ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA DELA
Leto VI
27. junija 1930
Štev. 30
(Foto Skerlep, Ljubljana)
Jalovec s Slemena
234
Monumentalna palača nove tehniške fakultete V Belgradu, ki je baje sedaj na i večja zgradba na Balkanu. Slične palače rastejo v Belgradu po vojni kakor gobe po dežju. Zaz.idavajo se stotine milijonov.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski in nadšktif gareleuški. Medalja v naravni velikosti, ki jo je izdelal prof. .\. Sever. Pri ljubljanski Prosvetni zve/i je mogoče tudi naročiti bronaste odlivke te medalje.
Četvorka   Üunava  vozi skozi cilj pred Gusarjem.
Z velikih veslaških tekem za državno prvenstvo na Bledu.
Na levi: Dve četvorki Gusarja   iz   Splita   in Dunava    iz    Pančeva pred startom.
Gasilci, darilo če-škoslova.ške gasilske zveze našemu kralju Aleksandru ob priliki vseslovanskega gasilskega kongresa, ki se vrši
Erihodiiji teden v jubljani.
Na levi:
Pogled na Zidani most s starima dvema in novim mostom (zadnji), ki direktno veže progo Ljubljana— Zidani most—Zagreb. Dela pri novem mostu, ki bo izredno velikega prometnega pomena, se bližajo svojemu koncu.
235
Na levi: Odsek oltarnih strežnikov Presvete pri Sv. Krištofu v Ljubljani ob priliki procesije sv. Rešnje^a Telesa. Za dečki vidimo p. Konstantina Vrankar-ja, p. Ka/iniirja Zakrajška (duhovni upravitelj pri Sv. Kri.štofu) in ameriškega iiovon\nSnika p. Jožefa Catrama.
Spodaj: Avtobusni promet se je v zadnjih par letih tudi po Sloveniji že jako lepo ra/vil, vendar hi bilo potrebnih .še celo vrsto novih zvez. Spodnja slika nam kaže običajni dnevni prizor pred Figov-čevo (fostilno v Ljidiljani, odkoder hite avtobusi neprestano proti Gorenjski in proti  Posavju.
Spodaj: Narocinn no.ša Hrvatov iz češkoslovaške, katerih živi še kakih 300() na južnem Moravsk(»ni ob meji Avstrijske-Gradiščaiiske. Naši brnski akademiki, zbrani v društvu »Jugoslavijac, so jih pretekli mesec obiskali in jim predavali ter zapeli nekaj nar. pesmi. Bili so sprejeti jako gostoljubno.
Spodaj na desni: Terezija Fras sredj svojih hčera in vnukinj. Navedena je majhna posestnica v župniji Kapele pri Radencih, kjer še vedno krepko sama gospodari, čeprav je dopolnila že — 88 let.
Spodaj na levi:
Udeleženci   kme-tijsko-nadalj. šole na Jezeru pri Pre-serju s svojimi požrtvovalnimi učitelji. Fantje so z veliko   ljubeznijo   in   zanimanjem    obiskovali šolo, ki je trajala 5 mesecev in dosegla   tudi   jako lepe uspehe.
Ljubezniva družba.
236
237
Naša zdravilišča in letovišča:
Laško ob Savinji
Radio-termalno kopališče v Laškem pri Celju je letos na novo renovirano in preurejeno. Predvsem je renoviran kopališki del, tako ekopalni bazen in kabine dosegajo najvišjo mero higiene, prikupljivosti in ugodja. Novo zuna(e lice so dobile tudi prostorne hotelske sobe, ki so večinoma na novo opremljene. Krasen pai in senčnat drevored okrog kopališkega poslopja nudi vsem obiskovalcem prijeten od|»ćitek. Radio-Therma Laško postaja z vsakim dnem bolj privlačno kopališče, ker nudi polit zdravilnih toplih vrelcev tudi najidealnejšo p'riliko za klimatsko zdravljenje. Saj je vsalolina okrog Laškega že leta sem priznana kot prijetno letovišče z milim podnebjem, prekrtno okolico, ki nudi priliko za lepe sprehode in izlete ter idealnim kopališčem ob Savinji Savinja doseže poleti do 28° C in je znana kot najprijetnejša reka za kopanje. Kraj Laškoie po svoji klimi res prav >laško«.
Sloves kopališča in zdravilišča v Laške« pa so razširili preko meja zdravilni, močno radio-aktivni termalni vrelci. Ti vrelci slovtpo svojih zdravilnih učinkih že mnogo stoletij. Znano je, da je že 1. 1818 preiskoval zdravil* moči teh vrelcev štabni zdravnik dr. Riedl, ki je prvi popisal lego in bistvo termalnih vrel^v. Najbolj obširno sta se bavila s proučevanjem vrelcev pred tremi desetletji univ. profesorjidr. St. Noe in dr. A. vitez pl. Schön-Perlashof, ki sta domnevala, da se nahaja v vodi nepoHana električna sila, ki povzroča izredno zdravilno moč. Radioaktivnost visoke stopnje je ^no ugotovil šele univ. prof. dr. Fr. Bubanović iz Zagreba, ki je o svojih raziskovanjih po<i^ obširno poročilo.
Visoka radioaktivnost toplih vrelcev (^C) ima izredne učinke pri zdravljenju raznih vrst revmatičnih obolenj, pri boleznih sklep* živčnih boleznih, ženskih boleznih, slabokrvnosti, kroničnih vnetjih itd. Kopanje v topli vuli je omogočeno v prostornem bazenu (70 m') v treh velikih, higienično opremljenih kabinah * še v štirih manjših kopelih. Zdravljenje se vrši pod zdravniškim nadzorstvom, ki omogoča vsi^Wnur pravilno zdravljenje. V kopališču je na razpolago tudi maser. Posebni prostori omof^jo pacijentom počivanje po izvršenih kopelih.
V zdravilišču pa je poskrbljeno tudi ži^sakovrstna razvedrila in udobnosti, ki napravijo bivanje v kopališču prijetno in kratko^"». Da je skozi vse leto, v glavni in zimski sezoni, prvovrstna kuhinja, ni potrebno pos***! omenjati. Kljub vsej udobnosti so v zdravi-li.šču priznano nizke cene, ki omogočajo zdtf^j^nje tudi manj premožnim slojem. Vsa pojasnila glede cen in bivanja v toplicah daje tafl brezplačno: Uprava Radio-Therme v Laškem.
Pogled na Zdraviliški! dom v Laškem
Terasa in del Zdraviliškega Btjftasi^ doma v Laškem
Na
desni: Terasa Zdraviliškega doma v Laškem
Pogled na celotna zdravilišče v Laškem z najbližjo okolico.
Plesna dvorana v Zdraviliškem domu.
Na levi:
Hodnik v Zdravili, škem domu z vhodi v kabine.
Vila Savinja
za zdraviliške gonte v Laškem.
Na desni r
Pogled v eno izmed
malih zdraviliških
kabin.
Na levi: Park pred Zdraviliškim domom'
Jedilnica v Zdraviliškem domu v Laškem.
238
Razne zanimivosti in posebnosti
Na desni: Brezposelnost je danes skoro   v   vseli   kulturnih   državali glavni socialni in gospodarski problem. Posebno prizadete so od te nesreče Anglija. Nemčija, Združene države, Avstrija i. dr.. kjer so milijoni brez <lela  in  jcla.  Kjer je organizirano moilerno skrbstvo za brezposelne,   je   preprečena   vsaj največja beda prizadetih, toda po bolj zaostalih državah umirajo sto-lisoči nedolžnih otrok od lakote. Ni ga namreč za  delavca in njegovo družino ka-tastrofalnejšega  udarca nego je  brezposelnost. Zgornji sliki   nam  nazorno kažeta že zunanjo podobo po pokrajinah,  kjer vlada   brezposelnost.   Na prvi vidimo   ogromne   zaloge premoga pri enem samem westfalskem premogovniku.   Zaradi zastoja   n.stale  industrije se   nabirajo   tudi   pri premogovnikih    nepregledno množine neprodanega   premoga,   kar ima za posledico omejevanje   kopanja   premoga    in    odpu.ščanje delavcev.   Druga   slika nam pa kaže neizmerne zaloge neprodanega surovega   bombaža v angleških   .skladiščih.
Na levi: Železnice    za gašenje gozdnih požarov v   Ameriki, kjer naredi ogenj v gozdovih vsako leto milijarde šk;ode.   Da to čim bolj omejijo,   so sestavili posebno opremljenel brzovlake, ki na prvo obvestilo odbite na ogroženo ozemlje   in sku.šajo požar udušiti. Naša slika nam kaže tak brzovlak južne   pacif.   železnice sredi   gorečih   gozdov.
Na levi: Shetlandski poniji, ki so na Angleškem tako priljubljeni, letajo pozimi v svoji domovini kot divji okrog, kjer jih nihče ne nadzira.
.Spodaj :     Pranje diamantov na južnoafriških
diamantnih poljih.
V ospredju se vidi skupina, ki izpira iz peska diamante, zadaj na desni so pa hribčki že preiskanega in izpranega peska.
Najnovejša velikanska nemška lokomotiva, ki proizvaja 100—120 atmosfer pritiska in ki so jo za poizkus uvedli na nemških drž. železnicah.
239
Spodaj: Po izpraitllitvi Porenj«, ki so ga zaoustili Francozi nredčasno. Iiotec s tem pokazali svojo iskreno voljo, živeti v prijateljskem sosedstvu z Nemčijo, so nemški fašisti takoj navalili na hiše vseh onih Nemcev, ki so živeli v prijateljskih odnošajih s francoskimi oblastmi. Demolirali so mnogo trgovin in mnoge trpinčili tudi osebno. Vsi znaki kažejo, <la stoje za temi frankofobskimi izgredi nemških šovinistov italijanski fašisti. Verjetno je, da bodo ti dogodki skalili odnošaje med Nemčijo in Francijo. Spodnja slika nam kaže eno izmed talcih demoliranih trgovin v Kaisers-lauternu.
Mala Islandija je praznovala   pred kratkim   tisoćlet-nico svoje državnosti. Ker je zvezana z realno unijo   z   Dansko, se je udeležil proslave tudi danski kraljevi   par.   — Naša slika nam kaže kraljevi par v spremstvu island.  niinistr. predsedniku Thorallssona    ob prihodu v glavno mesto llevkjavik.
Italija je v svrho ©miljenja velike brezposelnosti započela obsežna zasilna dela. Zgornja slika kaže gradnjo velikih namakalnih kanalov med Modeno in Ferraro.
Na levi: Najstarejši zemljan je najbrže Turek Zaro Agha, 156 let stari pristaniški delavec v Carigradu. Ker ni pokusil vse življenje alkohola, ga je najela neka ameriška proti-alkoholna organizacija za propagandno turnejo  po Ameriki.
Pristanek zmagovalca Atlantika, Kingsforda, na Novi Fundlandiji. Slika nam kaže njegovo »Južno zvezdo«, obdano od radovedne in navdušene množice.
Na levi: Odkritje spomenika papežu Pijn XI., ki se je vršilo pred kratkim v papeževem rojstnem mestecu Desio pri Milanu. Neobičajni dogodek, da se odkrije spomenik še živemu papežu, nam dokazuje izredno priljubljenost sedanjega sv. očeta.
240
Naš filatelistični kotiček
Belgija. Dobrodelne znamke v korist protituberkulozne lige. Prva vrsta je iz 1. 1928., druga vrsta iz 1. 1929.
A.Derental:
Singapurska krasotica
Povest
»Baš na tega Kitajca!« je pritrdil Kiersten. i;      »Ali smem natančneje zvedeti o tej zadevi?«
»Seveda! Do tega imate popolno pravico, če boste pri tem tudi udeleženi. Ta starec ima še tovariša, svojega vrstnika. Oba skupaj bivata v jami, ki sva jo zdaj obiskala. Oba sta zadnja, še živa svečenika nevarne in grozne, skrivnostne kitajske verske ločine. Njeno delovanje so angleške oblasti prepovedale, ker so ti nauki krvoločni in za javnost prenevarni. Čim izve policija, da bivata oba starca tu, na angleškem področju, bosta takoj zaprta! V tej jami varujeta v posebnem skrivališču zaklade pristašev teh naukov, dragocenosti, s katerimi sta morala pobegniti iz Kitajske, ko so oblasti tam zaprle njih svetišče. Verujte, da mi je dobro znano, kaj skrivata, in kje je vse skrito. Bodite prepričani, da postanemo mi vsi premožni, jako premožni ljudje, če se polastimo zaklada!«
»Kdo pa so ,mi vsi', o katerih govorite?«
»Vi, moja malenkost, Campbell, ki bi rad postal neodvisen od svojega očeta, ker se stari gospod ne more posebno ogrevati za njegovo življenje. Tudi Pablo Mo-raleda je denarja potreben in kljub svojim zmožnostim iz tehtnih razlogov ne more priti do njega po drugih potih.«
»A, tako je ta stvar!« je na tihem pomislil Rahmanov in je nedolžno vprašal: »Torej sta Vam na poti samo dva starca? Enega sem videl, in po tem lahko sklepam, da sta oba brezpomočna, betežna. In vi ste trije, imate dva krepka, mlada prijatelja. Čemu bi Vam bilo potem potrebno moje sodelovanje?«
»Vaše sodelovanje? Seveda je potrebno!« je prvič v teku razgovora postal Kierstenov glas nekam nestrpen. »Kot rojak in nekdanji tovariš imam vendar vzrok, želeti Vam boljše življenje. Razen tega zaupam v Vas, ker Vas dobro poznam, in pričakuje nas nadvse težavna naloga. Stvar je vse bolj zapletena, kakor se morebiti na prvi pogled zdi! Razen tega je upoštevati še eno okolnost: nujno potrebno bo odstraniti tudi onega tibeitan^kega paglavca, Ši-Ho mu je ime, ki naju je peljal v to luknjo. Ši-Ho je samostanski novinec in je zdaj za strežaja pri varuhih zaklada. Pripravljen nam je pomagati. Obljubiti sem mu moral del plena za pomoč, ker bi sicer lahko preprečil zaroto. A če dobi denar, nas bo brez dvoma izdal, da uide možnemu maščevanju: v sličnih zadevah ne poznajo Kitajci nobene šale. Morebiti pa bi izrabljal svojo vednost, da bi vedno zopet izsiljeval novo plačilo za molk. Nikoli ne bi imeli pred njim miru I Mislim, da vam je sedaj zadeva popolnoma jasna?«
»Torej je deček tudi obsojen na smrt?«
»Na vsak način!«
Oba sta obmolknila. Rahmanov je skrivaj pogledal Kierstena, dasi ta itak ne bi mogel v temi opaziti njegovega pogleda. Saj je videl komaj visoko senco, ki je neslišno korakala poleg njega.
»Kakor satan!« je pomislil Rahmanov.
»Torej?« je nekoliko sekund pozneje vprašal Kiersten.
»Dovolite mi, prosim, da vse premislim. Jutri Vam sporočim svoj končnoveljaven odgovor.«
»Kdaj?«
»Kadar hočete! Lahko se pri Vas oglasim.«
»Zjutraj odidem in me dopoldne ne bo doma. Rajši se jaz oglfisim pri Vas, preden pojdem v gledališče k predstavi. Ali ste prosti, recimo, ob sedmih zvečer?«
»Prosim!«
Na tem se je razgovor končal. Molče sta prikorakala do ndce predmestne ulice, kjer je bilo že mogoče dobiti rikše.
n€llCTOiiaK  JugomlOV.   UsKarne v Ctuitltcaü  — Vonam piwimvmatO aUH aovoll^n le a prtvoMItm/em ureaalitva