PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXL Št. 110 (9112) TRST, sreda, 14 maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VPRAŠANJE JAVNEGA REDA ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI Danes v senatu začetek razprave o «zakonu Reale» Socialisti potrdili obvezo za izboljšanje zakonskega osnutka ■ Priprave strank na bližnje volitve - Tiskovna konferenca Enrica Berlinguerja RIM, 13. — Senat bo jutri začel razpravo o tako imenovanem «zakonu Reale» o javnem redu. Predsedniki senatnih skupin, ki so se danes zbrali pri predsedniku senata Spagnolliju, so sklenili, da bodo razpravo začeli jutri zvečer in jo bodo nadaljevali v četrtek in petek. Senat bo zasedal zjutraj in popoldne, po potrebi pa celo ponoči. Ko bi do petka ne utegnili zaključiti razprave ,bo senat zasedal tudi v soboto. Predstavniki enotnega antifašističnega koordinacijskega odbora med časnikarji in tiskarji so danes obiskali predsednika senata Spa-gnollija in ga prosili, naj bi televizija neposredno oddajala razpravo o zakonu o javnem redu. Spagnoli! pa je zahtevo zavrnil, češ da bi to pomenilo «diskriminacijo» do poslancev, ki so zakon odobrili prejšnji teden. Spagnoli! je tudi dejal, da bi bila taka pobuda neumestna v trenutku, ko se pripravlja riforma RAI - TV. Komisija za ustavne zadeve in pravosodna komisija senata sta vse- Vsedržavsia stavka časnikarjev in tiskarjev Jutri ne bo izšel noben dnevnik RIM, 13. — Vsedržavna časnikarska zveza in enotni sindikat tiskarjev sta proglasila za jutri vsedržavno stavko za rešitev spora o turinskem dnevniku «La gazzetta del popolo» in proti zadržanju vlade, ki ni izpolnila spre-jetili obveznosti v tej zvezi. Zaradi stavke ne bo v četrtek izšel noben dnevnik, jutri pa bodo stavkali tudi časnikarji radiotelevizije. Stavki se pridružujejo tudi časnikarji in tiskarji Primorskega dnevnika, ki zaradi tega v četrtek ne bo izšel. kakor že danes, na skupni seji zaceli proučiti «zakon Reale» ter poslušali poročilo sen. Agnmija (KD). °azpravo je nato odprl predsednik Pravosodne komisije, socialist Vi-viani, ki se je v osebnem imenu o-djočno izrekel proti vsebini zakonskega osnutka. Viviani je zavrnil trditve nekaterih «uglednih politič-nih mož» (pri tem je mislil predvsem na Fanfanija), po katerih poceni nasprotovanje zakonskemu osnutku tudi nasprotovanje javnemu fedu. Socialistični predstavnik je delni, da vprašanje javnega reda ni samo vprašanje represije, kot izha-in iz zakonskega osnutka. Represi-la je sicer potrebna, toda mora biti v skladu z ustavnimi določbami. Nekateri členi «zakona Reale» pa kr-5'jo nekatera osnovna ustavna načela. Dejansko pomeni zakonski osnutek radikalen preokret na desno Jen odpira pot protidemokratičnim težnjam, ki predstavljajo nevarnost 2a bodočnost države. Predstavnik KPI Cossutta pa je Poudaril, da za boj proti prevratni-stvu in nasilju niso potrebni novi zakoni, treba je odločno aplicirati že obstoječe zakone, pri čemer pa vlada ni pokazala zadostne politične volje ter niso bile odpravljene pomanjkljivosti, ki obstajajo v nekaterih delikatnih točkah državnega aparata. O vprašanjih javnega reda in o «zakonu Reale» je danes razpravljalo tudi tajništvo PSI, ki je dalo mandat senatni skupini, da nadaljuje parlamentarno akcijo za nadaljnje izboljšanje zakonskega osnutka, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. Proti temu stališču tajništva so se izrekli predstavniki Lombardijeve leve struje, medtem ko so se pripadniki Mancinejeve struje vzdržali glasovanja. Tajništvo je tudi izreklo zadovoljstvo zaradi osvoboditve sodnika Di Gennara, pri tem pa ugotovilo ,da zadeva kaže mnogo senčnih strani in da sta se pri tem pokazali nepripravljenost in nemarnost organov, ki morajo skrbeti za varnost. Tajništvo PSI meni, da spada ta huda epizoda v okvir organiziranih manevrov in provokacij, katerih namen je preplašiti javno mnenje in povzročati napetost pred volitvami. Vprašanje javnega reda se vsekakor prepleta z drugimi vprašanji, ki so v središču volilne kampanje, na katero se vse stranke skrbno pripravljajo. Vse politične sile imajo v teh dneii sestanke, konference ali druga zasedanja, na katerih izbirajo kandidate in določajo programe, KD je že izdelala svoj program, danes pa je zasedalo strankino vodstvo, ki je preučilo sezname kandidatov. Začela se je ij^di vsedržavna konferenca PSI, posvečehb prlpčavi volilne platforme stranke. Uvodno poročilo je imel namestnik tajnika Cra-xi, sledila pa so druga poročila, ki so bila posvečena predvsem vprašanjem dežel in krajevnih avtonomij. Tudi socialdemokrati so organizirali podobno vsedržavno konferenco, posvečeno prihodnjim volitvam. Konferenco je odprl tajnik stranke Orlandi, ki je med drugim polemiziral z včerajšnjim predlogom tajnika KD Fanfanija, po katerem naj bi razširili vladno koalicijo tudi na liberalce. S Fanfanijevimi izjavami je ostro polemiziral tudi tajnik KPI Berlinguer med tiskovno konferenco, ki jo je imel danes na Montecitoriu. Berlinguer je dejal, da včerajšnji Fan-fanijev govor ni sarmo odkrit predvolilni manever, ampak tudi napoved morebitnega novega preokreta na desno v pobtičnem vodstvu države. To potrjuje Fanfanijevo željo, da zaostruje politično konfrontacijo, vse to pa nikakor ne pripomore k reševanju problemov države, ampak nasprotni i ustvarja napetost med političnimi silami. Za zmanjšanje te napetosti pa je po mnenju Berlinguerja potrebno, da KD zgubi mnogo glasov. sodnika Sossija med volilno kampanjo za referendum o razporoki spo mladi lanskega leta in ugotovil, da obstaja objektivna povezava med o-bema dogodkoma. Vsekakor je zadeva zelo temačna ter daje misliti, da so vanjo vpleteni tudi možje in sektorji državnega aparata. Generalni tajnik KPI je omenil tudi nekatere druge nejasne afere, do katerih je prišlo v zadnjem času: tako na primer smrt komunista Boschija v Firencah, kjer so se pojavile provo-katorske skupine zakrinkanih policistov, oboroženih z lesenimi palicami; tako je bilo s pobegom «rdečega bri-gadista» Curcia iz zapora, isto pa lahko rečemo o orožju, eksplozivu in radijskih oddajnikih, ki so jih našli v zaporu v Viterbu in kar ustvarja sum, če že ne gotovost, da so pri vsem tem sodelovali možje in sektorji državnega aparata. Podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping (drugi z leve), ki je trenutno na šestdnevnem obisku v Franciji, si je ogledal znameniti grad Versailles v bližini Pariza. «lllilliitiiiiiiiillliliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiMiMlitiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiillimHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiil OSTRA IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Zaskrbljenost v SFRJ ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe Avstrija ni dosledno in v celoti izpolnila nobenega izmed določil 7. člena državne pogodbe, ki se nanašajo na jezikovne, kulturne in druge pravice slovenske in hrvatske manjšine - Komentar tiskovne agencije Tanjug BEOGRAD, 13. — Zvezni izvršni svet je danes objavi! izjavo ob 8**iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiHriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje ' • '■ . d' 'A. • •" • . V’ ' • • . , • ‘ '/Vi--. .'«K. •' 'h ' . \ f A .-krv,:.-. : , . V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-•elje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. OBVEZNO TRGOVSKO ZAVAROVANJE ,Vpr.: «Doslej sem delal pod gos-Podarjem, sedaj pa mislim odpreti Oostinski obrat. Pri delu bi mi pomagala še žena in starejši od dveh atrok, morda pa bo treba najeti še kako delovno silo. Kdo bi bil zava-rovan, predvsem kar se tiče zdravniške oskrbe, in kakšne ugodnosti nudi trgovska bolniška blagajna?» F. K. Kakor hitro boste prevzel gostin-ski obrat, se boste morali obvezno zavarovati pri posebnem trgovskem Upravljanju avtonomnih delavcev, "er tako predvidevajo zakonska dobila. Plačevali boste dve vrsti Prispevkov: za pokojninski sklad in Za zdravstveno oskrbo. Kar se tiče zavarovalnih prispevkov, veljajo tufu Pri posebnem trgovskem uprav-kFuju enaki pogoji in enake vrste Pokojnin., kot pri splošnem obvez-U'6® zavarovanju, z edino izjemo, ua trgovski zavarovanec stopi v Pokoj (starostna pokojnina) pet let Pozneje, kot podrejeni delavnica obvezno zdravstveno zavaro-yanje pa pridejo v poštev sledeče ^alegorije: lastniki ali najemniki manjših trgovskih obratov, ki se opirajo izključno na pomoč družinskih članov; Posredniki, trgovski agenti in Potniki; 3. lastniki ali najemniki časopisnih kioskov in drugi. Poleg navedenih lastnikov imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja tudi družinski člani — pomočniki (sorodniki do tretjega kolena, ki navadno delajo pri obratu) in družinski člani, ki so v breme lastnika oziroma pomočnika. Vsi ti družinski člani, tudi trgovski upokojenci, imajo pravico do zdravstvene oskrbe, pod pogojem, da je ne že uživajo pri kakem drugem zavodu. Vsebina zdravstvene oskrbe je precej revna, saj ne vključuje zavarovanja proti tuberkuloznim, nalezljivim in duševnim boleznim. Trgovci imajo pravico do zdravstvene oskrbe, ce so redno vpisani v trgovske sezname, ki jih izda posebna pokrajinska komisija, pravica do oskrbe pa dozori 90 dni po vpisu. Sanitarna pomoč vsebuje bolniško, zdravniško - specialistično in porodniško oskrbo. Poleg teh neposrednih dajatev pa bolniška blagajna nudi še določene posredne usluge v zvezi s splošno zdravniško oskrbo in z nakupom zdravil. Klimatično zdravljenje Vpr.: «V vaši rubriki ste že večkrat poročali, da imajo kmetje, poleg rednega zdravljenja, pravico tu- di do raznih posebnih zdravljenj, če to predpiše zdravnik. Jaz sem pravzaprav klinično zdrav in po svojih močeh še delam na posestvu, vendar sem zadnje čaše zelo izčrpan, ker sem precej šibke konstitucije. Bi imel pravico do specialističnega pregleda in do morebitnega posebnega zdravljenja?» Sledi podpis. Kmečka vzajemna bolniška blagajna nudi v obliki posredne delne povrnitve stroškov določene prispevke vsem tistim kmečkim zavarovancem, ki potrebujejo zdravljenje zaradi slabotne fizične konstitucije ali ker so komaj okrevali od težkih bolezni, ki so jih močno oslabile. Torej poleg specialističnih pregledov bi vi imel pravico do zdravljenja v določenih klimatičnih centrih ali pri specializiranih zavodih za izvajanje klimatične terapije. Za zdravljenje v klimatičnih centrih, ki mora trajati vsaj 20 dni, kmečka blagajna nudi prispevek 1.500 lir dnevno, do največ 45.000 lir. Če je zavarovanec na zdravljenju od 1 do 10 mesecev, prispevek znaša največ 30.000 lir mesečno. Tudi za družinske člane, ki spremljajo v te zavode otroke pod 12. letom starosti, pripada prispevek 1.000 lir dnevno, največ do 30.000 lir. Prošnjo za določitev prispevka mora gospodar posestva oziroma kmečki upokojenec nasloviti na pokrajinsko kmečko bolniško blagajno v roku 30 dni po klimatičnem zdravljenju, z vso potrebno dokumentacijo. Kot je torej razvidno, kmečka bolniška blagajna, ne omogoča v celoti, brezplačno zdravljenje, vendar pa bistveno pripomore, da so stroški v konvencioniranih zdraviliščih čim nižji. Pred odhodom na zdravljenje vam mora splošni zdravnik izdati potrdilo, da nujno potrebujete klimatično terapijo, kar predstavlja že jamstvo, da vam bodo delno stroške tudi povrnili. V ateljejih znamenite «Grandview» proizvodnje Moj prvi stik s kitajskim filmskim svetom v Hong Kongu, kjer sem se pojavil kot neznanec, je bil precej nenavaden. Neki Anglež v uradu za informacije, ki je navdušen pristaš filma, me je seznanil s Kitajcem, ki je bil zaposlen v kitajskih «Grandview» filmskih ateljejih. S pomočjo kitajskega tolmača smo se končno dogovorili s tem Kitajcem, ki je znal govoriti samo kitajsko, da me bo popeljal do lastnika te znamenite hong-konške filmske produkcije. Medtem je ljubeznivi angleški uradnik uredil pri direkciji po telefonu vse potrebno za moj obisk. Po nekaj prometnih ulicah, ki sva jih tako rekoč preletela in preskaka-ia med drvečimi avtomobili, sva se ustavila ob morskem obrežju in čakala na trajekt, ki naju je z otoka Hongkonga prepeljal na drugo stran kopnega v Kowloon, kjer se že za bližnjimi hribi razprostira širna Kitajska. V Kowloonu je namreč o-sredotočsna vsa hongkonška filmska proizvodnja z ateljeji in laboratoriji. Od svojega spremljevalca sem hotel izvedeti kaj več o filmski proizvodnji njegovega podjetja, vendar mi razen čudovitih vljudnostnih kitajskih besed, ki jih nisem razum?! in prijaznega njegovega nasmeška na mojo težko preizkušeno angleščino, ni mogel z ničemer drugim p-stroči, kot samo s «please» in «Yes, sir». Z nekakšno simpatično zadrego, ki je vendarle stopnjevala dobro razpoloženje med rumenokožcem in belo-kožcem, sva na drugi strani morske poti sedla v avtomobil GRANDVIEW podjetja, ki so ga nama poslali nasproti v pristanišče Kowloona. S te strani je v resnici čudovit pogled na slikovito mesto Victorio, ki se strmo vzpenja v hrib in ovija okoli otoka Hongkong. Naš avtomobil je drvel po razkošnih ulicah, okrašenih z raznobarvnimi kitajskimi transparenti in lampioni in zavil v predmestje, kjer se na pobočjih gričev stiskajo skromne hišice. Z vljudnim nasmeškom mi je spremljevalec pokazal na strehe na nekem vzvišenem prostoru pod kamnitimi skladi razvlečene verige visokih hribov. Razumel sem ga, da so tam gori ateljeji, saj mi je nekajkrat ponovil besedo «Studios». Prišli smo v trgovsko četrt predmestja. Pred budističnimi templji so stale stojnice, okrašene z vso pisano kitajsko kramarijo od svetih podob in kipcev Bude, pa do barvnih fotografij napol nagih lepotic in obložene s kupi eksotičnega sadja ter z vsemi kitajskimi specialitetami, ki jih kuhajo kar na sredi ulice. Po strmih, ozkih poteh se je avtomobil komaj preril med pisano množico ljudi. Bližali smo se velikemu kamnolo- mu rdečkastorumenih skal. Nedaleč od kamnoloma smo se ustavili pred širokim portalom, za katerim se je. razprostiral zelen in cvetoč park, sredi katerega stoji moderna enonadstropna vila najbolj znanega kitajskega filmskega proizvajalca v Hongkongu, režiserja Josepha Sunna. Pred vilo, v kateri je razen stanovanja v prvem nadstropju, tudi direkcija podjetja, je bilo parkiranih več limuzin filmskih igralcev, kar je dalo še večji poudarek filmskemu mestu. Od modernega poslopja, ki ga obdttja živobarvno cvetje, vodijo skozi park kamnite steze do treh velikih stavb ateljejev, ki se po zunanjosti v ničemer ne ločijo od običajnih evropskih ateljejev, in do drugih stranskih prostorov, kjer so skladišča za kulise, rekvizite, kostume in laboratoriji z vsemi potrebnimi aparaturami. V senci dreves je k tem poslopjem prizidana preprosta, a zato kitajsko značilna filmska restavracija. Ves prostor obdajajo zelenje in mnoge hiše s poetično kitajsko arhitekturo. Na severu je zaprt s kamnitimi skladi rdečkastih hribov, s ploščadi pa odprt proti jugu s svojstvenim pogledom na morsko gladino z mnogimi oriki, med katerimi se v soncu blešči Victoria na Hongkongu. V resnici en sam bogat prirodni park za snemanje na prostem. Angleški «How do you do», nasmejan obraz, prej japonsko kot kitajsko ozke poševne oči in prijazen stisk roke srednjevelikega, plečatega moža z očali brez okvirjev, so me seznanili z znamenitim možem Josephom Sunnom. S starši se je odselil iz Kitajske v širni svet in dalj časa živel v veliki kitajski četrti Chicaga. Sedem let je delal v hollywocdskih ateljejih, nato pa u-stanovil v Hongkongu leta 1933 prvo kitajsko filmsko podjetje «Grandview» skoraj v istem času, ko so pričeli Kitajci intenzivneje s svojo redno filmsko proizvodnjo v Pekingu in Šanghaju, s katero je bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje. Vsi trije ateljeji «Grandview» proizvodnje so zelo prostorni in stalno zasedeni. Vsak mesec posnamejo v njih okrog šest filmov. Ateljeji so precej dobro opremljeni, čeprav sem naletel v njih na razne pomanjkljivosti, vendar te sproti odpravljajo z izboljševanjem tehničnih pripomočkov. Predvsem je primitiven in zelo zastarel svetlobni park, ki ga pa znajo presenetljivo dobro izrabljati in pa studio za sinhronizacijo. Zato se večinoma za snemanje šumov poslužujejo velikega ateljeja, kar so storili tudi v moji navzočnosti, ko so takoj po končanem celodnevnem filmanju snemali glasbo'in'petje. Pred kratkim so končali v domači Davčna posvetovalnica V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja P9 vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo 'n sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na ured-njštvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-9'° 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. ženo in mladoletne otroke) niso presegli zneska 1.200.000 lir. 3. Zadostuje predložitev obrazca 101, če je prijavljenec imel v 1. 1974 do 10 tailijonov dohodkov. Dohodki morajo biti pripisljivi le prijavljen-cu, glej naslednjo točko. 4. Zadostuje predložitev obrazca 101 v primeru, da združeni družinski dohodki izključno od dela niso presegli vedno v 1. 1974 4 milijonov lir. Na koncu obrazca je obvezen podpis pod že natiskano izjavo. V primeru, ki smo ga pravkah navedli pod št. 3. se izjava ne podpiše. Za ugotovitev višine vseh navede-nis delovnih dohodkov zadostuje pogledati v postavko 17 obrazca 101. Opozarjamo končno še na določbo, ki predpisuje prijavo na obrazcu 740, če je prijavljenec (ali njegovi družinski člani) prejemal svoje dohodke od dela ali pokojnin s strani več delodajalcev ali dajalcev. Mnogi se vprašujejo zakaj tako pikolovstvo; odgovor je dokaj preprost.- Finančna uprava hoče preveriti če niso bili morebitno davčni popusti, ki jih izračunava delodajalec ali dajalec, dvakrat ali večkrat priznani (n.pr. 36 tisoč lir davčnegča popusta za ženo). POKOJNINE ZA NEZGODE NA DELU Kot znano izplačuje Zavod za zavarovanje nezgod na d£Tu mesečne doživljenjske rente. («vitalizi») vsem, ki so jim priznali določeno trajno invalidnost zaradi nesreče na delu. Ne gre torej za normalne invalid- SESTAVLJAJTE Z NAMI DAVČNO PRIJAVO . ,Kok za dostavo davčnih prijav ni hip Se ?01°čen. Tudi datum za izpeljevanje obveznosti, ki se nanašajo J* Posredne davke (med temi sta jjriV11 Prijava zapuščin), ki je bil šen »n na mai> bo znova prene-v vse kaže, da bodo prijavljen-»neli na razpolago še ves tekoči mesec maj. benZr°k 0(Kašanja so stavke usluž-tal-. ijjtkObfiiiskfi uprava v fiep, Y,or-■ ku je objavila seznam desetih občanov, ki ji največ. dolgujejo zaradi prepovedanega: pnrlrt- -ronja. Na seznamu je prvi Ju-dan Guerrero, javni sovražnik 1, ki je v zadnjih petih mesecih parkiral, kjer je prepovedano kar 104-krat in nabral glob za okroglih 6.425 dolarjev, ki jih doslej še ni plačal. Urad, ki i-zna nalogo, da denarne kazni izterja, je priznal, da je popolnoma brez moči proti tem zakrknjenim kršilcem zakona. Do-dlej ima že 75 milijonov neizterjanih glob. Ker se že ustaljene metode niso obnesle, so oblasti sklenile poveriti nalogo zasebnim podjetjem, ki so spe-eializirana za terjanje še tako skopih dolžnikov. Ta podjetja si zaračunajo od 18 do 30 odst. izterjane vsote, kar pa se občin-' hi vseeno splača, saj je doslej V njeno blagajno prišlo na ta način približno dva milijona dolarjev. ?? zahtevo turinskega sodišča, kjer /.fe .moral «napist» zagovarjati za-adi žalitve nekega paznika. Do tu *c nenavadnega, vprašanje pa je, .emu so jetnika premestili v Piemont ar poldrugi mesec pred začetkom °dne obravnave — ki je bila danes, 0 je bil Panizzari obsojen na štiri jnesece ječe zaradi žalitev — in če-pu .je turinska jetnišnica «vrnila» anizzarija kot nezaželenega. . Kakorkoli že, pa kaže, da vse ni-Preiskave vodijo v Neapelj, kjer L lmeU «napisti» svoje najmočnej-v r.uperativne baze. V stanovanju i.ud. Consalvo v četrti Fuorigrotta, .J?r je umrl kot žrtev bombne ek-ha°K-e študent Principe Vitaliano, . 1 bi zaplenili gradivo, ki dokazu-n Povezavo med ugrabitelji Di Gen-j ua in neapeljskimi prevratniki Po-Sos lega pa je tudi usnjeni tulec, ki Sa našli v avtomobilu kasacijske-so ~yetnika povsem enak tistim, ki l-pdn zaplenili v Neaplju. K vsemu J?u gre dodati še dejstva da je (jj Peljski podkvestor Nicola Cioce, nj, Je bil dolgo let sodelavec načel-tili9 Prclilerorističnega oddelka San-7-3’.. zbral zajeten dosje o organi-v 'j* NAP in njeni dejanski moči cgU-ampugni Molčečnost preiskoval-kum 0 vsebini pomembnega do-rw ^enta je neprodirna, kljub temu 2 Se je zvedelo, da je bil izhodišče itai£reiskavo> ki j° vodijo v raznih planskih mestih. vainruS? središče mrzlične preisko-bil 6 ^javnosti so Firence, kjer je «n arbtiran Pietro Sofia. Domnevni z dv ^ v lem meslu poskusil rop MiIe®a pajdašema. V spopadu s Pa 3'ib.* sta bila roparja ubita. Sofia zinnia! , budo ranjen. Po propadu od"nskbga izpada so NAP prevzele bpozoVrnn°St za r°P in Svetnple "ase. Pre terjJ' S.V0J0 pozornost ljudem, s ka-reta 3- 1® bil Sofia v stiku pred a-kai BV° v uPanju, da bi odkrili ne- jv. , mentov za preiskavo. lik0 Szbrani izsledki niso v ve-° up^0?!0®. Pri odkrivanju resnice Poip„ - itvi sodnika Di Gennara. zade«,8-6 neP°jasnjenih vprašanj, ki bu nra|° U.P°r v kaznilnici v Viter-lahVn a,,°, :ìe mogoče, da so jetniki celo “abili orožje, razstrelivo in radijski oddajnik in sprejem- s tem prvič e nase. Preiskovalci so po- pozneje s svinčnikom. Vprašanje, ki se poraja, ie, čemu so Panizzari, Sofia in Zicchitella zahtevali premestitev na' sever, ki je v akcijskem območju rdečih brigad. Prevratniška organizacija je prišla z besedo na dan šele tri dni po ugrabitvi kasacijskega svetnika ob izbruhu upora v kaznilnici v Viterbu. Čemu tri dni molka? Se je v kolesju grobe provokacije kaj zataknilo. Širijo se govorice, da je bil izbrana žrtev predsednik rimskega sodišča Alfredo Carlo Moro, brat predsednika ministrskega sveta, ki stanuje v istem poslopju kot dr. Di Gennaro. Težko je reči, če je ta domneva osnovana, kot je v luči nepričakovanega razpleta dogodkov težko razumeti čemu so v začetku preiskovalci ubrali pot navadnega zločina, katerega vzrok so iskali v Di Gennarovem zasebnem življenju. Dejstvo pa je vsekakor, da so takoj po osvoboditvi poskusili grobo provokacijo in preiskali sedež radikalne časnikarske agencije «Stampa alternativa», kjer so zaplenili zajeten dosje o policijskem nasilju. Odgovorni urednik agencije Bara-ghini, ki je bil osumljen sodelovanja z «napisti», je imenoval za svojega branilca odvetnika Franca De Catalda, ki je član radikalne stranke in vodstva republikanske stranke. Baraghini je hkrati prijavil sodišču zaradi obrekovanja načelnika političnega urada rimske kvesture dr. Improta, ker je včeraj zanikal obstoj sodnega sporočila za časnikarja. «Dejstvo, da je dr. Improta demantiral vest o sodnem sporočilu — je poudaril Baraghini — je očiten dokaz, da v sodni preiskavi nekaj ni v redu. Vsekakor pa je nedopustno, da se v letu 1975 policija še vedno poslužuje fašističnih metod.» il H unii im iiiiiiiiiiiii mi n n ii iiHHiniinii n iiiinnn iii iiiifjii iiiiiiiii Poziv iz Hanoia «Ponujajo nam odvečno ameriško vojaško opremo po zelo cenah...» (The Washington Post) ugodnih Dva meseca prepovedi dela za časnikarja G. Zicarija MILAN, 13. — Svet lombardijske časnikarske zbornice je po desetmesečni preiskavi suspendiral za dva meseca časnikarja Giorgia Zicarija zaradi zlorabljanja novinarskega poklica, ker je sodeloval z obveščevalno službo SID pri zbiranju informacij o prevratniški dejavnosti Carla Fumagallija in njegove organizacije MAR. Disciplinski postopek proti časnikarju se je začel, ko je Zicari v intervjuju z urednikom tednika «Espresso» priznal, da je sodeloval z obveščevalno službo. Med pogovorom s Fumagallijem, ki je v zaporu pod obtožbo prevratniškega rovarjenja, je imel v žepu magnetofon, s katerim je posnel sobesednikove izjave in jih izročil SID. S tem pa je po mnenju lombardijske zbornice zlorabil novinarski poklic, ker je posnel sobesednikove izjave, ne da bi ga o tem obvestil in je izročil gradivo obveščevalni službi, ne da bi ga kritično preveril. Svet je hkrati izrekel grajo vodstvu lista «Corriere della Sera», ki je bilo prav gotovo obveščeno o Zi-carijevem načinu dela in ni ukrenilo ničesar, da bi ga preprečilo. Včeraj je prišlo v Montrealu do ostrih spopadov med policijo in delavci letalske tovarne, ki že dober mesec stavkajo za novo delovno pogodbo. Obupani delavci so po prvih spopadih zajeli sedem talcev, ki jih je policija osvobodila po silovitem napadu na tovarno. Na sliki: pravkar osvobojeni talci. ■iiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiHUHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiu ZASEDANJE UIL V LAVINIU IN PRIMER SCALIA Karabinjerji napadli milanskega sindikalista MILAN, 13. — Skupina karabinjerjev je danes zjutraj napadla in brutalno pretepla sindikalista CISL Domenica Campagnolija pred vhodom v tovarno Robur v naselju Castiglione d’Adda. Tako je sporočilo pokrajinsko tajništvo federacije CG1L —CISL—UIL, ki je poudarilo, da je | sindikalist straži! skupaj z drug mi I delavci pred tovarno, ko se je sku-I pini približal sin nekega industrij-ca. Ker mu je Campagncli evirai vstop, so se karabinjerji pognali proti njemu, ga vrgli na tla in ga brutalno pretepli. V svojem spcrrčTu mian^ka sindikalna federacija ostro obsoja nasi-p karabinjerjev in ga označuje kot i namerno predvolilno provokacijo j proti delavcem in nj-hovim uprevi-| čenim sind'kaìnim pobudam. Fo mnenju sindikata večkratni repre-I sivni izpadi preti sindikalistom ka-! žejo na nevarnost, da vladni zak' n- ki osnutek spodbuja širjenje represiv-| nih izpadov proti delavcem, name-I sto da bi poTcija in karabinjerji, | kot bi bila njihova dolžnost, skušali zavreti vse večji val kriminala in prevratništva. Karabinjerji so v svojem sporočilu demanCrali sind:kaliste in poudarili, da so se omejili le na besedni poseg proti sindikalistu, ki naj bi se hotel znesti nad žensko, ki je silila v tovarno. V Italiji v ospredju pereča vprašanja sindikalne enotnosti CIP povečal cene nekaterih petrolejskih proizvodov • Protest glede ureditve pokojnin RIM, 13. — Na ukaz rimskega preiskovalnega sodnika so karabinjerji pripeljali v italijansko prestolnico 18 zabojev magnetofonskih posnetkov, ki jih je zasebni detektiv skrivaj odnesel v Švico, ko je bila še v teku preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Zaplenjeno gradivo je po skoraj enoletni preiskavi izročilo italijanskim sodnikom lugansko sodstvo, ki je skušalo u-gotoviti ali je Ponzi opravljal protizakonita prisluškovanja tudi v Švici. Preiskovalni sodnik Pizzuti in javni tožilec Siča' bosta lahko tako po dolgem času spet nadaljevala preiskavo na trdnih osnovah, vprašanje pa je, do kakšne mere je zaplenjeno gradivo še uporabno, ker sta minili že dobri dve leti od začetka preiskave. RIM, 13. — V Laviniu pri Rimu so se danes v šoli za sindikalno izobraževanje sindikalne organizacije UIL nadaljevala dela izvršnega odbora te organizacije. Debata je zadevala včerajšnje poročilo generalnega tajnika Vannija. Kot je bilo že sporočeno, se zasedanja ne udeležuje socialistična komponenta, ki se sklicuje na stališča sindikalne enotnosti, ki so bila izražena na zadnjem zasedanju generalnih svetov treh sin-diqalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Spor v organizaciji UIL je precej resen. Večina poziva manjšino (vsa socialistična komponenta se ni pridružila oporečniški skupini), naj upošteva, da bi vsako nepremišljeno dejanje utegnilo hudo prizadeti e-notnost organizacije. Manjšina, ki ne sodeluje na zasedanju, pa trdi š svoje strani, da ne bo priznala nobe-néga sklepa, ki bi ga večina*'ritegni-la sprejeti, ker je bila odbita njena zahteva po sklicanju izrednega kongresa. Večina pa s svoje strani pravi, da je bila naklonjena temu sklicanju, čeprav v resnici ne kaže sedaj, da bi ga hotela. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll tl llllllll Hilli I lili lil! HIHHIIIHHIIHI......HIIIIIIHH........IHIIIHIHI UH 1111111111111111 II 11 Ml Hilli 11 Milili Hill II II IIIHIIIHIIII llllllllll 1IIIIIIIIUIHI HI lili I UH 111111 II UHI IIIHIHIHII II H lllllllll 11 II I Hll KOSimOVA IZJAVA NA OBISKU V TRIPOLISU Arabska enotnost je pogoj za reševanje zapletenih vprašanj na Bližnjem vzhodu Dejanske razprtije med Arabci ■ Nemci obtožujejo Italijo, da je preprečila podpis sporazuma med EES in državami Magreba TUNIS, 13. — Pojutrišnjem bo sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin prispel na uradni obisk v Tunizijo, kjer se bo zadržal do 17. t.m. Sovjetskega državnika je povabil na obisk sam predsednik Burgiba. V tem trenutku se Kosigin zadržuje v Tripolisu, kjer je gost libijske vlade, «e včeraj zvečer je sovjetski državnik podal na slavnostni večerji, ki so jo priredili njemu v čast, nekaj izjav, ki so značilne za sovjetsko politiko v zvezi s problemi na Bližnjem vzhodu. Kosigin je dejal med drugim, da je mir na Bližnjem vzhodu odvisen predvsem in neposredno od enotnosti arabskih držav v boju proti imperializmu in napadalnosti. Nadalje je sovjetski državnik omenil določene težnje v a-rabskem svetu (morda predvsem libijskem), da bi bilo treba rešiti sedanji spor na Bližnjem vzhodu s splošno vojno, pa ččetudi bi ta ter-žrtve. Kosigin je pobijal tezo, da bi bila ta pot njboljša za osvoboditev izpod imperializma. V tej zvezi je Kosigin 4eial, da take teze zastopajo ljudje, ki sedaj mešetarijo in trgujejo na vse načine, brez predsodka, z imperializmom in reakcijo, z NATO in čilsko reakcionarno junto. Jasno je, je dejal Kosigin, da bi ta pot peljala do mednarodne pustolovščine, ki bi zahtevala od raznih narodov previsoko ceno, neodvisno od doseženih rezultatov. Kosigin se je nadalje zadrževal o problemu sporov med arabskimi državami, za katere pa je menil, da so prehodni ter je poudaril, da Sovjetska zveza še vedno zastopa svoja stara stališča, se pravi, da zahteva popoln izraelski umik iz vseh zasedenih pokrajin, priznanje vseh pravic palestinskega ljudstva, vključno pravico do ustanovitve lastne samostojne države. Kosigin je nadalje izjavil, da je treba čimprej nadaljevati ženevsko konferenco, za katero pa je menil, da mora biti dobro pripravljena. Nekateri opazovalci menijo, da to sovjetsko stališče predstavlja določen umik s prejjnjih. Pravijo, da je treba uskladiti to sovjetsko stališče tudi s težnjami, ki so se pojavile v nekaterih državah arabskega sveta. Tu gre predvsem za Egipt. Kot poroča libanonski list «Bejrut», je baje Egipt sprejel ameriški predlog, da bi prišlo do nadaljevanja ženevske kenference potem, ko se bo še v prihodnjem juliju ameriški predsednik srečal tudi z izraelskimi predstavniki. Tudi po mnenju egiptovskih in ameriških predstavnikov bi bilo treba trezno in premišljeno pripraviti vse delo konference. No, pa se povrnimo še kratko na Kosiginov obisk v Tripolisu. V svojem odgovoru Kosiginu je minister Žalud izjavil, da Libija želi okrepiti svoje povezave s Sovjetsko zvezo in socialističnim svetom, ki jih ta vodi. Dejal je še, da Libijo in socialistične države veže skupni boj, na isti fronti, proti imperializmu. Danes so se pogovori med Kosi-ginom in Zaludom nadaljevali štiri ure. Medten so se sestale tudi libijsko - sovjetske mešane komisije. Tu pa je treba vplesti v razmišljanja o sedanjem položaju v arabskem svetu predvsem obisk egiptovskega predsednika Sadata v Kuvajt, Irak, Jordanijo in Sirijo, ki se je že začel. Kaj namerava egiptovski državnik doseči s temi svojimi stiki z zelo pomembnimi predstavniki a-rabskega sveta? V zahodnih krogih menijo, da bo Sadat skušal predvsem ugotavljati solidarnost arabskega sveta glede rešitve bližnje-vzhodnega problema in nadalje, če se bo ta solidarnost odrazila tudi glede njegovega srečanja z ameriškim predsednikom Fordom do katerega bo prišlo ,kot je bilo že sporočeno, 1. in 2. junija v Salzburgu. Rrazprtije v arabskem svetu pa se ne omejujejo samo na te primere. Med drugim je treba omeniti, da so neznani pripadniki nekega «komandosa» napadli včeraj libijski _ informacijski urad v Kairu. Vest je sporočila «Agencija arabske osvoboditve». Po egiptovskih virih žrtev ni bilo in tudi škoda je bila razmeroma majhna. Resnejši pa je spor med Sirijo in Irakom. V tem primeru gre baje za spor, ki zadeva ureditev voda na reki Evfrat. Zgodilo se je, da je prišlo, do zapore letalskih poletov med obema državama. Zanimivo je, da sta v obeh državah na oblasti stranki «Baath», ki se sklicujeta tako rekoč na ista načela. Na kraju naj še omenimo najnovejši spor med arabskim svetom in Evropsko gospodarsko skupnostjo. V Bonnu je sedaj na obisku sirski zunanji minister Abdel Khaddam, ki je podpisal s svojim zahodnonem-škim partnerjem precej pomemben sporazum. Arabce pa je presenetilo dejstvo, da je Evropska gospodarska skupnost sklenila sporazum z Izraelom, kar naj bi v doglednem času poslabšalo položaj arabskih držav. Zahodni Nemci se branijo, češ da prav oni niso želeli tega sporazuma in da je treba pripisati vso krivdo Italiji, da ni prišlo do isto- časnega sporazuma z deželami Magreba (Tunizija, Alžirija in Maroko). V bistvu naj bi šlo pri tem vprašanju za obrambo italijanskih a-grumov pred konkurenco podobnih pridelkov v Magrebu. Italijanski gospodarski krogi trdijo, da je treba tudi te zaščititi v okviru politike EGS, prav tako kot se ščitijo kmetijski proizvodi iz severnih dežel te skupnosti. Na kraju naj še omenimo, da so Izraelci izvedli v zadnjem času nekaj akcij na libanonskem ozemlju. Od do sedaj zajetih oseb so izpustili eno žensko, enega moškega bodo izpustili, drugih šest pa še vedno nameravajo pridržati. V noti, ki je bila objavljena danes zvečer, socialistična komponenta UIL za enotnost izjavlja, da bo napregla vse svoje sile, da bi prišlo do sklicanja izrednega kongresa. V ta namen bodo v prihodnjih dneh sklicali deželna, pokrajinska in druga srečanja v vsej Italiji. Odgovor osrednje organizacije na te zahteve bo dal jutri generalni tajnik Vanni. Medtem sporočajo, da bo konfederalno tajništvo CISL predlagalo izvršnemu odboru konfederacije, ki se bo sestal pojutrišnjem, naj se skliče generalni svet konfederacije za 18., 19. in 20. junija, se pravi po volitvah. Na dnevnem redu bo vprašanje, ki je bilo že obravnavano na zadnji seji tajništva 29. aoriia, in sicer v zvezi z odnosi med večino in manjšino ravnanja Scalie, ki ogroža integriteto, politični in moralni prestiž organizacije. Pričakovati je, da bo izvršni odbor sprejel ta predlog. Danes sta tako senat kot poslanska zbornica nadaljevala svoje delo, čeprav ni zabeležiti izredno pomembnih dogodkov. V senatu je zjutraj odgovarjal podtajnik za obrambo Cengarle na nekatera vprašanja, ki so jih zastavili liberalni in mi-sovski senatorji in ki so zadevala sodelovanje vojaških oseb (včasih celo zakrinkanih) na političnih zborovanjih in manifestacijah. Cengarle je dejal, da bo vlada skrbela za to, da bo tudi vojaškim osebam zagotovljena pravica, da se udeležujejo političnega življenja v državi, pod pogojem pa da spoštujejo ustrezne predpise. Senatorji, ki so vprašali za pojasnila z odgovori niso bili zadovoljni. Na popoldanskem zasedanju senata je predsednik sporočil, da so bili izbrani novi člani parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI-TV. Predsednik je prebral imena senatorjev in poslancev, ki bodo člani te komisije. Komisija se bo sestala jutri ob 12. uri v palači Montecitorio. V poslansKi zbornici so danes predvsem obravnavali vprašanje povišanja cen umetnih gnojil. Vladni predstavnik je trdil, da je povišanje skladno s sedanjim položajem, kar pa so osporavali razni poslanci. Komunist Bordelli je dejal da so vladna pojasnila nezadovoljiva, ker jasno kažejo. da vlada nima nobenega namena, da bi se uprla novim poviškom cen, kot zahtevajo družbi Montedison ir. Anic. V drugem delu seje je poslanska zbornica obravnavala zakonski osnutek, ki predvideva prispevek za 150 milijard lir v šestih letih za preiskave, študije ter spodbude za proizvodnjo letal na mednarodnih progah. Na koncu naj se omenimo, da je medministrski odbor za cene (CIP) sklenil, da bo povišal ' cene nekaterih petrolejskih proizvodov. Ukrep bo začel veljati, ko bo objavljen v Uradnem listu. Naj omenimo še. da je komunistični poslanec Pochetti danes protestiral, ker vlada še ni predložila poslanski zbornici zakonskega o-snutka o povišanju pokojnin ter njihovi povezavi z mezdami. Zahodnouemška policija je sprejela izredne varnostne ukrepe in močno zastražiia kanclijo v Bonnu. Pred palačo straži oklopno vozilo, poleg tega pa so turistom prepovedali dostop v park, ki obdaja kanclijo. Prav tako so iz varnostnih razlogov prepovedali parkiranje osebnih avtomobilov kanclijskih funkcionarjev na notranjem dvorišču. Doslej ni znano čemu tako izredni ukrepi. BOLOGNA, 13. — Sodnik Angelo Velia, ki vodi preiskavo o pokolu na brzcu «Italicus», je dal sodnim izvedencem v nadaljnjo preiskavo dva pomembna dokumenta. Gre za beležnico, ki so jo zaplenili pri rimskem odvetniku Basileju, ki je bil v stiku z lažno superpričo Sgrojem in za posnetek Sgrojevih telefonskih pogovorov. Danes v Anconi proces proli morilcem levičarskega aktivista Mariana Lupa ANCONA, 13. — Na porotnem sodišču v Anconi se bo jutri začel proces proti skupini razvpitih fašistov iz Parme, ki so obtoženi umora levičarskega aktivista Mariana Lupa. Fašisti so ga napadli in zabodi do smrti 25. avgusta 1972, ko je bila v Parmi napetost na višku. Tudi v primeru tega podlega zločina je prišla do izraza previdnost misovskega vodstva, ki je izključilo pretepače iz str; ike štiri dni pred umorom. Mariano Lupo je bil najstarejši sin revne južnjaške družine, ki se je preselila iz Agrigenta v Parmo. Fant je bil eden najaktivnejših članov krajevne sekcije «letta continua» in je zato večkrat prišel navzkriž s fašisti, zlasti z najbolj razvpitimi pretepači kot so bili Edgardo Bonazzi, Andrea Ringozzi. Luigi Saporito. Pier Luigi Ferrari. Antonio Tornaseli] in Ennio Magnani. Po večkratnih ostrih besednih sporih so fašisti pripravili Lupu zasedo in ga ubili. Pred začetkom procesa, ki je bil dodeljen _ Anconi zaradi «utemeljenega suma»." ker da bi v Parmi lahko povzročili hude nerede, je v mestu napetost otipljiva. Fašistični prevratniki so zagrozili z bombnimi atentati in hudimi izgredi, če se bo proces začel. liHiiiiiiHiniiiHHHiHHiiiimHiiiiiiiiHiHiiiiHiiiuiHHmminMmHimiUiHffiHHnimimMimnMMiMuiiHUM NA FLORENTINSKEM POROTNEM SODIŠČU Danes začetekproce proti Mariu Tutiju Fašistični geometer je konec januarja ubil v Empoliju policijska podčastnika Falca in Ceravola ter pobegnil FIRENCE, 13. — Jutri se bo na florentinskem porotnem sodišču začel proces proti fašističnemu geometru iz Empolija Mariu Tutiju, ki je obtožen umora policijskih podčastnikov Falca in Ceravola, poskusa umora podčastnika La Rocca ter nedovoljene posesti vojnega o-rožja. Obtoženec je po umoru pobegnil in zginil kot kafra, čeprav mu je bila vsa italijanska policija za petami. Po informacijah, ki jih je zbral urednik tednika «Europeo», naj bi bil Tuti nekaj dni po zločinu prišel z ribiškim čolnom na Korziko in od tod pobegnil v Argentino, kjer danes živi. Proces, ki se začenja jutri, za deva le dvojni umor podčastnikov Falca in Ceravola, medtem ko je postopek, ki zadeva bombne atentate na železniški progi Firence — Rim v okviru teroristične dejavnosti zločinske organizacije «oborožene revolucionarne fronte» (FAR) še vedno v preiskovalni fazi. Ugotovljeno je bilo vsekakor, da je bil Tuti eden od voditeljev prevratniške organizacije, kot dokazuje dejstvo, da je lahko že nekaj ur po zločinu zginil kot kafra. Preiskovalci niso še preverili, če je res pribežal v Argentino, vendar, če je res našel zatočišče v tej državi, je to še dokaz več, da je bil geometer «velika živina» in da je imel za seboj trdno organizacijo. V tem gre verjetno tudi iskati vzrok nepričakovane reakcije geometra, ki je ubil dva policista tretjega pa hudo ranil, da ne bi padel v roke pravice. Zavedal se je, da bi njegova aretacija bila hud udarec za organizacijo in sumil je, da je preiskovalni sodnik iz Arezza, ki je podpisal zaporni nalog, imel v rokah trdne dokaze. Čemu naj bi sicer streljal, saj ga vsi opisujejo kot zagrizenega desničarja, vendar pa kljub temu modrega in preudarnega fanta. Nihče od svojcev in znancev ni videl v njem krvoločnega morilca, pač pa le nekoliko sanjaškega fašista, ki je videl v Salojski republiki vzor države. Vse do tistega tragičnega 24. januarja, ko je njegova morilska sla izbruhnila s tako nepričakovano silo. O Tutijevi krivdi ni in ne more bi- ti nobenega dvoma in v tem pogledu na florentinskem procesu ne bo presenečenj, postavlja se pa vprašanje, ali je umestna ločena sodna obravnava o zločinu, ali pa gre proces postaviti v širši okvir prevratniškega rovarjenja zločinske skupine FAR. To vprašanje bodo brez dvoma postavili obtoženčevi branilci. Zadevo bo moral rešiti sodni zbor, ki pa bo moral predvsem pojasniti, čemu so oblasti poslale nad Tutija le tri policiste. Geometer je bil o-sumljen terorističnega rovarjenja in bombnih atentatov, poleg tega pa je bil znan kot strasten ljubitelj orožja. Morda je šlo za lahkomiselnost, češ, saj gre le za blagega sanjača, vsekakor pa postaja tudi lahkomiselnost sumljiva, če policija pošlje nad tatu, za katerega sumi, da je oborožen, vsaj dvajseterico do zob oboroženih policistov. Zlasti še, če je bil terorist že dalj časa pod nadzorstvom kot dokazuje kopica podatkov, ki so bili zbrani o njem. Kot rečeno, preiskovalni sodnik ni dal izčrpnega odgovora, na to vprašanje. Upati je, da ga bo dala javna razprava na porotnem sodišču. V Lucei proces proti prevratnikoma Bimbu in Peru LUCCA, 13. — V četrtek se bo v Lucci začel proces proti aretiranima prevratnikoma Claudiu Peru in Ga-etanu Bimbu, ki sta obtožena nedovoljene posesti vojnega orožja. Oba sta hkrati obtožena, da sta vodila prevratniško celico v Lucci, ki je bila v stiku s pobeglimi prevratniki Mariom Tutijem, Marcom Afati-gatom in Maurom Tomeiem. Preiskava o prevratniški dejavnosti «črne celice» je še v teku in vse kaže, da bo v tem okviru lahko prišlo do pomembnih razpletov. Prispevajte za DIJAŠKO MITICO Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija cDan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 14. maja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst Miške proslaue 30-leinice osMive na Trgu mndoni. na nuseku in v nahreii Proslavljanje 30-letnke osvoboditve predstavlja za naše ljudi in za vse demokrate in antifašiste mnogo več, kot samo spominjanje na čase pred 30 in več leti, ko smo si v narodnoosvobodilnem boju postavljali temelje za našo narodno in družbeno bodočnost, predvsem pa za našo svobodo. Res so ti spomini dragi, nepozabni, polnijo nam srca s ponosom, in še in še nas vračajo k našim dragim, ki so padli na bojnih poljanah, umrli v taboriščih smrti in po fašističnih ječah. Toda to ni vse in bilo bi tudi mnogo premalo. Spomini na takratne čase nam morajo služiti za danes, za današnji čas in za današnjo stvarnost, za protifašizem danes, ko nam vsakodnevni dogodki dokazujejo, kako zelo je potreben za obrambo naših s krvjo priborjenih demokratičnih in narodnih svoboščin in pravic. In z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je prav ta antifašizem prišel na vseh nedeljskih (kot seveda na vseh prejšnjih) proslavah prepričljivo do izraza. V tem smislu so bila gesla na transparentih, v tem smislu so izzveneli govori, ki so poudarjali tudi, da je v aktivnem borbenem protifašizmu bratska enotnost italijanskih in slovenskih demokratičnih množic nujna prvina, v tem smislu je manifestirala mladina s svojo množično prisotnostjo in mladeniškim poletom. Fotografije predstavljajo: borbene zastave v sprevodu po Ul. Carducci (levo): desno od zgoraj navzdol: mladinci in športniki nesejo v sprevodu venec v Ul. Ghega, borbene zastave se klanjajo žrtvam v Ul. Ghega, množica na slavju na Proseku, v ospredju godbe na pihala, nastop folklorne skupine «Stu ledi» na Proseku. V sredini od zgoraj navzdol: združeni pevski zbori pojejo na Proseku, ansambel «Lojze Furlan» igra za družabno razvedrilo. Levo: govornika na Trgu Unità: deželni svetovalec Dušan Lovriha in senator Silvano Bacicchi (govoril je tudi tajnik ANPI Dušan Košuta) in napovedovalka programa na Proseku Breda Pahorjeva. W \ NEL TRÉ NTI NKAI J- DI TTA U&EftAZIONE * \ tN «EHORJA Dl I CADUTI 19/,6 1975 OB TfUDI SHT I I NICI OSVOBODITVE V SPOMIN PADI IM (L COMUNI OBCWA ÙUINO AURISiHA DEVIH HABAEUHA * Ob istem času kot na Trgu Goldoni, je bila proslava 30-tetnice osvoboditve tudi v Nabrežini v priredbi devinsko-nabrežinske občine in s sodelovanjem šolske mladine, športnih in prosvetnih društev ter bivših borcev. Slavje se je začelo že v soboto z odkritjem spominske plošče v Devinu (slika levo spodaj), nedeljska svečanost pa je bila pred spomenikom padlim, kjer je o pomenu boja za svobodo in osvoboditev pred 30 leti spregovoril župan devinsko-nabrežinske občine dr. Drago Legiša (slika spodaj). V kulturnem programu sta sodelovala pevska žbora «Igo Gruden» in «Fantje izpod Grmade», nabrežinska godba na pihala ter člani Stalnega slovenskega gledališča Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič z recitalom izbora borbenih pesmi (slika levo). V dvorani PD «Igo Gruden» pa je bila odprta razstava risb in spisov slovenskih in italijanskih šolskih otrok, ki so se udeležili natečaja, ki ga je razpisala občinska uprava. Občinska uprava je tudi podarila prapor krajevni sekciji VZPI - ANPI, katerega je prevzel predsednik sekcije Abdon Vižintin - Slavec, z njim pa v varstvo bivši borci Ferdo Rukin, Albin Pertot in Franc Trampuš. Na proslavi sta govorila tudi Zora Le- gišša - Mervič in Abdon VižSntin - Slavec ^ ',&t. ■ .