind. pohištva STOL - DSSS, Kamnik
Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjena konfekcija,
Kamnik
Tovarana usnja Kamnik - DSSS, Kamnik
TITAN - TOZD Livarna, Kamnik
Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - DSSS
Montažno podjetje ZARJA, Kamnik
Občinska skupnost otroškega varstva, Kamnik
Tovarna usnja Kamnik - TOZD Usnjarna, Kamnik
TITAN - TOZD Livarna, Kamnik
Ind. pohištva STOL - TOZD Sedežno pohištvo, Kamnik
Tekstilna tovarna SVILANIT-TOZD Frotir, Kamnik
Ind. pohištva STOL - TOZD Prodaja, Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« - DSSS, Kamnik
Občinska izobraževalna skupnost, Kamnik
Občinska izobraževalna skupnost, Kamnik
Tovrana usnja Kamnik - TOZD Usnjarna, Kamnik
DONIT - TOZD Kemostik, Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Kamniktit,
Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Namenska proizv., Kam.
DONIT - TOZD Trival, Kamnik IP ALPREM, Kamnik
Kemijska industrija »Kamnik« - DSSS, Kamnik Kemijska industrija »Kamnik« - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
DONIT - TOZD Trival, Kamnik
TITAN - TOZD Vzdrževanje, Kamnik
IP ALPREM, Kamnik
SKG - Biro za urejanje prostora, Kamnik
Ind. pohištva STOL - DSSS, Kamnik
Ind. pohištva STOL - TOZD Prodaja, Kamnik
Skupščina občine Kamnik
Zdravstveni dom Domžale, TOZD »ZV« Kamnik Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik - DSSS
Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (15.520 din). Pri kandidatih iz kmečkih družin je dohodek na družinskega člana izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1983, pomnožen s količnikom 13.
Višina kadrovskih štipendij je določena s točkami:
- od 400 do 720 točk za učenca
- od 600 do 1.080 točk za študenta.
Število točk je odvisno od doseženega učnega uspeha, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša poprečno število točk., 480 točk za učence in 650 točk za študente. Vrednost točke določi skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike ob začetku šolskega leta. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje. Za prihodnje šolsko leto so se udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju sporazumeli za naslednje poklice:
-rudarji IV.
- kemijski procesničarji IV.
- lesarji lil. in IV.
- zidarji IV.
- strojniki gradbene-mehanizacije IV.
Prijavo /a kadrovsko štidpendijo morajo prosilci vložiti do 15. julija v kadrovsko službo navedene organizacije. Kandidati morajo prijaviti (obr. DZS 8,40) priložiti: potrdilo o vpisu v šolo fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov
|H)lrdilo o dohodkih staršev za preteklo leto.
Razpis štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1984/85
Samoupravni organ za štipendiranje v občini Kamnik razpisuje štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu I983 ni presegel 55% poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1983, kar znaša 10.042 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan lako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1983, pomnožen s količnikom 13.
1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev:
- kandidati, vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja: seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
- kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju
- kandidati z boljšim učnim uspehom
- kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja).
2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
4. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendije priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih
- izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat zaprosil za razpisano kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava ali krajevni urad pri skupščini občine)
- potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1983
- izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Kandidati za štipendije - otroci naših delavcev na začasnem delu
v tujini naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Za kandidata, ki še ni dopolnil 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV MORAJO VLOŽITI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1984, KAR VEUA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1984. KAR VELJA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1984.
Po 5. septembru 1984 vlog ne bomo več Sprejemali, razen v naslednjih primerih:
- da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka;
- da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo 15 dni po vpisu);
o
- da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije;
- da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo);
- da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti.
SKUPŠČINA TITOVEGA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV SR SLOVENIJE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v Svojem delovnem in življenjskem okolju.
I. V šolskem letu 1984/85 sklad razpisuje:
a) 145 štipendij za mlade delavce ki:
- se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu
- imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let
- so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih
b) 122 štipendij za učence in študente, ki:
so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje dosegajo nadpoprečne učne uspehe - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno H
- so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih
e) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini, ki:
- so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini
- so dosegli primerne delovne in učne uspehe
- se bodo redno vključili v usmerjeno izobraževanje v domovini so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodisi sami ali
njihovi starši.
/.a mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci - zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki a.
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b.
2. Postopek za podelitev štipendij
Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo - mlade delavce - do 30. maja 1984:
samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih - učence in študente 7ilo 30. junija 1984:
Pogovarjali smo se o...
Eden od naših učnih predmetov je samoupravljanje s temelji marksizma. »Kako poteka pouk samoupravljanja?« smo se vprašali na mladinskem sestanku. Da bi dobili zaželen odgovor, so razredne skupnosti razpravljale o tem vprašanju.
Zanimalo nas je, kaj so dijaki pred vstopom v srednjo šolo pričakovali od predmeta STM, kakšne so njihove učne ure; ali na kakšen način samoupravljajo, ali imajo možnosti izražati svoja mnenja, kako jim profesor predstavi snov?...
Dijaki tretjega letnika pravijo: »O tem, kaj se bomo učili pri STM, prej nismo kaj dosti razmišljali. Pri nas so učne ure zanimive, predvsem po zaslugi profesorja. Učbenik je poln tujk in zapletenih izrazov. Ti odbijajo od učenja in snov postaja nezanimiva. Srečo imamo, ker nas uči profesor, ki nam snov zna približati. Razlaga v smeri kot zahteva učbenik, vendar na preprost, razumljiv način. Snov naveže na današnji položaj v svetu in pri nas. Pri pouku sodelujemo vsi. Ko je čas za razgovor, poveš svoje misli. Brez strahu poveš, ali se strinjaš z določeno zahtevo ali misliš drugače.« Dijaki menijo, da ni prav, da so z usmerjenim izobraževanjem v naravoslovni smeri ukinili predmet filozofije in skrčili program predmeta zgodovine. Tako naš profesor v razlago vpleta tudi snov iz filozofije in zgodovine, ki se povezujejo s tekočo snovjo. Mislim, da smo na naši Šoli lahko zadovoljni s poukom STM. Toda. na vseh šolah ni tako in dijaki imajo drugačna mnenja o predmetu samoupravljanja.
DARJA OOZSMS SŠCRM
Uresničevanje zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
S 1. 6. 1984 stopi v veljavo Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, s katerim se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oz. mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti.
Vloga za priznanje te pravice se naslovi krajevno pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva, vloži pa se pismeno ali ustno na zapisnik pri Centru za socialno delo.
Zahtevo za priznanje pravice lahko vloži upravičenec, njegov zakoniti zastopnik, krajevna skupnost, center za socialno delo pa lahko začne postopek po uradni dolžnosti.
K vlogi i- treba priložiti obstoječo dokumentacijo o vrsti in stopnji prizadetosti in eventualna zdravniška mnenja oz. potrdila. Oseba, ki po tem zakonu pridobi status invalida, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 35% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, po kriterijih Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa tudi do dodatka za tujo nego in pomoč v višini 20% čistega osebnega dohodka, če oseba rabi pomoč druge osebe pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, oz. do dodatka v višini 10% čistega osebnega dohodka, kadar prizadeta oseba potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb. t
Vse občane, ki mislijo, da so upravičeni do tega varstva naprošamo, da se v čim krajšem času zglasijo na Centru za socialno delo Kamnik, Titov trg 9 in prinesejo s seboj vso razpoložljive* dokumentacijo upravičenca. CENTER ZA SOCIALNO DELO
KAMNIK
sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organih konference ZSMS v občini - mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini - do 30. junija 1984:
vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem dela v tujini po posvetovanju z našimi konzularnimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka.
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela.
3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
- utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju)
- kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
- za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat
- za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
- izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
4. Izbira kandidatov
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnem besedilu: občinski samoupravni organi za štipendiranje):
- za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. junija 1984
- za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče, in sicer do 10. septembra 1984
- za mlade delavce ter učence in študente - otroke delavcev na začasnem delu v tujini Odbor 'Titovega sklada SRS za podeljevanje štipendij mladim delavcev in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini.
Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer:
- za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij
za učence in študente eno štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ pa 4 štipendije.
Občinski samoupravni organi za štipendiranje v manj razvitih občinah lahko še dodatno podelijo po eno štipendijo sklada.
Na tej podlagi lahko samoupravni organi v občini Kamnik podelijo:
a) za mlade delavce: 2 štipendiji
b) za učence in študente: 2 štipendiji
Znotraj regije se lahko občinski samoupravni organi za štipendiranje dogovorijo tudi za drugačno število podeljenih štipendij za posamezne občine, ločeno za mlade delavce in otroke delavcev, vendar v okviru skupnega števila razpisanih štipendij v regiji.
5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov
Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki: a) pri mladih delavcih
- izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti
- dosegajo dobre rezultate na delovno proizvodnih tekmovanjih ali so inovatorji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju;
b) pri učencih in študentih
- se izobražujejo za proizvodne tehnične poklice oziroma tiste deficitarne poklice, ki so tako opredeljeni v občini. Seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokvonih služb za štipendiranje v občinah
- so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji
- so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
- so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa v višini 50% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto.
Otroci delavcev prejemajo štipendijo po statutu sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev.
Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavežejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali:
- učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oziroma prav dober, s tem da morajo imeti v predmetih, značilnih na smer šolanja, odlične ocene
- študentje najmanj poprečno oceno 8
- mladi delavci izjemomo v prvem letu prejemanja štipendije v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7
- da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo
- da ne bodo brez soglasja predlagatelja spremenili smeri izobraževanja
- da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti
- obvezujejo pa se tudi za vračilo sredstev štipendije v primerih, določenih v statutu sklada.
Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbili kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendije ter organom 'Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitev štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah..
V imenu skupščine Titovega sklada SR Slovenije sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti Titovega sklada predsednik skupščine Titovega sklada SR Slovenije.
Predloge posredujte na naslov: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Kamnik, strokovna služba, Kajuhova pot 11.
Ivanki Šircevi v slovo
SMRTI
povezovato s širokim krogom prijateljev.
Pomladnega popoldneva snio se zadnjič zbrali ob žari, da se poslovimo od Ivanke Širceve, da ji v mislih izrečemo neizgovorje-ne besede zahvale. Vsem, ki smo jo dobro poznali, bo ostal trden spomin na njeno veliko, nesebično srce.
MARJANA MRČELA
Skrbno posejano seme je že pognalo kali, ko je nenadoma omahnila neutrudno delovna roka Ivanke Sirca. Vsi, ki smo jo poznali in imeli radi, smo presu-njeni sklonili glavo. Črna zastava na šoli, kjer je dajala moči svojih zrelih let, je sporočila mnogim, že zdavnaj odraslim fantom in dekletom - nekdanjim učencem: »Tovarišica Ivanka je končala svojo zadnjo življenjsko uro.«
Blizu štirideset let učiteljeva-nja je bila z dušo in telesom pri svojem delu. Prve poklicne izkušnje sije izoblikovala vMako-lah na Štajerskem, kjer je začela svojo učiteljsko pot. Po vojni pa je polna moči in idealov stopila pred svoje šolarje v Kamniku. Rod za rodom je učila, kako živeti in ravnati, da bo na svetu lepše. Kar je učila z besedo, je potrjevala tudi z dejanji.
Tudi svojim sodelavcem je dajala del sebe. Vsakemu je znala prisluhniti, vedno je bila pripravljena pomagati. Resnica, pravica, zvestoba ji niso bila le vzvišena praznična načela, ampak drobne niti, s katerimi je bil pretkan njen vsakdan. Drobce lepote je iskala v dobri knjigi, glasbi, sliki. Vedno je našla čas in priložnost, da se notranje bogati. Pri tem je ni ovirala niti teža let. Vseskozi je bila delovna, življenjsko vedra in prisrčno človekoljubna, to jo je
- ŠUŠTAR Jernej, delavec iz Velike Lasne 7, star 45 let
- GOLOB Lovrenc - osebni upokojenec iz Črne pri Kamniku 1, star 82 let
- ŠTRAJHAR Marija, in v. upokojenka, iz Porebra 11, stara 71 let
- NADVEŠNIK Andrej, natakar iz Godiča št. 14. star 22 let
- DROLJC Terezija, soc. pod-piranka iz Srednje vasi 18, stara 85 let
■s kemijska industrija KAMNIK
Kemijska industrija »Kamnik«, n. sol. o. Kamnik, Fužine 9
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
pripravljalna dela za kuhanje toplega obroka - 1 kandidat
Kandidati motajo poleg splošnih pogojev določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima strokovno izobrazbo pomožnega gostinskega delavca - ozek profil
- da ima leto delovnih izkušenj Poskusno delo 90 dni.
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja in obračunavanja osebnih dohodkov.
Druge pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih DSSS. Kandidati naj predložijo pisne vloge v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9.
Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih delih in nalogah posreduje kadrovska služba delovne organizacije.
- GOLOB Anton, kmet iz Vodic nad Kamnikom št. 2, star 71 let
- GALJOT Angela, km. upokojenka iz Podgorja 40, stara 74 let
- ŠTELE Cecilija, druž. upokojenka iz Križa št. 30, stara 78 let
- DEVETAK Angela, osebna upokojenka iz Vrhpolja pri Kamniku 58, stara 54 let
- ZALETEL Albin, osebni upokojenec iz Ljubljane, Tacenska 9, star 73 let
- ELEZOV1Č Meho, vratar iz Kamnika, Kovinarska 9č, star 58 let
- BADALIČ Ana, upokojenka iz Klanca št. 11, stara 73 let
- OCEPEK Angela, km. upokojenka iz Suhadol št. 16. stara 82 let
- ERZAR Stanislav, osebni upokojenec iz Most št. 68, star 70 let
- BURGER Angela, km. upokojenka iz Žej pri Komendi št. 13, stara 90 let
- FUJ AN Frančiška, inv. upokojenka iz Komende, Glavarjeva 41, stara 61 let
- HRIBAR Marija, preužitka-rica iz Praproč v Tuhinju št. 3. stara 85 let
- ŠUŠTAR Marija, gospodinja iz Malega Rakitovca št. 5, stara 69 let
- HRIBAR Jožef, kmet iz Buča št. 7, star 76 let
POROKE
VOLDRIH Andrej, delavec iz Duplice in
MANDIČ Milomirka, posl. manipulantka iz Kamnika
ŠTRAJHAR Roman, šofer iz Vrhpolja pri Kamniku in
SLEVEC MOJCA, frizerka iz Zgornjih Stranj
GOLOB Darko, lesni tehnik iz Šmarce in
HODNIK Adrijana. uslužbenka iz Srednje vasi v Bohinju
LESNJAK Jožef, gradbeni tehnik iz Kamnika in
SLAPAR Janja, prodajalka iz Kamnika
ZORE Mirko, elektrotehnik iz Kamnika in
BERLEC Sonja, administrativni tehnik iz Kamnika
KAMNIK
UR.E3A FRAUC FE9T0TUI
Zdravstveni dom Kamnik
Vsem Kamničanom je obče poznano, da so že pričeli s postopno gradnjo novega zdravstvenega doma. Pa vendar, pre-dno bo zgrajen novi, bi se dalo tudi v starem še kaj postoriti. Ne mislim vsega naštevati, a vsaj glavni vhod bi lahko uredili. V preddverju je bil nekoč predpražnik, vdelan v tlak. Od tega predpražnika je ostalo samo še luknja in kaj lahko se vam zgodi, da stopite vanjo in vam »tal pod nogami zmanjka«. Resda je zdravniška pomoč pri roki, pa ta še ne opravičuje takšnega početja.
Zobozdravstvo
Po nekaterih podatkih imamo Jugoslovani najslabše negovane zobe v Evropi. Zato je skrajni čas, da tudi na tem po-
dročju nekaj ukrenemo. Zadeva je preprosta - vpišite se v vrsto k zoboztavniku in če to storite danes, boste morda do otvoritve novega zdravstvenega doma tudi na vrsti.
Seveda pa je veliko takih, ki se zobozdravnika boje. Strah je neupravičen. Danes sta tehnika in znanje že toliko napredovala, da so zobozdravnikov! posegi bolj ali manj neboleči, seveda če pričnete s popravljanjem pravočasno. Zato zberite pogum in v vrsto.
Vas nismo prepričali? NE! No, potem obstojajo še nekatere druge metode.
Kadar vas boli zob in vas je strah zobozdravnika, gotovo največkrat posežete po žganju. Vendar to ni najbolj zanesljivo sredstvo proti bolečinam.
Rešitev je v tem: ko vas začne boleti zob, vzemite športne copate, v katere sta nasuli ostrejše kamenčke. Takšne copate obujte in v njih pretecite vsaj 4-5 km. Ko boste prišli na cilj, še vedeli ne boste, da imate zobe, kajti bolečina se bo preselila v noge. Poizkusiti velja', ali pa bi šli rajši k zobozdravniku.
Čestitke in pozdravi
Radio Kamnik in številni občani ob dnevu varnosti, 13. maju izrekajo iskrene čestitke vsem zaposlenim v organih za notranje zadeve, še posebej pa
miličnikom PM Kamnik z željo, da nas namesto z loparč-kom ustavljajo z nasmeškom, namesto balončkov pa naj imajo bonbončke. s
Mladi talenti - Martina Juhant
Prišla, videla, zmagala na le-tošnji zaba vno glasbeni prireditvi GLAS MLADIH 84, ki je bila na Duplici.
Martina je dijakinja vzgojiteljske šole v Ljubljani in letos tudi zmagovalka, nosilka Zlate
note na zabavno glasbeni prireditvi Glas mladih.
Ko sva se pogovarjala na avdiciji, je upala, da bi bila vsaj sprejeta, o tem, da bo zmagovalka, niti slutila ni. Na pogled drobno in skromno dekle, ki jo
ta zmaga ni omamila, hoče končati šolo. D c tega nastopa še ni javno prepevala, dasi ravno je v njej ta želja že dolgo tlela. Seveda pa ni čisto brez glasbene vzgoje, le-to ima v šoli kot obvezen predmet in igra klavir. Za vzgojiteljski poklic se je odločila predvsem zaradi veselja do dela z otroki na eni strani, na drugi strani pa je to zelo pestro in zanimivo delo. Pravi, da je imela pred nastopom veliko tremo, ki se je ne da opisati. Pa še nekdo je napeto pričakoval njen nastop: njena mama. Ko sta slišali rezultat, je obema veselo poskočilo srce. Martina odhaja na finalno oddajo »Kar znaš to veljaš«, ki jo organizira radio Ljubljana. Do tedaj se bo marljivo učila in vadila pesem. Seveda pa ni mogla skriti želje, da bi še javno prepevala. Ob koncu je sedla za klavir in se zasanjano prepustila melodiji.
Kamniška »Vlada« v združenem delu
Vest je točna. Izvršni svet je začel uresničevati načelo, da mora obdržati stik z »bazo«. V ta namen je imel eno izmed svojih sej v prostorih upravne zgradbe »STOL«. In če zadevo gledamo dialektično, jih lahko kmalu srečamo za stroji. Za začetek so si ogledali proizvod-
njo, seveda iz ustrezne varnostne razdalje. Poteza je vredna vse pohvale. Pa še nekaj je. Naš IS je eden tistih, ki skrbi za intenzivno osvežitev svojih vrst.
Lepotilni poseg
za zgradbi SO Kamnik
- No vidiš, pa jim je uspel lepotilni poseg na fasadi zgradbe SO Kamnik
- Je bil že tudi čas. Gospa Občina je postala že stara in rahlo nagubana, pa je potrebovala nov »make up«. Saj pravijo, da včasih tudi dobra šminka stare grehe skrije.
Živel 1. maj
Množica občanov se je zgrinjala v Kamniško Bistrico na že tradicionalno srečanje. Čeprav jutranje vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je čez dan posijalo sonce, ki je pripomoglo k dobremu razpoloženju.
Kot vsako leto, je bil na žalost tudi letos oder za ples premajhen. Ob tem se ti porodi misel, kaj ko bi prostor, kjer je vsako_ leto piknik, primerno uredili z določenimi objekti (klopi, prodajne hišice, vodovod itd.), da ne bi bo vsaki prireditvi posebej postavljali teh objektov.
Prepričan sem, da bi kamniško združeno delo podprlo to investicijo, kajti tudi kolektivi organizirajo razne piknike.
Ko se je nek znanec vrnil s srečanja v Kamniški Bistrici prijetno utrujen domov, ga je žena pričakala s ploho besed: »svinja, pijanec, baraba, konj«. Pa ji je hladno odgovoril: »Oprosti hk žena hk, ali nisi opazila hk, da je tudi tvoj mož hk prišel domov.«
Golaž na starem gradu
Na predvečer i. maja je gostinsko podjetje Planika iz Kamnika pripravila na Starem gradu večer z golažem. Vsi, ki so obiskali Stari grad so lahko videli, kako se dobesedno norčujemo iz stavbe in celotne opreme, ki je v nezavidljivem stanju.
No, in če ste si zaželeli golaža, vas je želja kaj hitro minila ob ceni 200 din za res majhno porcijo. Da o postrežbi sploh ne izgubljamo besed. To pot črna pika za organizatorja.
Rudnik premoga v Kamniku
V neposredni bližini bivših delavnic Viatorja je že nekaj časa rudnik briketov. To je novost v svetu ob dejstvu, da gre za dnevni kop. Vrli Kamničani so pozdravili to inovacijo z željo, da jim KoČna še naprej dela tako uslugo. Vsaka noč ima svojo moč, sploh če imaš vrečo s seboj.
Obiskali smo Julko Žagar in Klopčarjevo mamo
Ob dnevu žena smo obiskali 68-letno Julko Žagar, in se z njo zapletli v kratek razgovor.
Najprej smo jo povprašali, kakšna je bila njena mladost. Rodila se je v Tuhinju. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnem. V družini so se ukvarjali s trgovino, ki jim je bila v veliko veselje. Toda kmalu se je vse obrnilo. Že v devetem letu ji je umrla mama in je tako dobila mačeho, z vsemi lastnostmi mačehe. Kmalu je morala prevzeti na svoja ramena razna gospodinjska opravila in težka dela. Z 19. leti se je poročila v Zakal. Mož je bil živinski trgovec, zato je tudi preživljanje slonelo na poljedelstvu in živinoreji. V zakonu so se ji rodile tri hčere.
Nato je govorila o njeni medvojni aktivnosti. Njihova hiša v Zakolu je bila partizanska postojanka. Partizane so obveščali o dogodkih in jih preskrbovali s hrano. Zdravili so tudi ranjence. Najbolj ji je ostala v spominu ranjena partizanka, ki se je pri njih zdravila več mesecev. Ranjena je bila v hudi bitki v Cerkljah na Gorenjskem. Takrat je kar precej ranjencev ostalo pri njih. S tem so prevzeli nase veliko odgovornost. Večkrat se' je zgodilo, da je ena vojska odšla, druga pa prišla. Tako so bila hišna vrata vedno odprta. Nekoč bi se skoro tragično končalo. Nemci so hoteli Julkinega moža ustreliti zaradi bratovega pisma, ki je namigovalo na konec vojne. Toda tudi takrat Nemcem ni uspelo.
Prvih dni svobode se Julka posebno rada spomni. Že pred osvoboditvijo so vedeli za zmago, saj so celo Nemci, ki so prihajali mimo hiše, javno govorili, da bo z Nemčijo kmalu konec. Prvi dan svobode je bil posebej slovesen. Skozi Kamnik se je proti Stranjam vila povorka z godbo na čelu. Vsi so srečni pozdravljali osvoboditelje.
Po vojni je naključje naneslo, da se je preselila v Podgorje, kjer živi sedaj. Tudi tukaj ni obmiro-vala. Vključila se je v aktivno delo žena. Ob raznih svečanostih, kot ob 8. marcu je pomagala pri pripravah, največ pri peki peciva. Tako še danes. Se vedno je sveža in zadovoljna z življenjem. Kot vez v njem je trdo kmečko delo, garanje o zore do mraka.
O takih ženskah kot je Julka Žagar ne pišejo časopisi. Pa ven-
dar sestavljajo temelj družbe in zdravega naroda, saj končno zgodovino ustvarjajo množice.
Tovarišici Žagarjevi smo s šopkom in knjigo voščili ob prazniku; želimo ji še veliko življenjske radosti.
Anica Grajzar Saša Mejač Zoran Grošelj Osnovna šola Toma Brejca Kamnik
Ali poznate tovarišico Klopčarjevo iz Podgorja? Predstavimo jo. Svojo mladost je preživela v Novem mestu, v družini , v kateri je bilo petnajst otrok, tako da so bili večkrat lačni kot siti. Že v zgodnjih letih je morala skrbeti za mlajše sestre in brate. Prestala je vse gorje vojne. Ker je bilo pri hiši veliko otrok, so jo Nemci odpeljali v Avstrijo, v delovno taborišče blizu naše meje. Tam je delala na nemških posestvih; hoteli so jih ponemčiti ter jih vzgojiti v nemškem duhu.
Prepovedali so jim govoriti slovensko; kdor je spregovoril slovensko besedo, je bil kaznovan. S pismi, ki jih je pisala njena mati županu in v njih prosila za vrnitev hčere, je končno dosegla, da se je vrnila domov pred koncem vojne.
Vseh petnajst otrok še danes živi, razstreseni so po vseh koncih Slovenije.
»Najlepša so bila šolska leta,« pravi Klopčarjeva, »najbolj sem si jih zapomnila.«
Vpisala se je v gospodinjsko šolo v Novem mestu. Tovarišice so bile prijazne, prirejali so razne igre, med njimi tudi Županovo Micko. Po vojni je bilo hudo, zlasti tam, kjer je bila mnogoštevilna družina. Hrana je bila zelo draga ali pa je sploh ni bilo. Živeli so skromno.
V pogovoru se je pred nami razgrinjala slika nekega pestrega življenja, boja in sreče. Vse to je zapisano na njenem obrazu in v njenih očeh.
»Kaj mislite o praznovanju dneva žena?« smo jo vprašali. »Nekoč tega praznika niso praz-
novali kot dan žena, pač pa kot materinski dan. Nekoč je žena morala garati, bila je kot suženj. Danes je ritem življenja žensko spremenil, vse bolj je živčna, napeta. Skrb za družino, službo, gospodinjstvo, lahko rečemo, da je danes žena moderni suženj.«
»Ali imate kaj prostega Časa in kako ga preživite?«
»Včasih sem pletla, odkar me bolijo roke, tega več ne počnem. Doma pospravljam, likam, pričakujem svoja otroka. Mlajši Janez je bil lani v Ameriki, igra violino, dobil je nagrado Prešernovega sklada. Starejši Franci živi v Kamniku. V Kamnik smo se preselili po vojni, V Podgorju pa živimo sedmo leto.«
Tovarišica Klopčarjeva je nekoč delala na Duplici v Stolu, potem je zbolela in so jo upokojili. Je zelo prijetna in razgledana. Boji se vojne, saj se nanjo spominja s tesnobnim občutkom. Današnjo mladino ima rada in jo razume.
Hasruja Tobakovič, Jure Pirš, Helena Baloh OŠ Toma Brejca Kamnik
Tradicija, ki izumira
- Lončarstvo je eden izmed poklicev, ki počasi izumirajo. Celo v Komendi, ki je bila nekoč znana po lončarski obrti, je danes težko najti pravega mojstra, ki bi svoje izdelke oblikoval tako kot nekoč, na kolovratu. Ivan Kremžar je eden redkih, svoj poklic pa z veseljem opravlja že več kot štirideset let.
»Obrti sem se izučil v lončarski zadrugi, kjer sem delal od leta 1942 do upokojitve pred sedmimi leti. Mojster, ki me je učil, je bil zelo strog, zato pa sem se mnogo naučil,« pripoveduje Ivan. Ko je pred leti nehal hoditi v službo, je začel lončariti. Sezidal si je peč za žganje izdelkov in začel delati. »Tudi zidanja lončarskih peči so me naučili v zadrugi, kjer smo jih vedno sami popravljali in tudi na novo zidali. To je zelo zamudno delo, poleg obilice časa je potrebna velika natančnost in seveda tudi znanje. Danes je že malo mojstrov, ki bi znali postaviti peč tako, kot je treba.«
Sklede, latvice, lonci, potični-ce, najrazličnejši okraski - vse to izdeluje mojster Ivan in kot pravi, s prodajo sploh ni težav.
»Ljudem so izdelki iz gline zelo všeč, nekateri jih kupujejo za okras, drugi za uporabo. Nekateri celo spet kuhajo v loncih, ople-tenih z žico, kakor včasih; pravijo, da ima tako pripravljena hrana veliko boljši okus. Dobivam zelo različna naročila - tako sem pred kratkim naredil posodo za kis, kakor so jih imeli nekoč -poseben vrč s pokrovom.«
Pred časom so imeli lončarji velike težave zaradi glazure, v kateri je bila prevelika količina svinca, zato izdelki niso bili za uporabo, ampak le za okras. »Sam z glazuro nikdar nisem imel težav,« pripoveduje Ivan Kremžar,« že kakih šest ali sedem let uporabljam glazuro, v kateri je zelo malo svinca, drugi lončarji pa so jo dobili šele lani. S tem materialom so težave - pri nas ni dobrih glazur brez svinca, zato jih je treba uvažati. Vsake toliko časa nam lončarjem vzamejo vzorce nas preizkušnjo in moji izdelki so se dosedaj vedno dobro izkazali!«
Tako je torej z lončarstvom: z materialom ni težav, saj je v okolici Komende dovolj gline, s kupci ni težav, saj gredo lončarski
izdelki dobro v prodajo, edina težava so - lončarji, ki jih primanjkuje. »Samo še nekaj nas je, starih lončarjev, pa tudi mi smo že precej v letih. Delo je zelo naporno, zato med mladimi ni zanimanja za ta poklic. Vseeno upam, da bo moj sin Franc nadaljeval tradicijo lončarstva v naši hiši. Delo ga veseli, spreten je in tudi precej že zna. JTako bomo imeli vsaj enega mladega lončarja pri nas,« je zaključil Ivan Kremžar, ki trenutno pripravlja svoje izdelke za razstavo domače in umetne obrti, ki bo junija v Slovenj Gradcu.
MATEJA REBA
Novosti v kamniški izniči
Follet K.: Ključ za Rebeko, Pomurska založba 1984
Bor M.: Jonko. Partizanska knjiga 1984
Majnik F.: Konji, ti dobri konji. Partizanska knjiga 1984
Trstenjak A.: Ekološka psihologija, Gospodarska založba 1984
Tafel J.: Počitnice s Sherlockom Holmesom, Mladinska knjiga 1984
Horvat B.: Politička ekonomija socijalizma, Globus 1984
De la Mare W.: Čudežni jopič. Mladinska knjiga 1984
Linhart A.: Matiček se ženi. Mladinska knjiga 1984
Cankar L: Hlapec Jernej in njegova pravica, Mladinska knjiga 1984
Verne J.: Ujetniki polarnega ledu. Tehniška založba 1984 (1. in 2. knjiga)
Patterson H.: Zamenjava, Založba Obzorja 1984 •
Wouk H.: Vihre vojne, Založba Obzorja 1984 (1. in 2. knjiga)
Gregor M.: Most, Založba Obzorja 1984
Richter H. W.: Ne ubijaj, Založba Obzorja 1984
Gradnik V.: Skozi deset ujetniških taborišč 1941-1945 Založba Lipa 1984
Škodnik V.: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora, Partizanska knjiga 1984
Saint-Moore A.: Vonj po hudiču, Cankarjeva založba 1984 Eden D.: Žrtveno jagnje, Cankarjeva založba 1984 Javoršek J.: Lili Novy, Partizanska knjiga 1984
Durjava I.: Zbirka likovnih del Muzeja ljudske revolucije Slovenije, Založba Obzorja 1984
Cvetko D.: Jacobus Gallus, Partizanska knjiga 1984
Gosnar J-D. Novak: Mama, živ sem in zdrav, Založba Borec 1984
Bieler M.: Kanal, Založba Obzorja, Založba Lipa 1984
Torkar E.: Sol življenja, Založba Lipa 1984
Babica pripoveduje, Mladinska knjiga 1984
Šol
a v naravi
Učenci 4. razreda ZLIM Kamnik smo imeti šolo v naravi na Jezerskem. Stanovali smo v hotelu Kazina.
Po zajtrku smo imeli dve uri pouka. Nato smo se šli smučat in sankat Sankačev je bilo devet, smučarjev pa šest Po dobrem kosilu smo uro počivali. Popoldne smo se SV spet smučat in sankat. Ko smo se vrnili, smo
imeli še dve uri pouka. Po večerji smo igrali razne igre. Imeli smo tudi kviz. Vsi smo dobili nagrade.
Zadnji dan je bikt tekmovanje v sankanju. Osvojil sem prvo mesto. Dobil sem medaljo, diplomo in značko.
Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Vsem nam je bilo zaL ker smo se vrnili nazaj v Zavod.
UROŠPEKLAJ 4. r. ZUBvl
Oglašujte v Kamniški občan
ODPRTO 16.-22. SREDA - ZAPRTO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
IVANE PIRC
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in DO Svit in Svilanit, ki so z nami sočustvovali, mami poklonili lepo cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi tovarišu Modicu za poslovilne besede, pevskemu zboru Solidarnost za ganljivo zapete pesmi in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, maja 1984
ZCP Cestno podjetje
Ljubljana, n. sub. o.
TOZD Vzdrževanje Ljubljana
takoj zaposli za nedoločen čas
več cestnih delavcev
na območju naslednjih krajevnih skupnosti:
Motnik •
Tuhinj
Srednja vas
Tunjice
Kamniška Bistrica
V kolikor vas to delo zanima, vas vabimo, da se zglasite na razgovor pri kadrovski službi Cestnega podjetja Ljubljana na Stolpniški 10, kjer boste dobili tudi vse nadaljnje informacije.
JAVNA DRAŽBA
najdenih predmetov (predvsem koles) bo v četrtek, 24. maja 1984 od 8. do 12. ure za zgradbo občinske skupščine.
V primeru, da vsi predmeti ne bodo razprodani, bo dražba ponovljena 1. junija 1984, v istem času. Spisek predmetov si interesenti lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe občinske skupščine Kamnik.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
eksperimentalna tkalnica
Objavljamo
javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev,
ki bo v petek, 24. maja 1984, v prostorih Eksperimentalne tkalnice Kamnik, ob 10. uri za družbeni sektor, in ob 11. uri za zasebni sektor.
Zap. Vrsta osn. sred. št.
Št. kom.
Izklicna cena din
Vrednost
1. Stružnica
2. Radiatorji
3. Prebijalni stroj
4. Elektromotor
150,00 za en člen
20.000,00 20.000,00
4.000,00 4.000,00
2
1.500,00 3.000,00
Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo v petek, 24. 5. 1984, od 8. ure dalje v prostorih Eksperimentalne tkalnice Kamnik.
Vplačilo varščin v znesku 10% izklicne cene bomo sprejemali 24. 5. 1984 od 8. do 10. ure. Ža osnovna sredstva bo moral kupec - privatni sektor plačati prometni davek.
Predstavniki družbenega sektorja so se na licitaciji dolžni predstaviti z ustreznimi pooblastili OZD, ki jo zastopajo.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari ata in brat
LUDVIK MATOH
Iskreno se zahvaljujemo znancem, prijateljem, sostanovalcem, njegovim in našim sodelavcem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še prav posebej pa se zahvaljujemo društvu upokojencev, kegljaški sekciji upokojencev, občinskim družbenopolitičnim organizacijam, pevskemu zboru in godbi Solidarnost, praporščakom ter govornikom za tople be,sede slovesa.
Žalujoči: žena Regina, sinova Dušan in Stojan z družinama, hčerki Silva z družino in Tatjana z Elionom
Kamnik, Kranj, Ljubljana, aprila 1984
ZAHVALA
Po težki bolezni sta naju mnogo prerano zapustila draga starša
MARJAN IN ANGELCA DEVETAK
Iskreno se zahvaljujeva sosedom, znancem in sodelavcem iz Titana za nesebično pomoč, izraze sožalja, poklonjenu cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti. Najiskreneje se zahvaljujeva patronažni sestri Maji za štiriletno požrtvovalno delo z najino mamo in OOS DO Titan za vse, s čimer so nama pomagali v težkih trenutkih neizmerne žalosti.
Žalujoča sinova
Vihpolje   april, maj 1984
Komunalno podjetje Kamnik
objavlja prosta dela oziroma naloge
opravljanje najenostavnejših komunalnih del za 5 delavcev
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonorn se zahteva:
- nedokončana ali končana osnovna šola
V SPOMIN
22. maja ho minilo dve Icli. kar nani je kruta usod« v/ela našega sina in bratca
DAMJANA VRHOVNIKA
Damjan, ni te več med nami. toda v naših srcih živiš in boš vedno živel. Hvala vsem. še zlasti prijateljicam, ki se' ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Njegovi
Prodam steklenice od 1 do 12 I in laboratorijske prahov-ke. Za manjša popravila v hiši iščem mizarja. Aparnik, Kidričeva 13.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine
Kamnik
objavlja,
da po sklepu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 30. 3. 1984 znašajo razpisana sredstva vzajemnosti din 63,000.000,00.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 13/74) in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 28. 3. 1984 naslednjo
javno dražbo
s pisnimi ponudbami za odprodajo praznega man-sardnega podstrešja v stanovanjskem bloku Ljubljanska cesta 2, Kamnik.
Predmet javne dražbe je odprodaja praznega man-dardnega podstrešja v izmeri 171,35 m2 v stanovanjskem bloku Ljubljanska cesta 2, Kamnik. Izklicna cena je 346.028,00 dinarjev.
Interesenti morajo najkasneje do odpiranja ponudb dostaviti soglasje skupnosti stanovalcev bloka Ljubljanska cesta 2 Kamnik in soglasje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, da jim ta dva dovoljujeta adaptacijo podstrešja v stanovanjske namene.
Kupec, ki na dražbi uspe, plača tudi davek na promet nepremičnin, ki je sestavni del kupnine. Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% izklicne cenV in to na račun št. 50140-662-324006 SSS občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »JN - odkup podstrešja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo 29. 5. 1984 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najirega ljubljenega sina in nečaka
ANDREJA NADVEŠNIKA
iz Godiča
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, vsem sosedom, ki so nama pomagali v teh težkih trenutkih in naju tolažili, Leku iz Ljubljane za lep govor pri odprtem grobu, za ganljivo zapete žalostinke in za pomoč. Enako se zahvaljujeva sodelavcem Ete, ki so se prišli poslovit od njega in za pomoč. Iskrena hvala duhovnikoma za lep pogrebni obred in tople besede ob slovesu, cerkvenemu pevskemu zboru za petje in Varnosti iz Mengša za ponuđeno pomoč in tolažilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste naju tolažili, najinemu sinu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili v njegov mnogo prerani grob.
Žalujoča: starša in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in brata
FRANCA BIZJAKA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, soborcem in znancem za sočustvovanje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala Zvezi Uireev NOV in njihovemu govorniku, pevcem Solidarnosti za ganljivo zapete žalostinke ter sodelavcem podjetij KIK, Kočna in Ulok. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, posebej še dr. Milanu Kralju za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: vsi njegovi
Podgorje, maja 19X4
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama. stara mama. sestra in teta
ANGELA GALJOT
"> iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za pomoč, sočustvovanje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za vso skrb in nego. Hvala tudi župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Podgorje, Kamnik, Stranje, Stuttgart, aprila 1984
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moje mame
MARIJE ŽAGAR
iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, ji prinesli cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala delavcem Rudnika kaolina Črna, Stanku Leskovšku in Vinku Urhu za poslovilni govor, organizacijama ZZB NOV in SZDL Kamnik ter pevcem. Posebna hvala dr. Sedlaku za takojšnjo pomoč
Vsi njeni
Kamnik, marca 1984
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta
STANETA ERZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi pevcem in gasilcem ter vsem. ki ste kakorkoli sodelovali pri poslednjem slovesu našega ata. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Moste, aprila 1984
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila draga mamica, žena. hčerka.
sestra in teta
NADA SVENŠEK
p. d. Jurčkova iz Črne
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja. poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govorniku tovarišu Danijelu Artičku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: sin Uroš, mož Tone, oče, sestre in bratje z družinami
Radomlje. Zagorica. Kamnik. Zagorje. Črna. aprila 1984
Prijateljsko srečanje Slovenci
Kamniški športniki že vrsto let sodeljujejo in strokovno pomagajo slovenskim športnim društvom v zamejstvu, sodelujejo pa tudi s pobratenimi mesti v Jugoslaviji in tujini. Tem pobudam so se v zadnjih letih pridružili še kamniški smučarji, in sicer z združenjem jugoslovanskih smučarskih klubov v zamejstvu VI SKI, ki združuje več kot 10 naših smučarskih društev v Avstriji, ZRN, Švici in kjer redno vadi in tekmuje nekaj 100 naših delavcev in njihovih družin.
O dejavnosti gorske straže
Na začetku nove planinske sezone je tudi odsek za gorsko stražo in varstvo narave pripravil okviren program dela in vabimo vse, da sodelujete z nami.
3. junija se nam lahko pridru: žite na izletu na Golico (primerno je tudi za planinske skupine po šolah, mladinske organizacije . .).
Za tečaj gorske straže smo organizirali nekaj predavanj, 15. aprila je bila geološka ekskurzija v Kamniško Bistrico, 6. maja zaključek tečaja z izletom na Kamniški vrh. Hkrati bomo poskušali izboljšati materialne pogoje dela (zbrati zbirko kamenin, herbarij, dopolniti knjižnico...). Pred kratkim je bila ustanovljena fotografska sekcija, ki za tečaj sestavlja zbirko diapozitivov, v vitrini PD pa predstavlja utrinke z izletov. Sodelovali bomo na natečaju za planinsko razglednico, v jeseni pa poskušali organizirati tudi fotografski tečaj.
Kmalu bomo skupaj z Mladinskim odsekom izdali glasilo o vseh zanimivostih v PD, o izletih, odpravah, pa najbrž še o čem: preberite ga!
Na koncu prosimo vse, ki hodijo na Kamniško ali Kokrško sedlo, da zaradi nevarnosti erozije ne uporabljajo bližnjic.
Barbara
Športniki so se medsebojno dogovorili, da bodo poleg športnih navezali tudi dolgoročne oblike sodelovanja p: i vzgoji otrok v zamejstvu. Medsebojno sodelovanje naj bi bila pomoč pri ohranjanju materinščine in povezavi z domovino.
V okviru dogovorjenega programa je bilo letos že drugo srečanje, tokrat v Kamniku. Udeležilo se ga je 42 predstavnikov slovenskih športnih društev iz Muiinchna, Zuricha, Stuttgarta, področja Vorarlberga in nekaterih kantonov v Švici. Starši so dali svoje otroke kamniškim družinam, kar se je pokazalo kot najprimernejša oblika navezovanja trajnega prijateljstva med vrstniki. Smičarski klub Kamnik je za mlade smučarske tekmovalce organiziral vadbo in ogled Kamnika in Velike planine. S predstavniki SKK, ZTKO in SZD1. so se dogovorili za nadaljnje oblike sodelovanja, ki bodo postale trajne tako na tekmovalnem, strokovnem kot vzgojnem področju. Prijetno srečanje so udeleženci zaključil z medsebojnim nogometnim in smučarskim tekmovanjem.
V nogometu so pionirji in cicibani Kamnika premagali kombinirano ekipo vrstnikov iz zamejstva s 3:2 Gole so dali Deisinger, Božičnik 2 za SK Kamnik, za kombinirano ekip pa Okorn 2 gola.
V tekmi članov so domači nogometaši z goli Grilje M., Zobav-nik in Steleta s po 2 goloma in Sitar 1 premagali ekipo slovenskih zamejskih društev s 7:6. gole za ekipo zamejcev so dali Stra-dar 4, Rampre in Močivnik po 1 gol.
Smučarsko tekmovanje je bilo na Veliki planini v veleslalomu, na dveh progah je v 11 starostnih kategorijah nastopilo 118 tekmovalcev iz SK Kamnika in 6 zamejskih društev. V posameznih kategorijah so zmagli:
Cicibanke: 1. Saša Globočnik K 48,07 sek, 2. Patricija Uzar T 54,60.
Resno tekmovanje v veseli šoli
Ko je Pionirski list začel objavljati vprašanja za Veselo šolo, je šolo zajela rahla nervoza, ki je ob razpisu za šolsko tekmovanje prerasla v pravo mrzlico. No, čisto tako ni bilo. Skoraj. Veselošolci so se pomerili najprej na medrazrednem tekmovanju. Čisto zares so odgovarjali na vprašanja, ki niso bila vedno čisto resna. Predvsem pa niso bila pretežka. Nižji razredi so dobili svoja vprašanja, višji pa svoja, da ni bilo zmede in nevoščljivosti. Za uvrstitev na šolsko tekmovanje se poteguje kar precej učencev, zato naj zapišem le tiste najboljše. Vsem želimo mnogo uspeha na šolskem tekmovanju, staršem pa toplo priporočamo, da držijo pesti za naše bistre glave. Tu so rezultati:
3. razredi: Urška Drčar, Nataša Pollak, Saška Mušič
4. razredi: Janez Tušek, Dejan Sekulac, Nina Kodra
5. razredi: Vojko Rebolj, Irena Pollak, Igor Zaje
6. razredi: Sašo Rebolj, Irena Kralj
7. razredi: Iztok Grilc, Mitja Kogcj, Brigita Jamšek, Andrej Slap-nik, Polona Mušič
8. razredi: Irena Markuš, Franci Rak, Marko Pestotnik
Andrej Kržič, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Čez hribe in doline za kompasom
Učenci osnovnih šol se vsako leto pripravljamo na tekmovanje, ki ga kratko imenujemo orientacija, čeprav je to športni in obrambni dan obenem. Vsi razredi na predmetni stopnji se kar mesec dni pripravljajo na področju topografije, prve pomoči, ravnanja s puško, obveščevalne službe, učenci pa morajo poznati tudi kompas, vrisova-nje v karto in seveda orientiranje na prostem.
Pri končnem rezultatu sta pomembna čas, ki ga ekipa rabi, da priteče na cilj, ter točke pri streljanju. Seveda morajo biti tudi ostali rezultati dobri, če se hoče ekipa potegovati za dobro uvrstitev. .
Razred se razdeli v dve skupini: tekmovalno, ki šteje 7 članov, in rekreacijsko, ki prav tako prispeva točke. Start vseh skupin je bil v šoli, kjer smo dobili list, na katerem je pisalo: maximum 2 uri 1/Stadion
2/OŠ Tunjice-reševanje testov 3/Zaprice
Zračna črta od starta do cilja je 8 km, vendar se taka pot ponavadi zavleče, ker ekipa zaide. Poti v gozdu so si, če sploh so, zelo podobne. Človeku je kar tesno pri srcu, ko pričakuje Zaprice, zagleda pa čisto nekaj drugega, vsaj poldrugi kilometer proč. Tudi kakšno aprilsko kopanje ni ravno redko. Zgodi se tudi, da se ekipa znajde na desnem bregu Nevljice, cilj pa je na levem. Tako človeku res ne kaže drugega, kot da plane v vodo, pa hajd na cilj.
Na takih tekmovanjih se zgodi tudi marsikaj, kar buri duhove in kodra živce. Zgodi se, da ima ekipa kontrolno točko označeno v naselju, na učiteljevi karti pa je ista točka 5 kilometrov proč.
Takim napakam potem sledi grdo gledanje, kajti tekmovanje je pač tekmovanje in takrat ni medrazrednega tovarištva.
Polona Slanovec, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Cicibani: 1. Rok Rutar44,16, 2. Robertino Gašperšič SPV 44,35.
Ml. pionirji: I. Boris Božičnik K 44,51, 2. Aleš Deisinger K 44,85.
MH pionirke: I. Andreja Sti-petič SPV 44,60.
St. pionirji: I: Grega Čop J 42,54, 2. Dejan Dobrovoljc K 42,69.
Ml. mladinke: I. Nataša Herga SPV 41,93, 2. Aleksandra Rampre SPV 44,79,3. Jasmina Vr-hovšek M 50,63.
Ml. mladinci: 1. Primož Galjot K 40,90, 2. Primož Doplihar K 41,16, 3. Rok Galjot K 41,49.
Članice: I. Breda Grilje K 53,12, 2. Tanja Štele K 58,20.
Člani: I. Tone Čop M 42,08, 2. Gorazd Bedrač MA 42,28.
St. člani: I. Tone Brelih K 43,23, 2. Ciril Čop J 43,94.
Veterani: 1. Igor Kantušcr M 47.90, 2. Ivo Rostan K 54,08 sek.
Moški so vozili na 800 m dolgi progi z 31 vratci, ki jo je postavil kamniški trener Peter Sitar, ženske pa na enako dolgi progi z 19 vratci, ki jo je trasira! Marijan Štele.
S prostovoljnim delom do prostorov
Svet krajevne skupnosti Šmartno je 1. aprila pripravil prostovoljno akcijo v domu družbenih organizacij, ki so se je-udeležile organizirane oblike samoupravnega in političnega dela v krajevni skupnosti. Med udeleženci akcije so bili tudi brigadirji starejše generacije - iz leta 1948 oz. zvezne akcije v Zagrebu, Beogradu in republiške Sežana--Dutovlje ter mlajši brigadirji (Posočje 83). Naša želja je, da pridemo čimprej do lastnih prostorov, saj imamo zdaj vse seje, proslave in kulturne prireditve v osnovni šoli, ki za to ni najprimernejša. Mladinci pa nameravajo usposobiti tudi igrišče, kar bo velika pridobitev za njih, pa tudi za šolarje in vse krajane. Naj povemo še, da so krajani že doslej opravili prek 7000 ur prostovoljnega dela, še pol toliko jih bo treba, da bomo nalogo, ki smo jo sprejeli tudi izršili.
M. F.
Smučarska šola
Smučarski klub Kamnik vabi vse cicibane (ke), pionirje (ke) letnikov 1970 do 1977, da se vključijo v redno delo alpske smučarske šole, ki bo pričela z vadbo 1. junija 84 ob 17. uri na stadionu v Mekinjah pri Kamniku. Pismene prijave z osebnimi podatki in naslovi sprejema SK Kamnik, Pred pričetkom šole bo sestanek staršev, o čemer bodo pismeno obveščeni.
SM
Zaposlim kvalificirane-ga ali priučenega mizarja. Jašovec Ciril, Smarca 96, Kamnik.
Sobo iščeta dijakinji 3. letnika agrožiiilske šole. Irena Zaman, Mala Ko-strevnica 20, p. Šmartno pri Litiji.
V Kamniku iščem prostor, primeren za opravljanje obrti vodovodnih inštalacij. Poljanšek Albin, Srednja vas 24, Kamnik.
Upokojenko, vdovo ali samsko od 60 do 65 let sprejmem za sostanovalko k pošteni starejši vdovi v središču Kamnika. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Tomšičeva 2.
Kupim zazidljivo parcelo, začeto gradnjo ali parcelo z gradbeno dokumentacijo v Kamniku ali njegovi okolici. Ponudbe pod »gotovina« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2.
Bodo telefoni zazvonili?
V upanju, da nam bo le zazvonil telefon, smo se krajani Šmartnega udeležili tudi delovne akcije za izkop jarka v dolžini 90 m, v katerega smo položili telefonski kabel in ga zasuli. Akcije so se udeležili bodoči naročniki telefonov, ki čakajo, da se bodo v krajevni skupnosti pojavili strokovnjaki PTT. Vse ostalo je namreč že pripravljeno, samo vzrok, zakaj se delo ne nadaljuje nam ni znan. Po pogodbi bi namreč moralo biti delo že končano. Na fotografij so udeleženci delovne akcije. (M. F.)
pregledali svoje delo
Sredi mana so imeli svoj redni letni občni zbor tudi čUni lokostrelskega kluba Kamnik.
Klub, ki je po številu članov med manjšimi v občini, po rezultatih pa prav gotovo velik, je preteklo leto zabeležil vrsto lepih rezultatov, tako na domačih tekmovanjih, kot tudi na tekmovanjih v tujini. V svojih vrstah ima državne prvake, ne manjka pa tudi mladih perspektivnih tekmovalcev, tako da se za kvaliteto kamniškega lokostrelstva ni bati. Preteklo leto so lokostrelci dobili s pomočjo ZTKO Kamnik tudi svojo klubsko sobo in jo lično opremili, tako da imajo sedaj prostor za sestankovanje, kot tudi za urejevanje in popravljanje opreme. Seveda so bile tudi težave. Eden od problemov je vsekakor zimski trening v dvorani, saj so tekmovalci trenirali le trikrat tedensko ob neugodnih terminih, toda prepričani so, da bodo tudi ta problem zadovoljivo rešili. Nekoliko je šepalo tudi organizacijsko delo, kar pa je rešila tehnična komisija kluba, ki se sestaja vsak teden in praktično usmerja delo kluba.
Zadnje čase pa LKK pesti tudi veliko pomanjkanje denarja, saj so tekmovanja, ki so osnovno delo kluba, postala izredno draga, tako da morajo mnogokrat tekmovalci, ki bi si sicer zaslužili sodelovaje na tekmovanjih, ostati doma. Sicer pa so lokostrelci, člani LKK, sedaj jih je že več kot 70 (25 tekmovalcev v vseh kategorijah),
optimisti in tak je tudi njihov program dela za leto 1984. Cilji I K Kamnik so res ambiciozni, toda z marljivim delom vseh članov kluba tudi dosegljivi. Na koncu občnega zbora so se lokostrelci zahvalili za dosedanje delo predsedniku tov. Zalokarju in izvolili novo vodstvo. Novi predsednik, kluba je postal Boris Bratuž, podpredsednik Dušan Letnar, tehnični vodja kluba pa je Boris Jemec. Na koncu občnega zboru pa je Frenk Vengust pokazal nekaj izbranih diapozitivov z olimpijskih iger (Moskva 80) in raznih mednarodnih tekmovanj.
~do-
Strelstvo:
Društvo upokojencev v Kamniku ima strelsko ekipo, ki že vrsto let dosega lepe uspehe v gorenjski regiji in ludi v republiškem merilu
21. aprila 1984. je bilo na strelišču STOL na Duplici regijsko slrelsko tekmovanje upokojencev. Prvo mesto je s 618 krogi zasedla strelska ekipa društva upokojencev Kamnik v sestavi Slavko Šuštar, Mirko Semcja st. Dominik Smrkol in Stane Najger. Drugo mesto je zasedla strelska ekipa društva upokojencev iz Radovljice, tretje mesto pa ekipa iz Kranjske Gore. Strelska ekipa iz Kamnika je osvojila regijski predhodni pokal in s lem pravico udeležbe na republiškem strelskem tekmovanju.
S. N.
Šolsko prvenstvo v veleslalomu
Na Veliki planini je bilo v organizaciji ZTKO KAMNIK in v izvedbi SK KAMNIK letno občinsko prvenstvo kamniških šol v veleslalomu. Na tekmovanju se je prijavilo 327 mladih smučarjev iz 6 kamniških šol. Žal se je zaradi prestavitve tekmovanja in slabega obveščanja tekme udeležilo kar 70 tekmovalcev manj. Še posebno nerazumljiva je odsotnost tekmovalcev iz Stranj, ki so letos zelo dobro vadili. Ker niso prejeli pismenega vabila iz pisarne ZTKO KAMNIK, je vodstvo šole prepovedalo udeležbo svojim tekmovalcem in udeležence tudi kaznovalo. Škoda, zaradi birokracije enih in neresnosti drugih so bili oškodovani le tisti, ki so bili za to najmanj krivi -OTROCI!
Na 900 m dolgi progi z 31 vrartci je tako nastopilo 248 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci, ki redno vadijo pri SK Kamniku. Posebno razveseljivi so rezultati cicibanov, ki so celo premagdi svoje starejše vrstnike, kar kaže na boljše delo in večje perspektive tudi kamniškemu tekmovalnemu smučanju, če se bo sedanje delo še strokovno in organizacijsko izboljšalo. K uspešnemu tekmovanju, ki je minilo tudi brez poškodb, je prispeval tudi kolektiv žičnice na Veliki planini, ki je dobro pripravil proge in zagotovil varno smučanje in rešvalno službo.
Rezultati:
Cibibanke (19 tekmovalk): 1. Saša Globočnik TB 57,53, 2. Polona Perne FA 59,60, 3. Jana Šnabl FA 62,25, 4. Mira Škor-janc FA 70,06, 5. Nataša Škor-janc FA 76,56.
Cibibani (46 tekmovalcev): 1. Rok Rutar FA 52,62, 2. Samo Šuštar FA 53,35, 3.-4. Tomo
Okorn FA 54,98, Grega Kle-menčič TB, 5. Vojko REbolj FA 55,56, 6. Matej Kosirnik TU 56,02.
Ml. pionirke (16 tekmovalk): 1. Rianna. Kalčič FA 57,46, 2. Neli Brelih FA 58,58, 3. Polona Kavčič FA 66,69, 4. Nataša Hribar TB 74,20, 5. Vesna Čas| KM 76,07.
Ml. pionirji (51 tekmovalcev): 1. Boris Božičnik FA 52,00, 2. Sebastijan Sitar KB 54,56, 3. Sandi Torkar FA 55,43, 4. Sašo Rebolj FA 55,91, 5. Beno Šepe-tavec TB 55,95.
St. pionirke (12 tekmovalk): 1. Loti Topolšek FA 57,78, 2. Jožica Trobevšek KB 59,84, 3. Suzana Lanišek TB 66,57, 4. Mojca Vavpetič TB 68,80, 5. Neli Rostan FA 69,70.
St. pionirji (98 tekmovalcev): Gregor Škorjanc FA 51,79, 2. Aleš Deisinger FA 52,26, 3. Robi Kodrič FA 52,86,4. Peter Piki TB 53,50, 5. Marko Peterlin KB 54,19.
Ml. mladinci: 1. Rok Galjot 1.35,13, 2. Primož Galjot 1.35,19, 3. Primor Doplihar 1.36,72.
Liga veteranov občin Domžal in Kamnika
NK Kamnik obvešča vse svoje člane in ekipe veteranov na območju občin Kamnik - Domžale, da se prične redna spomladanska liga veteranov - nogometašev, nad 35 let v petek, 18. maja po priloženem razporedu. Sestanek vodij ekip in članov - veteranov NK Kamnika bo v petek, 11. maja na stadionu prijateljstva v Mekinjah pri Kamniku ob 17.30.
Štiriindvajset ur košarke
V počastitev dneva Osvobodilne fronte so mladinci iz Duplice pripravili 24 ur košarke. Pri organizaciji so jim pomagale nekatere delovne organizacije in gostišče »Mini bar«. Tekmovali sta ekipi Duplice in Bakovnika, igrati so začeli 27. aprila nekaj minut po deveti uri zvečer in igro zaključili 24 ur kasneje. Nekaj ur so bili igrači hitri, napadi na koš nasprotnika so bili pogosti, kasneje se je ritem igre umiril, proti koncu pa upošasnil, saj so bili igralci utrujeni. V začetku je vodstvo prevzela ekipa Bakovnika, nato Duplica in potem sta se ekipi v vodstvu menjavali do zadnje tekme, ko je zasluženo povedla Duplica z rezultatom 1421:1411 in s tem premagala lanskoletnega zmagovalca Bakovnik.
M. K.
SAH SAH
Šahovsko društvo Kamnik je po programu aprila izvedlo mesečni hi tropotezni turnir, na kalerem je sodelovalo lf> tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Boris Bavčar, 13 točk, drugo do četrtega mesta so si razdelili z II točkami Mirko Semcja. Marjan Ogrinc in Vojko Lazarevie, peto mesto pa je osvojil Štrajhar Albin z 0 1/2 točkami.
Ko je bilo 2fi. marca v Kamniškem občanu objavljeno, da je ob sredah odprt nov igralni dan za pionirje in pionirke, katerih mentor je Dare Sitar, je bil že v začetku zabeležen lep uspeh, saj se teh igralnih dni udeležuje 16 do 20 pionirjev in pionirk.
16. aprila je šahovsko društvo priredilo hitropotezni turnir veteranov. Prvo mesto je osvojil Nedeljko Sladic, drugo mesto Stane Najger, tretje Anton Čop in četrto Franc Humar.
Šahovsko društvo Kmanik je pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta 21. aprila organiziralo pokalni hitropotezni turnir v počastitev dneva OF 27. aprila in praznika dela, 1. maja. Zaradi vojaških vaj, je bilo tekmovanje okrnjeno, saj se je od prijavljenih 13 šahovskih ekip, predvsem iz delovnih organizacij, tekmovanja udeležilo samo sedem ekip.
Prvo mesto je osvojila šahovska ekipa VIRTUS Duplica, 22 točk, drugo mesto šahovska ekipa iz Kamnika, 17 !/2 točk, tretje mesto pa je osvojila šahovska ekipa Titan Kamnik s 14 točkami. S. N.
v Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mihove - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri 0K SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.