St. 3.
V Gorici, dne 19. ^anuarja 1894.
TeSaj XXIV.
.Sofia"
izbaja vsak petek o poldne in velja s pri-loirama „Primor«c" in „Gotpodar«M List" vred po poSti prejemana ali v Gorici na Horn poSiljatia:
we Mo     ....   isld. 440,
]ii)I Irta.....*«»,
i-etrl leu.....MO.
Za tiye deii'le tolifco vef, kolikor Je verja postnina.
belavrem in drtijirim manj prcmobi:..t novim narofnikom naroftiino znizamo, ako se ujslasi- pri uprav nUlvu.
M8»rli««MMS" izhaja vsakih l*dni; «..* en«n z neravnimi (nep:ir) „So?luiiiil" Stevilkami.
„eMpo4arsfcI List" izhaja in se prila-ga vsak ine*ee v ol>s«vu 1»J stntiiij. Radar* je v petefc praznik, izidejn listi in v tatrtek.
SOČA
(Izdaja za dezelo)
Oznanila
in j.poolatiice" placiyejo se za Stiristonno
petit-vrsto:                                             .
8 kr., Lc se tisknjo I kral,
r>   "    I   I      I     3    "
Ve&rat — po pogodbi. Za vecje Crke po prostoni.
Posarminc Stevilke dobivajo so v lo-bakarnah v Nmiskiulici in v, Solski ulici, y frstu pri LavrcnCiCu nasproti vol. vo-jaSnico in pri Pipanu v uliei Ponte delln ralira po 8 kr.
Dopisi poSuj'ajo naj so urednislvu, na-roftiina in reklantacjjc pa upravniStvu ,jSoCc«. — Neplafanih pisem urednUlvo ne sprcjema. — Rokopisi so no vrafiajo.
UredniAtvo in vpravniMvo jo v Mar-zimjevi hisi, Via del Morcato St. 12, II.
Interpelacija.
Postavaod :»:$. maja l«7:i. st. IrM.dri. zak. odlofuje. kako so iiua napraviti iin<*nil> porotnikov.
|$. ."». /apoveduje, .la ima obi"iiiski na-ri-iiiik z ilvi'inu oil njoga iz oboinskejM zastop-slva zbraniina udotna vsako Mo me-cia sep-b-mbra predlozili ino-nik vseb oscb, ki uio-rejo vsled navedeiie poslave bill pokliiani za pototnike, tui'd ilrti^'iui, int.i mi tudi navesli. kalori dezelni jezik iWene osebe iiui<-jh in kb-rega so na vail no po-lu/ujojo. g. s. odlo-oiuV, da si' ima tako seslavijeni izvSrni imenik poiotnikov prodloziti koniem septombra v-a-kega Ma okrajiH-inn gluvarjij, kalori ima la iiiifiiik pivgleilati in morebitne neposlavnn-ti v njem (xlstraniti.
§. 9. nalagu dol*,no>l okrajiii'iuu j.'lu-\arji» i/.vinii itr.i'itik jioriit'v^ov pntltui'i'i pi'.il-i'diiiku .^fMlnij^kiva ilvora pm- Miipiiijf. pnti'in kt> jo v njtin pos»'i»iH> /aznaiuovat Usli' i»n*<% ki «• lint zdijo najvi'if- sposolmi zapurotni^ki |m>m'I ru*li razmnriosii, puMfiija, jn-avii'iiostr, triliuv;i zuit-;ija to \ •!«v<la!i, k;«-r liiva IjihNivo vci- iiarntliiM-fij, ki /halo \«f (if^i'lnih ji'/ikov,
g. M. uaI^.i pivi«M.ilmkn ,u,lMii/k.v.» ilv.iia pivt .-topinji- p»»k«irati k«»»»i-.i|i», kaJna ima sM^favtti t»hii zapi-oik p»»rufniknv naj-ka^iifji.1 itlt'-tra iiotftnhra.
Ta kominija jr M'rlavljana iz pn-iUr-d-uika soilmjuktira ilvora ali iij«vov4^a ua* iiitMuika knl pr»-.Sf«hiik,.i, i/ fr»=li soilnikov io iz lr«*h zanpnikov. ki jtti izv«»li pn-i^cloik st<ili»ijr.kr{,'a ilvora.
t|. 11. odlfK'ujt', (hi ?>' ntni Miti itn«'iiik porxiinikov tako si«-ta\iti. ila zapitf kmiiMJa l\*U> u>«'b»', kat«>ra ona -naatra po odtoi-bi zj.'oraj navi'tlctttva g. \lt ?.a oaj»posobiti j*f in najvtv<lr«ej>«' za pi»n»tti;;ki .-tan, v intc-nik [frlavni inir-nik|. iz katcn'^i s«- itn.sjo jrtnati porotniki za priliwlrnV Mn. Po Msakwii naf-inu so ima .-r-tauli i"l i-to ki>mi-ij»> iz os«b, ki stannjj'jo v in^stu za-wlanja porotn** -oilnijo ali v !ij»-ni fikiilli-i. «H vl im>u\k, tlopoiinini im-'iiik. ila H' binio i^uwn u nj«va fMirotuiki iiaiH«"»tiiiki. iVi-tava ton-J ¦» t.ikn pn'\iiliiit M-stavijaru, ita bi mora!" bi!t /a ptindiiikr poklii am* v.-«> >po«:ot>l:«- u-vW. -pa<iajt»*»- k okro/ju ^o:lnij-k«va ilvora pi\.> -topinji* n» j:U»'.l4* na to. kak<> iiaro«ltu>sti >•» in fcab-iitl'-zdni jt»zik ^'ovorijo. ki-r v t»-m oztru iniaji* prt'iUio>t prnl ilni^rinii li- ti-tc o--b«'. ki iro\oriji» vef1 il^JtvUiiii j»*zikov, kakor j- h f. \K postu ti.
V okrozju ^'oriik*' okrozric ,-o«lni;c pa bivajo SlovMU'-i in Uihi. in A>>-r pni v v«-fjini Mfvilii kot ilrugi. «iosl«ilno bi si; nioralo -klfpati, ila *•- natiajajo v izr':ntw<i iint-niku v.saj >!ovt>nski in iaLki p<;rotniki v t-nak«'m Slfivilu, in da priib-jo iz izvirnt-^a inti-nika v tMiakeni Jttvilu la-ki in >U>r»-n>ki porotniki v i'-tui iniHtik. TtnLi in in tako. ampak Mo za b-tom nahajajo ?*- v btnib ita»-titkih za po-rottiikc la^ki pivrotuiki v o^roisuH'tn >U-viSn, s!o\t«nski porotniki pa v tako maiiiii >U'\iIa, da ni moju'oiV nikdar, ttuli r-r bi so pri ?.rti-banja nobon slovcn^ki porolnik ne odklonil, sestaviti porolno klopi.
Poslt'tlioa tenm jt% da so v<tt pon.itn** kiopi sestaviji-n^ leto za Mom le iz laikih porotnikov, kabTi nmejo le laJki jezik. in raili ttj^a so sojinii Sbm.-nci b' oil laSkili porotnikov. ker ce bi tu«li bi] fcedaj kak slo-venski porotnik izzreban odklon: c?a ali dr-zavni pravdnik ali pa laski zagovornik.
S torn so pa slovenskenut narotlu na jro-riskem godi velika krivica na fasti, kor slo-venski porotniki so ne smatrajo od komisije za vredne priti na porotno klop, Ceravno spa-dajo vsled §. 9. k popolnoma sposobnim in povscm vrednim porotnikora; in odtegujejo se Slovenci  posredno  svojemu postavnemu
sodnikn, kor njib postavni porotniki huHi hi biti Slovonci, no pa I.alii; in to ravnanjo jo prislopck sj. I. po.stavo od i»7. oklolira Isiid. M. N7. dr/. zak. kalori volova: ..Nilico jio smo   bjti   oilloj/njoii   .s\ojciiin    po-laviioniii
S.>.|||ikl|".
'la postavni preslnpi.k pa ni nikdo dnuri uiinil, kot komi^ija saina,  ki  sc-.la\lja iz iz-
viniih inionikov lotno i.....niki- porotnikov. ka-
tora jo v ^vojoni za-oilaiijn za soMavok lolmli iiiiouikov porotnikov za loto Is'.ii. sklonila, da co jmitjo i/kljuoili iz Mnib inionikov porotnikov v-i ti>li Slovom-i, katori n.« nmojo la-kiya jozika, kar jo tmli iljan-ko storila.
cilodo  na  to. da  to ravnanjo  komh-ijo
!•• proti odlorbi  po-lavo ml  ¦}',). maja   is?:!,
M. 1 =»I. drz.  zak. g. t„ :,., '.I.,  11,, in g. 1.
po-lavf ml   J7.   oklobra   jsii-J.  si.   s7. drz.
t zak., da /ali Slovomo na (iori^kom  na i\isti
j in jim krali  njib n>tavno  za^'olovljono   pra-
1 viio, bili porotniki pri porotnib sodnijab;
Kloilo.  da   tako  ravnanjo odlir'iijo Slo-| vonco po.-lavniin  .sloven-kim  poroliiim   nod-| nijam in jib izroriijo ho'kiiu porotnikom; |         ^Mle, >ia  f. loin, da  la^ki  porotniki  no
!' tiinojo  >lovopi-iki'ira  jozika,  lobko  obsojajo j Sloven io no In. 11. po kri vioi;
j!lnle na in. da -o to |.-bko pnpoli k o-•lar :-o |,abi toy.itolji in .Slovonoi oblozoni, kor pnlo^r noznunja jozika vpllva loliko luilt nmodna iiir>atJH, imrodiio imiproljo. nnroilnu ra/.diM>.ono)»t ^lede na to, da lako ravnanjo ni spo-.-obiio jrnjiti in nlrditi /aiipanja v nopri-lratio.-! in objoklivtiosl sodnij-kib razsodb:
Slavijo podpisan: dr. .losip vile/ Tonkli in 1 ovarii do visoke r. kr. vlado slodora nprasaiija :
1. ali jo visoki vladi znano to proti-postawio ravnanjo koini>ijo o. kr okrozno -odnijo v <Jorii-i {>ri scstavljanjuMnib inionikov porotnikov, ki oast slovenskejia naroda na llori-keiit /.ali in njr»ove i»ravico kraii in zaitpatije slovoti-ki^a naroda v nepristratio in objektivuo sojonj" porotnib -odnij joinljo?
i*. Ali jo voljna vi-oka vlada nemndoina to iiepo-tavno-ti od-tr.miti in potn'bno ni-i-uiti, da >e bodti tudi Slovetui spiejetnali v ¦¦nakein -t«'viln kid Labi v izvirno inionike porotnikov -plob, in \ lotno imoiiiko porotnikov -•• pOM'bllO?
VUorhi. dne W. junurtirjn 1H04. i>r. Jus. vi!.-z Tonkli        Dr. And. Lisjak l»r. Ai. Hojie        ftajumnd Maborrio        k'o-
cjanr-io        tl'Tin        Alfii-d  jfrol' Coronini l)r. Xikolaj Tonkli        I»r. A. Crofrorfir.
Primorske razmere.
ivitr po-!a:n,i V. Spin fir a v t!J">. ««¦;¦  ,ir?« zl"«ni d!t- K». dcr-iulira 1. 1.] (Dalie) Paolo Fambri v kiiji^'i   .Antoloyia   Ila-liana", ki so ludi pri nas proooj riia, so trndi dokazati, da spada 1-tra in splob vso Pritnor-sko z Pieko vrod in joden del Kranj.sko bi^to-riono,   olnojrralif-no   in  jrooaratifino   k  Ilaliji, da mora   to   Avstrija  priznati in do odstopa lopo ravnati z italijanskim probivalslvom. Pri-morska so v Solab, v nradib in v cerkvi pre-parira za Italijo.
last „L* Indipendonte* borele laltko vsak dan v bralni sobi dra. La},'inje in osvodociti se morete, da piSe ta list o Avslriji tako, kakor da jo inozemstvo. (Cujte)l
,11 Matino* — to je Ae vaZneje — izbaja z vladno podporo v Trslu ((*!ujte!) in pise v Stevilki z dne :.l. noveinbra 1891. »E cosi Trieste, 1'ilaliana Trieste", „Italijansko mesto" se pravi kar naravnost in ta list pise najsrditejfe zoper iistanoviley slovenske sole v Trstu ter ima skoro v vsaki §tevilki slalno
vnbriko:   .Fnlovi sooi dolla logn  niwinnnlo' — katoro nU*jjm» niisli, tmn zo omonil,
Proj omonj(>ni list ,11 Oinvino peiisioro" pisal jo v Mfvilki z dno :i, novontbra IS'.M. uffivoroi'- o Ja^i*: »l.o provinoio ilaliano sok-l?olto airimporo" in imvujii kol to pndvrzono provineijo (iorico, Trst in Islro,
Tmli v ib'z. zboru so pri raznili prilikali iflivori o italijanskili proviiicijab moimrliijo, dasi i/v/oinsi Troulinii splob ni ilalijanskili provinoij, Tako jo pri nas zo navmbi, Kukor znano, so mi nekih zomljovidili Tronlin in vse Priniorsko do Hoki> zaznaiiionovani kot del Haijjc. ^K'lio: Klnof/raliiVn!; KliioKradeon. 44NMMHI do oOimmio llrvalov in Slovoncov ni nii- pmli ;UMMKH) Italijanom. Imonoval soin Tronlin lo kor jo na zomljovidili zurisiui, Tuki Z(-niljovidi so imbajajo In.li po priinorskili u-ratiili in v nokoin islorskoin nkrnju so so tmli v soli vo." lot rabili, Ali so so kjo rabijo, mi ni znano. To zemljevido so iz Ijiidskili Sol odslranili lisli slovanski okrajni solski mulzor-niki, kalori so v italijanskili lislili in v doz. zborii islorskoin najbolj nnpadajo, Tnk okrajni snNki nudznmik, ki jo bil Imli &<• voi"'kral napailon, \;w jo svojo ilol/nnsli nopiislninski izvi:oval, odlozil jo Io dm iiiidzorniMvo, ker j ni mo-el \vv pioiia-ialisikanziiaiioKaSilivvami, j iiiipi'ijoiiib proli njomii in proti brvnlskoiinj j probiv.iblvn v lom okrajii. Pri raznili prilikali i so liskajo posobtii lisli, ki so razposiljajo h Vposlo ali pa na nlioi razdajajo. Tako jo dno f .¦. janitvarja 1K79. bil lkkim v lUmu oklic na J'Yalolli Islriani, Triostini in Tronlini" lor podpiyau z iMi'iuii Dopuiati*. Ta oklio so ni sanio po Trslu, ampak tmli po driiKib jtri-niorskili moshb razposlal. V njom so govori o dvob udili, dno lombi, katero ima ,lo stra-nior(,«, Injoo, so v rokali. () kroni se go-vori z besodami, kalorib ni nioci ponavljati, braljo pa so po/.ivljajo, naj vztrajajo v bojn, dokler no pride dan ntSitvo iz okov. Hrnga laka tiskovina jo naslovljena ,11 Marzo* in podpisana ,11 oomilato del Ciroolo Vonti l)e-oombre", dalovana „Triosto Marzo 1891", „Tip. ro-r,da del r.irrolo (iaribaldi". V lej liskovini so popisnjojo oulila, s katorimi mis-lijo Tr/.aiani na kralja. Itnborla na le-lo^a rojslni dan in izraza prolosl zoper sodunji polo/aj, v kalorom so nabajajo. Prav karak-lorisliono so bosodo : Horiiuo so zdaj za nas jozik in naso narodnost s svetitni orodji, z v/.j.'ojo, •/. dolom, z ntzsirjanjeni nasib idej in pripravijamo st» :.a svoli dan, ko se bodemo borili za svobodo in merili svojo sile z nasi-mi zatiraloi". Hosed o nasein resarju in kra-Ijn no inorem ponavljati. 11 koncu se prosla-vlja Se ..Oberdank" in zakljnci spis s klicem: „Viva 1' Italia, viva il Re".
Tiskovina, natisnena „per enra e coi tipi segroti del Cireolo (iaribaldi — Trieste 1S9i\ N. :). ,,Alere Flamman", — ,,1-inti del-la Patria". Ta pnblikacija ima namen, raz-sirili moj narodom tisto rodoljnbne posmi, katoro je Avstrija k ostracizimt obsodila. Tern posntim, ki so probndilo ves narod, sledile bodo dittfre pesini, namenjene naSira provin-oijam.
To je perijodiCna publikacija, kor ka2e tudi St. 3. Razdaja se po vsem Primorskem. To stevilko imam iz Gorice. Moj drugim je tu flilati: „Rumenocrno — proklele barve, kdor jib nosi, bodi proklel; smrt Ju<lczu, ki na svojib prsib nosi svetinjo, katero mu je dala Avstrija" (ftnjle!)
Znani so mi slufaji, da se nekateri ljudje sramujejo nositi javno svoja odlikova-nja, nekdo je tako odlikovanjc'ccio z nogami teptal. (Cnjlc ! Cujte !)
Pred kralkim razpo.siljali so se v Gorici pod kuvertom tiskovine, katerib jedna je do§la : tudi dm. Rojicu z napisom: „Gospod dr. Ale- j xija Rojic, Gorizia".  Tiskovina je adrcsovana na pisatelja broSure  „Studio sopra Gorizia", j
Kot molo so zapisane besodo IzreCeno m Moiiianski slavnosti vMilanu 8, novombra 1885 To zopel knze, kako so na Primoskem vsc eiln, knr bo v Ilaliji ztfodf, kjcr no govori, dn prolita kri fte vodno rdeei poljn, knr v ^Ijtt-doniu Itaiije Ae vedno mnnjknlii iIvh btoorja, TriilPiil in PrimorHlca. Izirkajo fcoljo Qorb fnnnv (I (loriKinni): „Pravl Gorlftanl" norojn 8 lujoi nireHiir opmvili imoli, ha noftojo 9, njiini spn^ali v Iransaki'ijo, knr bi bilo tc proli njilioviin svolim aspiracljanu noeojo i njimi prili v doliko; veliko krdolo Irodontov-«nv naj usiirpalorje tega ZBdnjega dola (nl-tinio loinbo) ilalijanske zumlja odprnvl; DunaJ naj se ne lirffrn xa imfto provlneijo, pol«n» bode IukIjo xdmxlti bo x Icgilimno materjo.
Dne 30, deeembi'ii 1H90, pruxnovol 80 jo H|ii)ii)inski ''an Qberriiinknvn hiiiHI. Nokfi-lori ilalljuiiskl iihII ho o loin rliuiko piHuli In Obonlonka slavili kot „iinirtire dolla palria", l^lirinajsl lob, v llnliji izdunlli HhIov jo bilo konllHkoviuiili v AvhIi-IJI, u fie le pnlom, ko ho ho nu PrimoHkoiii zo Mtull. Dovollto ml, dn ntivcilcm nokiiloro iiiihIovo, „XX, Dloenibie," Na sivili je iinliNitjoiia podobu ObcrdaMkuvn, pnlom knilek xivolojilH in „Hibi>lll ?'k, z vprti-sanji'in, ti% kaj to po „lUbolli'\ ki ho ua Mciiliiiiskili gorali pri'iiiinoii, Naduljo „Ku,Tnm-ba di (i. Obordank4', polem „Fede", v kalori so i/.irka iipauje, da pridela Ti'sl in Islni k ilaliji, poteiu Jm prepondonee dogli Sluvi", v kalori liskovini ho govori lako o Slovanili, kot da so najvecji novraKniki IihUIi, ki izdn-vitjo le lisle. .,l)airMm" je korespondenca in sir(»r prav zanimljiva, v lej korespondunci bo govori o malenkoslib iz neke islersko vasi, iz cesar je vidno, da se dopisnik v tisti vasi nabaja. To je dokaz, da niso vsi iredentovti v Ilaliji, da so tudi pri nas. To kaze se drug slncaj. Dopisnik govori o malenkostni dogod-bi v mestu Rnje, potem pride dopis i» Go-riee, v kalerem se govori o GoriSkib zadevab. Potem pride elanek „Da Gorizia", potem „0.ronaea Calladina" to je Tr^aska, potem dopis „l)a Roma" „bratotn"
Konfiskaeije v Ilaliji izhojajocih listov se vi-se pogostoma. Ne bom Vas z navajanji dol-go zadrzeval, Povem naj le, da se navajajo v ,,1,'Osservatore Triestino" v januvarju 1893. v Stevilkab 1, % X, 7, 8, 15, 10, 17, 20 in ±1 konfiskovani ilalijanski listi, seveda so le potem, ko so scsploSno razSirili po Primorskem, v aj.-!*ilu se navajajo v Stevilkaii 98, 94, 90, 97, 98; od 19. do 30. maja 1893. v stevilkaii 114, 110, 118, 119, 121, 122.
Zlasli se to zgodilo po 20. decembru in po srebni poroki ilalijanske kraljevske dvoji-ce, kakor tudi po volitvah v Trstu, kakor je razvidno iz Slevilkel27, in 128, imenovanega lista iz meseca junija. Razvidno je pa to tudi iz drugih listov; dobite jih tu v zbornici, ker so last parlamenta.
Oberdank je bil Clan druStva „Circolo Garibaldi" Cigar sedefc je baje v Rimu. V tern driistvu se je leta 1882. sklenil znani aten-tal. Tarn so sretkali in sicer je bil za ta Cin dolocen najprej sin jako odliCne TriaSke ro-dovine, katere neCem imenovati. (Cujte! Cujte;) Ta pa se ni mogel odloCiti za iavrgitev terjeizobupnostiskoCiliz Cetrtega nadstropja na ulico ter se je ubil. To se je zgodilo dne 15. junija 1882. Potem. je bil izzreban Oberdank, ki je alentat tudi izvrSil.
Zanimivo je, kako pise „Corriere di Gorizia". Ko je umrl general FilipoviC, prinesel je ta list o njem le tri vrste. Kadar pa umr-je kak italijanski general ali drugi ilalijanski odliCnjak, prina^a dolge, Crnoobrobljene Clan-ke. To se ne godi v Ilaliji, to se godi v Gorici. Tako je izsel v St. 36. z dne 10. avgusta 1889. dolg, Crno obrobljeu clanek o biv-Sem italijanskem generalu Benedettu Gairolyu, ki se je svoj Cas horil kot dobrovoljec zoper Avstryo. Tu se je  popisovalo,  kako  se je
CairoE L 1860. postal na ftslo „DelKteu in J kako hrabro se je na strani G&ribaMija boril 1. 1866.
V  nadaljnih Stevilkah pise list  o  po- [ grebu Cairolijevem, natisnevse govore in te- I legrame. „Corriere" ni bil konfiskovan. Dne | 22. oktobra 1889. prinesel je Cmo obrobljen Clanek o Cesaru Michieliju iz Cervinjana, v St. 9. z dne 21. januvarja 1891. tri kolone dolg, crnoobrcbljcn Clar.-»k o Amadcu Savoj-skem, v katerem ga nad vse proslavlja. V Stevilki z dne 20. aprila  1890. prinesel je crnoobrobljen elanek o Aureliju Saifiju, ire-dentovcu in republican^ ter rekel, „La morte del patriota insigne b con dolore sentita da qnanti amano 1* Italia senza dislinzione di parte,"                                                                  I
„Gorriereu prinesel je 7. oktobra 1890. I o srarti iredentovoa Alfreda Bocearinija dolg elanek,  Ministerstvo dobiva take Kste in jih torej lahko pregleda.
V  Tratu nastoptti so pred kratkim v nekem gledalfeci klowni, obleceni z italijansko trobojnieo in okiceni z italijansko zvezdo. Ob-oinatvo jih je freneticno poxdraviK Jeden ktownov je vrgol tri kmgljt> v zrak, nidefo, lieto, xeleno. Nov aplavz! Na imxah so bili razni predmeti, vsi radece-belo-zeleno pobar-vani. Hrvatske barve pa v fetri niso dovo-Ijene. Na dan Garibaldijeve smrti se sluzijo zaduSnice, pri katerih so navzoeni tudi dijaki,
L. t881. v predvefer spominskega dne-va italijanskega kralja Viktorja Eroannela so bili v nekem primorskem mestu, katerega nef era imenovati, na oknih in stenah prilep-\jeni listi z napisom .1/ Italia fata ma non e ompiula.* Neki dijak je imel celo na sufcnjo prilep^en tak listek in je t njim prisel v Solo. Tudi drugod razdajali so se listki z napi-som ,fuori lo straniero.* Kdo je ta tnjec, je bilo npnznati iz prej navedenih tiskovin.
Zaretkom meseea febrnvarja 1893. je | dnislvo .Dante Allighieri" priredilo v nekem I Himsknn gledaliSci maskerado. Prvo nagrado je ob frenetienem odobravanjn najodlifnejSe, In zbrane Bimske dnizbe dobila maska, pred-stavljajoca Trident in dnige Se ne reSene, in pod uvstrijsko vlado vzdihiyofe provincije.
„Dante Allighieri" je »Legi' podobno druStvo.                                                          J
Dne 13. jnnija 1893. bil je vRimu banket v proslavo TrzaJkih volitev, kakor je naz- , nanila »Nene Freie Presse" z dne 15. jnnija | 1893: dne 19.   novembra 1. 1. zopet banket, I kateri je ,fratellanza militare italiana* v Ri-mu priredila; navzocni so bili neki minister, vec generalov itd. in tudi Rimski zupan, ki je v svoji napitnici pointiral tudi Trst.
Dne 10. marca 1893. so v Gorki pred ofimi redarjev, pred poslopjem c. kr. policij-skega komisarja, nekateri novaki, doSli na vojaski . nabor, prepevali garibaldinsko pesem „Addio mia bella addio,  ''armata se ne va,*  ne da | bi jim to kdo branil; potem hujskajoco pesem I zoper Slovenee ,,Lasce pur che i canli e ehe ! i subi," potem garibaldinsko, Svetega Oceta zasramujoco pesem „ Se il Papa piange, sol-dati non ha piu" in ultra-iredentevsko pesem ,.Ai confini dell' alta Italia."
Gospod grof Alfred Coronini je o tej dogodbi 15. marca 1893. interpeliral, pa ni dobil odgovora.
V   druZbah se prepevajo  iredentovske pesmi, v katerih se nase dezele imemijejo del I Italije, in iz katerih je pregnati tujce, naSega vladarja in zveste njegove  podanike.  Da je tudi neki peliticni  precej visoko stojec urad-nik to pesem v neki druZbi pel, lo lahko po-trdita dva uradnika. To se je ze povedalo v dezelnega zbora seji dne 12. marca 1892. ali | doticni uradnik sedi Se sedaj v svojem uradu. | Uradnika nista biia vprasana, aii se je to res zgodilo (Posl. dr.  L a g-i n j a :   On tudi ni ugovarjal) in trditev ni bila ovrzena.
Podobe Umberta, Margherite in raznih italijanskih oklopnic itd. v gostilnah so zalo-stna resnica. Znafiilna je Ludi dogodbica, katero je dozivel neki postiljon. Ker ni hotel v neki druzbi italijanskih pesmij prepevati. ga je druiba pretepla. Po preteku petih mesecev je umrl. V oporoki je dolocil, da je njegovo truplo preiskati.
0 petardah vedo, kakor se mi zdi, tudi tisti gospodjc, ki so bili o neki priliki v Trstu. Tako ste se naSli dne 25. avgusta 1892. pri poslopju namestnistva dve petardi, koncem septembra 1892. jedna pod trdnjavo.Pri stirih mladih mozeh naSla je policija tvarine, potreb-ne za izdelovanje petard, pisma in tiskovine. Tudi imena teh mladih mo2 so priSla v. jav-nost; bili so to: Amadeo Herlitzka da Trieste
studente di medicina aU'uniTesUa di Pisa, Romano Mauro da Trieste, studente dr matematica all' universita di Torino, Giuseppe Henesini da Trieste, studente di matematica aJTuniversita di Padova e Ouido Wallop da Trieste.
Gospoda moja! Dasi je prav neprijetno, navajati take stvari, se to mora zgoditi. Nam se delajo glede obiskovanja Zagreb&kega vse-nciliSca tezkote, (Cujte! f'ujte!) doaim smejo Italijani obiskovati imenovana italijanska vse-in se potem pri nas nastavljajo.
Pred nekaj leti bilo je vee drugih mladih mo2 iz odliCnih Trzaskih familij obsoje-nih, ker so v noci od 1. 1891. do 1892. na Piazza grande, mej Lloydovo in namestni^ko palaco vrgli nekaj peianl,* najbrz kot novo-letno voSeilo vladi.
O teh in tudi o drugih iredenttstitnih izgredih govoril je ze naS kolega gosp. dr. Ferjancit v seji due 22. aprila 1890.
(«>alje prih.)
Koalicija na Kranjskem. j
V Ljubljaui, due tl. jan. tSft*-. \
V nasi kronovini so take nizmere, ka- j korSnih bi pred kakimi dvajsetimi leti nikdo ne bil prifakoval. Ko smo leta 1883. dobili veeino v .-lejelnem zboni, mislili smo, da so za zmiraj wlklenkali <*asi nem^kenivi gospod-stvu v nasi dezoli, ko bi morali biti za nekak vzgled dmgim slovenskim pokrajinam in jih gmotno in dn^evno nmlpimti v boju za na-roilni obslanek. Danes pa moraino priznafF, da so to nade oslale le lope sanje. Nemr? po stcvilu zares imajo vecino v dezelnem zastopu drngi zastopi so pa v narodnih rokab, ali vzlte temu gospodujejo v dezcli.
Nal% domar- in popolnomn iz trie izvit razkol omogorujc Nenirem, da gospodujejo v dezelnem zboni. Olw sfranki se poganjateza prijaznosl zastopnikov naSega veleposestvn, Od njili je wlvisna vefina. Pnliliko ne odlo-rnjejo v naSem deJSelnem zboru Slovetici, temvee le baron Sehwopol ,doli nam doz in ja^no, vsakdo do njega poSilja proSnje vrofo*. Javna tajnost je. da je baS nafia nemSka manjsina moLno pripomogla, da je za kranj-skega dezelnega glavarja imenovan moX, kateri pri volitvab sicer ka2e veljati za Slovenea, drugod pa vedno kaZe svoje nemilo srce. Pri volitvi deZelnega odbomika iz cclega zbora so odloeali zopet Nemci, da sedaj tako rekofi *e gospodarijo v de?.elnem odborn, ne le v dezelnem zboru. Odbornik voljen z nemSkimi glasovi in pa gospod dezclni glavar kaj rada ka2eta svojo veliko hvale^nost Nemcem, in druga dva odbomika pa tudi vselej ne ka-zeta zadosti odloCnosti. V dcZelnem zboni so Nemci dosegli, da nase dezelno glediSCo nima slovenskega napisa, da se je sklenilo, da bode v dezelnem glediSCu tudi kip Aleksandra Gru-na spominjal Slovenee, da so Nemcem pod-rejeno plen.". Pa preobSirno bi bilo, ko bi hoteli razpravljati, kako dalec ze sega nemSki upliv.
Kdor je opazovai vse politicno gibanje na Kranjskem pod Taaffejevo vlado, se ni mogel oilkrizati neki bojazni, da se na Kranjskem pojavi nekak, v namdnem oziru n«u-tralen rod, ki bode pod krinko zmernosti varoval in pestoval naSe ncmStvo. ZaCeli so se nekako pojmi mesati, postala je nejasna meja, kje Slovenee preneha pa nemSkutar zacenja. Skriven boj proti slovenstvu pod TaafFejevo vlado je spridil mnoge znaCaje. Ta ali oni bi se ne bil udal marsirati pod nemSkutarsko zastavo, ali pod zastavo zmer-nega slovenstva se pa prav dobro poeuti in prav pogumno deluje za nemSke koristi v nasi dezeli. S tem, da sedaj, ko nismo imeli odlocenega narodnega boja, smo se nekako pomehkuzili. Za naSe nem§ke nasprotnike je polozaj v nasi dezeli skrajno ugoden, boljSi nego je bil poprej. Bati se jim ni. d:. bi se jim skrivil las, poleg tega pa Tiimajo §e no-bene odgovornosti. Za vse je koncno vendar odgovorna le narodna veCina.
Take razmere so pac skrajno ugodne za koalicijsko idejo, v kateri vidijo nekateri re-Sitev Avstrije. Ta ideja je naSla pri nas na Kranjskem najboljsih prijateljev. Znano je, da se koalicya hoce prenesti v dezelne zbo-re. To misel je najprej sprozilo glasilo gor-njeavstrijskih konservativcev, ko je jelo z vso odlocnostjo zagovarjati, da naj se politiCna ; upraSanja tudi v defelnih zborih za nekaj I casa odlo2e.   Liberalcem na ljubo odloZijo
gorenjeaYstrijski konservaUvci versko Solo, katera je toliko let zanje bila alfa in omega vse politike. Kedor pozna razmere na Go-renjem Avstrijskem, se temu ne bode dosti cndfl.Eonservativci v tej deZeli ne stojetako trdno, kakor bi mi bil kdo trdil, v sirokih slojih nimajo podlage. Naj bi se razSirila volflna praviea, pa zgube nad polovko man-datov. Zaradi teg^ pa morajo hoditi z roko ob roko 2 liberalei. da se obvarujejo te ne-varnosti. Pa tudi v Oezelneni zl»oru je njih vefina otlvisna od viade. Da Baequehemu in Plenerju ugaja, se letos lahko pomede kon-servativna vefina iz gon.jeavstrijskega dezelnega zbora. Ta vef-ina se opira le na tol-macenje dezelnozborskega r«Ia. Taaffejeva vlada je namrefi mej volilte v veleposestva_ uvrstila dnhovska posestva in jih obdrfala, ee tihli je rirzavno sojii'^e razsodilo v na-sprotnem zmi»ln. Naj le gorenjeavstrijski de-zrfni zltnr nwih> stnine napne proti vladi, pa ga poAlje flomu in pri novih volitvab du-Iiovsk.i pfH.stva v skupini VfleposMlva ne t»oih» volitit fwi A»fcn vc-fimi zopet lilieniiri. ker j»* otlvisna od mdw volitve v vel»«|>o-«>s!vn. Vsakemn j»- iz tega jasno, od kod jirihaja, da s»> gorenje-avsitrijski konserva-tivri tak«* navditieni za koalitijo kajti - gre jim za kozo.
Pri nan na Kranjskem so razmen* dni-gafne. Slovene m se ni bati za veeino, ako so le jedin: m**] s»«1kiJ. Zato pa ni pr.ivega povoila za kfKiIit-ijo in tisti, ki se navdu^ujejii. zanjo.le s Uni prikrivajo svoje neniAkutarsko mi^Ijenje. Naravnost za nem?tvo si i.»r npajo delatt. zati> pa hoeejo t» .4«riti \m\ plasrem koalieije.
Kdor je iMislednja h-Ui bfxlisi ludi z galerije ogledavat delovanje v iias«-m dezelnem zboni, je opazi! rnarsikaj fitdm-ga, Se eudnejS*1 stvari vrS>? se pa za kulirami, kar ho pripovedovali oni, ki so v lajno.nti posvefeni. I'nsebno si vf-krat opazil barona Srluvegla, ki je dusevni vodja kranjskih Nernrev, ker drugih spnsobnih mo* nimajo, kako je ne-navndno prijazno olifeval z na^irni sloven-!^kir»i poslanri, naj ?;i bodo ti tudi I<» na-vadnega knietskcga slanu. Samo smo gti opnzovali, kako je pri nekej vazni razpntvi lepo sfal prislonjen k mizam tiasili #kotisf-rva-tivnih* slovenskih zastopuikov na levi strani zbornire, da je tako lozeLnjirni obfeval. Pri zadnji seji pa ni pozabii tudi iunr>giin na-Sim narodnim zastopnikom prijazno stisniti roke. Vse to pa upliva, marsikakemn ugaja, ce z njim obfuje tako prijazno moh ki je bil v tak6 visokih sluzbah, ki je odlikovan * to-likimi redovi in je tajni svetnik cesarja. Gospod baron pa tudi razume postopati, ni bil zastonj v diplomaticni slu/.bi. [Da, da, nje-gova ^diplomacija" iz Aleksandrije je dobro znana I Ured.]
Znano je bilo, da vse to laskanje ni bilo brez namena. Sedaj se vse to ?.e kaze. Gospod baron Schwegel sedaj nagovarja po-slance, da naj v dezelnem zboni napravijo nekako tako koalicijo, kakorSna je sedaj na Dunaju v drzavnem zboni. Politiena upraSanja naj se odloze in dezelni zbor naj se odlocneje loti narotlno-gospodarskih npraS;inj. Gospod dezelni glavar in pa kanonik Klun, ki se je na Dunaju pri nekem banketti po-polnoma pobratii z liberalei in jih sedaj kar prehvaliti ne more, mu pa pomagata. Govori se, da se morajo vsizmerni ziviji zjediniti, ker le tako je mogoce vspeSno delovanje, prav kakor bi v dezelnem zboru bilo kaj pravih prekucuhov, revolucijonarjev, prot: ka-terim morajo nasi zmerni avstrijski patrijotje braniti obstanek drZave.
Sama na sebi stvar ni nie takega, ee bi ^e v deielnem zboni kranjskem ne vlekla velika politiena upraSanja na dnevni red. ker polozaj je v Avstriji zares tak, da politicnih uprasanj nam Slovencem ne kaze vlaciti v dezelne zbore, kjer ni to baS neizogibno po-trebno. Lahko si namree mtslimo. kaka bi bila osoda Slovencev. ako bi o njej odloct*-vali dezelni zbori. Toda tukaj ne gre za to, in se to tudi z nobeno koalicijo zinernih 2iv-Ijev doseci ne da, ker tega si vendar ne moremo misliti, da dezelni glavar vsakemu besedo odtegne, J.i pri proracunski razpnivi zine kaj politienega. Sploh je pa politika tak6 prepletena z gospodiirskimi upraSanji, | da smo prepricani, da se je baron Schwegel nam ne bode mogel izogniti. Tukaj se gre le za to, da se napravi neka zmerna stranka, ali boije receno prikrita nemSfntarska stran-ka, ki naj bi v bodoce gospodovala v dezelnem zboru kranjskem. Ta stranka bi po-I zneje sama ne uzdrzevala se politike,   ko bi
se toliko utrdila, da bi smela pokazati svojo barvo.
Vse meri na to, da se v Avstriji raz-bijejo narodne stranke, ker na ta nacin mi-slijo nekaterniki najlozje potlaiiti vsako slo-vansko gibanje. Tudi slovenskega gibanja Nemci ne morejo sami zaduSiti, zato pa ho-Cejo, da jim pridemo Slovenci na pomoC, sami sebe ugonobiti.
Tudi sedaj ni pravi cas, da bi smeli Slovene! molcati. NaSe mol&mje bi se tako folmaeilo, da se popolnoma ujemamo s koalicijo in z nasim narodnim polozajem. V kratkem pride volilna reforma na vrsio v drzavnem zboni in neobhodno je potrebno, da nas najodIoLnejSi narodni zastop odkrito tukaj pove svoje mnenje, da nikakor ne odo-lirava, dabise volilni red prikrajseval pona-zorih ti.nte koalieije v drzavnem zboru vprid Jeviearjev, ker od te volilne reforme je od-visna daljSa osoda avslrijskih Slovanov. Umlji-vo je nam par, da tistim gospodom, ki so na Dunaju pomagali nasprotujoe Taaffejevi volilni refomii Plenerju na krmilo, ni povSee, da bi morda kranjski dezelni zbor se izrekel, da niso delali niti v interesu kranjskih SIo-veneev. ko so se zavezali z Nerm'i. V interesu naSfga tiaroda je, da svet izve, da se verina naSega naroda ne strinja s* politikii grofa Hohenwarta in njegovih trabantov, da Slovenci iiiniamo nikakega povoda, da bi braiiili predpravice k.iki-ga stunu. Sedaj sum v Avstriji na takeru razpotju, da bi bil greh. ko hi nasi slovenski zastopniki inaloali, njih dol?.ito.st je, da povzdignejo glas, ter glasno [w>vedof kaj zaldeva naft narodni infe-ns. Mulcak v takih vaznih trenotkili je na-ravno.-t  --  iiarodno izdajstvo.
Dezelni zbor goriSki.
IV. sfja dne. Mi. t. m. ob J. vrijnqn»ludne.
Ko se potrdi ziipisnik poprejSiije seje, naznaui predserlnik, da je poslatiee Dr. Ptijer daiMS zadr/an, in u\A»^\ potem nekatere novo dosle peliiije, kalere se izrofe pelieijskeinil odseku v razpravo,
Na i:t cila poslanee vitez dr. Tonkli interpelac-ijo zastran porotniSkih inienikov, katero smo objavili na dnigetu rnestu.
Vlatlrii zastopnik pravi, da predlozi to interpelai'ijo \isoki vladi.
Po prestopu na dnevni red poroca «lez. odbornik dr. Yerzegnassi o proSnji, katero jt? bila podala GradeSka obeina iize v pretekli sesiji zastran zgradbe ceste, katera bi od Morsana drtala do Graileza. Obeina prosi, naj se jej dovoli, da bi smela pobirati v lelih 1894-1895 doklado po 350°0 k izravnim d vkorn v denarju in v delu; dalje, da se jej dovoli lfX),000 g!d. j)odpore iz dezelnega zaloga, v dveh letih po 50.000 gld., ali vsaj toliko posojila z obrestmi po4-*.0 in da bise proSnja podpirala tudi pri vis. vladi vdosego enake drziivne podpore.
Po preillogu dez. odbora preide zbor o tej peticiji na dnevni red.
Porocevalee dr. Verzegnassi. Uvrstita se nk-d «4kIadovne ceste dva cestna kosa, po katerih se dohaja do zeleznicnih pnstaj Oer-viiijan-Pi;rteole in Fiumieel-Villa-Vicentina na furlanski lokalui zeleznici.
Vzame se na znanje poroeiio ilezelnega odbora o volilnem pravu tehnikov. V njem je razlozeno, da je med inzenerji, arhitekti in zeniljemen'i prevelik razlocek glede njihovih studij in izpitov. nego bi se moglo soditi. v katero vrsto votilcev bi se imeli postaviti eni ali dnigi: Sicer pa so pri nas zelo redki slufaji, v katerih bi tehniki uze po davku. ki ga plaeujejo, ne bili upraviceni volilei. Dalje pravi poroeiio. da se zdaj vlada sama bavi z reformo volilnega prava in da nikakor ne kaze preillagati naerta p<istave na tako tesnej podlagi in to tt-m manj. ker ni znano, da bi bil katen di*ujri d«2eini zbor kaj ueinil o tej zadevi.
Potrdijo se proraeuni za leto 1891. za-logov: Coronini-jeve ustanove za onemogle delavoe. dezelne gluhonemice, WerdenberSki stipendiji.
Porocevalee D o 11 o r i. Podele se pod-pore po 00 gld. farmacevtom na graSki uni-verzi Torelli, Castetliz in Pellegrini, podpori po 100 gld. slikarskima dijakoma Cossar in Caneiani, podpore po 30 gld. ucencema obrt-nijske Sole v Marjanu Antonu PrinCiC-u in | Ivanu KlanciCu; — 40 gld. udovi Jos. Radizza I in slednjiC se naroti dei. odboru, da dovoli
dosluzenemu   vojaku   Karlu   Kolencu   pri-merno podporo iz  zaloga za ranjene inbolne
vojake.                                                      __
Prihodnja seja bo v lorek 23. t. m.
D o p 1 s i
12 Ljubljaije, 10.januvarja.[IzT.Dpp.] Dne 5. t. m. je smrt pokosila v Hrasah na Notranjskem vrlega narodnjaka, plemeniti zna-oaj _ g. Jurija Kraigherja. Pokojnik je bil rojen leta 18f>0. v Postojini, kjer je obi-skovaf Ijudsko Solo. Realko je obiskoval v Ljnbljani in potem je pa sel na visjo po-Ijedelsko in gozdarsko Solo na Dunaj. Po dovrSenih naukih napravil je izpit iz gospo-darstva in pa za zagrajevanje gorskih hudo-urnikov. Hotel je vstopiti v drzavnn duzbo, a*i so so mu iz politiskih ozirov stavile neke tezave, Dve Mi je bil potem za obfinskega t . .ifca v Postojini, kateri po.sel je jako vestno opravljal,  tako   da  je   bil  oboe priljubljen.
Lota 1890. se je prizenil v lira*', kjer ji« zaftel trfrovino i. je upravljal veliko po-sfstvo. Tiikaj je 1»H izvnljen tudi za naoel-nika obeini, v kab'rem poslti so mu jako prav priftlf njegove velike gozdarske zna-riosti, Freds! je obrjnski kata*ter, da je bil njemu v prid in tistim, ki so pri tijem sveta iskali; osnoval je kmelijskn |todruziiiro, na svnjem posestvu je napravil drevesni'o, v (Mirabo clanom kmetij«ke jHidrnzniee. Iz po-vedanega je razvidno, da je bil pokojnik jako delaven inoz in utiet za hlagor naroda, za kater*»ga bi pri svojih velikih sposobnoslih bil gotovo ze veliko storil, da mu je bila daljna doba daua.
One IU. oktobra je bil voljen po bud borbi natM-sto umrlega poslaitea g. Ilinka Kavcira v dezejni zbor kranj>ki. Notraujei bii hi gotovo ne bili mogli izbrati za la posel «poM>bnej4ega ruoza, posebno k«T v kranj-skerii dezelueui zbom uikakor ni v obiliei mo/, ki bi bili izurjem v khn«t!|skih in go-zdarskih /nano^tih in bi i»b jediiem inirlt tudi praktiruih sku^etij, Proti njemu m» pu ravno tako kakor proti gimp. Pireu na Co* reuj*keiu s po.^bno viu-lo-tjo delovali Indi nekateri go*poch>, kateri bi ba* sedaj ru ii svel preprieaii, du je dezelni zbor pred vsem ze re*enje gospodar^kih upra^anj. Oil ome-njenih dveh gospodov pae it; moglo bili nn-Iwne dvojbe. da se bosta zanimala za go-sspodarska upra*anja. S'Veda, nekateri gospo-dje so pae le tedaj za narodno-gospodarska iipra^aiija, kadar v poliltekih zanje ui nobene zelve.
V kratkeni IwhIo lorej na Notranjpkem nove volitve. Nudfjamo >e, da tudi t-fdaj zmaga notranjska zavednost, da si izbero moza povseni nezavisnega in pravega i^kre-ncga narodnjaka. vrednepa na^iednika go-spodom Zarniku. Hinku Kavf-iou inKraigher-ju, ki so zapon*d«ima za^fopali ta okraj. ka-tere je vse dieila narodna <nlh.fnost. naj je /e to konm ujrajalo ali ne.
Na$ dt-zelni zbor s«'daj tudi zboruje. Pnsedaj je biio pa najve*1 tlela v <Ml>ekili. Dne '.>. t. tn. je pospott poslatut* PovSe .Kta-vil predion, da se dezelnsnm zboru naroci, da izposluje pri dezelnem odboru lwlj«;e iz-vrS«jvanje gozdnega zakona, da bmlo paSe opravii'eiiim zivinorejeem na (lorenjskent omo-go^ene te pravie** zaft^iv.vr^evatLTa predli>jr je pov.sem umesten in ga le z ve?eljem mo-ramo pozdravijati. ker odnoLaji na (Sorenj-skem so ?.e re.s stra^ni. To je Le netuveno, kako «le!a(a baron Born t pa kranjska stav-bena druzba s knteti. Ob pri'.iki l»odem kaj vec poroeal o tern.
Ysekako bode to jako zantmiv predmet v dezHnetn zbom. Nasi neniSki iiberalci bodo sedaj imeli najlep^o priliko pokazatt. kako se zanunajo za narodno-gospodar^ki napredek naSega kmetijskega prebivalstva. Zastopniki naSega velepose^itva so namreO nekateri v kaj tcsni zvezi z imlustrijsko druzbo kranj-sko. Mortla razpava o tej stvari komu odpre o5i, da spozna kako prazne iluzije goju tisti ki mislijo. da je mogofe kako skupno delo-vanje z nemSkimi Iiberalci in veleposestniki v prid prebivabtvu, sploh NemSki Iiberalci in veleposestniki, naj bodo poslednji tudi kon-servativni, kar pa pri nas niso, so le zastop-niki velikega kapitalizma, pa niC drugega.
Ko 2e o tem govorim, naj omenim ne-kega posvetovanja, prikaterem jeknez Schwar-zemberg ugovarjal temu, da se je v nov na-Crt kazenskega zakona lovska tatvina ozna-Cila le kot pregreSek nedopuSCenega lova. Knez je rekel, da tatvina je tatvina, naj bode
lovska ali kaka draga. Dovolj je paC znano, kako baS divjadina kmetu najveCjo Skodo dela in konservativni knez vendar zahteva, da se kaznuje kot tat tisri, ki morda kakega zajca ubije bodisi tudi na svojem posestvu, in se mu tako za zmiraj vtisne sramotilni made?.. Mo?, s takimi nazori pafi labko hodi z levifiarji, ali za pravega zaslopnika naroda paC ne more^biti mesta mej zastopniki velikega kapitalizma.    ^""'7
Iz Seinpasa, lfi. januarija. — Poncni shodi v nasem bralncm drustvu stalno na-predujejo. Zanimanje mcd ljudstvom narasfa, posebno Ozeljan.ci so vredni priznanja radi obilne udele2be.
Pri zadnjib dveh shodih dne 7. in 14. januarja sla govorila i"1. g. Jiupnik HI. Gr&i in g. A. Ilele. u.'itelj v Oseku. Prvi je govoril o ?.ivinskej soli in o kmeekih domovib. (Jovori so bili tem zaniinivejfii, ker je govornik dajal priliko posluSaleem, razgovarjati se o pred-meti,
(J, ueitelj Hel^pajeu prveiu govuru do-vrftil zgodoviuo o trloreji, v dragem pa je ob-ravnaval bolezni vinske trie, opisal je easovno in krajno razAirjevanje posamif uili liole/.nij, in potem kakovosl in kotieeno je uavedel po-mooke proti vsakej bolezni, iu naein vpombe protipomoekov. Posebno nam je vgajalo to, da je got pod ueitelj glede razSirjevunj» in zdravljenja bolrznij vselej uavajal laslue skuft-uje. Tak poiik je ne le zaniiuiv. ampak tudi zdatni'jsi, nego samo teoretieuo pripovetlova-nje iz ktijig, Za prihoduji shod iiiitii je na-povedal, <la hoi'e dovr.^iti ponk o boleznih in posebno govoriti o trtui uAi. Itadi vaziuisti pvedmeta se uadejauio poseluut obilne ude-l.zbe.
\f. Osektt. Tukaj^nji obeinaiji sim-jejo Jiralno dru^vo*. IVavila so v kratkeni odposljejo visokej e. kr. vtadi v potrdilo. Danes je lukaj Aiailoiiijarsajspreiuljalasvojo ~'0-letnn, na mini holno liter, ko sit jo imeli odpeljaii v bolni^iiico, Vrafaje se, padla je uboga zena ii;i ledeiii poli ler si zlomila nogo. I leer s:» pripeljali spel domov, ker ui bilo pi'osloia v oddelkii /a hlazne. PopoMne so odpeljaii mater V bolui.MiiVn. l!bi»ga dm-?.iua! ¦ V J^empasu je v uedelju 1i. t. in, pa<da neka slara zeniea v ogenj ter zgorela. • • Snega iniaino se vedno na razpulago, Kar •e ga frez ilau slopl, pa po noei zmrzite ter lako napravlja ledene ptili in eeste.
Drugi dopisuik porot-a, da novo braliio clnistvo se bo imeuovalo -Slovan". IVMopilo je ?..» :?5 udov, kar je za Osek prav veliko.
— Tudi v St. lVlru pri (Jorici snujejo bralno iu pev.sko druslvo.
St*thtlka v Gorlcl 1. 1S93. Hodilo se je 5K) ljudij, umrlo .V.M), poroCilo HI parov. V stolni rerkvi: rojenih \')i (moskili IO.'j, iensk S'J), inrtvih v2(.K] (moSkih S*), zensk iOi), porocenih 'to. V iupniji sv. Ignaeija: rojenih Uti ^moskih 74. ?.ensk 7i!), mrlvih i:i!) (moskih 74. ?,ensk •i.">). porofenih W. V zupniji sv. Vida: rojenih i±) (moskih l»'.), zensk Ml), mrlvih '.«5 cmoikih .11, zensk 41), pororenih XI. V kuraciji sv. Roka: rojenih 71 (moskih il."i, ?.ensk 'M\), mrtvih (ill (moskih :{<», zensk ^7), porocenih HI. Lani je ledaj 50 o.seb vet umrlo, nego se jib je rodilo.
.Maskarada", katero priredi »tio-riski Soktil" na pustni torek pri ,Zvezili," obeta biti sijajna, ker odbor. pomnozen z veselienim odsekom zaCel je u?.e delati in misliti na to, kako bi slavno obeinstvn burkezi bolje zaba-vali. Drugih novih reeij za (joriro, ka-tere bodo pri ma-skeradi, pa danes s(> ne smemo povedati; PriporoCa se tudi gospieam in gospodom, ako bi uze sedaj, ko smo pred vrati, zaLeli misliti na ma-skerado, ter si preskrbeli polrebnih mask, ali da bi si dogovomo omislili za kake sku-pinc — katere bi bile .GoriSkemu Sokolu* v t-ast — odboru v ponos. — Pri maskeradi bo globa za vsakogar, ki ne bo maskiran. — Gospodje bodo morali priti v Crnih ali pa Sokolskih oblekah. —• Vabila se razpoSiljajo teden pred maskerado. — Toliko za danes.
mogoee   prihodnjie.
Prllos^a. — DanaSnji Stevilki je prilo-zen eenik tvrdke Kristjana Matlkneehta, na kateri opozarjamo svoje p. n. gg. ftitateljc.
„Gorlska ljudska posojllnica" — je naredila v preteklem letu zopet korak naprej.
To kaze med drugim njen denarni promet. Leta 1891. je imela 90,899 gl. prometa, leto pozneje 121.663 gl., leta 1893. pa 163,431 gl. Kakor denarni pvomet, rastla so tudi po-sojila, hranilne vloge in nazadnje tudi Cisli dobiCek. Posojilnica ima med ljudmi 126.709 gl. razposojenili, dolzna pa'je upnikom hra-nflnih vlog 94.519 gl. V denarnici |jc bilo konec leta 1893. za 5.047 gl. gotovine. V preteklem letu je dobila posojilnica nad 50.000 gl. novih branilnih vlog, kar kaze, da dobiva zaupanje med ljudmi. *
Pjosojilnica se nahaja v hisi St. 1. tik cer-kve sv. Ivana. Njeni uradni dnevi so vsakc nedeljo, ponedeljek in celrtek od 11. nre naprej. Od hranilnih vlog plaCiye posojilnica po ^•'.VVo obresti, kar je razmeroma veliko. Ve-f'ina denarnih zavodov placujelo le po 4°/,,.
Pleano vi\ie, katere priredi veselicui odsek „(ioriskega So-kola", prirno v nedeljo 21. 1, in. ob   4.   popoludne   v   ilniMvenili
prostorih pri „z I n t i z v e z d i".....
Pfiiieevnla se ho tudi eelvorka, .— 1'ilje iiirnjo vslop prosl, • Neudje placajo 20 kr ustopnine, pa se tno-rajrt ogiasili ;:a iislopuicn pri kakemu odhor-niku „(Jor. Sokola", ker brez uslopniee nima uikdo ustopa, na kar se bode slrogo pu-zilo, /, uslopiiieo se ima vsak izkuzati potem pri  vrulih.
I'stopniie se dobivajo tudi pri poslo-vodju „<Joriske tiskarne" A, Gabrsceka, v Gosposki iilifi si. 9.
HniK-t* novlfp ylej v 2. St. ^VrliiKtrca".
Ži»l<»zuiAki umik Tik!-Vidom.
INiiKl. r«SI.   1'iifil.  Kav).   Mrfl.
Ln-ilp. |>r.»l|i.   ,ni|i.     |i>i|i.     |io|i.
Ti-I.....O.Hi,    K"JS  <»•       |.;t;(   K,       K,(i;»
<iiinjiiti  ....       ,1 M>Jj ',("„»I   l.ftt    ,    .   N.H'2
Nulnpžina   ...       ,   I •)¦!() 10'       h.'M   H.H7,   !l.4.'i
Uiviu-Doiin ...      ,   j   •       •       r».:i(i    ,
'iVžii' .....     ,    '.c:w 10:10   ri..'i7   N.r»s io,:»o
Umiki.   .   >.   .       ,       '.»:i(l|(K«!l   (l,o:i   «MlTi lll.f*Jt
/.»Kia.l.....       !M7HKil   «.!t   !M4 II.
/ilnoSMiiiiMi.iiliiVi'     ,        •     |or»7   <t.'20   O.UHI.IKI
Hiilti).' Suvmlnjp  .        ,    I   •     »1*07   0,'JN   »,l»7 11,'lSt
i..,,.:,...                        /Muli. lln-iKt ii-in <i,:»7 «i,:iMi.il
"'    •    '    '    ' UMh.  10-117 ll"Jrt  IU7   11.4011..M
Kiiriiiin.....lOdOtNli  7.00 '»..V. 1-2/20
VMnn    ....   I>.ili. |H)'.">7 1'J'i.")  '/,ir>    ,      l.ižo
[MiS. Nurl.'P'»M.;ri»M.-Nnrf,
Lril|i. |ni'il|i, pr«'<l|i.   |Hi|i, . |Mi|i.
VMmu    ....   (kili.   'i K.    •    , 7"it! :ww  r»"20
Kiirmin.....4-     *»rir» 8'4<i: 4-4<» »MO
,.„,•,,                         i IluL U'ftl  7'«HI   !)'0-2  4-ri«}  0'4rt
11,1 • • ' ' H)iih. 4-17 7-tr» i)"Jt vir. 7or» Miiliiji- Si»v»iliiji» . , I .V 7"j:i o-:tl - .VA"i ' • Z«Iniv*.'ii)ii-(iia.liA.>     ,      .V||   7'IMt  !»•*»  -V:M     '   •
X:i»mi.l.....I r.-itt 7':»:. «»-17 r.to 7±i
l««»nki......:.:u 7<:» '.»-riii r,-4'.» 7-:to
Trii."......r»tt  7-:.» 10-OK  .VM>  7-M
Hivi»-n.'\in ...       .!¦•¦•- - 10-:*I ¦-•......•¦¦
Niil.rcžiiia ... „ li-10 .S'ižl 10'tU 7-¦--; 8"2t liiinjiiii .... , J 7-ot ¦¦••¦¦¦ 11-01 7-18" 8-31» Trsi.....IMi. | 7-J8  8-r»011-18  7-:«»  847
(Jniiz sold, bcdriickle FoulArdft 7i kr. bis fl. 3.05 :
1>. — Mel (en 150 verseli. Disposil.) — «i«wie Nclovnrzo, Hi'tsso inn! fHrltl^e Scidcimtoffo von 45 kr. Iiis II. 11.«.» per Mc'.or • - clatl, itrritrcifl, kar-fieri, itomusliTt. Daniaslo etc. (ca. '210 vorsch. Qnal. ttml 2IK10 vi«i-si'li. Farlion I)0H>ins eU1)-. port"- unci ; znllfivi in (tit- Wolnmn^ an IVivalc Muster uintre-Iwml. Hrii-fr ko-li'ii 10 kr. unci Postkartcn 5 kr. Porto nacli ili-r Scliwciz,
S<>hlfii.Fttlirik U. Homtcl.prK (k. u. k. IIofl>.» Zflricli.                                                            (2)
IjpsSxSSSSZSXSXSSj
ZAHVALA
Z glnjanlm  sreamizraka sveje
najtoplajio xahwalo vnm prljata-
IJam In znancam, katarl so napo-
aabljlvaga
,.STIU€A" JANEZA
koK nadln izrazlli svofa soialja, ialujofia 4
K«mn|«, IB. }anuar)a 1884.
Dr. Anton Perco
stamije na €orso Francesco Giuseppe St. 36
ordinuje: od 2. - 4. popoldne in
zdravi po novejSi vodni metodi
Supnika mons. Kneippa.
Mlada psica
(unglezka   doga),   uislo   pleme,   2  leti
slum, jako   velika,   se  proda prav po
ceui. — Kje? — pove urednistvo.
St. 836.
Bazpis u^iteljskih slnzb.
V tolminskem Solskem okraji namestiti se imajo sledeCe slu^be:
1.  Mesto u&telja ali poducitelja na  Stiriraz-
rednici v Bovci;
2.  Mesto poducitelja ali uCiteljice eventualno
poduciteljico na  trorazrednici   v  Ger-knem;
3.  Mesto patovalnega  ucitelja  za   R e k a -
Poljice;
4.  Mesto ucitelja  ali  podut5itolja na podru-
Znioi na L u b i n j i;
5.  Mesto ucitelja ali poducitelja na podruznici
na ^agi; 6! Mesto ucitelja-vodilolja na enorazred.tiei v Podbrdi,
Potovalni uftitelj ali podufiilelj ima 100 gld. na potnini in vsak podufiitoy fiO gld, osobne doklado.
Dohodki so dolofioni v dozolnih posln-vnh 10. nmrai 1870 in 4. niurca 1H7H.
Pioflnje h postnvnimi RpriAovali, pronllc-i iz (li'iixih okrajev tudi z xilmvni^klm upplftn-vnlom je vloziti potom e. kr. okrujno Solsko nliliMli v II tednib od ilnovn razgliisu v „()HHerviilorn Triesliiio",
(!. k. oki'djni nolgki Bvet, v
Toliiiinn due 7. januarja IKfli,
Predeoduik.
58700 gold.
odd a nkupno, ali tudi v mnnj-Aili Hvotnli proti varuoj nknji-^l»i na xomlji^,o '/m (!<>o obn»Htij ci'i'kvciio oHkrlmifitvo v 8(»m-paHU dno 1. niarcija 1S04. roiiudho naj ho podajo UNtinoiio ali pimnono ^ipnik'i AtMnpaHkcinu.
Dr. Mono jSivotni Imlziun
»ler
je nad !10 lei ziimm, prebavljnnje in hIiihI pospeMijori» in napenjanja uilNlru milo razloplnjoce
domafta traditvo. Velika slekl. 1 gld., mala aO kr. jto pnftli 20 kr. veft Nn vhpIi ck'lih /.iivojniint jti tnojn Iu cloilaiiu, znkonilo varovana varstvana cnamka. Zsiloge skoro v vseh   le-kiU'nab Av.stro-Ogerske. Tarn ne tudi clnlri:
Prasko doma6e zdravilo
To sralsU'o pospeSujo prav ixborno, kakor .svedofijo mnojic skuSnje, ubenjo. zrnenje in lo-icnj(> ran ter polcj? IcgaboleSine. iistlaiqa
V fiknUlc*h uo ttS kr. in---------~ -—
25 kr. Po poSti 0 kr. vci Na vscli I'.olili zavojniuii je inojii tu ilndann zu-konita varstvena znainke.
Olavna saloga
B. FRAGNER PRAGA
St.30S.S(M.Malafltr«iiii>lek»rnaf,iirl&iioiHorliuM
08*"*   I'ofilna razpoSiyatcv v»ak daa   "^p8J
2    Svedarna na par    I
¦                 AloJzIJa Badsrja                 I
A    v Gorlcl, Semeniska ullca St. 24.     I
4   Odlikovana na razuih svetovnih rawlavali,  na  9
A             valiknnski razptav; 1. 1888. pa z              A
f                  zlato svatlnjo                   ˇ
ˇ      1. Ponuja fastiti duhovg«ni in  east,  ccrkve-  T
4  nim o«krbni5lvom svoje svefe in torec iz Cistcga  #
¦  parantovanega Ccbclnepa voska,  izctclane  pod   A
A   nadzoi-slvom  preCastilejpi   knezonadSkofljskega   T
¦   ordinarjala poriSkepa; na vseh je pritisnjena   • I  tvorniSka znamka, protokolovana v rcpnlrih e.   A T  kr. olilastnge.                                                     I f      Cena znaSa gld. 2.80 za kilo s platilom po   J
¦   enem lelu ali pa«3% popusla pri takojSnjem   • I  placilu. Narofila fe.2 4 kilo poSig'ajo se prosto   ^ T  poslnine in troSkov za zavyanje.                         T f      2. Velikonorna  svefa  tudi i* Hstega  voska,.*/
4     ¦. Izdelujejo sc tudi svece in  torgc za raz-  ¦
¦ vitljavo in pogrebe itd. namrei:                         A
.   a) Svefe vo&tene I. sostava po avslrijskem na-   I
f emu gld. 2.80 kilo                                    ,    f
¦ b) SvciVs voSJene I. sostava po lombardskem in  A
i   beneSkem naSinn gld 1.80 kilo.                         I
f            Pogoji gornji.                                           I
f     5. NajlinejSe kadilo I^Rrima  Orienlale  gld.   T
¦ 1.20 kilo.                                                J
f     6. Kadilo nizje   vrele  v zrnih  70   kr. kilo,   f
A kakor tudi slorni in guray Mirra.                       A
¦     Da so svecc iz pravega cMstcga cebelnoga vo-   A
4  ska, garantuje se s 1000 gld.                              I Y        i —...¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦u»iw»«i|tta
{vfTTfmTffWWWVgTTWVVT^
Tender Slabanja
srebrar V GORICI (G6rz   uliea Morelll 17
se preporoi-a pree. duhovScini za napravo certvenih posod ia orodij iz ct?te{?a srebra. alpaka in medenin:
kot: monStrane, kelihov. ttd. M. po najnizji ceni v najnovejsih in lepih oblikab. Slare re«'i popra-vim ter jih v ognja posrebeim in pozlatim.
Da si zamowgo tud! menj premoinc cerkve o-raisliti razne erkraie stvari. se bodo po idji precast, p. n. gospodnv narofnikov prav ugodni plat-ihti jiogoji slavili      IlnMrovani cepik firanfco.
Knji^arna in prodajalnica papirja
3- pallich y Gorici
prinoroca UnstroTanc in modne i-asopigc
in knjfge vseh vrsf. Dalje priroua vscli vrst pisalnib in SoLskih potrrititin po najnizjih eenah.
Sprifo»valo.
P01lpis.ini m li'in puliju>»m<>, da nam je yospod France II r n i 1 i, zvonar, zvnnme wise lhnu> rerkve sv. IVIrn. nnlaiittio jm> ojstri pojrodbj prelil. Tako, da je mis presenetil x dolom, da .sum \re in ImljSe vdobili, kakor smo prirakovuli; delo je laksno, da mojitra aanio livali.
Zvonovi imajofiste, prijelne, milodoneee glasove in veliki zvon z niogoenim nizkini brenfanjein.
Priporooaino mojstra vsakemu zupanstvu in fiu-nim pntlslojnislvoin
Zvonovi imajo naslednje jrlasove po jrlasbenih erkab H, c, d,; s tezo -WOO kilc*rr.
r &, l*/ru, 2ft. dwewbm 1H93. v inienu vsoga prebivalstva
Joief Mervic, denarniear, podzupan; Valentin Oeruic, podzupan: Ludvik Lurina, zupnjiski-eooperator.
I   Anton Potatzky   1
J         v RasleJju star. 7 v Gorici         |
I prodajalnica drobnega | | in ntipnoepSkega blaga |
*                   na drob.o in n» deholo.                   *
J:--------------------------------------   »
«j                          Jedino                           *
|  in iiajcenojSo kupovalisco.   ¦
* za kupovalce in razprodajaloe na dez>li, ¦ X-              za  kroSnjarje in cunjarjV.               -a
*' fevljarskib,  krojaskib, pisarckib,  popo-  ;<¦
*          * tnvnlnlii in kadiinib polrebsiin.           «
*                 Zktraka oaavala.                 *
*   Vozh'ki  in aloli na knlrsiib za   olroke.  * |               Sirwie za geaala.                I
*   posebno-l: Seim-na za zi»k"iijav» in lra\f.   J
*           IVfisim dulim pazili na na>lov :          »
| Na sredi Rastelja §tv. 7. t gDjr- Proti hripi -•(*.
imonnjojo vsi pwftsnrji zdravilstva kot ubva-varujuOt* sn»dslvo
konjak.
Iz  vina  v  svojili  viiio^'tadili  distilnvaiii konjak po>ilja v .^tck1i>nii*ali po :)1.. lib a po po.;liii>in jiovzi'ljw za 12 j:ld. Jos. Kravamia, vinouradnik in knbar ziranja
v PI u j u [PcHan| Sla|fvr.sk«.
Ustanovil I 1767. Johann Jakob Samassa.
Ces. in kralj.

tlvcrrni zvoiiar
ffil
ALBERT    SAMASSA
v Ljub^jani
Harmon, in melodicni glasovi
z izbarno pripravo za zv&nenje. Zvonove do 40
centov more zvoniti en mm moL  ('ista kmina $
srebrnobeto blUeobo Mocan cist gins.
Garancija pet let. Cerkvene pripravo iz inasivnega brona* sveeniki, lustri, svetilko, al-tarni kH^i, kanonske tablico, lonci za cvetlice it<l., dalje gagilnicp, puin-pe ogi'aje pri studencih, vontili itd.
Obfiine in pozarnc   brambo   dobe   naroi'ila tudi na obroke.
Spominjajte se ob raznih prilikab „SIo- [           „C;orfeka tiskarna"- x\. OabrSfek priporofa
guiih" Solskih zavodov.                                          | moderne vizitkc po nizki ceni.
Ribje olje
lekarne Cristofoletti.
Ti pristii ilje je izbsma sreistvi pnti ptSRiR bilezii* In pnti splisii abmmtilosti.
Cena originalni steklenici naravne vrsle rmene 70 kr. »                             ,              n                  bele   1 — glil.
Ribje olje z zeiezom.
To olje se priporoCa posebno nervoz-nim in Sibkim otrokom.
Ribje olje z zeleznim okisom.
Z njim se ozdravijo v kratkein prav go-tovo vse bolezni na kosleb, skrofoli, pdman-kanje krvi in splosna obnomoglost.
Cena steklenici 70 kr.
Opomin. -— Olje, katero dobivam naravnost z Norvegkeya, predno ga nalivam v stekleniee, vselej kemiski prei§&emt da morem svojim odjemnikom garantovati pristnost in zdravilnost.
Elizir iz Kine in zeleza — CristofolettijeY
najbolje sodelujoce sredstvo z ribjim oljem, je najboljo proti poinankanju krTi
___________Cena steklenici 60 kp.
SvojjJ veliko zalogo
olja  iz  oliv
piiporoi-a
KnrH-o qui. Carlo Oortan, via faseraia I. Tr>t [naspr. pivarni rUsi»n J
Xajrrn«-j>i slnvmski dii«wvnik
„Edincsi",
t;!.t>i!o s'r»Vfii-k»-^a poKti«-nr«a draMvo za Pri-itioi-sko. i/baja v Trstn in sfanf" 2a eelo leto !» -rid., za po! l,-ta ."» fH„ za felrt tela 2 «W. Tm> kr. in fM kr. na mesec.
Naravne Mhieratae  wode   iz  raznih
Koey^ai, fawwacawlifial la tfrogarijski
I la iznr*tnof pri-jetoe«a okasa In kemidno 6l»lo. Rieje olje z ielezoai   all  iel«znlm
Rajetslejia zvepleeoki&So apaa c. kr. kmetljske sale v Qerici sa wiaarsko
Zerevila   mb   iiwleo,    keajskl   cvet, keajskl prasek, foveji praiek. Homeopaiidna zdravila.
prudaja novoi[-brt«ovli»-t«a b-kartia
Braiinitxi^r v Uahatisiu At. Ml
V    ll.tiffMfl
Alojzija Qliubich-a.
Edina tovarna
„Catfe Vittovia'
V TRSTU.
K.i\.;i .ViMLiii' Ja «Mna svoj* vrsla, kit
nd.i «-• Mat, Liirjr lynw pi.^brii.-l, d.iirj ni tu-l ..'.mIi;..:; helonijalii* h«««t
7. mi-Urn j<» stastna. \k»» jf |»:i pritiit-Aiin <i. <y>•*!!;.. pr.ivi- Liw, |»i-.t,tui- ixborna!
K:ii..i .Vi:f«.ii.i* -•• vindiit rcni, l»;ir je i/ndi /A%.)\\U,,i i/Ui-it.i, kitpilitii in i-koii'iitiiioh. \/.'-w\l kih - <!.>t.i 80 vadjih Al-h,- ku..
S iw.tw. ,Vi!ton,i" |ni|ii.iiiiri|i> t,'nt.tw. 200 81 stolkav v |>imult  ¦< Lol.ttitj.ilic'i  k.t\.>, k;it'T;». in  -
i-i'l"   lill.l'IlH-    \i''<\    \>i-:>'\\!l     111    /llll-l.l    111-  :.|;ill>-  |Mi
t'M. IM); d.«.K. |..i k.is.i .Vin«.iia* -(;tn«- I.- 60 kr
,\,,\,.uv,  r.(?.l.i'.A   VU. I¦'•!".  fc-ar  j*> t-iuLo 200   ai
Voziti lisfi in tovoriii listi v
Amerik o.
•   Ki'iilj«'vski iM't^rj^ki po-lni (larobrob
„K«tl Htfihra Lfni«i" iz Aiitv(>rj>eiiM
iliri'ktjio v
New Jork & Philadelfijo
koncfsijoiuivana rrta, «mI r. kr. avstrijsk*' vlaib1. M'A npni.^mia jxl^rovarja tmuo; kojircsijovsirii
KHfop
„Red Star Linie"
rm DUXAJU, IV UVyrit^H^>>f>  17 ali pri
JOSIP-U STRASSERJ-U
Statbureaii   ^   rotmiu'rcu'llcr   florrcspondent der k. k. Slaafsbalimu in Innsbruck
^S]ai..]aiL^IlSLaiSSmSS]«
K'lnp'ii.i ati.iliz.i i,'<i>|.iMl.i Avgusta Vlai lhalarja, |>r')f'»nj.t ni c. kr, ukad>-niiji z:» k»( rij<> in niMni.ir-.tv..: p.-.pnilt Ivana Parhaux-.t, pn
f.-^».i;.i k'lniji' in z.ipii"«2crifv<'i izvt'ili'iira: kt-niii'm ;ir;;i!i!r'ktv.'-t»-liii'>!«»riSk«-ifa pn.-.kn;ali»<'i( Ivana Hani Hufear^Ja, isl i'.l. krikm- tu.li l.isk.ivu miit>t>j,< iim.^i t,.Hi.'iiili /..liavtiikov iLiji. riaziv:ijo k.iv.. Imi.I.m'ij. >!ii: A>- z>> d«.-ti.viiii(., il,i !i. kavo r.ibiy. z.« n.-kat.-i lii.l!ii-!iic.>, iti.hi(Mlflni z.ivmli, k.iI.-(.-iji in -..'i(itiii;(*ji il.ili-  il.t  knli<-:ilii>-E|li  ltt.i-l|ii» |.>ipra;ilji>jl» pn  tlji         \r
t.» s-ijajim pnirjiij". <ia kavi .Vittoria* ti.V il.kii«'» prv r!ii-:<) ini'il wiiii .Id z.laj zii,i:ii;nt juin.-ili.
• :<.!.»vi. je ti.n-j, d.t b>< !.. ki.vi) nil.ila v^ak i>.ii;'i'i.i. kt.ji jf mar Z'lr.'ivljc in »tfilnj.i.
Uzorci   tar«zplaLno.         /a   |.n<-k:iNiij..  ¦¦
taiij.i.iil,,.!/- p.. p..J!i zavi.ji po 5 kll jm.ti jmuz.-Ij 3 gltf., ak>. <-<• y olmiil in /,.lo?jnka fl. 4u Oa w Tr«tu, fiizz.i I.ipria ¦>.
Z.il'.zn     • limii-i p»„p. Kr«i.-.-i Stfi'kiT, ,        . ('li'i'viiijaim p»sp.   liiu-o'ppi'   llr«'<i-r, l'raiic;u
mwwmwwwwmmwmmmn
|0«y ak avjaiaKmmSjatSS Si
(ilanovir
M »l
i
M B
B B B
B*w
skoro iiov m* prodti po   i.
pov«» iiredniltvo.         f
KaMi .BkaMakakjacakakakykakaka^m:
I!
roeeeeeeeeeeeeeeoeeee
Li'karna ffk zlatnenm driftv-item it jabolku"
J. PSERHOFER
"ja     niinaj. i.,
Sliiirerstrasse
15.
Kpi distilne kroglice, >»*ije univerzalne kroglice
iini'tiovanc, zaslu/.ijo .-.li-dtijc hm- po v>ij praviri. k»-r je \ r.'.-iiiri J.iko timo^o bolc/.nij
1 v k»)jib so ti' knvljin' zarrs .'/.vr>tno urinkovalf.
i           Xe iuiio'ro dt'si'tletij so  tv kwAwv splosno >-avS[rj<u** iti jti lualo obilciji,   kj»M* I
i bi iu> imeli vsaj malu zalogo b-ya izborm^a doiuatrjra sn-dstva.
!           Mnojii zdravniki ho priporo»-*.'vaIi in priporor-tip-io (•' krojilitc kot donuu'-o sred-
stvo, vzla*ti proti xavm bolcznint, ki nastaiuvjo vslcd sjain' probuvo in v.-h-d ohstrilkclj. (>d Mi kn.Jir -turn-: 1  skatljtta  s  15  kro^'Hcaiiii  »l kr.. 1 zvltok s 0 Skatljieaini 1 sld. 5 kr.. (^ si- po>ij<- m-fraiikovaiio proti povz«-tjn pa 1 sjld. 10 kr. lie se poprej vpostj*' ilotiartit zm^ck. potnn stain- postnim- prosta   posiljatev:
i 1 zvitok krojrlie L -Id. 27> kr.. 2 zvitka -1 {rid.  30 kr.,   :;   zvittti   :{   |rUI.  lio   kr., 4 | zvitki \ phi. -U) kr.r 5 zvitkov ", -Id. :»i kr., 10 zvitkov «> «rl«l. ^(» kr. (Manj  ko je-den zvitfk se no more posiljati.)
Pros! se, izreeao „J. Pserhofer-Ja kri eistilne kroglice"
zabtevatt iti na to paziti. da ima napis na pokrovu \sake Skatljit-n  na   navodilu   o
uporabi stoje^i podpis J.
iti skcr z rudeciml irkami.
# Balzam zoptn- »zel>IinoiJJ!*fJJ; Zivljcnska iwiu-n SS.lua'S^r' l
^  fek -to kr. s pt.stnine pr«»-tu p..;i!]a!.vi;.. »jr» kr.
Sok od ozkega trpotea %*L?L ^ii^korski prasek za prsiJSS1';
-••-¦•             v"          *                     i.-.11.., pjl5lnjne prfi;,to pusiljatvgo 60 kr.
1 stekl. 50 kr.
Am
20 kr.
Americansko mazilo f'K.-^'l;' Taiinoi'hnin-poinada J l^S[S
-•«> kr-                                                                "' *n^tvo z.v ra«t iasij. t puSira -' 0d/      *'            '
IVasek z(>porpHtntMio^;^^ Univoraalni oblii nVWr* 1 ' po5Uja4>«.-, kr.        &i ^ *|,oSL ,,n'stt> riiivorzalna cislana sol „t,rS;.„
All«"elski   balzaill   l *-letk'niea r»° kr. tlmiai-fCsTfiMvo iirutl slabi prebavi, 1 zavoj I j:M.
Razen tu imenovanib prepratov so v zalojri $e vse v avstrijskib easnikib ojrla-Sene tu- in inozemske farmacevtiske specijalilele ter se poskrbe vsi   prednieti, ka-terih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje toCno in najeeneje.        Poilljatve ' po poifl izvrSujejo se najhitreje proti temii, da se pr »j vpoilje denar, vecje na-roebe tudi proti povzetju zneska.
6e se preje vpoilje denar (najbolje s poitno nakaznico), potem je poitnina mnogo cenejsa, nego pri poiiljatvah proti povzetju.
Izdajate^ in odgovomi urednik And. GabrSCek.
Tiska .GoriSka tiskarna* A. Gabr5«ek*