\ ro 7 i reči Odgovorili vrednik MMr. «Ja ste z Mšleiweis Tečaj V sredo 3. grudna (ranozimna) 1851 List 49 t ttmetijske s U * i sš tje nekaj zastran apnèniga mazila za dre vesaj. Dobro in koristno zares je, će se o pozni jeseni , kadar je drevju listje odpadlo, debla in veći véje V ©drašenih dreves z apnam pobelijo, kakor to vertnarji terdijo, in so „Novice" že većkrat živo priporočile. Temu le še to pristavimo, da omenjeno mazilo še boljši postane, ako se apnu enmalo ilovce primeša. Ilovea namreč naredi, da se apno debla bolj prime, in da ga zimska mokrota tako hitro ne opere. nekterih letih pozebe listje sadnih dreves po ranim ponoćnim mrazu, preden da je les mladík dozorel in se okrepčal. Iz tega postanejo mnoge bolezni rak y nerodovitnost. Tudi da se te škodljivosti odver- nejo, je zgoraj omenjeno apnéno pobelenje jako koristno. Obvarje namreč drevje hudiga mraza, ter naredi, da mu nagle premembe vremena ne škodjejo. fKrompirjevo perje), ako je osoljeno, já prav dobra klaja za krave. En del osoljeniga perja redi toliko, kolikor dva delà sená jevo y v ce y se krompir- zeliše nasolí. Po nasoljenju se perje kvasí zgubí svoj neprijetni okus, ter kislim kumaram enako postane, tako da ga krave rade uživajo. Osoli se pa krompirjevo perje, kakor kislo zelje; debelejši ste-blica se stolčejo, perje pa se pred soljenjem na drobno zreze. fAe draga kurjava). Zmeša se 1 del p g og ali S 1 delom laporj gle. ali 1 Kadar u ueči ogenj že gori P takih krogel na-nj polo e z 2 deloma peská in z Iz te zmesi se narede kro- se ena, dve ali vec y V t S tem se prihrani več ko pol derv ali oglja gorkota V r se mocno pomnoži y m brez druziga prikladanja in pogledanja se ogenj več ko 10 ur ohrani ÇZdmerzlenim jajcam) pomagati, ni druziga treba, kakor jih nekoliko časa u merzlo vodo položiti. Ta jim hitro merzlino vùn potegne. J. S. Vetki zbor kmetijske družbe v Mjjubljezni. (Dalje.) pa je družba pri Dunajski oskerbovavnici proti ko leto 600 nazaj y na popra 7000 temu na posodo vzela, da bo plaćala za poplačanje kapitala in obresti šanje c. k. deželniga poglavarstva je nasvetovala družba razglas v spodbado učiteljev zastran sadjoreje, — nauk s vilo de (židne gosence) rediti, razjašnjen s 1 m podobami, ki jih je slavni g. prof. Hlubek v Gradcu družbi podařil, je v 600 iztisih na svitlo dala, kterih 150 je izročila c. k. deželnimu poglavarstvu, da naj jih razdeliti da b pi V • po šolah y nove lične družbinske diplome v slovenskim in nemškim jeziku za novo izvolj ude je natisniti dala y poli skih postav , ki jo je ministerstvo kmetijstva družbi v pretrčs poslalo, je družba po potrebah naše dežele vre- glas tako potrebnih gojzdnih postav je dokazi kako po- za diIa' ministerstvu prošnjo predložila z V % • « zivimi trebna nam je ta postava • v y za pomanjsanje cene V • Z I k 1 v na 2 fř. in pol cent, in naj bi se ta sol prodajavnicah prodajala, se ni škodlj mesanice bati, je družba ministerstvo prosi y kmc tovavcam kupovanje m ali gip polajsati y ga je družba prodajala v svoji hiši na Poljanah fpodkovij ski šoli in vertu) na povabilo deželniga poglavar stva se je vdeležila posvetovanja zastran lovskih p stav in postav za uvože t © blag U< za in nj o m n o g proštenje vojašine nar pridniših učencov v podkovijski in v kmetijskih šolah je družba ministerstvu prošnjo predložila dež . y kteriga pod imenam tišti sa-k (Ullucus tuberosus) mnogi časniki povzdigujejo kot gotoviga namest ka krompirja, si je družba iz Hamburga naro čila in za 104 tacih krompirčkov, ki večidel V se niso orehove velikosti y je 7 plaćala, da jih bo prihodnj leto na svojim vertu poskusila; predrob d J P dezu scer nekoliko kifeljčarjem enak, p den i ga in perstenig k spolniti, ktero so mu časnikarj mo v razsodbi prenagliti ulúk ostal ali kmalo 5 peli y y ne obéta hvale vunder se noče- y zginul sadeži. „Novice" bojo y kušnja bo učila, ali bo kakor drugi enaki prehva-drugo leto že povedale, pri čim da smo ne omisli. -- y naj si poprej nihče teg dra © sadu G. minister notranjih oprav je vprasal želniga poglavarja za svèt: kako bi se dalo gnj g. de Po govoru g. predsednika je družbe opra vnik dr. krompirja v okom priti ? g. deželni po se je B lei we is naznanil delà y ki družba doversila , ter je vse vaznisi opravke razlozil jih je v preteklim letu obernil v tem na kmetijsko družbo, ki mu je po zašli f • v • 1 1 V »1 1 « « w _ _ __ _ ) ki sanju podru jih je v kmetijskih zadevah imela s slavnim ministerstvam konopljo na višji svoje misli razodela i'*. y I in 8topnjo povzdigniti in po izgledu kmetijstva, s slavnim dezelnim poglavarstvam, s po- druzih dežela tisto novo obertnijstvo osnovati, ktero družnicami, s predstojniki kmetijskih šol itd. Tù sèm spadajo : poslanstvo v veliki zbor kmetovavcov v Hol nogra d v ze lan na njivi od kmeta skupuje, da ga potem na y poslanje mnogo reći v Londonsko raz svoje stroške bolj v • god in lep pre d izde vstanovitev 3 kmetijskih šol : y vPreddvoru, v naznanilo stroškov stavo, Draškovcu inBogenšperku za napravo podkovijske šole, ki znesó v vsim skupej . poplaćani: luj V 'r , je po mnogih prav živih pomenjkih zbor sle # »Novice« prihodnjiga leta bodo povedale, kaj je družba o ti važni zadevi nasvetovala. Vřed. 13.809 fl. 43Va kr., ki so razun 7000 **) Vse te nove reci bojo »Novice« obširno prihodnje leto po pisale. Vred. 248 đeča dva predloga poterdil, namreč da nauk družba naj Ta samostojna deržavica, v kteri v se malo omi in konopljo reje po nar boljših sku- kan slovansk narod prebiva, in ktero vlada vladar v v»«. um u» *" ----r - j ~ ' ~ j ~ r ---- ---j-------- -------------- " ~ - ~ ~ ? •« **IVI u , ▼ šnjah v 2000 bukvieah v domačim jeziku natisniti, ktere kteriga rokah ste nar vikši deželska in duhovna oblast naj se brez plačila razdelijo med kmete tistih krajev, zedinjena, ki se vladika imenuje i se najde izhod kjer je kraj in svet za ta dva sadeza nar bolj vgo- nojutrovi meji Dalmatinskima in se razprostira na den v tem posebno dobro skuseni g. fajmoster Ark Tur sk Zlo divja z gostimi gojzdi prepletena in ne v Vodicah se bojo za spis teh buk P P d rodovitna dezela je krog m krog m lastnost v lahko dana umljivim jeziku gladko slovensko prebi naprosili, ker imajo ta gospod tudi hvale vredno z visocimi gorami ob 9 prostoru 100 štirjaških milj šteje okoli 127.000 Od Turkov nikdar prema so se Cer pisati; 2) zbor iz 3 udov kmetijske družbe se bo iz- nagorci vunder se le v letu 1795 Turške oblasti _____- V # # « m * • • t m m i V • i • -w -m m ^ • v _ po volil in kupcijsk i n b er t n ij s k b se polnama resili. Iz rodov Pet ki je vec prosila, tudi 2 uda temu zboru dodati, ki naj se kot skozi poldrugo stoletje veliko hrabrih junakov de bo na posvetje : ali je mogo( pri nas skupej spraviti obertnije, lan ponovio i in kako tako denarnodružbo zeli v brambo rodila, je bil tudi rajnki vladika Pet ki bi se lotila imenovane Pet god i t pred Nj 9 II. slavniga v stric Pet pomina r Pet] I ga je za svo napravi jati bornik Amb ? g. od k post poslednjič je v odbornih zadevah ž zboru naznanil, da je osnova posel po nasvetu podružnic toliko gotova, da se zamore to delo dognati; on nasvetje : naj se iz- je bila zapoved, in mladi Rad oje Pet volij iz glavn odbora 4 možje, kterim naj se pri- mostauskim (klošterskim) imenu Pet jiga naslednika izvolil; mladenč še le 18 let star (Nj e guš je bil njegov rojstni kraj v letu 1812) se takrat dia kon (duho ven J ni bil; vunder volja njegoviga strica mu r o v i č , po sa-, je bil koj po druži tudi en duhovin gospod, in ti naj sklenej to reč. Ta predlog je bil ogl poterj potem S- faj- smerti svojiga strica, s škofovo palico v roci, na pod I C er noj Pelj in od zbraně 9^m ^m množice mošter Pajk pri Marii Devici v Polji za svetovavca neizreceno slavo za vladika Pet tega odbora iz^ tovanja vdeležiti olj ki je tudi obljubil (Dalje« sledi.) ? se tega sve / d sirup ojedcov Stara reč je že, da nekteri ljudje mišico ? k iz raznih namenov vzivajo » m p v to je, porotni pravdi Ane Aleksander v Celji je pisal dr. ('ud v Dunajskim zdravniskim tedniku vec od te sila nevarne razvade strupojedcov. Dr. Ćudi namreč pové, da v štajarskih in austrianskih hribih se najde več ljudi i takih ki se mišice navadno poslužujejo; začnejo nam- reč o začetku s troh V • ga vsaki teden povžijejo 9 tega strupa ko ? to premalo , pridenej Nastopik take jedi je to i za lečno zerno zdi čez kaj časa I pa le polagama. da taki ljudje so bolj zaliga se ji m nekoliko več > in polniga obraza in. života , in da jih sapa zlasti pri hoji v hribe toliko ne nadlegva. Vonder če take ne- ní in jedi navajen clovek prevec strupa vzame, ali pa, če ga kaj časa opusti tudi gotovo mu b a 1 i =it ru p začne namreč meso njegovo upadati ? mert prinese; strupojedec postane oto-žin in slabotin, in ako ne iše pomoci, ga tudi v smert spravi. Dr. Cudi pové v izgled od šestdeset let stari moža » kteri na teden že celo po štiri grane i to je ? za osem lečnih zern mišice povžije , in se pri tem se dobro počuti. Pové pa tudi od dekle, ktera bolj suha je začela pa strup jesti, da bi bila bolj zala in rejena, in bi pred komu dopadla; dosegla je res svoj namen; Pa ker je kmalo mero prestopila, je tudi smert našla. Marsikter mlad clovek, in marsiktera mlada ženska nek po takih napačnih potih smert najde, brez da bi ljudje vedili, od kod je nesreća prišla. — Nekaj enaciga imajo pri nas nekteri hlapci pri konj ih v navadi, da je ta živina bolj polni zaliga in svetlig V « in bolj živa in lahka života, poštupajo namreč večkrat z mišico konjsko kermo ali klajo; ko pa tako napačno razvajen konj pride v druge roke, kjer se mu taka stvar ne dajè > pride berz ob meso, moc in zivoto, dokler scasama ne opeša; zakaj ta debelost po strupu ni prava rejenost zabuhlost. Tudi je že veliko konj po- > ampak je le za cepalo po tem , ker arsenik je nar huj strup v Vogled v Černa*yoro * ♦ Cernagoro (Montenegro), od ktere se po smerti slavniga vladika v casnikih veliko • V pise i bolj natanjko poznati, bo mikalo tudi veci del našili bravcov Po Dunajskim časniku »Lloyd«. leta pozneje je bil (škofa) posvećen. V se II le v Petrograd pozdravljen 9 Z 3 za ladik napadu Turkov, ki so čez in ktere je premag planili si je pridobil pervi biser svoje Cernagorce slave. Potem je zacel notranje zadeve Ćernagorske deržave popravljati, kar mu je popolnama še le potem mogoče bilo, ko je bil Rad oni č iz dežele pregnan ki se je hotel deželske vlade povlastiti. V letu 1831 je osnoval rajnki vladika odbor sta 9 V . nski (senat), ki postave snuje in ima vikšisodniško (brata . iz oblast; ta vikši sodnica obstojí iz predsednik vladika) , ki dobiva 3600 dvajsetic plačila na leto predsednikoviga m estn ik 3000 dvajseticami pla in iz 12 odbornikov, kteri po 600 dvajsetic na cila, leto dobivajo nanjih oprav Vuna nje zadeve opravlja minister vu ki ma za to 2400 dvajsetic plačila Straža vladikova obstojí iz 30 prelepih korenja-kov visoke postave, junaškiga in domorodniga duha; imenujejo se perjanci (zato ker imajo na kapah perjanico) oni so vedno na straži v samostanu in pred izbami vladika; vsak perjanac potegje 240dvajsetic letniga plačila. Razun teh ima vladika še eniga adjutanta, ki je z 900 dvajseticami plačan. Vse te plačila, kakor tudi plačila učenikov se rajtujejo iz zneska deželnih davkov. od Ker je dezela revna, je zamogel še le rajnki vladika davke vpeljati za deželne potrebe; se vé da so v revni deželi davki celo majhni ; na nasvetu st Cetinju sni dej 9 po 4 ; na vsako družino pride po ki se za to določilo vsako leto v 5 ali 6 dvajsetic. Razun tega davka in razun desetine za samostane in duhovne ni maj Černag nobene druge davšine. (Dalje sledi.) 1Pogled po sloranshim slorslru. Slovanski časnik v češkim jeziku, ki na Dunaji že zdavnej izhaja pod iménam „Vidensky denník" z lepoznansko slovansko korist doklado „Vesna" 9 se vedno marljivo za c* anja ? tako da ga prav živo pripo ročiti zamoremo Slovencam in vsim Jugoslova nam. ,^Dennik" ni scer tište prenapete stranke, ki kar je mogoče in po- skokoma hočevse doseći ali treba v slovanski napredek, za to se krepko in mosko pote*- © uje 5 ker je pošten rodoljub. Zlasti pa nam je Slovencam „Dennik" tudi zato vážen, ker se v njem mno-gokrat mnenje razodeva v i so ci ga gospoda, kterimu smo Slovenci z vso zaupljivostjo udani. Dobro bi bilo t u d i IH^HHHflH^^^HHHHHHHH^^^^^^H 5 da bi hotli v slovenskih zadevah in potrebah z ve de ni pisatelji v „Videnskiga dennika" dopisovati 9 po 249 sebno zastran šolskih reci kdor ne zna po česko, may in Jernej Kol zavolj ja\ posilnosti naj piše po slovensko ali v kterim drugim bolj znanim 4) Miha Stražek inv njegovi tovarši zavolj hudodel jeziku; nadjamo se, da bo slavno vredništvo vsak vgo- štva vstaje, 5) Blaž Celán in njegovi tovarsi zavoljo den dopis prijazno sprejelo in v česko přestavilo. Izhajal je dozdaj hvalje vredni časnik enkrat v tednu, in velja na 2 velicih polah („Dennik" na eni in „Vesna" na 7) J hudodelstva ropa y t tatvme in telesniga ranjenja Hôlbl in Rupert Vok 6) A eni) za četert leta po posti 1 anez Kraj 40 kr. , naročnino in tatvíne, 8) M volj onezvestenja avolj poskušene posilne nečistosti sprejema „ Mechitaristen Buchhandlung in Wien", J K y aria Lah zavolj obrekovanja Štefan Jausnik in IJrša y in 9) K Slišimo, da bo v novim letu dvakrat na teden izhajal. zavolj ponareje javnih upnih listo v, tatvíne in goljufije. JVovicar iz sloranshih krajer. Iz Prage. Slavno znani češki spisatelj g. Fr. S u Zagovornik pri 5 pravdah bo druzih g. asesor S a lom un, b e na u. cr dr. F ene pa g. aaskultant W m mavsky v Pragi bo izdal prihodnje leto slovansko- nemški besednj ak 5 v kterim bo vsaka beseda v 4 Mesca septembra v porotni sodbi zavolj a na vislice obsojení Marii Weber so cesar smertno prizanesli; namest na vislice pride na 8 let v poglavnih slovanskih narečjih in v staroslo-veuskim jeziku naznanjena. Naročnikov se manjkalo ne bode. , da je Zagreba se bere v „Siidsl. Zeitung u teško jeco. / j , aï vy 1 .ptg- ■ ; L '«JI ^ " J1 1 %f ^ Iz Celja. S. Preteklo sredo ob enajstih dopoldne, le pol ure preden vlak po železnici iz Ljubljane pride, se er se popotniki je v Celji na kolodvoru veliki pridvor, zbirajo, s strašnim ropotam poderl, ker je sila veliko rusovska vlada austriansko vprasala: ali pripusti jeziko- snega njegovo postrehje utisnulo. Več pod njim sto slovni zbor v posvetovanje vesoljnoslovanskiga jezika v ječih vozov je bilo hudo poškodovanih, ljudi pa vundar Za-rebu? Ako pripusti, se bojo tudi rusovski jezi- nihče, ker po veliki sreči tega posvetovanja vdeležili. koslovci odgovor na to vprašanje ne vé Dosihmal se še dvoru ni bilo ravno takrat nobeniga v pri pravi Zeit. u — nadjati se pa je zbor vlada dovolila. meni „Siidsl. da bo čisto literarni huda zima je pr šina Tudi pri nas je sila veliko sneg lo nastopila, dragina je silna palo rev y med ljudstvam velika da Iz Tersta je vožnja V • toži „Triestei Zeitung" 27. novembra X/>. U Celj 30 nov. smo doživeli v Celj y vesel večer y kakoršneg V ze dolg ne pomnimo Vidili blaga med Ljubljano in Terstam smo slovensko igro ;,Dob jut cc tako izverstno že 12 dni ustavljena bila y tako y da so veliki vozniki igrati y da nam je serce veselja poskakovalo Oj i, da nicah denar tratiti, med tem pa kupčija v Terstu hira nisim vedil ali bi veselja ukal ali ginjenja se zjokal! primorani bili, na poti ostati in brez zaslužka v gostiv- jetni domaći y kak milo so mi serce presuni itd. Vse to se pripisuje velikimu snegu V _____KJ ^ ______ _ _ _ 5 kakor da bi Teško bi bilo zsoditi v na visocih Svajcarskih snežnikih bili! Med Storio in druziga Z i vij vsi y ? de je bolj igral memo kdo Vunder mi gospodje ne bojo \ Planino so zameti po burji zares nar huji; vunder ce za zlo vzeli, ako gospodicnam še posebno hvalo dam bi se veliko delavcov vzelo , bi se ti zameti kmalo ki so se nam zraven prijetn skidati dali. j igranja V se tudi z lično Nar veči zaderžki vožnje pa so med Lju dsko obleko prikupile. Slava in hvala pa vsim j bljano in Planino, čeravno niso na ti poti zameti in gospodam in cr te podičnam, za serčno veselje, ki so burja tako hudi — misliti je tedaj, da je teh zaderz- nam ga napravili in ob enem kov nečimernost tukajšnih kantonskih vradnikov incest-nih komisarjev zlo kriva, ki namest moćnih mož babe in m bratom loven s kim nekoliko polno pomagali y ker gled * v je bilo milodarnih rodoljubov hvala tudi častitimu otroke na cesto pošiljajo sneg kidat, in še teh ne do- pevskimu druzt __ — _ mm V V - m m m ■ • i v • • *m • i • i■ y ki je primoglo k ti veseli z sti. Sploh se Terzaska cesta, ki je zavolj kupcije mo- lepim petjem rebiti nar imenitniši med vsimi našiga cesarstva, dve leti ki je pervi y hvala posebno gospodu Jer et y blago misel slovenske igre sprožill preveč zanemarja tako, da celo poleti včasih za vož Srečni Ko bi bili cestni vradniki namest po 12 ali 15 tom nekoliko v tem, da smo z dom pomagali besedo svojim revnim bra-nadjamo kmalo veselo novico njo ni. krajc. po 48 krajc. ali po goldinarju dosti močnih de- zvediti, da tudi Ljubljančanj e in Celjovčanj so lavcov najeli,- kmalo bi bila cesta dobra, in gotovo bi bilo to tudi vladi prav bilo , ki si prizadeva kupčij-stvu in obertnijstvu sploh pomagati. Teržaški kupčijski zbor se bo zoper take presilne cestne zaderžke v pomoc svojim rojakom domačo igro napravili Iz Gradca. Tudi tukaj Slovenci so napravili pri 26. nov. „besedo" v pomoč revnim povod nj encam na Štajarskem, ktera je znesla 11 33 kr veseli to žil y da se odstranijo Iz Rovina v Istrii 27. nov. drugikrat. Če pogledamo so poslusali Slovenci in Nemci mile slovenske pesmi do * i <-n« 1 . . 1 « V . . -m-, ... © pozne noči. Slavni gled tenor El li n ger se je po od nas proti Krajnskim, vidimo od dalječ vase bele sebno prikupil Odbor Štajarskih deželnih stanov snežnike, ki nam pričajo, da imate že snega dovelj. je povodnjencam na Štajarskim 10.000 podařil. (Kaj ga dosihmal še celô nič ni bilo; le merzla burja pa Krajnski stanovi za svoje deželane ?) zlo šukala ; přetekli mesec je 2 tedna zapo- Pri nas w nas je že zlo šukala ; přetekli mesec je 2 tedna zapo- Iz Loč na Štajarskem. Dvajseto nedeljo po redama deževalo, tudi je od Rovina (Rovigno) proti binkoštih je bilo veliko veselje za farmane Ločke doline blagoslovljen. vreme je pripustilo, da se je veliko ljudstva od Vodnjanu (Dignano} toča vinograde na prostoru ka- ker je bil novi velki oltar prav slovesno cih 4 ur hudo pokončala. Vedro dobriga vina veljá V ze zdaj tukaj 8 ? dobi se scer tudi po 7 in 6 y pa Lepo blizo in dalj dilo v cerkvi, ki je tudi od znotraj slabo in z vodo keršeno. Kar se je malokterikrat pri izmalana. Lepo pobožn delo y merilo, se je zgodilo letos, da so čakale ; premožni posestniki pa vino deržujejo. V ze na most barke izdelano, pričuje od nevtrudlj o tako kratkem časi prizadevanja g. faj v se zmiraj prider- moštra Andrej a P in hvale vredne pripomoći Lo ških farmanov Xp. Iz (Jelja. Za predsednika prihodnje porotne V Iz Planine nad Cernomljem 21. nov. Ljube sodbe mesca grudna je določen deželne sodije predsed- Novice ! vém da Vas mika zvediti, kakoj se kaj po nik » Jožef Rak, za njegovega namestnika dež. sod. Slovenskem med brati svetovavec fr te Braulik. Dosihmal je 9 pravd ti poroti selite, tužnim in godi, ker se ade oljnim pa tudi tolažbo veselimi ve ulivati ve odločenih ; sojeni namreč bojo: 1) Adolf Seeder za volj onezvestenja, 2~) Miha Gr ej an zavolj hudodel stva tatvíne, 3) Juri Jelovšek, Primaž Lang ste y ako pomoci donesti nemorete Osodi seje račilo postaviti nai kši hrib Kocevskem y že do zdaj ni bilo ne za živeti 250 umreti; narava je namrec ozir podnebj emlje prava ozdravejo. No jim pri parkljih otečejo , da ne morejo maćeha ondešnjim ljudém: sonce nas le mledo ogreva, stati tako i sadje zbog pomladanskih silnih vetrov malokdaj , tudi se same ne morejo obraćati, pa v petih dneb prebolijo. Sneg je pri nas 5 pedi debel. Da ste zdrave! obrodí; posebno slive nikoli prav dozoriti nemorejo ; zemlja Kobe. je sam gramos, to je y pesek in pećine s tanko skorjo V lz Nemškevasi pri Kerškim 20. listopada • ^ 1 • • 1 • -m « é . ^ ft « • pokrite, ugodna le bobu in krumpiru, cigar pogín od Cez vse pričakovanje je grozdje dozorelo in tudi dobro treh let sem je spravil ljudi, ki so veći del od njega kaplico dalo, posebno tištim, ki so sv. Terezje teden brali živeli, v velike r dolge. pel Ze lani je svet tukej lakoto ter- kar se je po Nemškigori in Sremču godilo. Prodaja se < 1 I • « Vf « • j « A^i * A JÉĚ m m, M « V y in le nada na letino prihodnjo ga je ozivljati za po 6 y 7 do 8 austriansko vedro y mogla y pa ga tako ukan 5 kakor nikoli poprej 20 v hudi stiski nižji da, ni dvomiti. de ga pa revež Žita vsake baže, velikiga travna je sneg zapadel roguso na debelem. kakor tudi ajde se je srednje, turšice, fižola, zelja, ko 11 in 27. maliserpaiia kakor tudi 14. kimovca je toca renja y repe y bolj obilno dobilo y mlatila, da je vse trikrat pobelíia kot pozimi, in vsa- malo in moćno gnjije. Sadja kikrat je v se y krompirja je bilo razun hrušk, je bilo po štiri dneve ležala po slokah in jarugah. obilno, jabelka so moćno tolkli in jih za pijaco pora Zadnjipot nam vec ni imela kaj vzeti, ker répa y fazol bili. V začetku tega mesca je hudo deževalo y reki in zelje po poprejnih vdarih in vednem merzlem dezevju Sava in Kerka ste se narasle, svoje bregove popu se ni skolehati moglo in je zaherlelo N —■» V • predali so stivši y polje čez in čez polile y ter veliko škodo na prazni pijana y Pira da mno y so si je kaj napaperkovali, je tako redile y v Kerškim je Sava samo 2 čevlja nižji ko y kalijo jejo kteri si z njo neslano repo in zelje o sv. Florianu stala. 14. t. m. je začelo snežiti in aši sodi po hramih se nam sme- sneži že skoz celih 7 dni, de imamo čez 4 čevlje de- N pijani obležé. mi se pa jokamo. Kdo nam potem zameriti more, bel sneg. Zavoljo poprejšniga dežja je jgju i mi ni/ JIM juivuuiu« JI*.VIV/ iiMiii jju ako nas pomaganjiti sliši: kaj bom jedli ? s čim se sneg težak, zato oblačili? in kako davke pla m kop ako y in m m v) se bom t d ne pom ? Lakota n ► va-nj z Kako da ne ? grob g r u d i 1 y je veliko veliko sadnih dreves pokvaril, in veliko clo s korenino vred poderl. Málokdo je zavoljo dežja in pozne letine pridelke spravil in posijal, še menj si pa stelje per Od kar nam je krumpir slovo dal, smo se tako zadolžili kruha si kupivši, da se pravil; zdihovanje je veliko: Bog nam preloži hudo mnogim zaupa y naše sibo ! z vsem de okoli je ta uima, ako Jih ne v tej meri ko nas, usmili. Predragi domorodci I usmilite se vender hudo zadela y y drug Ni davnej, kar je vse pohistvo nekiga kmetica. , siromak je zdaj , de se Bog t e g a r e- y blagam pogorelo kraj pa imajo tudi svoje veža. Jožef Kosem. reve in sirote. Od tod se tedej bistr vidi y da tej ob čjej potrebi samo vlada pomnožné in rešne roke pro ziti zam v . y tamed ljudst d y rav no tako zamore le vlada poskerbeti, da se umirajočimu 1z Gorenskiga. 13. p. m. je bil zbor katehetov in učenikov Loške tehantije v Loki. Predsednik zbora so bili visokočastiti tehant in šolski osrleda Franc Kra- krump ponovi po h tega kraja, po spremeni ali mer. Naj pred smo odgovorili to, iz Amerike doskoči za vselej ura odbila je v . V zivez kar smo bili od si. nadzorništva vprašani : ,;Kako naj se v tacih šolah uči, kjer so vsi učenci od 6. do 12. letu deželniga šolskiga sekan in mi počiniti Ako je pa krumpiru v v • j • # - našega življenja pre- skupej? Pomenili smo se po tem se veliko to moramo, ako vlada z nami ne druziga. oberne po načinu modrega vc dike prepuka in zasajuje ond tnara, kteri pregoste je prost do velj y hirajočim pa priliva in berne donaša pir v jeseni saditi, se ne bo poterdil ) V V y jaz Svčt, krum-sim letos na kaj in kako bi se v naših šolah bolje napredovati moglo, med drugim tudi o tem, ktere bukve naj bi se sedaj kupile za učiteljsko bravnico, ktera se je po hvalovredni vodja cr to* lanjskem krumperišču bob sejal; ker sim pa vidil, je čez zimo na njivi ostavši krumpir lepo izisil, sim da prizadevi šolskiga rasla. Poslednjić smo odločili V. Majerja ze precej na- v prihodnjim zboru se y nemščino okopati in gerniti dal y leg zerna, to da j bil je tudi prav kakor drug lepega debe sosrnil Povedati Vam še moram, da so 15 div K v • y da y kar nikoli zgod ? - JJ1CIV , javkati jeli vi- dobiii ? pogovoriti: kako bi se v šoli slovenščina z naj bolje združila, da bi se nobeni krivica ne godila Ako Bog da, bomo počasi prav V ze ni y Karl v Cer il ome Ij vozi. To je za njih zlo slutno pred znamnje : boje y da y kakor je Štajarska odpertij njih vinske cene polovico odkernjila , bo jo Horvaška zadu-šila — Svinje tukej so sploh bolne, to da kmali Tudi Amerikanski krumpir gnjije, kakor so nam sku šnje pokazal Veliko bolj b poskerb bolj god niga, ki že dozori do kuzniga mesca augusta Vred Nadjati se je , da bo tudi krump kuga p y kor drug Dokler se î kuge. druzih sadežev se poprijeti y ki P to ne z ne popol ka di, je treba ma, saj nar šole poravnali, da bo ako bi le še enkrat tudi učitelji kaj svojiga Poterpimo še malo, znabiti, da bo kmalo! A. Praprotnik. Iz gorniga Gorenskiga. Ker se „Novice" tudi z obertnijskimi in kupčijskimi řečmi pečajo, jim moram ve-diti dati, da v naših krajih neki gospodje z volnatimi jopicami clo v daljne kraje barantajo, ki ne plačujejo ne fabrikarskiga ne kupčijskiga patenta. To je po na ših mislih narobe svet, ako ne ostane vsak stan pri svojim opravilu; scer pa se tudi kupčevavcam , ki za patent davk plačujejo, škoda rekel, da se to le iz godi. gole keršanske Ijubezni godi, bolje ž o 1. nadomestuj krump ti so turšica, bob in fi Zanašati se sedaj le krump nevarno y ker je potem nadloga tolikanj hujši, kolikor slaběji obrodí Medmej odpertij bo P Vred. čas na marsiktero stran Zna biti, da bo kdo da ali temu ni tako, ker je za to blago toliko kupcov, da se delavcam nikdar ni bati, da bi ne od ene, ampak se štrikarjem in štrikarcam zaslužek nakloni, to blago toliko kupcov gotova nadloga^ ali to se bo sćasama že poravnalo na boljši. Ko bojo zemljišni davki povsod ena drugod ne bojo přidělovali poljski sadeži boljši od več strani delà ne dobili. Ostanimo vsak pri svojim opravilu, in ne bodimo eden druzimu na poti, se- tvi, »c i um gaj oči eden druzimu v zaslužek! Ko bi dobička ne kup, kakor bilo pri ti kupčíi, javalne bi kupčevali ti gospodje z k tudi pri nas; treba bo le na to gledati, da bojo naši pridelki jopicami! tudi ko dob z druzi mi ako kot drugod, da se b moírli d to potreba se d r revne Dolenske kraj kteriga posvetovanja tega ne b gh m z eno rečjo, poprijeti. Silno imenitno je to za in ga prevdark d y Iz Ljubljane. Blažu Dolina rj u in Jožef u manu, ki sta v Ljublj. porotni sodbi zavolj umora k smerti obsojena bila, so cesar prizanesli smertno naj bi se pod družbe i vsiga tega d in za popn )deva Za ocitno k m e tij s k posvetovanj kazin y ponudijo »Novice« rade svoje nasvetov in mnozih misel ste, Vred. * Za glavne šole je V ze lepo y da ne more boljši biti, pot določena po navodu g. dr. Moćnika, kteriga so že»No vice« omenile. Vred. 251 kazin ; vsak izmed nju pride na 20 let v teško jeco. delstva še 6 let izjemno sirovi ucenci brez vednosti Misliti je, da so jima cesar zavoljo tega milost skazali, branja in pisanja vdinjati smejo. Še 6 let izjeme, po tem spet 6 let, potlej pa še 6 let in tako naprej bomo ker ceravno je vse zoper nju govorilo vunder prav gotoviga dokaza ni bilo, da sta morivca bila. prišli v letu 1886 tje , kjer smo v letu 1786 bili, n.^» V porotnih sodbah, ki so se pred 14 dnevi začele bo kmeekim starišern po tem takim malo mar za šole ' « % « m V v •• a m a * « 1 1 1 ^ • m m m m m m m m m m « • « _ ^ —. ^ ker in ki bojo še delj časa terpele, so bili dosihmal sledeci in mestni mojstri bojo obilo preskerbljeni s fanti y ki sojeni: Karl Piege iz Hagna vWestphalnu, sivarski bojo njih otroke pěstovali, v kuhinji pomivali podmojster, obdolzen uboja, je bil nedolzen spo- itd.!! znan in berz izpusen, Podberdske okrajne, je bii uboja kriv spoznan in na 6 let v teško ječo obsojen, — Anton Fer leva, Ter-žaški pankert , pastir v Golčah v fari sv. Gor Ni davnej, kar je Dunajski časopis ..Austria" France B urger iz I m ovca zastran omi ke rokodelskih učencov živo resnico govo e y uboja kriv spoznan, obsojen na 7 let v teško jéčo, — s tem vred sta bila Jožef Prašnikar tudi Teržaški pankert in pastir v Golčah, in pa Janez Kolene, sin gruntarja prestopka zoper telesno varnost kriva spoznana, Praš y nikar na 4 tedne , Kolene pa na 14 dni v keho obsojen Ošpeta Rogličeva, gruntarja hči iz y Dolgoberda teškiga ra okrajne Založke je bila zavolj hudodelstva njenja kriva spoznana in za 1 leto v ječo obsojena France in Balant Ankele in Jožef Jež iz ,Št. Ane Teržiške okrajne, so bili hododelstva javne posil-nosti krivi spoznani, France Ankele na 8 mescov Balant na 4, Jež pa na 6 mescov v ječo obsojeni. Maria Zlatinšek, hči kajžarja iz Stošc okolice Ljubljanske, prekanjena goljufica, da malo tacih i je bila hudodelstva goljufije kriva spoznana in na 4 leta v teško ječo obsojena. Med sodniškimi pisatelji teh porot smo pervi krat slišali rr © Oparnika zapisnike in zatožbine pisma prebirati ; slovenski jezik mu kaj gladko teče, in vse ga hvali tudi zato, ker tako razložno govori, da ga vsak poslušavec , če še tako delječ stoji, vsako besedico lahko razume. Iz Ljubljane. V saboto je přišel general-adju tani g. Keller, ki na cesarjev ukaz po nesrečnih de želah popotva in milodare děli, tudi v Ljubljano, od kodar je berž na Notrajnsko odrinil se ondašnjih po- prepričat in milošnje délit. Tudi naš vodinskih nadlog cr © deželni poglavar je bil přetekli teden ondi, prepri cati se hudih nadlog, in pomagati, kolikor je v njegovi moči. Naj bi tudi blagovoljno pripomogel v tem 5 kar dopisnik iz „Planine nad Černo ml j em" v današnjih Novicah" vlado prosi. — Hranilnica Ljubljanska je v poslednjim zboru sklenila 3000 fl. Kraj ncam, 500 fl. Štajarcam, 500 fl. pa Korošcam podariti. 55 Slišimo , da sta g. dr. P o ga car in or dr. Pole reci y in je mož- korarja izvoljena. ,— V poslednjim zboru je Ljublj. mestni odbor v posvèt vzel šolske sklenil : da se ima natanjčni popis vsih otrok kiga in ženskiga spola napraviti, ki so po postavah zavezani v šolo hoditi, med temi pa posebno rokodelskih učencov (Lehrjungen), kteri morajo ne-deljne šole in keršanski nauk obiskovati, da se bo to prihodnjič od vsih natanjko spolnovalo. Pri ti so.se prav živi pomenki vneli zavolj postave, ktera ukaže, da se noben rokodelsk učene ne sme vdinjati kteri ni poprej vdva klasa v šolo hodil. Nekteri od-borniki so terjali, da naj se postava, ki je bila letu 1786 dana, na tanjko spolnuje , ker brez tega bojo y v ze v naše domaće rokodelstva in obertnijstva vedno hirale in se nikdar ne bojo na višji stopnjo umetnosti povzdig- y nile y ce mojstri V se komaj brati in pisati znajo, in če ucenci, namesto da bi se v nedeljskih šolah že kaj več za podlago příhodnosti učili, se še le abcede učiti morajo. postavi sedaj Drugi odborniki pa so terdili, da se ti še ne more popolnama zadostiti y ker je ril y da se v skerbi, da mojstri ne pridejo v zadrego zavolj pomanjkanja učencov, gleda bolj nato, kako naše domače rokodelstva h i raj o zavolj tega, ker jih bolj prebrisani vunanji po boljših vednostih prekosu- jejo (Dalje sledí). Moric ar iz mnogih hra^jev. i svečana prihodnj leta stopi nova mit (colna) tarif za uvoznjo y prevoznjo in izvoznjo mnogoverstniga blag deželah v U a p Drug h trianskih pot bomo kaj več od Ministerstvo denar- te kupčijske premembe povedali. stva je ukazalo, da za hraste, ki se po morju iz na y w J zraven navadne siga cesarstva odpeljejo (cola) še poverh 20 do 10 fl. za 100 kubiških Ijev ■■■BM^ pripraven mite čev- plačati, kakor je hrast za barke bolj ali manj Ministerstvo je prepovedalo družbe ških katol loberbcov bodnih kristj y m ît in h druztev , ki pod naslovam ver Postava 5 skih družtev v politiške namene segajo. pride kmalo za praznovanje praznikov se opira večidel na staro postavo od leta 1803 gojzdnarske reci pridejo pod mnisterstvo kmetij ki na dan Vse y stva. porot Bêre se, da boj po h nemških deržavah dbe jenjale; prihodnjič sodbe bojo scer javne ostale, pa zbor d ni k bo sodii, ne pa po Po naznanilu časopisa ..Blahovest" se po rotniki. svetuje sedaj predlog škofov za poboljšanje večidel nih dohodkov kaplanskih Število k na vsih austrianskih gimnazjih je bilo lani 1136, učencov pa 19.759. Tudi na Mar ski m leží pirja y repe in korenja pod snegam. Na veliko krom-Ogerskim je toliko roparjev, da morajo vojaki po cestah in go) V Galicii se razširjuje govej © kuga; zdih straziti. od marsikteriga revniga kmetiča se sliši, da je včeraj svojo moči ženo bi žalosti pokopal, danes pa jokaj za svojo kravico se ponavljajo potres • V Na Zap Cernagorskiga ne znese vec kot 200.000 poju ž n i m Tiroljskim Vladika Na rajn a Turškim je bila přetekli mesec v se huda vročina y jim je tako manjkalo, da je majhin sodček slab vode vode 54 krajc. ali celô 1 veljal Ko je unidan Na p e o n HHHBHHHHH fabrikantam in obertnikam v Parizu delil častne darila iz Londonske obertnijske razstave y je s svo jim govoram zlo prikupil, ker je fabrikantam rekel, da se bo krepko vsaki prekucii ustavil in da se zavolj tega nimajo prihodnj t bati Ko šut jo je 20 nov. na parobrodu v Ameriko odrinil, kjer misli nekaj časa ostati, po tem se pa spet na y Angleško in Belgio verniti. — V Brazílii je dervo, iz kteriga, če se nabode, mlečni sok teče, kteriga povživajo ondašnji prebivavci. Za Terst. Moj prijaznosti Koledarčik slovensk 55 častitig se dobiva po premalo sol po dezeli in ker tako imenovane teške njem ali v dvoi g. Koseskiga v Terst ali pri rokodelstva le moćnih kmečkih fantov potrebujejo; lovanskig d r u ž t y po sklep je hil po većini glasov: da se za teške roko- pozlaćenim okrajkam (3 napovedani ceni mehko vezan (24 kr.) , terdo vezan s o kr.) Dr. Bleiwe Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.