124 enoti. Vadba se ves čas snema, videoposnetki pa se ob pomoči psihologa interpretirajo takoj po vadbeni enoti, kjer se individualno ugotavljajo pravilne in nepravilne reakcije posameznikov med vadbeno enoto. Napredek je bil viden že zelo hitro. Spremembe v vzgoji in izobraževanju se mi zdijo pomembne, saj z novimi programi omogočamo drugačnim in neuspešnim v rednih programih izobraževanja, da postanejo uspešni in se naučijo tehnik, ki jih bodo potrebovali za boljše vključevanje v sedanjo družbo ter sistem izobraževanja in vzgoje na drugačen način. V raziskavo sem vključil mladostnike stare od 12 do 18 let iz celotnega zavoda Mladinskega doma Jarše. Vsi mladostniki so se v preteklosti že srečali z različnimi oblikami nezaželjenega odklonskega vedenja in so bili zaradi teh razlogov tudi nameščeni v različne programe Mladinskega doma Jarše. Zgodbe o selfijih: Impresije in refleksije Bojan Musil, Andrej Preglej, Nenad Čuš Babič, Lucia Klasinc, Tadevž Ropert Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, e-mail: bojan.musil@um.si Razvoj in inovacije na področjih mobilne informacijske tehnologije, digitalne fotografije ter socialnih omrežij spodbujajo nove razmisleke na področju raziskovanja interakcije človek-stroj oz. računalniško posredovane komunikacije, kar še posebej velja za področje samopredstavljanja v komuniciranju. V tem kontekstu je zanimiv pojav avtoportretne fotografije, ki jo uporabniki praviloma delijo v socialnih omrežjih in jo danes poznamo pod pojmom »selfi«. Pojav selfija je v kratkem času postal zelo razširjen, kar nekateri raziskovalci pripisujejo prav globalni razširjenosti mobilnih telefonov z vgrajeno kamero ter njihovi integraciji s socialnimi omrežji. Kot avtoportret pa je zanimiv tudi z vidika kompleksnosti sporočanja, saj kot pomenljiva gesta v precej aktivno in neposredno zvezo postavlja vsebino slike z avtorjem slike. Iz perspektiv obravnave selfija kot vtisa (impresije) in odraza (refleksije) smo izvedli raziskavo, v kateri smo v prvem delu analizirali samo pojavnost avtoportretnih slik študentov oziroma vidik morebitnega kodiranja selfijev, v drugem delu pa smo kategorije analize selfijev povezali s različnimi osebnostnimi konstrukti (velikih pet, narcisizem, maskulinost – femininost, fizična samopodoba). Osrednji ciljni vprašanji raziskovanja sta bili, ali je možno dovolj zanesljivo uporabiti priložnostne kategorije analize selfijev in ali se le-te povezujejo z določenimi psihološkiimi (osebnostnimi) značilnostmi njihovih avtorjev. Kot pomemben potencialne razločevalne vidike selfijev lahko izpostavimo spol, kontekst slike, socialno distanco, pozicioniranje glave na sliki in žarišče slike. BioPsihoSocialni model psihologije komuniciranja Sebastjan Jeretič Nevro PR d.o.o., e-mail: sebastjan@neuroagencija.com Ugotovitve nevroznanosti se prelivajo na vsa področja povezana s človeško dejavnostjo, tudi komuniciranje. V tem procesu se spreminjajo osnovne paradigme in konceptualni sistemi psihologije. V prispevku bomo prikazali nekaj konceptualizacij moderne psihologije na področju komuniciranja, posebej prepričevanja. Prikazali bomo osnovno možgansko arhitekturo sporazumevanja in odločanja ter učinkovite procedure in orodja prepričevanja. Kako komunicirati s telesom, umom in kontekstom kot tremi elementi biopsihosocialnega modela psihologije? Teoretični okvir bo prikazan prek dejanskih primerov rabe tega modela v kampanjah prepričevanja. Povezanost emocionalne inteligentnosti, na cilje usmerjenih kompetenc in delovne zavzetost z učinkovitostjo internega coachinga Sabina Đuvelek Zavod Ypsilon, e-mail: sabina.duvelek@gmail.com Vedno več je organizacij, kjer kot eno od ključnih metod za razvoj kadrov uporabljajo interni coaching. Kljub temu, da je številka internih coachev ali organizacij, v katerih delujejo, neznana, je njihova prisotnost že očitna. Glede na to, da se bo dejavnost internega coachinga v prihodnje le še širila, je nujno potrebnih več raziskav, ki bi omogočile boljši vpogled in razumevanje učinkovitosti te metode. Brez konkretnih empiričnih dokazov o učinkovitosti bodo kadroviki težko vpeljali interni coaching kot metodo razvoja človeških virov v organizacije. Zato želim z doktorsko nalogo prispevati k razumevanju učinkovitosti internega coachinga in izpostaviti ter validirati vlogo internega coacha. Namen naloge bo raziskati povezavo med emocionalno inteligentnostjo, delovno zavzetostjo in na cilje usmerjenimi kompetencami internega coacha ter preveriti vpliv omenjenih konceptov na učinkovitost internega coachinga. Posebno pozornost bom posvetila tudi iskanju ustreznega izraza v slovenskem jeziku, ki bi nadomestil trenutno rabo tujke ‘coaching’. V okviru doktorske naloge bom tudi razvila in validirala vprašalnik za preverjanje učinkovitosti metode internega coachinga (Internal Coaching Efficacy Questionnaire), saj zaenkrat tovrsten vprašalnik še ne obstaja. Ugotovitve raziskave lahko služijo organizacijam pri selekciji kadra, ki ga bodo usposabljala za interne coache in s tem zagotavljale čim boljše pogoje za učinkovitost internega coachinga. V nalogi bom med drugim izpostavila tudi ključne izzive, s katerimi se soočajo organizacije pri uvedbi metode internega coachinga. Verjamem, da bom s tem spodbudila tako prakso kot stroko h konstruktivnem dialogu in deljenju dobrih praks, ki bi koristile vsem internim coachem in organizacijam, ki načrtujejo uvedbo metode internega coachinga. Učinki pogovorov o pozitivnih in negativnih zasebnih dogodkih s sodelavci: Bi delovno in zasebno življenje res morali razmejiti? Sara Tement Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, oddelek za psihologijo, e-mail: sara.tement@um.si Z vidika vodilnih so zasebni pogovori v delovnem okolju v splošnem nezaželeni, saj domnevno predstavljajo oviro pri osredotočanju na delovne naloge. V nasprotju s tem Ustne predstavitve / Oral presentations