leto xl., št. 4 Ptuj, 29. januarja 1987        cena 100 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
IZ VSEBINE:
O količini in higieni mleka (stran 2)
Spet zapleti s premogom? (stran 2)
Nova interesna skupnost (stran 4)
Center za socialno delo (stran 5)
Prostore kluba želijo nazaj (stran 6)
Dražje
stanarine in
najemnine?
Delegati samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Ptuj so
na seji skupščine v torek, 27. ja-
nuarja, sprejeli Družbeni dogo-
vor o skupnih izhodiščih za obli-
kovanje stanarin v letu 1987 in
obenem še sklep o povišanju sta-
narin za 57 odstotkov, najemnin
za poslovne prostore pa za 80
odstotkov. Sklep bo veljal od 1.
februarja dalje, vendar le v pri-
meru, če bo omenjeni dogovor
sprejela večina skupščin samou-
pravnih stanovanjskih skupnosti
v Sloveniji.
Zanimivo je, da je dogovor
podprla večina delegatov, raz-
prave takorekoč ni bilo, le dele-
gat krajevne skupnosti Boris Zi-
herl je menil, da je predlagano
povišanje stanarin previsoko gle-
de na rast osebnih dohodkov in
pokojnin. Povišanje stanarin je
eden od »normalnih« ukrepov, s
katerim naj bi polagoma dosegli
ekonomske stanarine v Sloveniji.
Kaže, da sedanje povišanje ne
bo edino v tem letu, saj je plani-
rano vsaj še eno povišanje v dru-
gi polovici leta. N. D.
J oh je
luštno!
Zima je za otroke res vesel letni čas. Seveda, če je dovolj snega in
če so povrh vsega še počitnice. Letos je pravočasno nasulo dovolj sne-
ga. Čeprav ga sonce in topel veter dan za dnem po delčkih odnašata,
ni bojazni, da bi prehitro skopnel. Vse kaže, da bodo letošnje počitni-
ce res prave — zimske. jg
Foto: M. Ozmec
SLOVESEN ZAKUUČEK 25. SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA
Nosilec letošnjih srečanj je
občina Ivanec
v Rogaški Slatini je bila v soboto, 24. januarja, slavnostna seja
Koordinacijskega odbora 25. srečanj bratstva in prijateljstva, katerih
nosilec je bila občina Šmarje pri Jelšah. O poteku slavnostne seje, ki
je bila v^kristalni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, poro-
čamo na 3. strani.
Na slavnostni seji je bila opravljena tudi primopredaja sedeža ko-
ordinacijskega odbora bratskih občin: Cakovec, Ivanec, Klanjec, Ko-
privnica, Krapi na, Pregrada in Varaždin iz SR Hrvatske in Lendava,
Maribor-Tezno, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah
v SR Sloveniji.
Nosilec 26. srečanj, ki bodo potekala v letu 1987, je tako občina
Ivanec, predsednik koordinacijskega odbora pa je postal Josip Jako-
pec, predsednik občinskega sveta 2^H Ivanec, ki je v pozdravnem na-
govoru tudi nakazal glavne naloge iz programa aktivnosti v letu 1987.
Za podpredsednico koordinacijskega odbora pa je bila imenovana
Marija Dobrijevič, predsednica OS ZSS Lendava, saj bo ta občina no-
silec srečanj v letu 1988. FF Poto, l. Cajnko
Primopredaja sedeža, za občino Šmarje predaja sedež Ludvik Kučiš,
predsednik OS ZSS (levo), za občino Ivanec pa ga prevzema Josip Ja-
kopec, novi predsednik koordinacijskega odbora (desno)
0 DELU KOMUNISTOV V SZDL
v Ptuju se bosta jutri na skupni seji sestali pred-
sedstvi OK ZKS Ptuj in OK SZDL Ptuj. Vsebina
skupne seje bo namenjena razpravi o stališčih CK
ZKJ o delovanju članov in organizacij ZK v
SZDL. K temu bodo dodali tudi konkretno oceno
stanja v občini.
Za tem bo vsako od predsedstev nadaljevalo z
dnevnim redom na ločenih sejah. Obravnavali bo-
do predvsem organizacijska vprašanja in druge
sprotne zadeve. FF
Včeraj so praznovali v Gorišnicii
v dvorani zadružnega doma je bila sinoči osred-
nja slovesnost ob prazniku krajevne skupnosti. S
kulturnim programom so se predstavili člani pro-
svetnega društva s sekcijami in otroci iz šole. V
Slavnostnem govoru so spomnili na letošnje nalo-
pe, ki so v primerjavi s prejšnjimi izredno zahtevne
bodo zahtevale zavzetost slehernega krajaina.
Skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnost-
mi in drugimi nameravajo modernizirati precej ki-
lometrov cest, najpomembnejši odsek pa je gotovo
Muretinci —Bori. Krajani lahko letos pričakujejo
tudi telefonske in vodovodne priključke, DO MIP
pa bo v Muretincih odprla špecerijsko prodajalno.
MG
V Kidričevem
prvi del
tuje opreme
v tovarno glinice in aluminija
v Kidričevem je konec prejšnjega
tedna prispela prva kompozicija
štirinajstih vagonov, v kateri je
francoska firma ECL dobavila
TGA prvi kontingent opreme za
modernizacijo proizvodnje pri-
"larnega aluminija. Točneje, gre
za dobavo manipulatorjev za no-
vo elektrolizo C ter peči za anod-
ne bloke. V TGA pričakujejo, da
J^odo z montažo nove opreme
'ahko pričeli že koncem prihod-
njega meseca, saj se izvajalci
gradbenih del nove elektrolize C
>n obrata anodne mase držijo do-
govorjenih rokov. - OM
Del opreme iz Francije pred obratom anodne mase. Levo zadaj že raste
novi obrat za proizvodnjo predpečenih anodnih blokov.
(foto: M. Ozmec;
ZBORI SKUPŠČINE
OBČINE PTUJ
Prve seje
v letu
1987
Predsedniki zborov Skupščine
občine Ptuj so sklicali ločene se-
je zborov. V skladu s tem se bo-
do II. februarja sestali delegati
Družbenopolitičnega zbora, na-
slednji dan pa že Zbora združe-
nega dela in Zbora krajevnih
skupnosti.
Delegati vseh treh zborov bo-
do obravnavali poročilo o delu
družbenega pravobranilca samo-
upravljanja Ptuj in Ormož za le-
to 1986, sklepno poročilo o ures-
ničevanju programa drugega ob-
činskega samoprispevka za grad-
njo šolskega prostora od I. I.
1982 do 31. 12. 1986, in poročilo
o izvajanju aktivnosti v zvezi z
usposobitvijo centralne čistilne
naprave v Ptuju v obdobju
1983- 1986. Sklepali bodo tudi o
spremembi sklepa o uvedbi za-
časnih ukrepov družbenega var-
stva v DO Agros Hiko Olga Me-
glic Ptuj, o predlogu družbenega
dogovora o združevanju turisti-
čne takse, o osnutku družbenega
dogovora o pospeševanju drob-
nega gospodarstva v občini Ptuj
in o predlogu programa dela
zborov občinske skupščine za le-
to 1987.
Zbor združenega dela in Zbor
krajevnih skupnosti pa bosta v
skladu s svojimi pristojnostmi
obravnavala še informacijo o iz-
vajanju sanacijskih programov
po zaključnih računih za leto
1985, izvajanju predsanacijskih
programov iz polletja 1986 in
pripravi predsanacijskih progra-
mov po periodičnih obračunih
za 9-mesečje leta 1986 ter o več
predlogih in osnutkih odlokov.
Vsi trije zbori imajo na dnev-
nem redu tudi volitve, imenova-
nja in razrešitve ter predloge,
vprašanja in pobude delegatov.
V teh dneh se vrstijo seje od-
borov posameznih zborov, kjer
podrobneje obravnavajo gradivo
za seje in oblikujejo stališča, ki
jih bodo poslali delegacijam v
OZD in krajevne skupnosti, da
jim bodo usmeritev pri oblikova-
nju lastnih stališč do posameznih
vprašanj. Večina delegacij se bo
sestala v začetku februarja.
FF
UVODNIK
Sanacija izgub v
gospodarstvu
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so
kot živi organizmi v naravi, izpostavljeni različnim vplivom, ki
ogrožajo njihov razvoj ali pa celo obstoj. Zelo splošno primerjavo
med živim bitjem v naravi in organizacijo združenega dela lahko
v konkretni obliki predstavlja dejstvo, da za oboje velja določeni
življenjski ciklus od začetka (rojstva — ustanovitve) skozi razvoj
do obdobja zrelosti, le konec je praviloma različen. Če za živa bi-
tja še vedno velja naravna zakonitost, da se vsako življenje konča
in organizem odmre, kar pomeni začetek novega življenja za dru-
gi organizem, to praviloma za gospodarske organizacijske oblike
ne velja. Lahko pa tudi za nje velja, če te organizacijske oblike ne
vzdržijo konkurenčnega boja, kjer naj preživijo močnejši, sposob-
nejši in uspešnejši.
Prav to, da bi organizacije združenega dela čim uspešneje in
trajneje poslovale, je osnovna skrb vseh zaposlenih, saj to zagota-
vlja ustvarjanje vedno novih materialnih dobrin, ki so potrebne za
preživetje in nadaljni razvoj sedanjim in bodočim rodovom.
Primerjave so podane zato, da lahko hitro ugotovimo, kako
so tudi organizacije združenega dela s področja gospodarstva
močno ogrožene in podvržene različnim »boleznim«, epidemijam,
nazadovanju in zaostajanju v razvoju, pa žal tudi propadu. Vzro-
ke za te pojave običajno hitro ugotovimo, le zdravljenja vedno in
povsod ne znamo ali ne želimo sprejeti.
Namen uvodnika je podati nekaj ugotovitev o tem, zakaj
ni(so) sanacijski ukrepi v našem gospodarstvu dovolj uspešni. Hi-
tro pa se lahko dogovorimo, da so taki ukrepi potrebni tudi naše-
mu, ptujskemu gospodarstvu, ne glede na to, da smo kot sestavni
del jugoslovanskega gospodarstva, ali bolje rečeno socialnega
modela gospodarstva, s številnimi predpisi in socialno politiko
močno zaščitno cepljeni, tako da nam tržne zakonitosti in zdrava
gospodarska konkurenca ostajajo le kot neuresničljiva potreba.
Posebno obravnavo in spoznavo pravega stanja ter določitev
določil obnašanja morajo povzeti tiste organizacije združenega
dela, ki s svojim poslovanjem ne ustvarjajo dovolj dohodka, ki
naj zagotovi nepretrgano proizvodnjo, normalno raven osebnih
dohodkov zaposlenim delavcem in toliko ostanka dohodka (po
knjigovodskih predpisih je to čistega dohodka), ki zagotavlja iz-
boljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Ko to ne dosega,
posluje z motnjami. Hujša oblika poslovanja z motnjami je neli-
kvidnost, to pomeni primanjkovanje plačilnih sredstev za porav-
navo obveznosti do dobaviteljev surovin in repromateriala in tudi
za redno mesečno izplačilo akontacij osebnih dohodkov. Najhuj-
ša oblika poslovanja z motnjami je izkazovanje izgube med letom
v trimesečnih bilancah in po zaključnem računu.
Zakon nalaga organizacijam združenega dela, ki poslujejo z
motnjami, da morajo v predpisanih rokih pripraviti predsanacij-
ski program, ko gre za motnje in izgubo med letom, in sanacijski
program, ko je izguba izkazana v zaključnem računu.
Celotni predsanacijski in sanacijski postopek zajema opravi-
la in ukrepe za odstranitev vzrokov nelikvidnosti, vzrokov za mot-
nje, nastale v poslovanju, in vzrokov zaradi katerih je nastala iz-
guba po periodičnem računu oz. zaključnem računu. Namen teh
ukrepov je odstraniti vzroke, zaradi katerih so nastale motnje oz.
izgube, nadomestitev manjkajočih sredstev in zagotovitev pogojev
za trajno uspešno poslovanje. Vse to mora vsebovati program
(program za odpravo motenj, predsanacijski program, sanacijski
program), vsebovati pa mora tudi seznam delavcev in organov, ki
so odgovorni za stanje, kot tudi imena tistih, ki so najodgovornej-
ši za uresničitev programa.
Ob bežnem pregledu informacije o izvajanju sanacijskih pro-
gramov po zaključnih računih za leto 1985, izvajanju predsana-
cijskih programov iz polletja 1986 in pripravi predsanacijskih pro-
gramov po periodičnih obračunih za devetmesečje 1986. leta —
gradivo bodo obravnavali delegati na februarskem zasedanju ob-
činske skupščine — ugotovimo, da je lansko tričetrtletno poslova-
nje zaključilo 6 organizacij združenega dela z izgubo in 31 s huj-
šimi ali lažjimi motnjami. Najresnejše težave so na področju in-
dustrije, prometa, turizma in gradbeništvo. Ocenjujemo, da je pri-
bližno polovica gospodarstva občine v resnih težavah.
Postopkov sanacije se gospodarstvo ne loteva dovolj odgo-
vorno, programi za odpravo težav so v glavnem zato, da so zado-
sti »črki zakona«. Prave sanacije stanja oz. ozdravitve, kot smo
razmišljali na začetku, pa ne vsebujejo. Vse preveč se s programi
opravičuje lastne nesposobnosti in prikazuje zunanje vplive, učeno
radi rečemo objektivne okoliščine, ki so glavni krivec stanja. Išče
se pretežno le kratkoročne izhode iz zagate, v katero je organiza-
cija zabredla, glavna rešitev se vidi v finančnih sredstvih po nizki
obrestni meri.
Sanacijski posegi v gospodarstvu v zadnjih letih niso uspe-
šni. V naši občini imamo konkretne primere kot npr. likvidacija
TOZD Petovia, neuspešna sanacija v HIKO Olga Meglic, LIK-
TOZD Lesna industrija Ptuj in še v drugih delih industrije, grad-
beništva in turizma.
Zelo škodljivo je splošno mnenje, kije močno prisotno v go-
spodarstvu, da je celotna družba v težavah, da se z motnjami
ubadamo na vseh ravneh, da poslovanje v organizacijah združe-
nega dela režirajo najrazličnejši predpisi in druge družbene usme-
ritve, da lahko bistveno več dosežemo z borbo za višje cene, kot
pa da se spopadamo z gospodarskimi slabostmi v svojih sredinah.
Tudi zaradi takšne miselnosti ne pripravljamo kakovostnih pro-
gramov.
Dokler se ne bomo s sanacijo izgub v poslovanju in tudi z od-
pravo drugih motenj spoprijeli resneje in odgovorneje, ni pričako-
vati napredka. Danes programe pripravljajo in predlagajo vodilni
delavci v organizacijah združenega dela in v strokovnih službah,
zato le-ti v programih sebe ne grajajo za zgrešene poslovne odlo-
čitve in se tudi ne izpostavljajo pri bodočih obvezah. Tako progra-
mi niso popolni, saj ne vsebujejo konkretnih razvojnih usmeritev,
to je uvajanje novih proizvodov, prav tako ne kadrovske sanacije
in odgovornosti lastnih sredin oz. širše družbenopolitične skupno-
sti za odpravo motenj. Očitno bomo morali veliko več storiti glede
prevzemanja odgovornosti, to velja za organizacije združenega
dela in tudi družbenopolitične skupnosti. Kazen bi naj bila vzgoj-
na, ali še to vedno velja ? Sanacija in sankcija imata veliko skup-
nega, pomembna razlika pa je v tem, da je sankcija učinkovitejša,
ko je namenjena posameznikom.
mag. Anton ILEC
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. januar 1987 - TEDNIK
Količina in higiena
mleka
Težko stanje v kmetijstvu se je minulo leto odrazilo v manjših ko-
ličinah pridelane hrane. Med vsem, kar nas mora skrbeti, je potrebno
prireji mleka posvetiti še posebno pozornost. Nihanja v živinorejskem
delu kmetijstva so namreč povezana z mnogo večjimi in dolgoročnej-
šimi posledicami. Ko živinoreja oživi, segajo dobri rezultati tudi v ob-
dobje krize, iz kriznega obdobja pa se izvleče mnogo težje kot nekate-
re druge kmetijske dejavnosti.
Precej zaskrbljujoče je torej, da se je prireja mleka prvič po pet-
najstih letih lani pričela zmanjševati. V kmetijski zadrugi Ptuj, ki je s
svojimi kmeti daleč največji proizvajalec mleka na območju ptujske
mlekarne, je bila lanska prireja kar za 380 tisoč litrov manjša kot v le-
tu 1985. Dosegla je 12 milijonov, 800 tisoč litrov mleka, to pa je krep-
ko manj od planiranih 14 milijonov litrov.
Slabim rezultatom tako sledijo letos ukrepi za omilitev težav v tej
dejavnosti kmetov. Premije za mleko znašajo od 1. januarja 5 dinarjev
za vsak liter oddanega mleka z območja prvega in drugega davčnega
okoliša. Za mleko s hribovitega območja, torej območja, ki sodi v tre-
tji in četrti davčni okoliš, pa bo premija 13 dinarjev za vsak liter odda-
nega mleka.
Novost v letošnjem letu je tudi premiranje povečanja staleža os-
novne črede. V hribovitem območju znaša premija 200 tisočakov, v ni-
žinskem območju pa sto tisoč dinarjev. Za uveljavitev premije mora
rejec povečati sedanji stalež, imeti mora skupno najmanj šest krav, s
pogodbo pa se mora zavezati, da bo obdržal stalež vsaj pet let. Pogoj
za pridobitev premije je še ta, da mora biti žival, ki povečuje stalež,
znanega porekla.
Vendar se zadruga, mlekarna in seveda kmetje ne ukvarjajo le s
količino mleka, skrbi jih tudi kakovost. Zaradi neustrezne higiene je
namreč lani kar 280 proizvajalcev dobilo prepoved oddaje mleka. Šte-
vilo kmečkih gospodarstev, ki organizirano oddajajo mleko, se je lani
zmanjšalo od 3050 na 2850.
Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje higienske kakovosti mleka
med drugim določa, da lahko mleko vsebuje manj kot tri milijone klic
v mililitru. Na vsakem srečanju s kmetovalci, na sestankih mlekarskih
skupnosti in na raznih predavanjih predstavniki strokovne službe
opozarjajo rejce na številne malenkosti, ki pa bistveno vplivajo na hi-
gieno mleka: hlevi morajo biti čisti, svetli in zračni. Ko pričnemo z
molžo mora biti v hlevu popoln mir, vime moramo pred molžo dobro
oprati in osušiti s krpo, prve curke mleka moramo odstraniti, posoda
za mleko mora biti čista, takoj po molži oprana in osušena. Krpe za
mleko morajo biti vsak dan prekuhane, najbolje pa je uporabljati pa-
pirnate serviete za enkratno uporabo. Zelo pomembno je tudi, da je
čas od molže do oddaje mleka v hladilnico čim krajši.
. Na vse to je potrebno še posebej paziti od 1. januarja dalje, ko je
od higiene mleka odvisno tudi plačilo. Za mleko, ki bo vsebovalo naj-
več 500 tisoč klic v mililitru, bo plačilo za 10 odstotkov višje od dolo-
čene cene. Za mleko z največ milijon klic bo plačilo višje za 5 odsto-
tkov, cena za mleko od enega do 3 milijonov klic v mililitru pa bo
enaka trenutni odkupni ceni. Poleg tega bodo prejeli kmetovalci za
vse tri omenjene vrste mleka regres. Regres pa ne bo pripadal kmeto-
valcem, ki bodo oddali mleko z nad 3 milijoni mikroorganizmov v mi-
lilitru, poleg tega pa bo plačilo za tako mleko 10 odstotkov nižje od
določene cene. Vsem, ki so v letu 1986 oddali nad 20 tisoč litrov mle-
ka, bodo ugotavljali higieno po metodi štetja mikroorganizmov, osta-
lim pa po metodi reduktaznega testa, ki je od prejšnjih dveh podalj-
šan na tri ure.
JB
Obrtniki so in niso
že nekaj let se število obrtnikov v ormoški občini giblje med 155
in 165. Letos računajo na številko 170, seveda če jim bodo zagotovili
poslovni prostor. Od leta 1976 že pripravljajo načrte za ureditev obrt-
ne cone, v tem obdobju so se trikrat zamenjali v občinskem vodstvu,
storjenega pa je bilo le malo.
Kot je povedal predsednik OZ Ormož Edi Voljč, se zdaj delajo
novi ureditveni načrti in kot kaže bo letos prvih pet obrtnikov dobilo
komunalno urejena zemljišča, na katerih si bodo lahko postavili obra-
tovalnice. V obrtni coni pa je medtem zraslo šest obratovalnic, ki so
bolj ali manj zgrajene na črno.
Za obrtno cono se zanimajo tudi obrtniki iz sosednje Hrvaške.
Pri zdomcih pa takega zanimanja ni. Na združenje sicer pridejo, ven-
dar, ko si obračunavajo vse olajšave, odnehajo. Glavni razlog je »pla-
čilo« lastnega vlaganja, saj ne vedo, kdaj in v kakšni obliki se jim bo-
do povrnila vložena sredstva.
Celovito oceno dela bodo dali na februarski skupščini, ko bodo
izvolili tudi nove organe upravljanja. Januarja pa so zamenjali tudi
tajnika, ki je prišel iz vrst davčnih inšpektorjev. Na skupščini se bodo
pogovorili med drugim tudi o članarini, za katero menijo, da ni ravno
spodbudna za vse, ki želijo dodatno zaposlovati. Le-to plačujejo od
dohodka in jo namenjajo za A in B program. A program je program
zveze, za B program so lani plačevali pavšalni znesek in je znašal za
vse obrtnike 36.700.
Letos predlagajo naj bi za B program plačevali od osnove,
zmanjšane za bruto OD delavcev, v kolikor je to skladno z zakonom.
V zvezi obrtnih združenj so se o tem že pogovarjali, jasnih stališč pa
še ni.
Lani so ormoški obrtniki dobro poslovali. Dosegli so primerne
davčne osnove, primeren promet, izkazali pa so se tudi kot dobri pla-
čniki družbenih dajatev-poravnali so jih 95,8 odstotno. V tem obdob-
ju jim je uspelo dobiti tudi nekaj manjkajočih obrtnikov, med kateri-
mi velja omeniti krojača, urarja in čevljarja.
MG
ŠE O OBISKU V TOZD DELTA PTUJ
Popravek in dopolnilo
v zapisu, objavljenem v prejšnji številki Tednika, eden od poda-
tkov ni bil točen. Zato se prvi stavek v tretjem stolpcu pravilno glasi:
Delajo v dveh izmenah, vendar so v letu 1986 prejemali le po 4.500 din
dodatka za izmensko delo.
Da bo bralcem razumljiveje, naj k temu dodam, da po veljavnih
republiških aktih imajo delavci, ki delajo v izmenah, pravico do
10-odstotnega dodatka. Tako kot marsikaj drugega, je nebrzdana rast
inflacije na eni strani in togost predpisov na drugi strani, ta dodatek
močno razvrednotila. Spričo tega je dodatek za izmensko delo v letu
1986 smel znašati 10-ods*otkov od poprečnega OD v SR Sloveniji,
ugotovljenega na dan 30/9-1985. Torej samo 4.500 din, in tega v vsem
letu 1986, kljub porasto OD v poprečju za več kot 100 odstotkov in
kljub uradno priznani 89-odstotni inflaciji, ni bilo moč valorizirati.
Najbrž bo tudi za letos veljalo enako določilo, le da bo 10 odsto-
tkov odmerjenih od poprečnega OD v SRS, ugotovljenega na dan
30/9-1986.
V zapisu navedena primerjava vrednotenja dela šivilje in ključav-
ničarja je le izjemna, saj je višina osebnega dohodka delavca cesto
bolj odvisna od tega, kje in kaj dela, ne pa kako in koliko dela.
FF
MODERNIZACIJA PROIZVODNJE PO NAČRTIH
TGA KIDRIČEVO
V tovarni glinice in aluminija
v Kidričevem uspešno nadaljuje-
jo z gradnjo elektrolize C, obrata
anodne mase in spremljajočimi
objekti vzdrževanja. Izvajalci del
se držijo dogovorjenih rokov in
ne odnehajo tudi v zimskem ča-
su. Vodja projekta MPPAL, dipl.
ing. Ivan Kodrič, je trenutno sta-
nje pri realizaciji te obsežne in-
vesticije uvodoma takole ocenil:
»Prav je, da se najprej spom-
nimo nekaterih ciljev, ki smo jih
zapisali v investicijskem progra-
mu. Ta je bil dan v javno obrav-
navo junija 1985 in do decembra
istega leta smo pridobili tudi
gradbeno dovoljenje. Za družbe-
no potrditev projekta smo pora-
bili pol leta, z izdajo gradbenega
dovoljenja pa so bili zagotovljeni
tudi viri financiranja.
Leto dni po izdaji tega dovo-
ljenja ocenjujemo, da smo na do-
bri poti in da bomo brez večjih
zastojev vse cilje iz invisticijske-
ga programa tudi uresničili. To
pa pomeni, da bomo v aprilu le-
ta 1988 startali s proizvodnjo
aluminija v novi elektrolizi C in
da bomo projekt do konca pri-
hodnjega leta tudi zaključili. Ta-
ko naj bi leta 1989 priteklo iz na-
ših elektroliz 70 tisoč ton alumi-
nija — polovica tega iz nove so-
dobne elektrolize C in druga po-
lovica iz modernizirane in rekon-
struirane elektrolize B.
Med ključnimi aktivnostmi v
preteklem letu je treba omeniti
tiste pri prenosu tehnologije, pri
projektiranju, gradbenih delih
ter naročilu domače in tuje opre-
me. Podatek, da smo do sedaj
angažirali prek 30 milijard v di-
narjih, je dovolj zgovoren in po-
ve, da je bila opravljena kopica
najpomembnejših aktivnosti. Če-
prav smo večina aktivnosti na
projektiranju in tehnologiji že
zaključili, ta proces še traja, saj
prihajajo še nekatere osnove od
tujih dobaviteljev opreme in in-
ženiringa.«
Nova elektroliza C in obrat
anodnih blokov sta že pod stre-
ho in verjetno ste z izvajalci del
zadovoljni?
»Pravgotovo. Prva gradbena
dela smo maja lani oddali Gradi-
su in Konstruktorju iz Maribora,
pogodbeni rok pa je bil določen
za marec v letošnjem letu. Ugo-
tavljamo, da bodo izvajalci svoje
pogodbene obveznosti izpolnili,
zato smo z njihovo izbiro zado-
voljni. Nalogo imamo, da do
konca marca pripravimo elektro-
lizo C in obrat anod tako daleč,
da bomo lahko začeli z vgrajeva-
njem opreme. V elektrolizi C ne
vidimo nobenih ovir, saj začenja-
mo z montažo predfabriciranih
tehnoloških temeljev, medtem ko
so na gradbišču obrata anodnih
blokov nastali manjši problemi,
ker je neposlovno obnašanje
enega izmed podizvajalcev, Mo-
stogradnje iz Beograda, povzro-
čilo mesec dni zamude. Vendar
tudi sedaj v teh mrzlih zimskih
dneh potekajo aktivnosti naprej
in verjamem, da bo objekt in tu-
di tehnološki temeljni pripravlje-
ni do te faze, da bomo pravoča-
sno, torej v marcu začeli z vgraje-
vanjem opreme.«
Ob nedavnem obisku pred-
stavnikov iz republike ste resno
razmišljali o spremembi v proiz-
vodnji glinice v TGA, oziroma o
cenejšem uvozu.
»Na področju politike oskrbe
z glinico je prišlo do spremembe
Ivan Kodrič, vodja projekta MPPAL
v primerjavi s tistim, kar smo za-
pisali v investicijskem programu.
Za 70 tisoč'ton aluminija je na-
mreč potrebno okoli 140 tisoč
ton glinice in smo za razliko med
lastnimi zmogljivostmi, ta pa je
Gradnja elektrolize C poteka nemoteno naprej, kljub hladnim zimskim dnevom, (foto: M. Ozmec)
okoli 30 tisoč ton, planirali, da
naj bi se oskrbovali iz ene izmed
jugoslovanskih  tovarn  glinice.
Računice o kvaliteti in ceni glini-
ce, ki jo potrebujemo, so pokaza-
le, da je primernejša odločitev.
če domač vir zamenjamo s tujim,
s tem da bomo tudi količino uvo-
žene glinice povečali na 80 tisoč
ton. Tako naj bi se nova elektro-
liza C oskrbovala izključno z gli-
nico iz uvoza, ki je precej cenejša
in kvalitetnejša. V ta namen bo-
do v pristanišču Koper zgrajene
zmogljivosti za razkladanje in
skladiščenje   glinice,   dodatne
zmogljivosti pa bomo zgradili tu-
di v Kidričevem. Na drugi strani
to pomeni, da bomo v Kidriče-
vem proizvajali nekoliko manj
metalurške glinice kot sedaj, da
bomo povečali količine special-
nih glinic, razvojne usmeritve pa
namenjamo izkoriščanju obstoje-
čih zmogljivosti v smeri razvoja
silikatne kemije.«
Dejstvo je, da je inflacija pro-
jekt MPPAL precej podražila,
kar bo nedvomno povzročilo do-
ločene težave?
»V minulem letu, oziroma pri
izvedbi dosedaj opravljenih na-
log nismo imeli večjih težav. Ja-
sno pa je, da pri tako velikem
projektu, kot je naš, ni mogoče
govoriti, da motenj nimamo. Po-
javljajo se predvsem na področju
ekonomskih odnosov s tujino.
Tako smo morali v letošnjem le-
tu na novo pridobivati vsa uvo-
zna dovoljenja — ne glede na to,
da smo jih pridobili že lani in da
smo kvoto za leto 1986 že izkori-
stili. Pridobivanje teh dodatnih
soglasij nas je tako oviralo, da
nismo mogli pravočasno sklepati
pogodb z dobavitelji tuje opre-
me. To se je posledično odrazilo
v nekoliko zakasnelih dobavah
tehnične dokumentacije. Poleg
tega je nesporna ugotovitev, da
gospodarska gibanja v lanskem
in letošnjem letu niso niti pribli-
žno v tistih okvirih, ki smo jih za-
črtali v investicijskih programih.
V mislih imam seveda negativna
inflacijska gibanja in eskalacijski
faktorji, ki smo jih predvideli v
investicijskem programu, še zda-
leč ne bodo zadoščali za pokritje
predračunske vrednosti, 40 mili-
jard dinarjev. Vse to bo seveda
projekt precej podražilo, zato
pripravljamo aneks k investicij-
skemu programu, za zagotovitev
dodatnih virov financiranja.«
Te dni pričakujejo v Kidriče-
vem dobavo prvega dela tuje
opreme, medtem ko so roki za
dobavo domače opreme v prvi
polovici tega leta. Ce bo poteka-
lo vse po načrtih, bodo spomladi
pričeli že z montažo tako doma-
če kot tuje opreme, tako da bi
decembra že stekla proizvodnja
anodnih blokov — to pa bo po-
rok, da bodo do aprila prihodnje
leto pripravili vse potrebno za
start v elektrolizi C.   M. Ozmec
V ORMOŽU AGENCIJA
BEOGRAJSKE BANKE
Beograjska banka je v ormoški občini prisotna od leta 1985, ko je pričela z
delom izplačilna blagajna. V dveh letih se je obseg poslovanja tako povečal, da
so letos 5. januarja odprli agencijo, ki sodi v sklop PE Gornja Radgona.
Poslovne prostore imajo v Zemljičevi hiši — Ljutomerska 7. Opravljajo vse
bančne posle za občane. V bodoče bodo del svojih sredstev namenili tudi za
razvoj gospodarstva občine, za kar se že dogovarjajo. Nudijo ugodna dolgoro-
čna posojila za stanovanjsko izgradnjo, kratkoročna potrošniška posojila na le-
to dni, dolgoročna in kratkoročna posojila za razvoj drobnega gospodarstva ter
posojila za pospeševanje kmetijske dejavnosti (nakup kmetijske mehanizacije).
Opravljajo pa tudi posle deviznega poslovanja.
Posle zanje opravljajo vsak dan od 8. do 14.30 ure, ob sobota od 8. do 12.
ure. Pozneje, ko bodo pridobili še dva delavca, bo agencija odprta ves dan in si-
cer ob delovnikih od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Širši javnosti bo agencija predstavila svojo dejavnost ob koncu februarja,
ko pripravljajo tudi uradno odprtje.
MG
Agencija dela v Zemljičevi hiSi
foto: Štefan Hozyan
Dražji kruh in pekovsko pecivo
Od 21. januarja veljajo nove cene za posebne kruhe in pekovsko
pecivo. Delovna organizacija Intes Maribor, v katero sodi tudi ptujski
tozd Pekarne Vinko Reš Ptuj, je za 10 odstotkov povešala ceno pari-
škemu, domače delanemu rženemu, koroškemu in štajerskemu kruhu,
za 25 odstotkov pa se je podražilo vso pekovsko pecivo.
Z omenjeno podražitvijo peki pokrivajo povišane stroške surovin
nastale v času od 24. julija 1986 do 20. januarja letos.
MG
Sindikati o samoupravnem
organiziranju združenega dela
v februarju naj bi v sindikatih poglobljeno in dosledno razpra-
vljali o samoupravni organiziranosti združenega dela, so se med dru-
gim dogovorili na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bi-
la 22. januarja. Razpravo zahteva vse pogostejša praksa v delovnih
okoljih, v katerih vidijo edini izhod iz zaostrenih gospodarskih in
družbenih razmer v nekritičnem ukinjanju temeljnih organizacij, mi-
mo vseh strokovnih in drugačnih utemeljitev. Širšo razpravo o tem
vprašanju bo potrebno organizirati povsod tam, kjer se pripravljajo
na organizacijske spremembe. Le-te so zaenkrat napovedali v Agisu,
TGA Kidričevo, Srednješolskem centru in tudi v Gumarni ter še v ko-
munali, gradbeništvu in prometu.
Predsedstvo je v nadaljevanju potrdilo program aktivnosti v akci-
ji Zaključni račun 86, ki zahteva poglobljeno in kakovostno oceno do-
seženih rezultatov pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi
sredstvi. V organizacijah združenega dela morajo biti še posebej po-
zorni na podatke o nedoseganju načrtovane proizvodnje, izvoza na
konvertibilno področje, usmeritev pri razporejanju dohodka in neu-
činkovitosti pri zmanjševanju inflacije.
Februarska naloga sindikalnih organizacij je dopolnjena še z raz-
pravo o statutarnem sklepu občinske organizacije Zveze sindikatov
Slovenije Ptuj. Pripombe sprejemajo do 25. februarja.
Podrobne usmeritve o omenjenih razpravah so osnovne organi-
zacije dobile 28. in 29. januarja.
MG
29. januar 1987
SESTAVKI iN KOMENTARJI — 3
TEDNIK
Prejemniki priznanj bratskih občin — 1986
Na svečani seji Koordinacijskega odbora
za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske
in SR Slovenije — Šmarje pri Jelšah '86 ob
zaključku 25. Srečanj bratstva in prijateljstva,
ki je bila v Rogaški Slatini v soboto, 24. janu-
arja 1987, so podelili priznanja bratskih ob-
čin.
ZLATO PLAKETO BRATSTVA IN PRI-
JATELJSTVA so prejeli:
Duro KOLENIC, Cakovec, Občinski svet
ZSH Koprivnica; STANE STANiC, Gorišni-
ca Ptuj; Občinski svet ZSS Slovenska Bistri-
ca'in Ivan DOMISLOVIČ, Varteks Varaždin.
PLAKETO BRATSTVA IN PRIJATEU-
STVA so prejeli:
Iz občine Koprivnica: Likovna sekcija
»Podravka 72«; Radio in Glasilo SZDL
»Glas Podravine«; Ivan VUKIČ, Krešimir
VRHOCI, Nada SEŠIČ in Valent SALAJEC.
V občini Ivanec: Opekama Cerje—Tu-
žno—Cret Ivanec.
V občini Krapina: Prof. Antun KOZINA;
KUD Žensko gledališče Gornje Jesenje;
KUD »Ilirci«; Ženski rokometni klub »Za-
gorac«. Občinski štab za civilno zaščito obči-
ne Krapina; Anica MALOGORSKI-FOTAK
in Branko KASAPIČ.
V občini Ormož: Droga TOZD »Gosad«
Središče ob Dravi. ,
V občini Pregrada: Tovarna stekla in pla-
stičnih proizvodov »Straža« Hum ob Sotli;
Sekretariat za narodno obrambo občine Pre-
grada; Turistično društvo Pregrada in Ivan
SLOGAR.
V občini Ptuj: Opekama Žabjak Ptuj; Os-
novna šola »Boris Kidrič« Kidričevo; Gasil-
sko društvo Zgomji Leskovec in Jože SLOD-
NJAK, Večer, Ptuj.
V občini Varaždin: Osnovna šola »Gustav
Krklec« Cestica in Milan REMAR.
LISTINO BRATSTVA IN PRIJATEU-
STVA, pa bodo na svečanih sejah predsed-
stev občinskih svetov ZSH in ZSS prejeli:
V občini Cakovec: Josip BALOG, Antun
NOVAK, Marija ORLOVAC, Dragutin VlS-
NJlC in Občinski odbor sindikata delavcev
gradbeništva in gradbenega materiala občine
Cakovec.
V občini Ivanec: KUD »Jedinstvo« Iva-
nec, Krajevna skupnost Bednja, Krajevna
skupnost Donja Voča, Občinski sekretariat
za notranje zadeve občine Ivanec, Mladen
GENC in Stjepan FRIŠCiČ.
V občini Koprivnica: Kmečko pevsko dru-
štvo Kuzminec, KUD »Sloga« Glogovac,
Center za kulturo TOZD Muzej Koprivnica,
Zvonko HITREC, Ljerka GRADNJA in Ani-
ta PAPP.
V občini Krapina: Josip DUNAJ, Stjepan
POUAK in Mirko KORET.
V občini Lendava: Osnovna šola »Drago
Lugarič« Lendava.
V občini Maribor-Tezno: Tamburaška sek-
cija DPD »Svoboda« Hoče in Angela JE-
LEN.
V občini Ormož: Strelska družina »Kovi-
nar« Ormož.
V občini Pregrada: Josip BELINA in Da-
nica KOLENKO.
V občini Ptuj: Postaja milice Ptuj, Jože
KODRiC, osnovna šola »Franc Osojnik«
Ptuj in Ervin HOJKER, osnovna šola »Olga
Meglic« Ptuj.
V občini Slovenska Bistrica: Janko
ŠTUKL, Vinko ŠPEC in Ženski pevski zbor
DPD »Svoboda« Slovenska Bistrica.
V občini Šmarje pri Jelšah: Zlatko HOH-
NJEC, Franček PLOH L in KUD »Bohor«
Kozje.
V občini Varaždin: Mladinsko kultumo
umetniško društvo »Milica Pavlic-Kata« Va-
raždin.
Prejemnikom priznanj iskreno čestitamo
ter jim želimo mnogo uspehov pri razvijanju
medrepubliškega sodelovanja ter krepitvi pri-
jateljskih vezi med delovnimi ljudmi in obča-
ni prek občinskih, regijskih in republiških
meja. FB-
PUkcU bratstva im prijatcl)rtva tudi Jožeta Slodajaka, •oviurja Veče-
ra im iofimikm za ptajriio obiožje
Zlata plaketa bratstva ia prijateljstva Staaeta Staaičn iz Gorišake pri
PtaJ.
SLOVESNO IN PRISRČNO V ROGAŠKI SUTINi
Neprecenljiva vrednost skupnega dela
Slavnostne seje ob zaključku
25. srečanj bratstva in prijatelj-
stva »Šmarje pri Jelšah 86«, ki je
bila 24. januarja v Rogaški Slati-
ni, seje udeležilo od 6 do 10 de-
legatov iz posameznih bratskih
občin SRH in SRS: Cakovec,
Ivanec, Klanjec, Koprivnica,
Krapina, Lendava, Maribor-Te-
zno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slo-
venska Bistrica, Šmarje pri Jel-
šah in Varaždin ter prejemniki
priznanj in dmgi gostje. Tako se
je slavnostne seje v kristalni dvo-
rani zdraviliškega doma v Rog.
Slatini udeležilo nad 150 ljudi iz
13 občin.
Udeležence slavnostne seje je
najprej pozdravil Veljko Kolar,
predsednik SO Šmarje pri Jel-
šah. Slavnostni govor je imel do-
tedanji predsednik koordinacij-
skega sodelovanja v okvim jubi-
lejnih 25. srečanj bratstva in pri-
jateljstva.
Predsednik odbora za prizna-
nja Lojze Cucek iz Ptuja je v
skladu s pravili utemeljil predlo-
ge za podelitev zlatih plaket brat-
stva in prijateljstva, plaket brat-
stva, in prijateljstva ter listin. Na
kar so plaketa prejemnikom tudi
slovesno izročili. (O prejemnikih
plaket poročamo posebej.)
Po prevzemu sedeža koordina-
cijskega odbora bratskih občin je
spregovoril predsednik Josip Ja-
kopec, ki je predsednik OS ZSH
Ivanec, Stjepan Breški, prav tako
iz ivanečke občine, pa se je v
imenu vseh prejemnikov plaket
bratstva in prijateljstva zahvalil
za priznanje.
Mladinka v narodni noši, Ma-
rija Sajko, je prebrala pozdravno
pismo, ki so ga poslali Predsed-
stvom SFRJ, SRH in SRS. Kul-
tumi program — koncert je izve-
del moški pevski zbor iz Rogaške
Slatine pod vodstvom zborovo-
dje Franca Plohla. Izbrane pe-
smi, lepi glasovi in izredna aku-
stičnost dvorane, vse to je napra-
vilo na prisotne izreden vtis.
Dogovorili so se tudi o sedežih
posameznih odborov, ki delujejo
v okviru koordinacijskega odbo-
ra. Odbor za sodelovanje mladih
bo imel sedež v občini Ivanec,
odbor za družbeno-ekonomske
odnose v Varaždinu, odborfr za
informativno dejavnost in za pri-
znanja v Ptuju, odbor za kulturo
v Krapini, odbor za delavske
športne igre in rekreacijo v Ko-
privnici, odbora za jubilejno pu-
blikacijo v Cakovcu, uredništvo
pa v Ptuju.
Ob koncu je bilo še tovariško
srečanje, ki sta ga popestrila zna-
na zagorska humoristka Milan
Remar — Joža Klapotec iz Va-
raždina in Anica Malogorski-Mi-
ca iz Krapine z izbranim zabav-
nosatiričnim programom.
FF
V delovnem predsedstvu slavnostne seje so bili predsedniki občinskih
svetov ZS vseh 13 občin Foto: L. Cajnko
Denar za stanovanja v druge namene?
Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupno-
sti občine Ptuj so na zadnji seji obravnavali tudi osnutek
dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-
vanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na
področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
Dogovor pnnaša nekaj bistvenih novosti na področju sta-
novanjskega gospodarstva, vendar je bilo v javni razpravi
precej pripomb na vsebino dogovora. Delegati iz Kmetij-
skega kombinata, Agisa, Tovarne glinice in aluminija in
Zdravstvenega centra Ormož — Ptuj se niso strinjali s 3.
členom dogovora. Ta namreč določa, da naj bi organiza-
cije združenega dela tekoče združevale v stanovanjski
skupnosti vsa sredstva, namenjena za stanovanjsko grad-
njo, tudi sredstva stanovanjskega dela sklada skupne po-
rabe, združevanje in uporabo teh sredstev pa naj bi urejal
samoupravni sporazum med temeljno organizacijo oziro-
ma aeiovno skupnostjo, banko in stanovanjsko skupnost-
jo.
Predlagatelj namreč meni, da v nekaterih organizacijah
teh sredstev ne namenjajo za stanovanja, temveč jih kori-
stijo v druge namene, v manjših organizacijah pa s temi
sredstvi enostavno ne morejo zadovoljiti potreb po stano-
vanjih. Delegati se s to ugotovitvijo niso strinjali in pred-
lagali, da družbeni dogovor sprejmejo le pod pogojem, da
se omenjeni del 3. člena črta. Predlagali so tudi, da naj
ostane v veljavi sedanji sistem združevanja sredstev za
stanovanjsko gradnjo. Pomembna je tudi pobuda, da naj
bi določili način združevanja sredstev za stanovanja tudi
za kmete kooperante, ki sedaj nimajo možnosti, da bi pri-
dobili posojilo za gradnjo stanovanjske hiše, mladim in
socialno ogroženim družinam pa naj bi pri pridobitvi sta-
novanja v bodoče zagotovili dvoletni moratorij pri plačilu
participacije. N. D..
Mladi med krizo in perspektivo
v februarju bodo mladi ptujske občine ocenili
svoje delo v mladinski urganizaciji. Na volilnopro-
gramski konferenci bodo izvolili nekaj novih čla-
nov predsedstva ter komisij, svetov in centrov. Po-
niembneje od tega pa je, da bodo takrat pregledali
tudi svoje delo, predvsem glede na lani zastavljene
^ilje občinske konference in sklepe republiškega
Kongresa mladih.
Jutri pa se bodo v Klubu mladih sestali tudi
predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ter
se dogovorili o nalogah, ki jih morajo izpolniti še
ao konference v februarju. Takoj po posvetu, ob
'o. uri, bo v klubu mladih javna tribuna Mladih
"^ed krizo in perspektivo. Uvod bodo pripravili
predstavniki republiške konference mladih in vod-
stvo občinske konference. Pogovorili pa se bodo o
praznovanju štafete mladosti, preživljanju proste-
ga časa, mladinskem prostovoljnem delu, pobu-
dah za drugačno služenje vojaškega roka, legaliza-
cijo stavk, za referendum o gradnji jedrskih elek-
trarn ter delovanju ekološkega, mirovniškega in
drugih družbenih gibanj.
Po javni tribuni se bodo — prav tako v klubu —
zbrali še člani predsedstva in na osnovi pogovorov
v osnovnih organizacijah in razprave na javni tri-
buni pripravili predlog programa za delo občinske
konference in njenih organov, ki- ga bodo predlo-
žili delegatom na volilno-programski seji v razpra-
vo in sprejem.
d.U
Spet zapleti
s premogom?
Pred letošnjo zimo je bilo med občani precej negodovanja zato,
ker je bila oskrba s premogom organizirana prek sindikalnih organi-
zacij. Precej pripomb nad takšnim načinom oskrbe je imel tudi občin-
ski izvršni svet, pritegnile so tudi družbenopolitične organizacije. V
delovni organizaciji Les Ptuj, ki je edini oskrbovalec s premogom v
ptujski občini, pravijo, da so kljub velikim težavam uspeli oskrbeti s
premogom vse naročnike. Težave so bile predvsem zaradi neizpolnje-
nih dogovorov z rudniki, zaradi splošnega pomanjkanja premoga in
zapletov s transportom, nazadnje pa seje pokvarila še javna tehtnica.
Sedaj so se pri Lesu odločili, da bodo sprejemali naročila za pre-
mog od posameznikov v svojih dveh poslovalnicah v Ptuju in Kidri-
čevem — za naslednjo kurilno sezono — že v januarju. Objavili so
rok, v katerem so sprejemali naročila in vse je potekalo brez dolge ča-
kalne dobe. Naročniki so ob naročilu prejeli položnico, na kateri je
bila vpisana vsota, ki jo je bilo treba vplačati v dvajsetih dneh. Nekdo ,
od občanov se je zaradi tega pritožil, češ da gre za vnaprejšnje plačilo '
in za kreditiranje trgovine. i
Vilko Pešec, direktor Lesa je pojasnil: »Ne gre za kreditiranje,
saj vsi naročniki niso prejeli položnic. Prejeli so jih prvi naročniki, ki
bodo prejeli tudi premog v petnajstih dneh. Položnice smo dali naro-;
čnikom zato, da lahko plačajo premog na banki ali pošti, da se jim ni
treba vračati v trgovino. Vsi naročniki so dobili tudi pojasnilo, da jim ,
bomo premog dostavili v najkrajšem možnem roku. Najprej smo me-1
nili da bo to mogoče v dvajsetih dneh — takšen je tudi rok plačila — ,
potem pa ugotovili, da bo mogoče naročilo izpolniti celo v krajšem ;
času. V primeru, ko premoga ne dostavimo v dogovorjenem roku, te- ■
čejo plačniku obresti po preteku roka plačila — torej po dvajsetih ]
dneh. Ce premoga ne dostavimo v treh mesecih, dobi plačnik na vpla-
čano vsoto enake obresti, kot jih dobi na banki za vezano vlogo nad
tri mesece. Pogoji so torej jasni in mislim, da je prišlo do nesporazu-
mov zato, ker pač naročniki niso natančno poslušali navodil. Zato
smo se odločili, da bomo v obeh prodajalnah na vidnem mestu izobe-
sili še pisno obvestilo.
Opozorim naj tudi, da lahko občani premog plačajo s posojilom,
ki ga nudi banka. Pa še to naj dodam, da se v nekaterih organizacijah
zdmženega dela tudi letos odločajo za nakup prek sindikata ali za or-
ganiziran nakup, česar seveda ne odklanjamo.«
Prav je povedati, da tudi trgovci avansirajo naročen premog.
Rudniki so v težavah, denarja ni dovolj, zato trgovci nakazujejo
brezobrestne avanse. To pomeni, da so vendarle v slabšem položaju
kot kupci. Za novo kurilno sezono naj bi bilo po dosedanjih napove-
dih premoga dovolj. Ptujski Les sklepa pogodbe tudi z nekaterimi
rudniki, ki doslej niso dobavljali premoga za ptujske potrošnike. Pri-
zadevanja delovne organizacije so seveda v smeri, da bi zagotovili
kupcem čimveč domačega kakovostnega premoga, kar pa ni odvisno
samo od trgovcev in rudarjev, temveč tudi od stanja voda, od potroš-
nje električne energije oziroma obratovanja termoelektram. V Leso-
vih prodajalnah v Ptuju in v Kidričevem bodo ponovno sprejemali
naročila za premog prihodnji mesec.
N. Dobljekar
Spremembe v prostorskem
delu družbenega plana
Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
je na seji 21. januarja ugotovil, da so dani vsi pogoji za začetek po-
stopka o spremembi in dopolnitvah družbenega plana občine Ptuj.
Sestavil je analizo spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje
prostorskih sestavin družbenega plana občine v obdobju 1986—1990,
ki je osnova za pripravo stališč izvršnega sveta in osnutka odloka, s
katerim se izvršni svet obvezuje, da bo do letošnjega marca pripravil
osnutek prostorskih sprememb, v maju pa predlog le-teh.
Komite je obravnaval tudi informacijo o cenah komunalnih sto-
ritev, ki se bodo predvidoma v začetku februarja v poprečju povišale
za okrog štirideset odstotkov. Predlog novih cen so v DO KGP Ptuj
pripravili skladno z druženim dogovorom o oblikovanju cen komu-
nalnih storitev, ki je pričel veljati v prejšnjem letu.
MG
PROMETNI VARNOSTI
ŠE VEČJO SKRB
Na seji komisije za informiranje, ki deluje pri Svetu za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ptuj, so člani podrob-
neje razčlenili svoje aktivnosti v minulem letu ter se dogovorili za ak-
cije s področja informiranja v letu 1987. V skladu s tem so ovrednotili
tudi finančni program.
Zavzeli so se za še doslednejše osveščanje delovnih ljudi in obča-
nov o prometni varnosti. Tudi letos bodo nadaljevali z obveščanjem
prek interesnih glasil in časopisov delovnih organizacij, pretežni del
informiranja pa bo potekal prek radia in Tednika. Izdali bodo tudi
svoj bilten in izvedli podobne akcije kot v minulem letu, v glavnem
pa bodo opozarjali na nevarnosri v prometu in druge nepravilnosti.
Več pozornosti je treba posvetiti prometni vzgoji občanov, še posebej
mladine, saj je tudi na našem območju promet vse gostejši, povrhu te-
ga pa so ceste iz leta v leto v slabšem stanju.
- OM
Sprejem za predstavnike verskih skupnosti
Predstavniki občinske konfe-
rence SZDL in komisije za ver-
ska vprašanja pri izvršnem svetu
skupščine občine Ptuj so v sredo,
15. januarja pripravili v dvorani
na magistratu tradicionalni no-
voletni sprejem za predstavnike
verskih skupnosti z območja
ptujske občine. Predsednik ob-
činske konference SZDL Anton
Zoreč je v krajšem nagovoru po-
zitivno ocenil odnose med ver-
skimi skupnostmi in širšo druž-
beno skupnostjo ter se zavzel za
mir in slogo med bratskimi naro-
di. V imenu mariborskega škofa
dr. Franca Krambergerja pa se je
za sprejem zahvalil predstojnik
Ivan Pucko, ki je obenem izrazil
najlepše želje pri velikem in od-
govornem delu na vseh področ-
jih delovanja v naši družbi. Po-
sebno zadovoljstvo je izrazil nad
uspelim novemberskim referen-
dumom za občinski samoprispe-
vek ter se zavzel za sožitje med
vemimi in nevemimi v naši
skupni domovini. V imenu komi-
sije za verska vprašanja pri izvrš-
nem svetu SO Ptuj pa je duhov-
nim ob koncu čestital tudi Stan-
ko Brodnjak, podpredsednik iz-
vršnega sveta SO Ptuj.    — OM
Ob novem letu je duhovnikom čestital predsednik občinske konference
SZDL Ptuj Anton Zoreč, (foto: M. Ozmec)
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
29. januar 1987 - TEDNIK
MIRKO KOSTANJEVEC
Novi odlok skupščine občine
Ptuj o priznavalninah udele-
žencem narodnoosvobodilne
vojne
Ker se je v vsakdanjem življenju in v praksi občinskih komisij za
zadeve borcev NOV pojavilo več vprašanj, ki jih sedanji družbeni do-
govor o priznavalninah udeležencev NOV in na njegovi podlagi izda-
ni občinski odloki sploh niso ali pa niso ustrezno rešili, so skupščine
slovenskih občin, Republiška konferenca socialistične zveze delovne-
ga ljudstva. Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobo-
dilne vojne Slovenije in Izvršni svet skupščine SR Slovenije družbeni
dogovor ustrezno dopolnili in spremenili. Čeprav dopolnitve in spre-
membe družbenega dogovora, kolikor je meni znano, še niso bile ob-
javljene v Uradnem listu SR Slovenije, pa je ptujska občinska skup-
ščina že sprejela novi odlok o priznavalninah udeležencem NOV (Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 34/86), ki je začel veljati 12. decembra
1986. S tem dnem je prenehal veljati dosedanji odlok o priznavalni-
nah udeležencem NOV občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj
št. 8/85), katerega vsebino in komentar sem objavil v Tedniku št. 16,
17 in 18 leta 1985. V tem članku bom dosedanji odlok imenoval stari
Odlok, njegove določbe pa stare določbe, novi odlok pa tu pa tam le
odlok.
VSEBINA NOVEGA ODLOKA
Smatram za potrebno in koristno, da mnoge za to snov zaintere-
sirane občane, predvsem pa borce in aktiviste OF, na poljudni način
seznanim z vsebino novega odloka in da jih zlasti opozorim na tiste
določbe, ki jih stari odlok ni vseboval.
PRIZNAVALNINE IN DRUGE OBLIKE DRUŽBENE POMOČI
Medtem ko je stari odlok poznal stalne, občasne in enkratne pri-
znavalnine ter denarni dodatek za oskrbovance, ki so v domovih sta-
rejših občanov, pa novi odlok razen tega, kar je poznal stari odlok,
pozna še zimsko pomoč in prispevek k stroškom zdravljenja v narav-
nih zdraviliščih in v objektih za rekreacijo. Taka razširitev družbene
pomoči bo vsekakor dobrodošla.
KDO SO PO NOVEM ODLOKU UPRAVIČENCI DO STALNE,
OBČASNE, ENKRATNE PRIZNAVALNINE TER DO DRUGE
DRUŽBENE POMOČI?
Odlok navaja več skupin oseb, ki lahko dobijo priznavalnine in
drugo družbeno pomoč, če izpolnjujejo v odloku navedene pogoje, ki
so za vsako skupino različni.
Oglejmo si te določbe, katere želim po potrebi tudi komentirati.
Tretji člen novega odloka se glasi:
»Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upravi-
čeni:
1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narod-
noosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943
in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v
pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je
priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13.
oktobra 1943;
2) udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narod-
noosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943
do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja čas od Odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.
maja 1945 dvojno všet v pokojninsko dobo;
3) borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni
dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za se-
verno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
O premoženskem pogoju (cenzusu) in o pogojih Za prejemanje
druge družbene pomoči bom pisal pozneje.
Drugi člen starega odloka je vseboval poleg istih določb, ki jih
vsebuje citirani tretji člen novega odloka, še določbi, ki sta priznavali
iste pravice kot borcem pred 9. septembrom 1943 oz. pred 13. okto-
brom 1943 tudi tistim ženam in mladim osebam pred dopolnitvijo 18
let, če so vstopile v NOV do 1. julija 1944.
Tako kot v drugem členu starega odloka je tudi v 3. citiranem
členu novega odloka govora le o udeležencih NOV, ki so vstopili v
NOV, torej le o partizanih, čeprav vsi predpisi iz pokojninskega in in-
validskega zavarovanja izenačujejo glede priznanja posebne pokoj-
ninske dobe partizane in tiste aktiviste osvobodilne fronte (OF), od-
bornike narodnoosvobodilnih odborov itd., ki so aktivno in organizi-
rano delali v narodnoosvobodilnem gibanju (NOG) na terenu, v tabo-
riščih, v izgnanstvu, itd. Ker tudi praksa pri dodeljevanju stalnih pri-
znavalnin doslej ni delala razlike med partizani in aktivisti, mi ni
razumljivo, zakaj se v 1. in 2. točki 3. čl. novega odloka govori le o
borcih, ki so vstopili v boj. Besedilo odloka oziroma sploh vsakega
predpisa naj bo tako napisano, da bo jasno vsakemu bralcu in da ne
bo potrebno besedilo še posebej razlagati in komentirati. Osebno sem
prepričan, da bo tudi bodoča praksa pri dodeljevanju priznavalnin
enako obravnavala partizane in aktiviste, za katere bom v nadaljeva-
nju tega sestavka uporabljal skupni naziv udeleženci NOG.
Datum 13. oktober 1943 se nanaša na primorske partizane in
aktiviste, kar sem podrobno pojasnil, ko sem komentiral stari odlok.
Pravtako sem takrat pojasnil kdo so borci za severno mejo in sloven-
ski vojni dobrovoljci (glej Tednik št. 16/85).
ALI IN POD KAKŠNIMI POGOJI SO DO STALNE PRIZNAVAL-
NINE UPRAVIČENI TUDI DRUŽINSKI ČLANI?
Odgovor najdemo v 4. členu odloka, ki določa, da so upravičenci
do priznavalnine tudi:
1) družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvoji-
telji) padlih in umriih udeležencev NOG iz citirane 1. in ?. točke 3.
člena odloka;
2) družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slo-
venskih vojnih dobrovoljcev.
Družinski člani pa morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
— da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih.
Stari odlok je zahteval pridobitno nezmožnost po predpisih iz pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja;
~ da po smrti padlega ali umrle udeležence NOG iz 3. člena
odloka oziroma padlega ali umriega borca za severno mejo in sloven-
skega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zako-
nec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali štu-
dentom usmerjenega izobraževanja;
— da v času med NOB niso sodelovali z okupatorjem ali njego-
vimi pomagači. Nadaljevanje prihodnjič
Komunisti o preskrbi
V ormoški občini so se lotili temeljite ocene dosedanjega razvoja trgovine,
na podlagi ocen pa želijo izdelati natančen koncept bodočega razvoja. O analizi
in predlogih nadaljnjega razvoja bo do 28. februarja javna razprava, vanjo pa
naj bi se vključili prav vsi. Tako so v petek, 23. januarja, razpravljali o tem tudi
člani predsedstva OK ZKS Ormož.
Strinjali so se z ugotovitvijo analize, da je trgovina organizacijsko razdro-
bljena in da jo bo treba drugače samoupravno organizirati in povezati tako, da
bodo poslovni rezultati zadovoljivi, preskrba prebivalstva pa taka, kot jo prebi-
valci želijo in zahtevajo. Razmišljajo o specializiranih prodajalnah, seveda pa
menijo, da bodo uspehi večji, če bo na trgu prisotna zdrava konkurenca. O teh
in ostalih vprašanjih bodo člani predsedstva še razpravljali in izoblikovali za-
ključke. Na seji so sklenili spodbuditi razpravo v vseh družbenopolitičnih orga-
nizacijah, posebej pa še komunistov v posameznih okoljih. jy
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Delovni posveti za izvedbo akcije »Zaključni
račun 1986«
Včeraj, 28. januarja, so se v dvorani
»Cekin« hotela Poetovio sestali na skupni
delovni posvet predsedniki izvršnih odborov
osnovnih organizacij ZSS, predsedniki kon-
ferenc osnovnih organizacij ZSS delovnih or-
ganizacij in predsedniki delavskih svetov s
področja gospodarstva. Danes pa v ptujskem
delavskem domu poteka enak delovni posvet
za področje družbenih dejavnosti. Osrednja
točka razprave je bila izvedba aktivnosti ob
razpravah in sprejemanju zaključnih računov
za leto 1986. Razčlenili so naloge osnovnih
organizacij zveze sindikatov in delavskih sve-
tov v pripravah ter vodenju razprav in ob
sprejemanju zaključnih računov za leto 1986.
Obravnavali so tudi splošno problematiko
gospodarjenja v občini Ptuj ter zakonske
podlage in naloge delavcev pri obravnavi re-
zultatov poslovanja ter temeljnih značilnosti
zakonskih sprememb v letu 1987. Udeleženci
so bili tudi seznanjeni z osnovno problemati-
ko, ki izhaja iz realizacije programov samou-
pravnih interesnih skupnosti občine Ptuj za
leto 1986. Na dnevnem redu pa je bila tudi
razprava o programu obravnave gradiva re-
publiškega sveta ZSS o samoupravni organi-
ziranosti združenega dela, ki je objavljeno v
Delavski enotnosti z dne 16. januarja 1987. V
osnovnih organizacijah zveze sindikatov, v
delavskih svetih in v strokovnih službah so
pred odgovornimi nalogami, ki jih bo v zvezi
z sprejemanjem zaključnih računov potrebno
opraviti. Več o tem v uvodniku našega lista 5.
februarja.
Rokovnik za pripravo poslovnih poročil in
obravnavo rezultatov gospodarjenja za leto
1986
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj
je na 12. redni seji 22. januarja sprejelo ro-
kovnik aktivnosti ob razpravah in sprejema-
nju zaključnih računov za leto 1986.
— Poslovodni organi do 7. februarja pri-
pravijo poročila o poslovanju za leto 1986 ter
podatke za odločanje.
— Izvršni odbori osnovnih organizacij
zveze sindikatov in druge družbenopolitične
organizacije ocenijo gradivo in se dogovorijo
za organiziranje razprave po sindikalnih sku-
pinah.
— Od 13. do 21. februarja bodo poteka-
le razprave po sindikalnih skupinah.
— Do 25. februarja poslovodni organi
obravnavajo pripombe na poročilo in more-
bitne spremembe predlagane delitve dohod-
ka ter ukrepe za realizacijo plana v letu 1987.
— Do 25. februarja delavci na svojih
zborih odločajo o dokončni delitvi dohodka,
delavsy sveti pa do 26. februarja obravnava-
jo ugotovitve zaključnega računa ter sprejme-
jo ukrepe za uresničevanje plana v letu 1987.
— Računovodske službe imajo nalogo
do 13. marca pripraviti vse druge potrebne
podatke na zahtevo poslovodnih organov,
delavskega sveta, izvršnih odborov osnovnih
organizacij zveze sindikatov in delavcev, do
31. marca pa pripraviti končni obračun oseb-
nih dohodkov za vsakega delavca.
Letne programske seje občinskih odborov sin-
dikatov delavcev dejavnosti občine Ptuj
V občinskih odborih sindikatov delav
cev dejavnosti občine Ptuj se nadaljujejo pri-
prave letnih programskih sej, ki bodo: danes
sindikata delavcev gostinstva in turizma; v
ponedeljek, 2. februarja, sindikata delavcev v
kulturi; in v sindikatu delavcev družbenih in
državnih organov; v torek, 3. februarja, v sin-
dikatu delavcev prometa in zvez ter v sredo,
4. februarja, v sindikatu delavcev gradbeni-
štva in sindikatu delavcev komunalne in sta-
novanjske dejavnosti.
FB
Ustanavljamo novo interesno skupnost
Na osnovi določil zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zago-
tavljanju osnovne preskrbe, ki so ga sprejeli zbori skupščine SRS v jeseni
preteklega leta, smo v občini Ptuj z vso resnostjo pristopili k aktivnostim
za ustanovitev občinske Samoupravne interesne skupnosti za pospeševa-
nje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. V ta namen je
OK SZDL imenovala osemčlanski iniciativni odbor, ki je po sprejetem
programu dolžan izvesti vse naloge do 31. marca 1987, ko bi se naj kon-
stituirala skupščina skupnosti z vsemi organi in pričela z izvajanjem pro-
grama. Dosedanja organiziranost na področju pospeševanja proizvodnje
hrane, preskrbe in občinskih blagovnih rezerv je bila razdrobljena tako v
programih, kakor tudi pri zagotavljanju in usmerjanju sredstev. Zaradi
premajhne povezanosti in intervencijskega načina financiranja tudi ni bi'-
lo željenih optimalnih rezultatov. Čeprav so vsi intervencijski ukrepi v
preteklosti v občini v znatni meri prispevali k ohranjanju in povečanju
kmetijske proizvodnje in večji tržnosti, boljši oskrbi in večjim blagovnim
rezervam, ocenjujemo tudi v občini Ptuj, da je na tem področju možno
doseči še boljše rezultate.
V novi samoupravni organizi-
ranosti bomo zagotovili tesno
vsebinsko pbvezavo vseh posa-
meznih področij, kar bomo zago-
tovili z naslednjim:
— programi usposabljanja
zemljišč, pospeševanja proizvod-
nje hrane,intervencij v proizvod-
nji in porabi hrane ter blagovnih
rezerv bodo med seboj povezani
in usklajeni ter usmerjeni k dose-
ganju večje in kvalitetnejše pro-
izvodnje hrane, v zagotavljanju
ustrezne strukture kmetijskih pri-
delkov in k optimalni izkorišče-
nosti proizvodnih zmogljivosti;
— vsa področja, ki so vključe-
na v SIS predstavljajo medseboj-
no povezan sistem;
— strokovno analitična in dru-
ga operativna dela bomo organi-
zirali bolj racionalno, brez zapo-
slovanja novih delavcev in z
vključitvijo upravnih organov
občinskega komiteja za kmetij-
stvo, komiteja za družbeno eko-
nomski razvoj in planiranje in
oddelka za občo upravo.
V občini Ptuj smo se odločili,
da ustanovimo svojo SIS, čeprav
zakon dopušča SIS za več občin.
Zelo aktivno pa se bomo vključi-
li v sodelovanje z ostalimi SIS v
regiji in republiki.
Zaradi enotnega interesa de-
lavcev, delovnih ljudi in obča-
nov, da se z zbranimi sredstvi za-
gotovi večja in cenejša proizvod-
nja hrane in nemotena preskrba
z osnovnimi živili, zakon določa
enodomnost skupščine, tako da
v skupščino, ki naj bi štela 31 de-
legatov, delegirajo delegate de-
lavci, delovni ljudje in občani iz
OZD, drugih samoupravnih or-
ganizacij in skupnosti in iz kra-
jevnih skupnosti ter organizirani
potrošniki v občini in sicer:
— delegacije OZD in delovnih
skupnosti 21 delegatskih mest,
— KS osem delegatskih mest
in
— organizirani potrošniki 2
delegatski mesti.
Z ustanovitvijo nove SIS pre-
nehata z delom SIS za pospeše-
vanje kmetijstva in sklad za in-
tervencije v proizvodnji hrane
občine Ptuj, tako da ostanejo v
veljavi dosedanje, z odlokom do-
ločene stopnje — 0,8 odstotka za
intervencije in 0,15 odstotkov za
občinske blagovne razerve in se z
ničemer dodatno ne obremenjuje
zaposlenih.
Sis za pospeševanje proizvod-
nje hrane in zagotavljanje osno-
vne preskrbe ustanovijo članice
skupnosti s samoupravnim spo^
razumom o ustanovitvi. V samo-
upravnem sporazumu bodo zaje-
te določbe o namenu ustanovi-
tve, nalogah skupnosti, planira-
nju in planskih aktih skupnosti,
samoupravni organiziranosti,
uresničevanju drugih samou-
pravnih odnosov v skupnosti, sa-
moupravnih aktih ter vsebini sta-
tuta skupnosti.
Na tej osnovi bo sprejela
skupščina skupnosti svoj statut.
Le-ta bo podrobneje urejal ime
in sedež skupnosti, dolžnosti in
pravice delegatov, delovno po-
dročje, samoupravno organizira-
nost, pristojnosti predsednika in
podpredsednika skupščine ter
predsedstva skupščine skupno-
sti, javnost dela, opravljanje stro-
kovnih del za skupnost in reševa-
nje sporov.
Poudariti moram, da je dal ini-
ciativni odbor oba samoupravna
akta v obravnavo vsem članicam
skupnosti z 19. januarjem, v
obravnavi pa bosta do 31. janu-
arja, ko je potrebno poslati pri-
pombe in predloge za člane
skupnih samoupravnih organov
in sicer na občinski komite za
kmetijstvo. Po poteku tega roka
bo iniciativni odbor pripravil
predloge obeh aktov in jih dal
kot predlog samoupravnega spo-
razuma v sprejem na zborih de-
lavcev v februarju, ko se bodo
sprejemali zaključni računi. So-
glasje k statutu SIS mora dati tu-
di izvršni svet SO Ptuj.
Glede na zahtevnost in odgo-
vornost pri izpolnjevanju plan-
skih nalog s posameznega po-
dročja skupščina oblikuje tudi
skupne samoupravne organe, po-
sebej za vsako od področij. Pred-
Posnetek: M. Ozmec
videno je, da skupščina skupno-
sti oblikuje odbor za pospeševa-
nje družbeno organizirane tržne
proizvodnje hrane, ki šteje 9 čla-
nov, odbor za intervencije v pro-
izvodnji in porabi hrane, ki šteje
7 članov, in odbor za blagovne
rezerve, ki šteje pet članov. Od-
bori obravnavajo programe sa-
mostojno, skrbijo za izvajanje
programov, sprejemajo ukrepe
za izvajanje programov, usklaju-
jejo uporabo namenskih sredstev
ter poročajo skupnosti o izvaja-
nju programa.
Nadalje oblikuje skupnost še
odbor za samoupravni nadzor in
odbor za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito, vsak šteje
po pet članov.
Predsednik, podpredsednik
skupnosti in predsedniki odbo-
rov predstavljajo predsedstvo sa-
moupravne interesne skupnosti.
Sredstva za izvajanje posamez-
nih programov SIS bodo zagoto-
vljena na osnovi samoupravnega
sporazuma o temeljih plana s
prispevkom iz osebnih dohod-
kov v dosedanji višini. Program
interesne skupnosti sestavljajo:
pospeševanje družbeno organizi-
rane tržne proizvodnje hrane, in-
tervencije v proizvodnji in pora-
bi hrane ter občinske blagovne
rezerve.
V kolikor samoupravni spora-
zum ne bi bil sklenjen ali pa ga
udeleženec ne podpiše, se bo za-
deva urejevala s sprejemom
ustreznega odloka na skupščini
občine.
Omenil sem že, da moramo
občinsko SIS ustanoviti najkas-
neje do 31. marca 1987. V občini
Ptuj predlagamo, da tajnik skup-
nosti združuje delo pri občin-
skem komiteju za kmetijstvo.
Tajnik skrbi za delo in izvajanje
sklepov skupščine ter njenih or-
ganov in usklajuje naloge med
upravnimi organ- ki (r>ravljajo
delo za SIS.
Planiranje je v občinski SIS
opredeljeno s sprejemom samou-
pravnega sporazuma o temeljih
plana, srednjeročnega in letnega
plana. Zaradi kratkega roka,
predvsem pa zaradi že sprejetih
aktov, bo nova SIS prevzela plan
sklada za intervencije v kmetij-
stvu in porabi hrane ter občin-
skih blagovnih rezerv, seveda pa
bo takoj pričela z aktivnostmi za
sprejem samoupravnega spora-
zuma o temeljih plana in pripra-
vami za pripravo srednjeročnega
plana.
Menim, da sem bralce Tedni-
ka uspel seznaniti z zelo odgo-
vornimi nalogami iniciativnega
odbora ter s pomenom in nalo-
gami Občinske samoupravne in-
teresne skupnosti za pospeševa-
nje tržne proizvodnje hrane in
zagotavljanje osnovne preskrbe v
občini Ptuj.
V prejšnjem tednu so vse
OZD, skupnosti in krajevne
skupnosti prejele oba akta — sa-
moupravni-sporazum o ustanovi-
tvi SIS in statut SIS. Želim, da bi
zelo odgovorno pristopili k
obravnavi obeh aktov, dali nanj
pripombe in predlagali delegate
za skupne samoupravne organe.
Rok je do konca januarja, nakar
bo iniciativni odbor pripravil
predloga obeh aktov, od katerih
naj bi samoupravni sporazum
sprejeli na zborih delavcev v fe-
bruarju, ugotovitveni sklep o pri-
stopu in statut pa na ustanovni
skupščini v drugi polovici marca.
Ustanavljamo izredno pomemb-
no SIS, katere delo se bo moralo
še kako odražati v naši kmetijski
občini, kjer petino družbenega
proizvoda odpade na kmetijstvo in
kjer se okoli 21 odstotkov prebi-
valcev ukvarja s kmetijstvom. Pri-
spevati bo morala k povečanju
kmetijske proizvodnje in večji trž-
nosti, boljši oskrbi, k uspešnim in-
tervencijam iz blagovnih rezerv.
Pomembno je tudi to, da v iskanju
boljših in učinkovitejših oblik z
ustanovitvijo nove interesne skup-
nosti dodatno ne obremenjujemo
delavčevega žepa in gospodarstva.
Janko Mlakar
Predsednik iniciativnega
odbora
TEDNIK
— 29. januar 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI -5
Center za socialno delo, pomembno
področje družbenih dejavnosti
1. maja 1982je bil sprejet sklep o ustanovitvi Centra za social-
no delo, ki so ga ustanovile skupnosti socialnega skrbstva, varstva
in otroškega varstva za opravljanje socialnovarstvenih dejavnosti,
enotne skupne evidence prejemnikov tovrstnih pomoči ter za izva-
jalske naloge na področju porodniškega varstva in organizacije le-
tovanja otrok. Delo centra je zaradi pestrosti problemov povezano z
mnogimi institucijami v občini in prek njenih meja, prepleta pa ga
delovanje večih strok, spoznanja cele vrste znanosti in zahteva ved-
no bolj pogosto teamsko delo.
Za predstavitev centra in nje-
govih dejavnosti smo v tokratni
številki Tednika namenili nekoli-
ko več prostora — saj so social-
no skrbstvena dejavnost, enotna
skupna evidenca, porodniško
varstvo, letovanja otrok in drugo
— gotovo področja, ki zanimajo
širok krog ljudi. Iz že znanih ra-
zlogov pa je center v tem času ti-
sta pomembna institucija, na ka-
tero se obrača vse več naših lju-
di, ki so v stiski in ki potrebujejo
tako ali drugačno pomoč. Direk-
torica Anka OSTRMAN nam je
njegove dejavnosti takole pred-
stavila:
»Socialnoskrbstveno dejav-
nost moram zaradi preglednosti
razdeliti na štiri skupine: varstvo
otrok in družine, varstvo otrok in
mladostnikov z motnjami v teles-
nem in duševnem razvoju, var-
stvo odraslih in na zakonsko sve-
tovalnico.
VARSTVO OTROK IN DRU-
ŽINE nalaga centru predvsem
družinska zakonodaja in zajema
strokovno pomoč pri ugotavlja-
nju očetovstva pri nezakonskih
rojstvih, posredovanje v dogovo-
rih o preživljanju in načinu sti-
kov med otroki in roditelji — ti-
stim, ki ne živi z njimi, običajno
je to oče.
Število teh primerov narašča,
kar je verjetno pogojeno z nasta-
janjem izvenzakonskih skupno-
sti, deloma pa s tem, da rojevajo
zelo mlade ženske, ki se še šolajo
in ne sklepajo zakonskih zvez.
Teh primerov je okrog 100 na le-
to.
Najširše področje v tem sklopu pa
je vsekakor svetovanje v odnosih v dru-
žini in reševanje težav v družini. Letno
obravnavamo 350—400 družin z razli-
čnimi težavami, vsem pa je skupno
nerazumevanje, nepotrpežljivost, ne-
moč vpogleda v lastne težave. Ce k te-
mu dodamo še okoli 200 družin, ki jih
obravnavamo zaradi težav, ki jih pov-
zroča alkoholizem enega ali celo
obeh zakoncev, potem je številka
znatno višja, problematika pa toliko
težja. Se vedno ugotavljamo veliko
nasilja v družinah, ne le psihičnega
— tudi fizičnega, nesoglasij pri vzgoji
otrok, zanemarjanja vzgoje in oskrbe
otrok. Najprej poskusimo s svetova-
njem, da bi spremenili stanje. Ko se
na ta način situacija ne da popraviti,
niti omiliti, posegamo tudi po ukre-
pih kot so odvzem otrok z upravno
odločbo (8—10 letno), z oddajo otrok
v rejniško družino (15—20 letno) in v
skrajnem primeru tudi predlagamo
starše v kaznovanje ali odvzem rodi-
teljski pravic (3—5 letno). Pri tem za-
sledujemo cilj, da otrokom zagotovi-
mo ugodne razmere za razvoj, ki je v
matični družini ogrožen ali celo ne-
mogoč.
Za otroke, ki izgubijo starše, ali jih
le-ti niso pripravljeni ali sposobni
preživljati, poiščemo družine, ki jih
posvojijo. Posvojitev je po novem za-
konu trajna in popolna, torej je ni
mogoče razvezati; posvojitelji pa so v
rojstnem listu vpisani kot starši, nara- !
vni starši niso vpisani. Letno izvede-
mo posvojitev za 5—7 otrok.
V primeru razveze zakonske zveze |
Center poleg spravnega poskusa, daje \
sodišču mnenje, kateremu od rodite-
ljev naj dodeli skupne otroke v na-
daljnjo vzgojo in oskrbo. V tem po-
stopku si vedno prizadevamo, da raz-
vezujoča se roditelja dosežeta dogo-.
vor, da se skupno odločita kateri od
njiju bo imel otroke in kako bodo po-
tekali stiki otrok in drugega partnerja.
To je zelo zahtevno delo, ki terja ne le
mnogo strokovnega znanja, ampak
tudi poseben pristop in človečnost,
saj so odnosi med razvezujočima se
zakonca včasih tako zaostreni in po-
rušeni, da se nista sposobna pogovar-
jati.
Nadaljnje težave se pojavijo po
razvezi, ko razvezana roditelja še ved-
no nista razrešila svojih čustvenih
konfliktov in se borita drug z drugim
prek otrok, ko se odvijajo stiki otrok
in roditelja, ki se je odselil. Starša se
^esto ne zavedata, da z obtoževanjem,
blatenjem, izigravanjem in tudi pod-
kupovanjem otrok škodita zlasti otro-
''om, ki so že tako zbegani, čustveno
■"azrvani in so izgubili enega od rodi-
I navadno znajdejo tudi v
slabšem materialnem položaju kot so
prej. To prav tako poskušamo
urejati s skupnimi razgovori, dogovo-
ri in svetovanjem. Vse češče pa se do-
gaja, da moramo način in količino sti-
kov odrediti z upravno odločbo (56).
Včasih ti stiki potekajo celo v prisot-
nosti delavca Centra ali pa celo z iz-
vršbo prisilimo roditelja, da drugemu
dovoli stike s skupnim otrokom.
Naj omenim še rejništvo kot eno ze-
lo pomembno obliko družbene skrbi
za otroke, ki krajši ali daljši čas ne
morejo živeti v matični družini. Tre-
nutno je 89 otrok v rejništvu, večino-
ma v naši občini. Po namestitvi otro-
ka v rejniško družino ga redno sprem-
ljamo, svetujemo rejnikom pri vzgoji
in šolanju in vseh pomembnih odlo-
čitvah.
Rejništvo je zelo ugodna rešitev za
otroka, za rejnika pa je to seveda od-
govorno in naporno. Doslej je bilo tu-
di slabo plačano, sedaj je plačilo za
oskrbo rejenca boljše urejeno, pa tudi
nagrada rejniku je zagotovljena.
Kljub temu imamo vedno manj dru-
žin, ki so pripravljene sprejeti tujega
otroka v oskrbo, zlasti v samem Ptuju
jih ni. Vse prijavljenfe družine pa se-
veda pred oddajo bolje spoznamo, da
skupno ocenimo ali res želijo otroka
in ali so pripravljeni in sposobni spre-
jeti vse odgovornosti.
Letno sklenemo okoli 215 dogovo-
rov o preživljanju otrok in valorizira-
mo 1500 preživnin za otroke. Od
40—50 otrok letno ima stalnega skrb-
nika, ker so brez staršev ali so le ti ne-
znani.
Varstvo otrok in mladostnikov z
motnjami v telesnem in duševnem raz-
voju zajema razvrščanje otrok in na-
potitev na usposabljanje v šolo s pri-
lagojenim programom ali pa v poseb-
ne organizacije za usposabljanje, ker
se ti otroci ne morejo usposobiti za ži-
vljenje in delo pod normalnimi pogo-
ji. Letno razvrstimo po 40 otrok, pre-
glede pa opravimo za veliko več, tudi
po 80—90.
Posebna skupina so otroci in mla-
dostniki storilci kaznivih dejanj ter
čustveno in vedenjsko moteni. V
obravnavi poskušamo ugotoviti vzro-
ke motenj in jih odpraviti, voditi mla-
dostnika in družino. Vendar to vedno
ne uspe, saj so vzroki, ki pogojujejo
nastanek čustvenih in vedenjskih mo-
tenj in ki privedejo tudi do storitve
kaznivega dejanja, zelo raznoliki,
med seboj prepleteni in delujejo v več
smereh. V takih primerih otroka ali
mladostnika izločimo iz družine in ga
namestimo v ustrezni zavod, kar ugo-
tovimo teamsko
Letno obravnavamo po 100—120
otrok in mladostnikov; od tega
80—90 obravnava sodišče za mlado-
letnike, kjer sodelujemo v postopku
in izdelamo podrobno socialno
anamnezo in predlagamo vzgojni
ukrep. Vse ukrepe, ki jih sodišče izre-
če mladoletnim storilcem kaznivih
dejanj, tudi izvršujemo. Najpogostejši
ukrep je strožji nadzor skrbstvenega
organa (76), ki ga izvajamo v Centru.
Poleg že omenjene diagnostične
obravnave, izvajamo še psihotera-
pevtsko in psihodiagnostično obrav-
navo otrok in mladostnikov, pomaga-
mo pri šolanju, zaposlitvi in drugo.
Varstvo odraslih zajema urejanje ži-
vljenjskih pogojev invalidnih oseb,
napotitev na usposabljanje, pomoč
pri zaposlitvi in skrbi za otroke. V ce-
loti obravnavamo invalidne osebe po
Zakonu o družbenem varstvu duše-
vno in telesno prizadetih oseb (242),
to je teamska obravnava vsakega in-
valida, ugotovitev statusa in pravice
do nadomestila ter trošenje teh sred-
stev in pogoje življenja invalida.
Predlagamo podaljšanje roditeljske
pravice, postavitev pod skrbništvo in
nadziramo upravljanje z njegovim
premoženjem.
Tu je potrebno omeniti še, da vodi-
mo celotni postopek in razvrstitev ter
napotitev zmerno prizadetih občanov
v delavnice pod posebnimi pogoji, ki
delujejo v Zavodu v Domavi.
Kot pri mladinskem prestopništvu
smo tudi pri kriminaliteti odraslih v
občini Ptuj nad republiškim povpreč-
Anka Ostnnan, direktorica Centra za socialno delo občine Ptuj. Foto:
mš
jem, kar seveda nalaga Centru veliko
dela pri obravnavi občanov, ki so ob-
sojeni na zaporno kazen, zlasti po od-
pustu. Med samim prestajanjem ka-
zni pa pomagamo družini materialno,
svetovalno ali kar je pač potrebno. Iz
občine Ptuj je mesečno poprečno 50
do 60 občanov v zaporu. Center je ko-
ordinator strokovnega teama za post-
penalno pomoč, kjer največ sodeluje-
mo s skupnostjo za zaposlovanje in
stanovanjsko skupnostjo.
V Centru obravnavamo vse starejše
občane, ki želijo iti v socialni zavod
oziroma ugotovimo, da nimajo mož-
nosti bivati v domačem okolju (80 do
90) in nimajo dovolj lastnih sredstev
za plačilo oskrbe. S svojci, zlasti z
otroki sklepamo dogovore o doplači-
lu in dodelitvi družbene pomoči. Po-
gosto se srečujemo s porušenimi me-
dosebnimi odnosi, generacijskimi
konflikti, pa ne tako redko tudi z
osamljenostjo. Posebej spremljamo
življenjske razmere ostarelih borcev
NOV (6). Stalen pojav je alkoholi-
zem, kjer poskušamo reševati proble-
me z napotitvijo na zdravljenje, kar je
težaško in le m.alo uspešno delo.
Zakonsko svetovalnico je uvedel Za-
kon o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, kjer strokovni team opra-
vlja predzakonsko svetovanje (300
parov), spravni poskus pred razvezo
(130) in zakonsko svetovanje. Ugota-
vljam, da število porok rahlo upada,
število razvez pa rahlo narašča. Torej
narašča tudi število spravnih posku-
sov, ko poskušamo skupaj z zakonce-
ma ugotoviti ali so njuni odnosi resni-
čno tako porušeni, da ne moreta na-
daljevati skupnega življenja. Če se
odločita, lahko nekaj mesecev obisku-
jeta zakonsko svetovanje, če upata,
da bosta nesoglasja zgladila. To se
dogaja le v malo primerih (15), ker se
večina zakoncev odloči za razvezo po
več let trajajočih nesoglasjih. Potem
jima poskušamo pomagati, da se razi-
deta čimbolj dostojno, kar je po-
membno zlasti za otroke in kasnejše
stike zaradi skupnih otrok. Tu posku-
šamo tudi doseči, da se sama odločita
pri katerem bodo skupni otroci in ka-
ko jih bo drugi roditelj obiskoval.
Center je prevzel tudi organizacijo
in izvajanje socialnega dela v KS, kar
opravlja trenutno ena socialna delav-
ka, ki ima sedež v Skupnih službah
KS. S tem želimo socialno delo pribli-
žati občanom.
Enotna skupna evidenca je bila uve-
dena z začetkom uresničevanja Samo-
upravnega sporazuma o socialnovar-
stvenih pomočeh. Evidenco vodimo
računalniško, in sicer obdelujemo
subvencije stanarin, denarne pomoči
otrokom, rejnine, edini in dopolnilni
vir. To pomeni, da sprejemamo in
strokovno obdelamo vse vloge, jih
vnesemo v računalnik, ki izdela izpi-
sek o dohodkih družine in ugotovitev
o upravičenosti. Vse negativno izraču-
nane vloge in mejne primere pripravi-
mo za obravnavo in odločitev pristoj-
nim organom SIS otroškega varstva,
socialnega skrbstva in stanovanjski
skupnosti. Nato realiziramo sklepe
teh organov. Vse te vloge opremimo s
podatki o preživninah in drugih da-
jatvah, ki so že priznane (štipendije,
varstveni dodatek k pokojnini, itd.),
kar vse te podatke imamo v Centru.
Tako smo v enotni evidenci obravna-
vali cca 4.000 vlog občanov in izvedli
štiri medletne valorizacije vseh pri-
znanih pomoči in preizkus upraviče-
nosti za 2.400 občanov.
Področje porodniškega varstva za-
jema kontrolo refundacij nadomestil
OD v času porodniškega dopusta
(500 -600), strokovna navodila DO o
obračunavanju in valorizaciji, podalj-
šanje ali prekinitev porodniškega do-
pusta (15) in zbiranje potreb po zavit-
kih za novorojenčke (800).
Čeprav organiziranje letovanja
otrok ni socialna dejavnost, je Center
nalogo prevzel od skupnosti otroške-
ga varstva in jo opravlja od ustanovi-
tve dalje. To pomeni, da v sodelova-
nju s šolami zbere potrebe za letova-
nje, zagotovi prek Zvez prijateljev
mladine Slovenije potrebno kapacite-
to in pedagoško osebje in uredi plači-
lo s strani SIS, DO in staršev ter
spremlja strokovno pedagoško delo
med samim letovanjem. Čeprav smo
uspeli doslej še vedno zagotoviti po-
trebno število mest za letovanja, se
prav tu kažejo določene težave, ker
nimamo več lastnih kapacitet. Mora-
mo se prilagajati rokom in izmenam
kot so pač na voljo in tudi sprejemati
način dela, ki je vpeljan in drugačen
od tistega, ki smo ga imeli v Počitni-
ški koloniji Biograd. Težave se poja-
vljajo tudi pri zagotavljanju potrebne-
ga števila pedagoških delavcev in jih
je potrebno nadomeščati z drugimi
profili.
V Centru opravljamo tudi vsa dela
v zvezi s premoženjsko pravnimi za-
devami občanov, ki iščejo bodisi tako
ali drugačno materialno pomoč soci-
alnega skrbstva (odstop premoženja,
priglasitev skupnosti z verzijskim zah-
tevkom ob zapuščinskih razpravah,
delitvi premoženja), skupaj s skrbniki
na sodišču ščitimo materialni interes
občanov, ki so pod skrbništvom in
nudimo pravno pomoč občanom.
Kot delovna organizacija smo seve-
da ustrezno samoupravno organizira-
ni, kar terja kar precej dejavnosti. Za
SIS socialnega skrbstva izvršujemo
en del finančnega načrta, ker se je po-
kazalo, da je tako enostavneje in
ugodneje za občana, pa tudi za SIS,
saj je tako omogočena kontrola nad
tistim delom finančnega poslovanja,
ki zadeva pomoči občanom in pri-
spevke svojcev k storitvam socialnega
skrbstva.
Delo Centra sem poskušala pred-
staviti vsaj v glavnem, vmes je še veli-
ko dejavnosti in opravil, sodelovanja
z drugimi, zlasti KS in DO, za kar bi
potrebovali še veliko več prostora. Pa
vendar naj poudarim ne le števil-
čnost, obravnavali smo okoli 9.000
občanov, ampak zlasti raznolikost
problematike, saj se v delu Centra z
družinami, posamezniki in velikimi
skupinami občanov odražajo vsi pro-
blemi osebne in družbenoekonomske
narave, posledice preteklih in seda-
njih slabih ali dobrih odločitev v širši
in ožji družbenoekonomski politiki.
Srečujemo se z zapletenimi čustveni-
mi, vedenjskimi in družinskimi pro-
blemi, do socialne in materialne ogro-
ženosti. Center opravlja tudi naloge,
ki ne pomenijo socialne stigmatizaci-
je, zato je vsak občan potencialni
kandidat, da bo v Centru uveljavljal
eno ali več storitev strokovnega dela
Centra,« je sklenila predstavitev te
pomembne občinske organizacije
združenega dela na področju družbe-
nih dejavnosti Anka Ostrman.
mš
PTUJ — MbalO
MUZEJ
(JAKOB EMERŠIČJ
(1. nadaljevanje)
Ptuj izgine s prizorišča in se vidneje pojavi šele v zvezi s knezom
Kocljem ter vdovo nekega Karantanca, kar je pripeljalo zgodovinarje
na napačno mnenje, da je bil Kocelj iz političnih vzrokov odstranjen
in na njegovo mesto postavljen grof Gozwin, a šele pred nekaj leti so
. ugotovili, daje Goswin le oblika imena Kocelj. Pod salzburškimi ško-
fi in ptujskimi gospodi prične gospodarsko rasti, vanj vdirajo Madža-
ri in kralj Bela IV si ga izbere celo za prestolno mesto, občuduje ga
Parcival v Eschenbackovem istoimenskem srednjeveškem delu (Kari
Lachmann: Wolfran von Eschenbahc. Beriin 1930, str. 238—239),
omenja ga vizitator oglejskega škofa Santonino v svojem potopisu
oziroma nekakem literarnem poročilu. V srednjem veku postane go-
spodarsko tako pomemben (podatke o tem so ugotovili šele okrog le-
ta 1969, ob 1900-letnici prve omembe mesta v pisanih virih), da so ce-
lo nekatere trgovske družine iz Ptuja, kot so n. pr. Svetkoviči (vidimo
slovensko ime) obvladovali pol evropske trgovine (povzetek razprav
glej pri Josipu Žontarju: »Vloga in pomen Ptuja v mednarodni trgovi-
ni poznega srednjega in zgodnjega novega veka«. Kronika 1971,
149—151). Iz leta 1376 je celo ohranjen njegov statut, ki pa kaže na ti-
pično srednjeveško strukturo mesta. Vinske in medene vojne med me-
sti (med Ptujem, Mariborom, Slovensko Bistrico in Varaždinom), pa
tudi turški vdori, kobilice, kuge, požari in povodnji, pa avstrijski ce-
sarji, ki so mu neprestano metali polena pod noge, so mu počasi izpi-
le vso energijo in ga pahnile v odmaknjeno propadajoče mestece. V
novem veku so šli kmečki upori v glavnem mimo njega, spoznalo je le
mimogrede Francoze, pa Ruse, iz njegove okolice je žena nadvojvode
Ivana, ki so ga tudi v Ptuju pozdravili slovensko, obiskala sta ga cesa-
rica Marija Terezija, Jožef II, Franz idr. Pod Ornigom je skušal posta-
X\ nemška trdnjava na vzhodu, v stari Jugoslaviji mesto-muzej, doživel
je nemško zatiranje in po osvoboditvi svoje vzpone in padce, rast in
stagnacijo.
Peljemo se preko novega mostu, ki so ga zgradili namesto starega
lesenega (do leta 1957 na Hrvatskem trgu) in na desni vidimo novo
Minoritski samostan (foto I. Ciani)
ptujsko jezero — vodni zbiralnik hidrocentrale v Forminu. Tu še
omenimo, da so že v 2. stoletju zgradili Rimljani čez Dravo kameniti
most.
Že smo na prvi postaji naše poti po Ptuju, na Trgu svobode, ne-
kdanjem Minoritskem, ali v srednjem veku tudi Živinskem trgu (Rin-
dermarcht). Do 2. svetovne vojne je stal na trgu visok steber z Mariji-
nim kipom iz leta 1664 (postaviti ga je dal borlski grof Jurij Friderik
Sauer v zahvalo za konec turških obleganj), a so ga Nemci iz prome-
tnih oziroma političnih vzrokov odstranili ter je sedaj v ptujskem mu-
zeju in pozneje ga niso več hoteli postaviti nazaj.
Že takoj ob prihodu v Ptuj se soočimo s kruto realnostjo zgodovin-
skega uničevanja starih spomenikov. Ob mestnem srednjeveškem ob-
zidju (ki so ga po osvoboditvi odstranili iz prometnih ozirov), je stal
minoritski samostan že dobrih 700 let, saj so leta 1939 slovesno praz-
novali ta jubilej, a so mu zavezniške bombe tik ob koncu vojne poru-
šile gotsko cerkev z baročnimi elementi, ki je spadala med najlepše v
Sloveniji. Cerkev so hoteli minoriti po vojni obnoviti, toda začelo se
je čudno nagajanje, nekak prastrah pred klerikalno nevarnostjo. (O
tem nas natančneje pouči dr. M. Zadnikar s študijo; »Delna rekon-
strukcija ptujske minoritske cerkve«. Varstvo spomenikov 1969,
107—118) in na istem mestu so proti sklepom Zavoda za spomeniško
varstvo postavili pošto. Več o samostanu zvemo še v študiji Alojzija
Remca: »K zgodovini prezidave minoritske cerkve in samostana v
Ptuju ob koncu 17. stoletja«, CZN 1933, 189—198; Jože Curk: »Pro-
štijska cerkev in minoristki samostan v Ptuju«, CZN 1976, 31—67;
Peter Klasinc: Minoritski samostan v Ptuju in razvoj njegovega grad-
benega kompleksa«, CZN 1978, 55—63; jubilejna publikacija Pax et
bonum iz leta 1939 ter posebno župnijska kronika, ki jo je pisal znani
Ludvik Pečko.
Nekaj kipov in slik nekdanje cerkve je ohranjenih v samostanu
(cele ali v fragmentih), nekaj v muzeju, ni pa nikjer natančneje obja-
vljeno, kaj je še ostalo od opreme in kaj je uničeno ter kje je kaj. Od
cerkve so ob 1900-letnici Ptuja obnovili izven poštnega poslopja preo-
stali zgodnjegotski prezbiterij, ki sedaj napol restavriran ponovno raz-
pada. V samem samostanu, čigar dvorišče je po raznih letnih priredit-
vah (glasbena srečanja, narodngzabavni festivali, predstave ob ptuj-
skih kulturnih srečanjih ...) znano obiskovalcem in televizijskim gle-
dalcem cele Slovenije, nas najprej zanima samostanska knjižnica, ki
hrani vrsto del iz 16. in 17. stol. ter tudi starejših slovenskih del.
Knjižnica šteje okrog 4000 starejših del. je v drugem nadstropju v vo-
galni sobi, vanjo se pride po hodniku Studijske knjižnice Ptuj in ima
od dragocenih tiskov tudi Trubarjev Novi testament, ki je bil do ne-
davnega med najbolj popolnimi (sedaj ga ranijo v Študijski knjižnici),
več kajkavskih del, knjige iz 16. stol., ki so ovite v pergamente iz 13.
stoletja naprej. Ta biblioteka bi bila potrebna temeljite obdelave. Leta
1951 je bila sicer uradno zaščitena, toda še vedno čaka natančnejše
obdelave in orisa. V njej je bila tudi nurberška rokopisna kronika, ki
je izginila med okupacijo in je obenem primer, kako je potrebno ved-
no znova preverjati dejansko stanje kulturnih spomenikov. (Tako je
Darinka Kladnik v študiji »Kulturna dediščina naših cerkva«. Dnev-
nik 1981, nekritično sprejela Remcev podatek v predvojni reviji Kro-
nike, kjer prav piše o tej kroniki!)
(se nadaljuje)
Dejavnost kluba začasno ukinjena
Večkrat smo v Tedniku še po-
ročali in razmišljali o nedejavno-
sti v klubu mladih v Ptuju, pa tu-
di o zanikrnosti prostorov in o
nedelu njegovega upravnika.
Predsedstvo mladih je o tem raz-
pravljalo na več sejah predsed-
stva in zdi se, da so našli pot, ki
obeta ponovno oživitev klubske
dejavnosti. Ta pot pa je zaplete-
na in za marsikoga, ki razmišlja
po zdravi pameti, nerazumljiva.
Pa vendar je tako, da vrsta for-^
malnosli in pravnih norm zahte-j
va ovinke ter potrato energije in
časa. V primeru kluba so mladi
našli začasno rešitev v ukinitvi
njegove dejavnosti do takrat, ko
bo spodobno urejen in ko bodo
zanj našli resnega in sposobnega
upravitelja. Za ureditev kluba pa
je seveda potrebno zagotoviti
sredstva. Mladim se tu ponujata
dve rešitvi: Izvršni svet jim pred-
laga naj svoje prostore iz magi-
strata preselijo v klub. S tem bi
pridobili sredstva za ureditev
prostorov. Ce pa na to selitev ne
bi pristali, jim ostaja nekaj sred-
stev iz samoprispevka mestnih
KS, ki pa za ureditev ne zadostu-
jejo.
Člani predsedstva so odločili,
da naj sklep o tem sprejme kon-
ferenca v februarju — do takrat
pa bo klub mladih v glavnem
zaprt. d. I.
Kako je mogoče in zakaj je bilo po-
trebno stole tako uničiti?
d. \.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
29. januar 1987 - l^^jjNIK
TomaŽ Bolcar - novi odgovorni urednik ormoškega radia
Od lanskega novembra dela
ormoški radio pod »taktirko«
Tomaža Bolcarja, sicer sekretar-
ja CK ZSMS Ormož. V novem
obdobju želijo biti bolj aktualni
— prejšnja programska zasnova
je bila precej »okostenela«, no-
va, ki je v razpravi pa ponuja več
menevrskega prostora za nepo-
sredno vključevanje poslušalcev.
Poleg tega namenja več prostora
nekaterim področjem življenja in
dela, ki v prejšnji zasnovi, niso
prišli do izraza. Se vedno pa bo
precejšen del programa name-
njen informativno-politični de-
javnosti. V tem delu bo tudi naj-
več sprememb.
V kroniki tedna bodo povezo-
vali najpomembnejše dogodke iz
življenja in dela vse občine. No-
vost prinašajo AKTUALNI RA-
ZGOVORI, štirinajstdnevna ru-
brika, ki bo potekala v živo,
vprašanja oziroma temo bodo
vnaprej določili, in MIKRO-
FON JE VAŠ (anketa), ki bo ve-
zana na aktualni pogovor. V tem
delu računajo tudi na KOMEN-
TIRAMO, ki se bo izmenjevala,
in ODDAJO IZ DELOVNIH
KOLEKTIVOV.
V izobraževalno-vzgojnem
programu bo največja pozornost
namenjena kmetijski oddaji, ki
jo bodo oblikovali z novimi so-
delavci. Predvsem računajo na
društvo vinogradnikov, ki je prej
stalo ob strani. Oddaja bo študi-
ozno pripravljena in bo name-
njena tudi gospodinjam.
Med reportažnimi oddajami
velja omeniti NEDELJSKO RE-
PORTAŽO, štirinajstdnevno ru-
briko, namenjeno sprostitvi.
Prejšnja rubrika je v glavnem
predstavljala športno dejavnost
in še to le strelce. Z reportažo se
bo dopolnjeval INTERVJU. Na
Tomaž Bolcar
novo v tem sklopu oddaj uvajajo
rubriko iz pionirskih odredov, ki
se bo izmenjevala z otroško ru-
briko.
V kulturnem programu je nova
rubrika POGLED V FILMSKI
KLUB. Občasno bodo pripra-
vljali literarne oddaje, vezane na
najrazličnejše spominske datu-
me, poleg tega pa bodo predva-
jali posnetke glasbenih priredi-
tev v občini.
foto: M. Sneberger
V nadaljevanju programske
zasnove uvrščajo glasbeni in za-
bavni program, mladinski pro-
gram, ki bo poslej na programu
ob sobotah od 17. do 19. ure, to-
rej na dan in v času, ko ormoški
radio še ni oddajal. MLADIN-
SKI PROGRAM bo pripravljala
skupina dvajsetih mladincev.
Sledi ekonomski-propagandni
program in čestitke, ki jih vrtijo
vsako nedeljo po rednem progra-
mu in če bo v bodoče zanimanje,
bodo na programu tudi med ted-
nom.
Ormoški radio se oglaša vsak
torek in četrtek od 15. do 17. ure
in v nedeljo od 10. ure dalje ter
po novem v soboto od 17. do 19.
ure.
Programsko zasnovo je doslej
obdelal svet za informiranje pri
OK SZDL Ormož, programski
svet radia, v katerem so novi lju-
dje. Prej so ga sestavljali v glav-
nem funkcionarji in tisti, ki z ra-
dijem niso bili najbolj povezani.
Čaka še na razpravo v predsed-
stvu OK SZDL Ormož, ki je do-
slej kot ustanovitelj bolj malo
skrbel za radijsko delo, oziroma
se ni redno seznanjal z njegovim
delom in problemi.
Prvo oddajo v živo po novi
shemi bo imel ormoški radio v
nedeljo, 1. februarja, ko se bodo
v oddajo lahko vključili tudi po-
slušalci.
Novi program je izredno am-
biciozno sestavljen in bo zahte-
val največje vključevanja vseh, ki
skrbijo za program in ga tudi po-
sredujejo v eter. Skromna ka-
drovska zasedba — en redno za-
poslen novinar, dva honorarna
in dva honorarna napovedovalca
— nujno terja nove zaposlitve
programskih delavcev. Poleg te-
ga bodo morali dolgoročno ra-
zrešiti financiranje, zdajšnje ni
rešeno. V bodoče naj bi ga finan-
cirali po rubrikah, oziroma pred-
videvajo financiranje po name-
nu.
Novosti v programu bodo »te-
stirali« dva meseca, zatem pa bo-
do obdržali le tiste, ki bodo pri
poslušalcih najbolj odmevne.
MG
Priprave na 100-letnico
GD Središče
Gasilsko društvo Središče ob
Dravi praznuje v letu 1987 stole-
tnico obstoja in delovanja.
Na prvi pogled bi lahko dejali,
da to ni nič posebnega. To pa se-
veda ni res. Krajani in takratna
občina so želeli ustanoviti dru-
štvo že leta 1886, vendar do leta
1887 niso dobili dovoljenja, da
se sme društvo ustanoviti in upo-
rabljati kot poveljujoči jezik slo-
venski. To so upali v letu ustano-
vitve 1887 zahtevati le zares za-
vedni Slovenci, saj so bili s tem
osebno ogroženi. V središki kro-
niki iz leta 1910 beremo, da je
društvo bilo ustanovljeno leta
1886. To je verjetno res, saj tak-
šni, kot so Središčani, so takoj
po uveljavitvi požarnega reda le-
ta 1886 organizirali in prevzeli
od takratne občine gasilsko oro-
dje, kot jim je to nalagal gasilski
red za Štajersko Vendar je zara-
di spornega poveljevanja društvo
registrirano od leta 1887.
Ne bom vam v tem članku opi-
soval razvoja društva, humanosti
in požrtvovalnosti članstva, am-
pak bi vas obvestil, kako bomo
člani tega društva, krajani in or-
ganizacije obeležili ta lep jubilej.
Društvo želi ohraniti vse tisto,
kar se je dogajalo od ustanovi-
tve; kaico se je društvo organizi-
ralo, delovalo, pomagalo bližnje-
mu v nesreči, gradilo prijatelj-
stvo med društvi in organizacija-
mi, proslavljalo jubileje, prema-
govalo težke čase, dobivalo pri-
znanja in kritike.
Precej zapiskov se je ohranilo
v gasilskem arhivu, več tega pa
je, upamo, pri krajanih in po do-
movih. Zato si društvo želi dobiti
na vpogled vsa stara priznanja,
odlikovanja (še posebej odliko-
vanje gasilskega društva Središče
iz leta 1907), orodje, staro obleko
itd., kar bi z zapisniki vnesli v
kroniko društva. Zapiske, odli-
kovanja itd. bi na željo vrnili
lastnikom.
Člani društva so prav tako
pionirji in mladina, ki se vestno
učijo gasilskih veščin, krepijo
požarnovarstveno kulturo in po-
stajajo odlični gasilci. V ta na-
men jim društvo želi ob jubileju
razviti pionirski gasilski prapor z
namenom, da s svojo aktivnostjo
poleg varovanja premoženja,
branijo svobodo in samoupravni
socializem.
V zimskem času bodo gasilski
pionirji in mladina skupaj s
»Pionirskim društvom mladi ga-
silec OŠ« priredili kviz »Prepre-
čujmo požare«, tekmovali v ga-
silskih in športnih disciplinah,
zbirali gradivo za kroniko in iz-
delovali spominke.
Člani in članice pa se bodo
pripravljali na jubilejni dan, ure-
dili gasilski dom, opremo in pri-
redili prikaz gasilske opreme. Na
področju strokovne vzgoje se bo-
do pripravljali za kongresno tek-
movanje in učinkovito posredo-
vanje ob nesrečah.
Ne bi bilo prav, če bi zanema-
rili osnovni namen, za katerega
se je društvo ustanovilo. Osno-
vna naloga gasilske organizacije
je nuditi pomoč tistemu, ki jo po-
trebuje. Pri tej pomoči se gasilci
nikoli ne sprašujejo čigavo pre-
moženje rešujejo, oziroma, kdo
je potreben pomoči. Na tej osno-
vi so gasilci delovali že od usta-
novitve prvih društev.
Slavko Tkalec
Slavku Kumni v slovo!
Hudo nas je prizadela žalo-
stna vest, da nas je mnogo pre-
zgodaj nenadoma zapustil dolgo-
letni član gasilske organizacije
Stanko Kumer.
Njegova življenjska pot se je
pričela 24. oktobra 1927 med
prelepimi prleškimi griči v Vra-
zovem Cerovcu. Osnovno šolo je
obiskoval pri Svetinjah. Že kod
mladenič je moral zagristi v težki
viničarski kruh, katerega pa je
kljub težavam tako vzljubil, da je
vso svojo življenje posvetil vino-
gradništvu.
Kakor mnogim slovenskim
fantom mu okupator ni prizane-
sel in je bil prisilno mobiliziran v
jeseni leta 1944 ter poslan na ru-
sko fronto, kjer je prišel v ujetni-
štvo, od koder se je vrnil v jeseni
leta 1945.
Po vrnitvi v domači kraj se je
zaposlil v vinogradniški zadrugi,
nakar je bil vpoklican na odslu-
ženje kadrovskega roka v JLA.
Po vrnitvi v rodni Cerovec je
postal član Gasilskega društva
Ivanjkovci in bil aktiven član vse
do preselitve leta 1961 v Her-
mance, kjer je postal predsednik
domačega društva in bil predsed-
nik vse do prerane smrti. Po od-
služenju kadrovskega roka se je
vpisal v srednjo kmetijsko šolo
in jo uspešno končal. Po končani
šoli je nekaj časa služboval kot
blagajnik v Vinogradniški zadru-
gi Ivanjkovci. Nato je bil pre-
meščen na delovno mesto delo-
vodja v vinogradniški obrat Mi-
klavž. Z ženo Anico in delom
pridnih rok sta zgradila svoj dom
v Hermancih, kjer je med delavci
svojega delovišča in krajani po-
stal nadvse spoštovan in prilju-
bljen vinogradniški strokovnjak.
Stanko je spoštoval načela, ki jih
je v svojih verzih napisal naš Go-
riški slavček Simon Gregorčič:
»Ne samo, kar veleva ti stan, kar
mora, to mož je storiti dolžan.«
Tega izreka se je Stanko zavedal
vse življenje.
Ustvarjalen je bil na vseh po-
dročjih. Bil je član ZKS in spre-
jel zlati znak, nadalje je bil pred-
sednik Sveta KS in predsednik
skupščine KS Miklavž, član
predsedstva Zveze sindikatov
občine Ormož, dve mandatni do-
bi član družbeno političnega
zbora skupščine občine Ormož,
10 let je bil predsednik Občinske
gasilske zveze Ormož, član pred-
sedstva GZ Slovenije ter večkrat
ni delegat na gasilskih kongre-
sih.
Največjo skrb in pozornost pa
je posvečal obnovi vinogradov in
njihovi ureditvi. Mnogim vino-
gradnikom je pomagal z nasveti
pri obnovi in bil strokovni sveto-
valec na področju vinogradni-
štva.
Ni poznal ure in delovnega ča-
sa, vedno je bil prisoten, kjer je
to bilo potrebno in prijel za vsa-
ko delo ob vsakem času. Zaradi
svojih sposobnosti in vrlin, ki so
ga spremljale vse do prerane
smrti, je postal spoštovan in pri-
ljubljen daleč na okrog.
Kljub bolezni, katero je čutil
in se ji tudi zdravniško upiral, je
bil do zadnjega diha povezan s
svojimi delavci in deloviščem,
saj ga je mnogo prerana smrt za-
lotila tako rekoč na delovnem
mestu.
Še bi lahko naštevali vrline po-
kojnega Stanka, ampak se vsega
ne da opisati. Za vložen trud so
mu bili najdražje plačilo uspehi
pri delu.
Za svoje neumorno požrtvo-
valno in strokovno delo v vino-
gradništvu, v najvišjih organih
KS in gasilstvu je sprejel drža-
vno odlikovanje, bronasti in sre-
brni znak OF in več gasilskih
odlikovanj, kar pa je le skromno
plačilo za njegovo ustvarjalno
delo.
Slovo od Stanka na Miklav-
ževskem pokopališču je pokaza-
lo brezmejno spoštovanje pokoj-
niku, saj ga je na njegovi zadnji
poti spremljalo 16 gasilskih pra-
porjev, nad 100 uniformiranih
gasilcev, zastopniki OGZ Ptuj,
Ljutomer in M. Sobote ter
ogromno število krajanov in so-
delavcev.
Ob mnogo preranem grobu se
je v imenu krajanov KS Miklavž
od njega poslovil Mirko Tram-
šek, v imenu sodelavcev KK »Je-
ruzalem« Ormož Matija Kociper
in v imenu Obč. gas. zveze Or-
mož Franc Polič.
Kot dobrega gasilca in prijate-
lja ga bomo ohranili v najlepšem
spominu.
Adolf Rižnar
Prostore kluba mladih želijo nazaj
MLADI V KIDRIČEVEM
Mladina Kidričevega je po
večmesečnem mirovanju sredi
lanskega leta spet začela z aktiv-
nim delovanjem. Izvolili so novo
vodstvo ter se dogovorili o skup-
nih nalogah in akcijah. Predsed-
nik osnovne organizacije mladih
v tej krajevni skupnosti je sedaj
Borut Loboda, ki je o ponovni
oživitvi aktivnosti povedal:
»Vse se je pravzaprav začelo
sredi lanskega poletja. Mladi
smo bili nezadovoljni z zatišjem,
ki je vladalo v našem življenju,
zato smo se odločili za odločen
premik. Zbrali smo se na sestan-
ku in 15. julija izvolili tudi novo
vodstvo. Presenečeni smo bili,
saj je bil odziv med mladino zelo
dober. Od takrat naprej se z vod-
stvom sestajamo redno, skoraj
vsak teden. Sproti se dogovarja-
mo o akcijah in drugih aktivno-
stih, ki jih sedaj ni več malo.
Sicer je treba povedati, da so v
osnovno organizacijo ZSMS Ki-
dričevo vključeni tudi mladi ^z
Kungote, Apač, Strnišča (Stare
postaje) in Njiverc, zato smo to-
liko bolj veseli, ker nam je uspe-
lo pritegniti k sodelovanju tudi
mlade iz vseh teh aktivov.«
Vodstvo krajevne skupnosti je
vaša prizadevanja pohvalilo, ka-
ko pa sicer sodelujete s samou-
pravnimi organi v KS?
»Med osnovnimi nalogami
mladih je bila tudi takojšnja po-
vezava z ostalimi družbeno poli-
tičnimi organizacijami in samou-
pravnimi organi KS, kajti prejš-
nje vodstvo očitno ni imelo do
mladih takšnega posluha kot ga
ima sedanje. Pa se nismo samo
dogovorili, ampak speljali tudi
nekaj skupnih akcij. Za konec ju-
lija je uspela prva delovna akcija
in nihče ni pričakoval takšne
udeležbe. Čistili smo prostor,
kjer bo v kratkem novo parkiriš-
če za tovornjake za TGA Kidri-
čevo. Poleg tega smo izvedli še
tri podobne akcije in vse tri v ve-
liki gramoznici s ciljem pripraviti
teren za zimsko veselje, oziroma
za smučanje in sankanje. Mislim,
da nam je to uspelo in da bo
mlada generacija sedaj v počitni-
cah prebila marsikatero uro na
teh smučiščih in sankaških pro-
gah, kajti tudi mi smo naredili
prve korake na smučeh v tej gra-
moznici. Pri vsem tem pa nas
moti le eno. Kljub pozivom, da
bi na akcijah sodelovali tudi
ostali, starejši krajani, smo ostali
osamljeni, zato jih v bodoče va-
bimo, da se nam pridružijo.«
Kako pa je sedaj s prostori
Kluba mladih. Poročali smo že,
da gostujejo v njih radioamaterji
in upokojenci, čeprav jih je s
prostovoljnim delom zgradila
mladina Kidričevega?
»Žalostno je, da si je naša
mladina pred leti zgradila svoje
prostore v sodelovanju s KS in
Predsednik mladine Borut Lobo-
da.
TGA, da pa sedaj praktično ni-
mamo niti svoje sobice. Zapletlo
se je pred tremi leti, ko je prišlo
do nesporazuma in manjših iz-
gredov posameznikov, zaradi če-
sar so prostore našega Kluba
mladih odvzeli in jih dali v upo-
rabo tabornikom, upokojencem
in radioamaterjem. Storili bomo
vse in z delom dokazali, da si
Klub mladih zaslužimo nazaj.
Hvaležni smo vodstvu osno-
vne šole, ki nam je v stiski pri-
skočilo na pomoč in nam vedno
odstopilo svoje prostore za naše
sestanke, pa tudi za ples. Vedeti
je treba, da samo z delovnimi ak-
cijami mladine ne bomo prite-
gnili, da se je treba tudi razvedri-
ti in zadovoljni smo, da lahko se-
daj ob vsakem času računamo
vsaj s 70 aktivnimi mladinci. Pre-
pričan sem, da bodo odgovorni
razumni in da bomo dobili svoje
prostore Kluba mladih kmalu
nazaj.«
In kakšne naloge vas poleg te
čakajo v letošnjem letu?
»V naše aktivnosti želimo
vključiti še več mladincev. S
predstavniki KS smo se dogovo-
rili, da bomo mladi tisti, ki bomo
v največji meri skrbeli za lep vi-
dez našega naselja. Tako bo ena
večjih delovnih akcij takoj spo-
mladi, ko bomo skupaj s krajani
poskušali razkopano naselje za-
radi položitve toplovodnega si-
stema čimprej urediti in zasaditi
zelenje s cvetjem. Vsi želimo, da
bi bilo Kidričevo spet raj za oči,
kot je bilo to včasih.«
M. Ozmec
Obiskal nas je dedek Mraz
Kot vsako leto je tudi letos
prišel dedek Mraz med otroke
slovenskega dopolnilnega pouka
v Freiburgu. Čeprav imamo zelo
malo otrok, so se pa ti kar dobro
pripravili za sprejem. Pripravili
in zapeli so mu nekaj lepih pe-
smic, učenka Marija Gajser pa se
je v imenu vseh otrok in tudi
staršev zahvalila predsedniku
šolskega odbora Petru Majerletu
za ves trud, ki gaje imel celo leto
z nami.
Učenci so od dedka Mraza
težko pričakovali, kaj jim bo pri-
nesel. Vsak je dobil kar polno
vrečko dobrot. Na vprašanja, ki
jim jih je postavljal, so sramežlji-
vo odgovarjali. Najbolj mi je bila
všeč mala Sara, saj se je na vso
moč trudila, da bi ostala resna.
Starši pa smo spekli nekaj peci-
va, skuhali kavo, za razvedrilo
pa je bilo nekaj prijetnih melodij
iz Jugoslavije.
Za konec jim je dedek Mraz še
položil na srce, naj se še naprej
tako pridno učijo ter ubogajo
starše. Upajmo, da bo drugo leto
spet prišel med nas. Takrat bo-
mo imeli že več izkušenj, starejši
bomo in bomo seveda tudi že več
vedeli. Upamo tudi, da nas bo
drugo leto že več. Molim še
omeniti, da je v Freiburgu kar
precej Slovencev. Vabimo vas,
pridružite se nam, pošljite svoje-
ga otroka v slovensko šolo! Cim
več nas bo, tem lepše bo pričako-
vati tudi dedka Mraza. Po dol-
gem prigovarjanju se nam je zo-
pet pridružila nova družina, ki
bo pošiljala otroka v slovensko
šolo. Titova pionirka bo postala
Sonja Rozman. Upamo, da se bo
še katera družina odločila, da
pošlje otroka k slovenskemu
pouku. Ana Gajser
Novo
vozilo za
GD Tržeč
v tem zimskem času je tudi
priložnost za občne zbore gasil-
skih društev. Prejšnjo soboto so
se tako na občnem zboru sestali
člani gasilskega društva Tržeč,
medse pa povabili tudi predstav-
nike sosednjih društev, občinske
gasilske zveze in požarne skup-
nosti. Kot so povedali v poročilu
o delu društva, v minulem letu
niso imeli večjih akcij, uspešni
pa so bili v požarni preventivi,
skrbeli za usposabljanje svojih
članov ter za obnovo opreme.
V letošnjem letu pa je pred ga-
silci iz Tržca pomembna naloga
— v načrtu imajo namreč nakup
novega gasilskega kombinirane-
ga vozila. Polovico sredstev bo
prispevala občinska gasilska zve-
za, drugo polovico sredstev pa
bo moralo zagotoviti društvo. To
seveda ne bo lahko, saj stane ta-
ko gasilsko vozilo že okoli 28 mi-
lijonov dinarjev. JB
TEDNIK
- 29. januar 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -7
Kje je naše »narodno blago«?
Ali se samo meni zdi, da je ne-
kaj hudo narobe z našo narodno
glasbo, ali pa mi bo še kdo pritr-
dil?
Po mojem je tako, da Slovenci
skorajda ne bomo več imeli svoje
narodne glasbe, še tisto malo kar
je lahko slišimo skoraj izginja iz
naših ušes.
Mislim, da je tu več krivcev in
sicer: radio, televizija, festivali in
nazadnje lojtrca domačih. Prav-
zaprav je kriva vsa slovenska jav-
nost.
Kaj nam pomeni narodna
glasba? Lahko bi ji rekli tudi do-
mača glasba, če bi to bila, če bi
melodije in pesmi ostale desetle-
tja iste in bi si jo narod zapomnil
tako kot je to bilo pred leti. Se-
daj pa ne moremo reči, da je ta
naša domača glasba tudi narod-
na, ker je pač vsako leto druga in
že v enem letu ena drugo izpo-
driva, katera bo dobila več gla-
sov. Zakaj na vasi fantje več ne
pojo? Eden izmed vzrokov je tu-
di ta, da ne znajo več. Tudi sta-
rejša generacija pozablja narod-
ne pesmi in melodije. Kaj pa
mladina in narodna glasba? Se
omeniti jim je skorajda ne smeš!
Pa poglejte druge naše repu-
blike. Pred dvajsetimi leti sem bil
na služenju vojaškega roka v Za-
grebu. Imel sem majhen tranzi-
stor, ki sem ga v prostem času
večkrat poslušal. Vsak dan sem
slišal tudi narodno glasbo jugo-
slovanskih narodov in narodno-
sti, tudi slovensko, ki jo znajo
Hrvatje dobro izbrati. Sedaj po
tolikih letih, če poslušam radio
Zagreb ali če gledam II. program
TV, lahko naprej poslušam isto
narodno glasbo vseh jugoslovan-
skih narodov. Veliko starih lepih
melodij in pesmi lahko vsak dan
slišiš na njihovem radiu in nič
dosti novih, nimajo festivalov z
novimi melodijami, če pa so, so
to festivali v glavnem s starimi
lepimi pesmimi, ki jih narod ve
od nekdaj in jih bo s takim nači-
nom še dolgo vedel, ostalo jim
bo njihovo narodno »blago«.
Za nas lahko rečem, da smo
ga, ali ga bomo z napačnimi na-
čini zapravili. Kje so naše stare
dobre pesmi in melodije? Izpo-
drinile so jih nove popularne ne-
kaj mesecev. Kdo si lahko v ta-
kem primeru zapomni melodijo
in besedilo za dalj časa? Pesem
mora priti v uho, postati narod-
na glasba. Počasi bomo zapravili
še svoj jezik, kulturo, šege in obi-
čaje. Narodna pesem je nastajala
stoletja, mi pa jo nameravamo
zapraviti v nekaj letih. Prodaja-
mo narodnozabavno glasbo na
tuje, doma pa ostajamo brez na-
rodnega blaga. Svoje je že tako
napravil ekonomski položaj do-
ma in po svetu, ljudje niso več
tako sproščeni, so vedno bolj za-
skrbljeni, naveličani drug druge-
ga. K temu je pripomogel tudi
drugačen način življenja — A-pliv
televizije, računalnikov in po-
dobno.
Poslušati lepo igranje instru-
mentov in ubrane glasove še ne
pomeni narodno pesem ali glas-
bo. Zadnji čas vsak dan za dnem
slišimo nove pesmi in melodije,
jih gledamo tudi po televiziji in
to veliko število, drugo leto zo-
pet mnogo novih in tako naprej.
Kakšne možgane bi moral človek
imeti, da bi si zapomnil toliko
novih melodij in pesmi? Nismo
računalniki, da bi vse to registri-
rali, nam bi to prišlo v uho, se
nam bi te pesmi in melodije vse-
dle. Tako pa si zapomnimo nove
pesmi za kako leto ali dve, nato
jih nove izpodrinejo, a na dnu ne
ostane nič, je praznina, narodne-
ga blaga ne poznamo.
Imamo narodne pesmi v pe-
smaricah, knjigah, pa tudi na ka-
setah in ploščah. Te so v večini v
vokalni obliki. Kje pa je in kaj
pa je slovenska narodna glasba v
instrumentalni obliki, da bi lah-
ko rekli te in te melodije izvede-
ne s posameznimi instrumenti ali
kombinirano so naša slovenska
instrumentalna narodna glasba?
Ansambel bratov Avsenik je
pred leti v začetku svojega delo-
vanja igral precej prav lepih me-
lodij (Tam, kjer murke cveto. Na
Robleku, Rezka, Na mostu in
podobno), ali je to bila naša na-
rodna glasba v vokalni in instru-
mentalni obliki? Pa Avgust Stan-
ko s svojo harmoniko, Beneški
fantje, pa še morda kdo?
Kaj pa je sedaj naša narodna
glasba? Morda melodije, ki jih
izvaja Beltinška banda, ansam-
bel Slovenija, ali Henček s svo-
jim »DidI Bugi Vugi«?
V tej poplavi novih ansamblov
je vse zmedeno. Tako pevski ta-
bor v Stični ne pomeni skoraj
nič, ostali zbori, folklora, šolski
program, vse to je kakor kapljica
v morje proti temu, kaj vse danes
moramo poslušati in gledati kar
ni narodnega. Četrtkov večer je
več ali manj sestavljen iz novih
pesmi in melodij, zborovskih pe-
smi pa tako v njem že dolgo časa
ni slišati. Ptujski festival ima po
eni strani dober namen, po drugi
strani pa je ravno tam največja
škoda. Prav tako je z »lojtrco do-
mačih«, po eni strani ima dober
namen, po drugi strani pa je gle-
de ohranjanja narodne glasbe,
največji kič. Ali se kdo vpraša,
kam bomo prišli s takim nači-
nom? Vinko Simek se s to »lojtr-
co domačih« tako trudi, pritegnil
je množice ljudi, a morali bi se
zavedati, da s :^^kim načinom dr-
vimo stran od naše narodne glas-
be. Kdo od teh poslušalcev lah-
ko zapoje popularne melodije
oz. pesmi, ki so bile na lojtrci do-
mačih pred dvema letoma? Si-
gurno so jih že pozabili, ko pa je
bilo že samo letos preveč novih.
S čim se torej Slovenci lahko po-
našamo na področju narodnih
pesmi, s tistimi, ki bi jih naj na-
rod znal ob vsakem času in pri-
ložnosti zapeti in zaigrati? Na-
zadnje bodo ansambli peli in
brenicali res samo še za borbo
kdo bo prišel na najvišji klin.
Slovenski narod pa bo lahko sa-
mo poslušal, ravno tako kakor
nekatere živali rade poslušajo
glasbo, zapeti pa kmalu več ne
bo znal, ker si tega »džumbusa«
ne bo zapomnil. Pravo narodno
bo pozabil, mladi rod pa še tega
več ne ve.
Predlagam televizijsko oddajo
v nadaljevanjih po knjižici 300
narodnih ali kako drugače, na-
stajale bi lahko dalj časa po vsej
Sloveniji. Tako bi potegnili iz
naftalina tiste narodne pesmi, ki
so že bile in smo jih že znali pre-
pevati in igrati, a smo jih skoraj
pozabili. Predlagam tudi, da bi
zadolžili določene ansamble, ki
bi igrali in prepevali samo na-
rodno glasbo, ki bi bila obvezno
redno večkrat na sporedu na ra-
diu in televiziji kot so sedaj te
brezvredne melodije in pesmi.
Tudi ptujski festival in lojtrca
domačih bi morala vsako leto
imeti več kot polovico pesmi in
melodij narodnih in le nekaj no-
vih. Zakaj pa ima lahko Košni-
kova gostilna na TV mnogo lepih
narodnih? Zato, ker je Košnik že
precej v letih, ali zato ker ima vo-
ditelj oddaje Mito Trefalt po-
dobno mnenje kot jaz?
In če smo gledali letošnjo loj-
trco domačih, nam je bil lep do-
kaz, katero pesem je zapel gost iz
druge naše republike: Kafu mi
draga ispeci! Lepa njihova na-
rodna. In znal je tudi našo: En
hribček bom kupil, ter z njo poz-
val obiskovalce lojtrce domačih
naj mu pomagajo, pa se je skoraj
izkazalo, da tako stara pesem ne
sodi več tja, oziroma so jo poma-
gali peti z zadrego. To pa je zelo,
zelo žalostno.
Odgovorni pomislite, ali imam
prav ali ne in mi vsaj to odgovo-
rite!
Lepo pozdrav!
Jože Šafranko, Strnišče 9,
Kidričevo
TROJČKI NA DORNAVSKEM ODRU
Stanovalci doma upokojencev
v Muretincih so minulo sobotno
popoldne preživeli malce druga-
če kot je to običaj v domu, kjer
življenje teče po nekem ustalje-
nem redu. Uprava doma, ki sicer
pridno skrbi za razne nastope
glasbenih in drugih skupin, je to-
krat v sodelovanju s prosvetnim
društvom v Domavi povabila v
goste njihovo gledališko skupi-
no. Bila je to javna generalka ve-
seloigre TROJČKI, s katero so
se nato že v nedeljo — na pre-
mieri — predstavili domačemu
občinstvu v domavski prosvetni
dvorani.
Ni naš namen ocenjevati pred-
stave, pač pa poudariti zagna-
nost peščice mladih entuziastov,
ki je skozi ves november in de-
Prizor iz veseloigre TROJČKL Foto: mš
cember pridno vadila. Dornava
nima daljše gledališke tradicije,
saj se vrsto let na tamkajšnjem
odru ni dogajalo nič. Šele po letu
1980 so oživeli dramsko dejav-
nost in po tem skorajda ni bilo
sezone, ko ne bi nastopali. Tudi
letošnja predstava je nekakšen
skupen izdelek, skupinsko režij-
sko delo, ki so ga začeli brez di-
narja. Za vsak izdatek so morali
sami seči v žep, v skupini pa so
tudi študentje, oziroma taki, ki
niso zaposleni.
Veseloigra Trojčki nam skozi
tri dejanja prikaže, kako je odve-
tniški pripravnik skozi drobne
laži prihajal do denarja, ki mu ga
je pošiljal njegov bogati stric,
lastnik tovrne. V ta namen si je
omislil celo ženo in otroka, v res-
nici pa je bil še vedno fant. Za-
plete se takrat, ko prideta stric in
teta na obisk, ko mora svojo že-
no predstaviti, pokazati otroka
in dokazati, da je odvetnik ...
Seveda se vse srečno konča ob
pravih burkastih zapletih, ki so
varovance doma upokojencev v
Muretincih prijetno zabavali.
V vlogi odvetnika se je pred-
stavil Branko VESELIC, njegovo
ženo je igrala Ivanka FICIJAN,
pripravnika Marjan VESELIC,
njegovo »ženo« Vida PETER-
ŠIC, strica Emil GOLOB, teto
Štefka KOCIPER, Italijana Ja-
nez ZAGORŠEK, sluga Danijel
ČEH in služkinjo Dragica KO-
CIPER. V predstavi pa kot šepe-
talka sodeluje še Milena Pihler.
. mš
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (238)
»Janhari«
v poplavi uspešnih jezikoslovnih izvoznih poskusov, kot so že v svetu
znani Mikrohit, Adria Airways ipd., smo te dni našli še enega, ki obeta
prekositi vse dosedanje. V Dnevniku smo 13. januarja 1987 prebrali po-
ročilo P. K. iz Celja, v katerem so opisani dosedanji zunanjetrgovinski
dosežki v Sloveniji in Jugoslaviji znanega podjetja Zlatarne Celje. Delav-
ci Zlatarn z njimi še niso zadovoljni in so napeli vse moči. da bo odkrili
vzroke, ki jim onemogočajo doseči še večje uspehe. Odkrili so, da »je ime
celjske firme za tujce, zlasti na zahodu, vse prej kot lahko izgovorljivo. A.
B., direktorica TOZD Zlatarna Celje, pravi: »Imamo že pripravljen pred-
log za ime, s katerim bi nastopali v tujini (...) V enem izmed azijskih je-
zikov pravijo zlatarju >janhari<. Nismo pa se še dokončno odločili.«
Pobuda celjskih zlatarn bo, tako upamo, naletela na ustrezen od-
mev že med delavci kolektiva, saj jim menda ne bo vseeno — tako kot je
očitno direktorici — da bodo v tujini prodajali svoje izdelke pod imenom
iz »enega izmed azijskih jezikov«. Morda bodo ob tem celo pomislili, da
»zlasti za zahodu« — ljudje ne bodo imeli nič manj težav z izgovorjavo
besede »janhari« kot z besedo »zlatarna«, morda še več. V poročilu ni
nič zapisano, kaj direktorica misli o izgovorljivosti novega imena v do-
movini, kar glede na to, da borih 60 odstotkov svojih izdelkov prodajo v
Jugoslaviji, gotovo sploh ni pomembno.
Ker se nam je v preteklosti že večkrat zgodilo, da opozorila jezikov-
nim »inovatorjem« niso prav nič zalegla, naj se za konec zresnimo. Di-
rektorici TOZD Zlatarne Celje sporočamo, da bomo — brž ko ho podje-
tje sprožilo postopek za registracijo novega imena — javnemu tožilcu
predlagali, da glede na že ničkolikokrat omenjene določbe Zakona o
združenem delu ne dovoli registracije takega jezikovnega skrpucala.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi
pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška konfe-
renca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7.
V Ormožu imajo
filmski klub
Junija lani je skupina filmskih
navdušencev ustanovila filmski
klub, ki je za zdaj brez stalnega
naslova. Sestajajo se v prostorih
OK ZSMS Ormož, v knjižnici in
v hotelu. V bodoče, ko bo urejen
mladinski kulturni center, bo
drugače. Odgovorni v občini so
jim obljubili prostor v grajski
kleti, ki ga trenutno uporabljajo
komunalni delavci.
Filmski klub skrbi za filmsko
ponudbo, vzgojo mladih in sta-
rejših in za približevanje filma
gledalcem. V katalogu pa po-
drobneje predstavljajo filme. Re-
pertoar gradijo na dobrih filmih.
čeprav je pogosto pot do njih iz-
redno težka. Do ustanovitve klu-
ba so Ormoža v glavnem gledali
kung fu in podobne filme, ki so
prinašali le denar. Pesimistične
napovedi, da se bo s spremembo
programa obisk zmanjšal, se niso
uresničile. Lani se je obisk celo
povečal, čeprav so v večini vrteli
domače filme.
V letošnji program vključujejo
tudi filme meseca. Januarja so
vrteli Bilo je nekoč v Ameriki, ki
je bil lani izbran za mladinski
film leta.
Ob sobotah, ko so predstave
ob 19. uri, vrtijo v Domu kulture
zahtevnejše filme. V nedeljo po-
poldne ob 15. uri pridejo na svoj
račun mladi, zabavni film pa je
na programu od 17. uri. Tomaž
Bolcar, eden od ustanoviteljev
kluba, pravi, da želijo pritegniti
gledalce srednjih let in starejše,
ki jih je zdaj še malo. Z nepresta-
nim informiranjem-dajanjem po-
datkov o filmu pa bodo pridobili
tudi te. Velik pano so postavili
pred Timino blagovnico.
Dodatni magnet za filmske
predstave naj bi bil tudi filmski
abonma. V klubu ugotavljajo, da
bi morali več narediti za filmsko
vzgojo najmlajših — v šolah te-
mu vprašanju odmerjajo zelo
malo časa. »Zastrupili« so se z
videom, zato jim je klasični film
odveč.
Ormoški kino je amaterski, za
programsko shemo skrbijo v
filmskem klubu, ki od občinske
ZKO dobi tudi sredstva za infor-
miranje. Letos pa naj bi razčistili
tudi finančne odnose z DPD.
MG
Anton Slodniak
Pohojeni obraz
f26
»Saj vem, da me preziral, Ker sem taka.« Se bolj se je zvila. —
Tam na onem bregu me čaka mati, še dalje mogoče smrt, gotovo bo
huda kazen, tukaj je — maščevanje. —
Sklonil se je z roko k njej. Čudil se je mehkobi njenih las, rad bi
jih božal, toda njena roka ga je vodila po telesu. Pokleknil je zraven
"je. Zagnusil se je samemu sebi, spomnil se je, da je že enkrat klečal
zraven ženske. Od dekleta je dišala pijača. Ogrnil ji je jopo in je hotel
oditi. Ni ga izpustila.
»Saj nisem pijana. Morala sem piti, babe mi niso dale miru.«
»Pomiri se. Jutri bi ti bilo žal, če bi se ti kaj zgodilo.«
»Ali me nimaš rad? Saj vem, da me ne moreš imeti, jaz pa sem
vsa tvoja. Odkar si me vrgel, te čutim vedno na sebi.«
Objela ga je naglo in silno. Ko pa je hotel on njo, ga je sunila
stran. »Kaj si boš mislil o meni? Nisem se ti zlagala prej. Nisem. Idi,
idi!« Vnovič je krčevito zajokala. Zdaj se mu je zasmilila.
»Potolaži se, saj ni nič hudega. Jaz te imam rad.«
Ni se zmenila za te besede. »Babe so prepričane, da sem šla na-
lašč ven. Nočem biti boljša. Na me.«
Praznoto v ustvarjanje potopljenega telesa je polnila noč, ki je te-
kla vanj glasno in svareče, kakor mošt v prazen sod. Od vseh strani ga
je poplavljala, težko se je dvignil od nje, ki je ležala kakor v nezavesti,
^asi je čutil njen vprašujoči pogled. Potegnila ga je k sebi, on pa je sli-
šal šum dela in pogovora za leseno steno, okno v rodni koči je bilo še
svetlo in ga je gledalo z daljnim, nepremičnim očesom. Telo pod njim
pa mu je bilo tuje in odvratno. Stisnil bi ga za vrat! Tresoč se je raz-
1^'enil njen objem in se zravnal. Pretegnil seje proti oknu. Rast telesa
bila pospešena, čutil je kroženje krvi, ugodje zaspanih mišic in mir
robovja. Kesa ni čutil nikakega, pač pa skoraj ugoden strah, češ zdaj
mera hudobij polna, kazen mora slediti z nenadnostjo strele. Bil je
pripravljen na vse. — Jutri grem in se javim sodniji, drugače mi ni re-
»Pridi, vsak večer! Čakala te bom pri oknu. Ali si srečen?«
»Grem nazaj v šolo.«
Umolknila je. »Ne smeš, ostani doma. Oženiva se.« Iz njenih be-
sed je zvenela prošnja. »Kaj se boš klatil po svetu? Pri nas je dela in
jela dovolj. Oče so na vojski, medve z materjo pa tudi ne moreva vse-
ga opravljati. Ne smeš oditi, saj veš, kaj sva storila.«
Marin je hotel presekati mreže njenih sanj. »Nekoga sem ubil,
moram iti na sodnijo.«
Zasmejala se je. »Ni lepo, da si izmišljaš take stvari. Ali me ni-
maš rad?«
»Ne.«
Ni ga hotela razumeti. Dvignila je proti njemu svoje telo in ga
skušala objeti. Z zadnjim naporom jo je sunil stran, toda že je iztegnil
roke spet k njej. Odbila jih je in rekla: »Zakaj pa si potem storil to z
menoj?«
»Sama si kriva.«
Zvila se je v trpljenju, pogledala ga še enkrat, sklonila glavo in
šla v stiskalnico.
»Micka!«
Zdelo se mu je, da se je ustavila. »Počakaj, poslušaj!«
»Mene si zares ubil.«
Slišal je njen glas v stiskalnici. Priganjala je k delu ljudi, ki so po-
sedli ta čas, ko je ona doživljala usodni stik z življenjem. Kmalu so
enakomerno zabobneli tolkači po podu. Marin je začutil ponižujočo
osamljenost. Sel bi k njim in bi delal mirno zraven njih, toda ali je
vreden njihove družbe? Na njen očitek ni mislil, ker sploh ni imel več
čuta za krivice, ki jih je začel zadajati vsakomur, ki ga je srečal. Na-
porno je mislil, zakaj se je prevalilo njegovo življenje v prepad. Kako
mirno so prej tekli dnevi in minevale noči. Odkar pa je zvedel za oče-
tovo smrt, je zdivjal. Prej mu vojna ni prišla niti do zavesti, ob njenem
začetku je celo čutil, če se je natanko spominjal, tisto ogabno zado-
voljstvo, ki je spreletelo vse ljudstvo, predvsem pa tako imenovano in-
telegenco, ki je v siti zaspanosti zahrepenela po slavi in sovražnikovi
krvi. Sram ga je bilo, da se je tisti dan spri z materjo, ki je v omejeni
daljnovidnosti jokala ves dan in zmerjala cesarje in kralje. Tudi oče
jo je kregal in hotel celo pretepsti, ko ga je nagovarjala, naj ostane do-
ma, češ da ima tu več opravka kakor pa na vojski, kamor naj gredo
cesarji in kralji, ali pa vsaj gospodarji, ne pa ubogi viničarji. Ko je
prišel zaradi tistega nesrečnega izposojevanja knjig pod Krapfov
vpliv, je nekaj časa verjel uradni razlagi vojne. Zdaj ni mogel več poj-
miti svoje takratne zaslepljenosti. Takrat se je poglabljal v nemško li-
teraturo, ki jo je doumeval v napačni interpretaciji blaznega profesor-
ja.
Materino poročilo o očetovi strašni smrti mu je na mah odprlo
oči. Vse, kar se je pozneje zgodilo, je vzklilo iz nezavestnega maščeva-
nja: Ponižali ste me, toda jaz se bom sam ponižal še globlje. Sebe in
vas.
Zdaj stoji tu. Ničesar ne ve, niti za maščevanje ne. Osamljenost.
Kam naj se zateče? Ves svet se mu je zdel razbit, ljudje nerazumljivi,
tuji in zoprni. Noč je bila bledo siva, nikjer zvezd. Mati se je obtožila
pred njim hudodelstva. Še sveti luč v koči, še ga čaka. Zbežal je k njej.
Pretekel je temno globel. Na dnu se je za hip ustavil. »Saj mi ne
more pomagati.« Kljub temu je tekel naprej v hrib. Spehan se je usta-
vil pred vrati. »Mati, trpiva skupaj, sam omagujem!«
V koči ni bilo nikogar. Oljenka se je kadila, olje je že pošlo, stenj
je gorel s smrdečo perino. Na mizi je bila pripravljena večerja. Ura je
stala, dasi je bila navita. Postelja je bila sveže postlana in odgmjena.
Pod lučjo je ležal kos papirja. Na njem so bile s tesarskim svinčnikom
v otroški pisavi zapisane naslednje besede:
Liibi Sin.
Ker sen ne mogla oditi gda si bia ti duma sen odišla gda tebe ne
bilo. Katreci sen rekla naj ti kuha no postila. Penezi za kravo so za
tretjim tramom v kalendrah vteknjeni. Petjak sen se vzela za na pot in
kolač kriiha. Na kriišnjaki maš tri kolače. Gda boš tistega poja de ti
spekla novega. Pri dverah v škropijanci je žegnana voda. Fčasih se žjo
poškropi. Jaz bon rekla naj me sodijo na dvojno kaštigo.
V imeni Boga očeta, Boga sina in Boga svetega diiha.
Srečno
tvoja mati.
Marin je to pismo bral vso noč, tudi potem, ko je luč ugasnila, to-
da ni ga mogel prebrati.
V.
Slačil se je počasi in previdno. Okoli njega so že stali nagci, on
pa se ni mogel odločiti, da bi potegnil perilo s sebe. Hotel bi se spet
obleči in zapustiti nabor. Ni se bal vojaka pri vratih niti vaškega žan-
darja in župana, ki sta ga z njegovimi vrstniki privedla sem, da ga po-
trdijo za vojaka, bal se je samega sebe. Od dneva, ko je zvedel, da je
razglašen nabor za njegov letnik, je najprej sklenil, da se bo skril in
pobegnil k begunom, ki so se baje zbirali nekje v pohorskih gozdovih,
nato pa je bil zadovoljen, da se bo zdaj vendarle nekaj zgodilo. Med
prvimi se je javil pri županu. ^ ,. ... ...
Nadaljevanje prihodnjič
3 - ZA RAZVEDRILO
29. januar 1987 - XEDNIK
Dober den, vsoki den! Gnes pa sen čista nekšni pokločeni. Vete, v
naši vesi smo naredli zimske športne igre v več disciplinah: smučanje,
sankanje, kepanje, po snegi valjanje, postavitev sneženega moža, ki pa je
bolj ženski podoben bija no še v drugih disciplinah. Jaz sen bija en caj v
eni, en cajt pa v drugi ekipi, prevejkega haska pa z menoj glih neso meli:
na smučah sen voza kak naš Križaj, samo tisto kolje mi je bilo na poti
na progi. Enih por kolekov sem povoza, enih pot sen jih zgreša, nekaj pa
vun spipa. Gdo sen do cilja pripela je proga za menoj glih tak zgledala
kak, da bi jo razbojniki v rokah imeli. Pa saj ni važno zmogati, glovno ja
pač sodelovati. Še boj teresantno je bilo na smučarski skakalnici. Kot
starejši mladinec, sem skoča v stili Primoža Ulaga. Zdelo se mi je, da
sen celo večnost po lufti leta in na kunci pri petih metrih kak atomska
bomba v sneh padna. Trije so mogli priti na pomoč, ke so me vun s snega
skopali no mi z vinskin čajom drgoč srce, dušo, roke, noge no druge or-
gane v pogon spravli. Za stil sen dobre točke doba, saj so rekli, da sen ba
čista podoben našim cenam, ki vsoki den skoke trenirajo. Nesen pa mo-
ga sodnikov prepričati, da bi mi rajši namesto dolžine skoka, mojo tele-
sno težo pisali. Te bi čista zagvišno zmoga. saj jaz vsoko zimo, glih tak
kak pujceki v številki, nekaj kil gor dobim. Gdo se začne spomladansko
delo, te pa grejo drgoč kile doj.
Zlo dobro pa sen se izkoza v kepanji. Tak sem tiste grude snega me-
ta na vse strani, kak zgledajo dogovori no sporazumevanje med našimi
republikami no pokrajinama.
Pa, da bi vi mojo Mico vidli kak je slalom vozla. Kak Svetova Mate-
ja. Joj, to bla atrakcija dneva. Več bla na riti, kak na smučah. Resen blo
veselo. Ce nam nede odjuga snega polizala, bomo še ene tokšne igre na-
redili. Zakaj se nebi tudi na deželi šli športnike. Vas pozdrovlia športnik
LUJZ
RADIO PTUJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 29. januarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame, Včeraj, danes, ju-
tri); 18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja —
vmes domača zabavna glasba.
PETEK, 30. januarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 31. januarja: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOLDAN
(novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri in V ŽIVO
o stanovanjskem gospodarstvu, vmes zabavna glasba).
NEDEUA, I. februarja: 8.00 Čestitke poslušalcev; 11.00 Teden-
ski pregled, obvestila. Izbor iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kmetijska
oddaja; 12.00 Iz vasi v vas, Naraplje; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00
Čestitke poslušalcev (do 19.00).
PONEDELJEK, 2. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame, Včeraj, danes, ju-
tri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti — vmes vedno le-
pe melodije.
TOREK, 3. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih ko-
lektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 4. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri);
18.00 do 19.00 Oddaja za mlade, pionirska in mladinska, vmes Gremo
v disko in sodobna popularna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)

★ ★★★★★★★★★

ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Za smučarski
klopotec
Tradicionalno smučarsko tek-
movanje za slovenskogoriški klo-
potec je bilo tudi letos na hribu
Pesjak. Potekalo je v lepem vre-
menu ter na dobro pripravljeni
skakalnici in progi za smuk, ki je
bila speljana takorekoč iz kmeč-
kega dvorišča. Smuka ni izpelja-
la niti polovica tekmovalcev, ker
jih je zaradi prevelike hitrosti
metalo iz proge in so se vrteli kot
pravi klopotci.
Zmagovalec v smuku je bil
Ivan MLAKAR s časom 21,65,
drugi je bil Dušan BELE —
22,72 in tretji Tonček LAJH
23,67 sek.
Po smuku so se tekmovalci
preselili na skakalnico in se kar
korajžno spuščali po zaletu ter
pristajali v globini doskočišča.
Nekaj jih je svoj skok koiičalo
tudi s padcem, pa so se spet po-
brali in začeli znova na vrhu za-
letišča, ki je bilo kar v domačem
vinogradu.
Tudi tekmo v smučarskih sko-
kih je dobil Ivan Mlakar s sko-
kom 22 in 21,5 metra, drugi je bil
Marjan ČUŠ — 21 in 20,5 metra,
tretji pa Jože RIZNAR z 21 in
20,5 metrskim skokom.
V kombinaciji smuka in sko-
kov za klopotce je bil prvi Ivan
MLAKAR, drugi Dušan BELE
in tretji Franci KUKOVEC.
V posebni razvrstitvi pionirjev
v skokih je zmagal Anton Bru-
men, drugi je bil Silvo Mikša in
tretji Marjan Novak.
Letošnje tekmovanje si je ogle-
dalo tudi veliko gledalcev, ki so
preživeli prijeten smučarski dan.
Za tiste, ki jih je zazeblo, so po-
skrbeli pri »snežnem« šanku z
dobro domačo kapljico.
Člani športnega društva Grlin-
ci-Juršinci pa že sedaj vabijo lju-
bitelje smučanja na otvoritev no-
ve 30-metrske skakalnice, ki bo
nared prihodnjo zimo.      A. L.
Prizorišče zaključne prireditve vrtca na snegu pod grajskim hribom.
(Foto: M. Ozmec)
Dela napredujejo
v telovadnici Center so konec prejšnjega tedna delavci Zvezde iz Maribora
pričeli z urejanjem parketa. V ponedeljek in torek so parket zbrusili, do konca
tega tedna pa bodo delavci Elana začrtali tudi linije športnih igrišč. Parket je
potrebno še polakirati in pričakovati je, da bo telovadnica uporabna kmalu po
zaključku zimskih počitnic. D ^
Brušenje parketa
(foto: OM)
Podeljene medalje, priznanja in pokalij
v Klubu mladih v Ptuju je bil nedavno tega zad-
nji, četrti medobčinski turnir občin Ormož in Ptuj
in sicer v KUNG FU prvenstvu za pionirje in v
SEMI KONTAKTU za člane. Pionirji in člani so
na tem turnirju, oziroma v končni uvrstitvi dosegli
sledeče uspehe, naštevamo vrstni red tekmovalcev
od prvega do tretjega mesta:
Pionirji do 30 kg: Aleks Štrafela, Bojan Petek in
Dejan Dežman; do 40 kg Robi Bezjak, Davorin
Dovečar in Edi Gajšek; do 50 kg Robi Kukovec,
Boštjan Štuhec in Vladimir Cafuta; nad 50 kg
Boštjan Štuhec, Andrej Frangeš in Janez Anderlič.
Nastopile pa so tudi pionirke, prav tako v KUNG
FU veščini, ter se takole uvrstile: Nataša Vamica,
Vesna Sodeč in Lidija Letič. Še posebej je razvese-
ljivo, da v tem športu tekmujejo tudi mlada dekle-
ta.
Tudi pri članih naj zapišemo vrstni red doseže-
nih rezultatov z vseh štirih turnirjev. Do 65 kg Mi-
lan Korotaj (Ormož), Branko Pečar (Ptuj) in Dani-
lo Korotaj (Ormož). Do 75 kg je bil prvi Alojz Vi-
dovič, sledita pa Gorazd Štumberger in Satler, vsi
Ptuj. Nad 75 kg je na lestvici prvi Martin.Golob iz
Ptuja.
Po zaključnem tekmovanju so tekmovalci preje-
li diplome in priznanja, prvouvrščeni pa še meda-
lje. Omenimo naj, da je v lanskem letu na tem me-
dobčinskem tekmovanju, oziroma prvenstvu sode-
lovalo kar nekaj več kot sto tekmovalcev. Po pode-
litvi priznanj, diplom in medalj je bil kot športnik
leta (1986) proglašen Alojz Vidovič, ki je v semi
kontaktu, kot tudi v tae-kwon-do športu dosegel 3.
mesto na lestvici prvakov SFRJ. Za ta dvojni
uspeh je prejel pokal pokrovitelja. Občinske kon-
ference ZSMS Ptuj. Poseben pokal pa je bil pode-
ljen tudi Robiju Bezjaku iz Ptuja.
Franjo Hovnik
Vrtec na snegu
Na hribu pod ptujskim gra-
dom že dolgo ni bilo tako živah-
no, kot je bilo na petkovi zaklju-
čni prireditvi vrtca na snegu, ki
so ga tudi tokrat izvedli člani
smučarskega kluba Ptuj v sode-
lovanju z vzgojiteljicami vzgoj-
novarstvenega zavoda. Kar 198
malčkov je dokazovalo svoje
sposobnosti na smučeh in prido-
bljeno znanje v teden dni trajajo-
čem vrtcu na snegu. Malim navi-
jačem se je pridružilo tudi precej
staršev, tako da je bilo vse sku-
paj še bolj množično. Kot so po-
vedali v vzgojno varstveni orga-
nizaciji, bodo zaradi velikega za-
nimanja vrtec na snegu ob ugod-
nem vremenu v februarju pono-
vili.
-OM
Rado Brglez
sam v vodstvu
Kot smo že poročali, poteka v
prostorih ŠD MIP Ptuj prven-
stvo posameznikov za leto 1987.
To je eno najpomembnejših pr-
venstev društva, saj je obenem
kvalifikacija za nastop na ostalih
tekmovanjih. Tako bo prvih pet
imelo pravico nastopa na ekip-
nem republiškem prvenstvu Slo-
venije, prvih osem pa možnost
nastopa na enem od odprtih
mednarodnih turnirjev (Pula,
Bled). Večina udeležencev je
mladih, kar je dokaj vzpodbud-
no za napredek šaha. Mladi so
pokazali izredno borbenost, ven-
dar so tudi starejši člani prven-
stvo vzeli dokaj resno in zato je
še prezgodaj napovedovati kon-
čne rezultate.
REZULTATI:
2. kolo: Brglez—Feguš 1:0, Bo-
hak—Iljaž 1:0, Majcenovič—
Bezjak 1:0, Polajžer D.—Klajde-
rič 1:0, Žganec—Žlender 1:0, Vi-
her-Žmauc remi, Ličina M.—Li-
čina A. remi, Reberc—Težak re-
mi, Polajžer S. prost;
3. kolo: Majcenovič—Brglez
0:1, Polajžer D. —Bohak remi,
Polajžer S.—Žganec 0:1, Fe-
guš—Žmauc remi, Žlender—Re-
berc 0:1, Težak—Ličina M. 1:0,
Ličina A.—Viher remi, Iljaž
prost;
4. kolo: Žganec—Brglez 0:1,
Iljaž—Polajžar D. 0:1, Bezjak—
Feguš 1:0, Žmauc—Reberc 1:0,
Viher-Polajžer S. 1:0, Klajde-
rič—Žlender 1:0, Bohak—Maj-
cenovič in Težak—Ličina A. re-
mi, Ličina Miloš prost;
Vrstni red po 4. kolu:
1. Brglez 4 točke, 2. do 4. Bo-
hak, D. Polajžer in Bezjak 3 toč-
ke, 5. do 7. Majcenovič, Žmauc
in Žganec po 2,5 točke, 8. do 11.
Klajderič, Težak, Viher in Iljaž 2
točki, itd. Silva Razlag
Alternativna gibanja slovenske mladine so predstavili na dopoldanskih
okroglih mizah. (Foto: M. Ozmec)
Mladinski dan
Na pobudo mladinske organizacije so v Srednješolskem centru
Ptuj zadnji dan pouka, v petek, 23. januarja izvedli takoimenovani
mladinski dan, ki so ga v dopoldanskem delu popestrili z okroglimi
mizami o alternativnih gibanjih, popoldne pa s koncertom štirih po-
pularnih ročk skupin.
Učencem so svojo dejavnost in cilje predstavili aktivni člani ptuj-
ske ekološke skupine, medtem ko sta duhovno in mirovno gibanje
slovenske mladine predstavila Peter Jamnikar in Janez Jarc z Repu-
bliške konference ZSMS. Žal se kljub povabilu okrogle mize niso
udeležili predstavniki feminističnega gibanja Lilit. V avli centra so za-
tem projicirali zanimiv in odlično izdelan ameriški film Vojne igre, ki
govori o mladih in njihovih igrah z računalniki, ki bi skoraj pripeljale
do svetovne katastrofe.
Posebnost petkovega mladinskega dr>eva pa je bil ročk koncert,
kot ga v Ptuju po mnenju mladih udeležencev še ni bilo. Poleg doma-
če — ptujske skupine Buggie, se je srednješolcem predstavila tudi po-
pularna mariborska skupina Lačni Franz, pa Davor Boriž iz skupine
Pink Panter ter Vlado Kreslin iz skupine Martin Krpan. Škoda le, da
se je vse skupaj končalo že okoli petnajste ure, saj so razigrani sred-
nješolci bili pripravljeni tudi na ples.
- OM
VABILO K BOKSU
Boksarski klub Partizan Ptuj vabi v svoje vrste vse, ki jih privlači
ta borilna veščina. Vpisovanje novih članov je ob ponedeljkih, sredah in
petkih od 17. do 19. ure v športni dvorani Mladika. .
KVIZ mOJ PONOS - ZOBJE ZA PET«
Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj TOZD Zobozdrav-
stvo bo letos ponovno organiziral Kviz o znanju o zobeh. Kviz bo v Sred-
nješolskem centru 27. marca. Sodelovali bodo otroci ptujskih osnovnih šol.
Vabila za sodelovanje na kvizu smo poslali tudi na ormoške osnovne šole.
Do 10. februarja lahko šole prijavijo ekipe, ki bi sodelovale na kvizu.
Prvi teden v marcu bo opravljen izločilni kviz, tako da bomo dobili štiri
skupine. Te se bodo pomerile v znanju in sreči, kot smo že zapisali 27.
marca, v Srednješolskem centru Dušana Kvedra Ptuj.
Zakaj organiziramo takšno tekmovanje? Otroke in starejše želimo na-
učiti kako se lahko ubranijo pred kariesom in kdaj morajo obiskati zobo-
zdravnika, kaj lahko naredi zobozdravnik in kaj vsak sam za zdravje svojih
zob in tkiv ustne votline.
Zdravi in čisti zobje naredijo nasmeh še lepši, le-ta pa veliko pomaga k
našemu vsakodnevnemu počutju in uspehu.
Starši in otroci, sodelujte s svojim zobozdravnikom in sestro za zobo-
zdravstveno vzgojo in prosveto!        Vodja oddelka za zobozdravstveno
varstvo otrok in mladine
dr. Jožica REBERC
Komisija za delovna razmerja Osnovne iole bratov Štrafela Markovci
razpisuje
dela in naloge
NKV delavke — pomivalke za polovičen določen delovni čas (4 ure
dnevno).
Kandidatke naj pošljejo prijavo 8 dni po objavi razpisa.
ELEKTRO MARIBOR
TOZD ELEKTRO PTUJ, PTUJ
Ormoška c. 26/a
Razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba elektrotehniške smeri,
— 4, oz. 5. let delovnih izkušenj.
Mandat traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema RAZPI-
SNA KOMISIJA 8 dni od razpisa.
BREZ VELIKO DENARJA V RAZIGRANE
IN VESELE POČITNICE
ORMOŽ
Center za prosti čas pri OK
ZSMS v Ormožu je letos pripra-
vil pester in bogat program poči-
tnikovanja, v katerem bo vsak
našel nekaj zase. Skupina petnaj-
stih navdušencev, v glavnem de-
klet, se trudi že tretje leto in vsa-
ko leto pripravi boljši program.
Pritegnili so vse osnovne šole,
ki so odprie telovadnice in ponu-
dile vlečnice, ki bodo obratovale
neprekinjeno prvi teden poči-
tnic, ponekod tudi dlje. Počitni-
ško rekreacijo bodo izvajali v OŠ
Stanka Vraza v treh skupinah:
od 12. do 13. ure bo na voljo
učencem od prvega do petega ra-
zreda, od 13. do 14. ure učencem
od šestega do osmega razreda ter
od 14. do 16. ure srednješolcem.
Skupaj z OTKS so organizirali
prosto smučanje na Pohorju, pri
Veliki Nedelji, v Rakovcih, poleg
^«ga pa tudi tečaja smučanja v
Središču ob Dravi in na Kečko-
vem bregu (OŠ Miklavž).
Vsak drugi dan je na progra-
mu film, najmlajši pa bodo v po-
čitniških dneh videli tudi nekaj
dobrih risank. V torek, 27. janu-
arja, so vzgojiteljice in knjižni-
čarke organizirale zanimiv pogo-
vor o spolnosti, sredin program
so zapolnili s prikazom diapozi-
tivov iz poti po zahodni Evropi,
danes pa bo pričela z delom po-
čitniška delavnica, v kateri bodo
učenci »pustili« pot svoji domiš-
ljiji in oblikovali iz gline. Izdelke
bodo potem prodajali na kra-
marskem sejmu, ki bo 5. februar-
ja in ga v Ormožu letos prvič or-
ganizirajo. Mladim bodo odprli
malo dvorano Doma kulture,
kjer bodo od 10. do 12. ure in od
17. do 19. ure prodajali še knjige,
plošče, znamke, značke in drugo
kar sodi na take sejme. Počitni-
ška delavnica bo odprta tudi v
ponedeljek, 2. februarja, ko bo-
do izdelovali usnjene predmete.
Počitniški program je podrob-
no izdelan za vsak dan počitnic
in so ga dejansko pričeli uresni-
čevati že z nedeljskim smuča-
njem na Ivanjščici, končali pa ga
bodo v nedeljo,8. februarja, ko
bosta v kinu na sporedu dva fil-
ma: Superman II in Sanje orožij.
Kormoran — slovenski film bo
na programu že v soboto. Za vse
filme v počitniškem programu so
poskrbeli v ormoškem filmskem
klubu, kjer se nesebično trudijo
za filmsko vzgojo vseh generacij
in za prikaze dobrih filmov.
V program rekreacije so vklju-
čili tudi rekreacijo za očke in ma-
mice, s katero bodo pričeli v pe-
tek, 30. januarja, in bo postala
tradicionalna. Pripravlja jo Lju-
ba Fišer, ravnateljica VVZ Or-
mož. Tega dne bo zvečer v gradu
Ormož »disco večer«, saj je dis-
co v hotelu Ormož ukinjen. To-
krat je mladim prostor odstopil
Zarjin grajski bife.
Za ljubitelje drsanje bodo ure-
dili ciglensko jamo na Hardeku
ali na ribniku Ormož. Organizi-
rano drsanje s tpolim čajem in
glasbo bo 3. februarja ob 13. uri.
Trim sankanje za trim značko in
sladke ter vitaminske nagrade bo
dan pozneje v Grajskem parku
ob isti uri. Tekmovali pa bodo
tudi v postavljanju sneženega
moža. Organizirali bodo še kviz
brez resne vsebine in to v petek,
7. februarja, ob 17. uri. Sodelo-
vale bodo ekipe osnovnih orga-
nizacij zveze socialistične mladi-
ne, ki bodo odgovarjale na šalji-
va vprašanja.
Cisto na koncu naj še omeni-
mo, da bodo drugi teden organi-
zirano smučali tudi srednješolci.
Zanje bo OK ZSMS organizirala
počitniško smučanje Pri treh kra-
ljih na Pohorju. Za petdnevni
paket bo potrebno plačati 20 ti-
soč dinarjev in vključuje avtobu-
sno karto, dnevno smučarsko
karto in topli obrok. Za osnov-
nošolsko smučanje so poskrbeli
v OTKS.
Z dobro voljo se torej da veli-
ko narediti, to potrjujejo tudi Or-
možani.
MG
OŠ Hajdina zmagovalec kviza
v soboto, 20. decembra, je Športno društvo Tur-
■lišče uspešno izvedlo drugi kviz pod naslovom
>>Kaj veš o športu«. Na tem kvizu sodelujejo tri
OS, ki mejijo s KS Tumišče in sicer Ivan Spole-
"ak, Videm in Hajdina. Žal je bil v tem letu kviz
nekoliko okrnjen, kajti na njem ni sodelovala OŠ
Jidem, katere učenci so ta mesec urejali novi smu-
<^arski poligon.
. Na kvizu sta ekipi odgovarjali na različna vpra-
šanja iz tem kot so: šport v Jugoslaviji, šport v ob-
•^'ni Ptuj ter delo v ŠD Tumišče. Prav tako pa sta
se ekipi pomerili v dveh športnih igrah in sicer v
streljanju s svinčnikom v tarčo in igranju na raču-
nalniku, kar je pritegnilo vse udeležence. Torej, v
drugem kvizu je zmagala OŠ Hajdina, ki je osvoji-
la 28 točk, pred OŠ Ivan Spolenak 27 točk. Zma-
govalna ekipa je prejela v trajno last pokal, ki ga
je prispevala ZTKO Ptuj, vsi tekmovalci pa so pre-
jeli kapo ŠD Tumišče.
S tem kvizom je Športno društvo Tumišče dokaj,
uspešno zaključilo še eno leto svojega delovanja.
V tem času pa se že pripravljajo na delo v letu
1987, ki bo za njih kar precej delavno, saj jih čaka
veliko dela pri urejanju športnega parka v Tumiš-
ču.
zr.
PREVERJANJE UPRAVIČENOSTI DO ŽE PRIZNANIH
SOCIALNOVARSTVENIH POMOČI
v skladu z 32. členom Samoupravnega sporazuma o uresničevanju social-
novarstvenih pomoči (Ur. list SRS, št. 26/84) sporočamo vsem delovnim
ljudem in občanom, ki so v letu 1986 uveljavili pravico do subvencije stana-
rine in denarne pomoči otrokom (otroški dodatek) in oboje še vedno preje-
majo, da izpolnijo obrazec SPN-2, da bomo opravili preračun na dohodke
iz leta 1986 in ugotovili, ali so še dalje upravičeni do ene ali obeh pomoči in
v kakšni višini.
Obrazec SPN-2 kupite v MLADINSKI KNJIGI in ga natančno izpolnite, če-
tudi prejemate obe vrsti pomoči, to je subvencijo stanarine in denarno po-
moč otrokom, izpolnite le en obrazec in obkrožite ob pomoči.
Posebej opozarjamo, da ni potrebno hoditi na Upravo za družbene prihod-
ke za potrditev dohodka od premoženja, ker bomo to sami uredili.
Zaposleni občani oddate vlogo SPN-2 v svoji delovni organizaciji, TOZD ali
delovni skupnosti.
Nezaposleni in kmetje oddate vlogo SPN—2 v svoji Krajevni skupnosti ali
na Centru za socialno delo Ptuj.
Posebej opozarjamo upokojence, da ne vpisujete svojih pokojninskih pre-
jemkov, ker imamo vse podatke od strokovne službe SPIZ.
Vlogo SPN-2 morate oddati najkasneje do 28. februarja 1987, sicer vam bo
priznana pomoč ustavljena.
Uveljavljanje pravice do subvencije stanarine ali denarne pomoči na novo
latiko občani vlagajo skozi celo leto na obrazcu SPN-1.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
PTUJ
10 - ZA RAZVEDRILO
za. januar 1987 - TEDMIK
TEDNIK
— 29. januar 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
NaJboljSi skakalci nedeljske prireditve v Strmcu. Od leve DrevenSek,
2išt in Šmigoc.
Prizorišče skakalne tekme za pokal Strmec 87 Je bilo tokrat podobno
pravim velikim skakalnim prireditvam.
(foto: M. Ozmec)
Deseta smučarska prireditev
lepo uspela
Na smučišču Strmec pri Leskovcu je minu-
lo nedeljo potekalo 10. tradicionalno tekmo-
vanje v smučarskih skokih in smuku, ki so ga
tudi tokrat odlično izvedli člani smučarske
sekcije Strmec, v sodelovanju s smučarskim
klubom iz Ptuja. Lepa sončna nedelja je bli-
zu 600 gledalcem iz bližnje in daljne okolice
ponudila zares enkraten zimski užitek. V
smučarskih skokih se je tokrat pomerilo 22
tekmovalcev, ki so na prenovljeni in podalj-
šani skakalnici skakali v treh serijah, za uvr-
stitev pa sta veljala dva najdaljša skoka. Prvo
mesto in s tem pokal Strmec 87 je tokrat os-
vojil Anton Žišt iz Smartnega na Pohorju, ki
je postavil tudi novi rekord skakalnice — 33
metrov. Drugo mesto je dosegel Janko Dre-
venšek, tretje pa Viktor Šmigoc — oba doma-
čina iz Strmca.
V smuku se je na 900 metrski progi, ki je
bila precej zahtevna, pomerilo 31 tekmoval-
cev, najhitreje pa jo je prevozil Ivo Durdevič
pred Jožetom Soštarjem, oba iz Ptuja, in tre-
tje uvrščenim Zvonkom Polancem iz Vareje.
Vsi, ki smo minulo nedeljo preživeli v Strmcu
sredi zasneženih haloških gričev, smo bili z
izvedbo tekmovanja zadovoljni, po zaključku
uradnega dela pa je za veselo razpoloženje
poskrbel še disco Puh iz Vidma.
M. Ozmec
TUDI VABILO NA KAVICO
Ko zunaj sneži in je bela odeja
iz ure v uro debelejša, smo srečni
v toplih stanovanjih. Nič nas ne
vleče v sneg in mraz, še manj si
želimo noči s snežnim metežem,
ledenim vetrom in slabo vidlji-
vostjo preživeti za volanom. Vsi
seveda nismo takšni, nekateri tu-
di po nepotrebnem rinejo v sneg
in ko njihov jekleni konjiček
omaga, ga pač pustijo ob robu
ceste ali celo na njej.
V tem času pa so za volanom
tudi drugi, tisti, ki plužijo ceste,
ki čistijo ulice. Za volanom so
zato, da bi nam omogočili v zim-
skih razmerah kolikor toliko nor-
malen prevoz, ko bo ta resnično
potreben. Pluženje cest traja
mnogokrat ure in ure, celo dne-
ve. Mlad voznik pri komunal-
nem podjetju — Stanko Vaupo-
tič mi je pred dnevi pripovedo-
val, da je bil ob zadnjem sneže-
nju za volanom trideset ur nepre-
kinjeno. Pri tem se je moral spo-
pasti z mnogimi težavami, pred-
vsem zaradi nepravilno parkira-
nih vozil. Težko je delo šoferja
plužnega vozila, ko mora ob sla-
bi vidljivosti paziti na druge av-
tomobile, na rob pločnika, na
obešene veje, žice in kable, na
pokrove kanalizacije, na ...
Še težje mu postane takrat, ko
ga po utrujajočem delu kritizira-
jo, da tega in tega ni dobro opra-
vil, da je tu in tam na cesti še ne-
kaj snega in tako naprej. Redki
so primeri, da te kdo od občanov
pohvali. Toliko bolj veseli so šo-
ferji takrat, če jih nekdo prijazno
povabi na kavico. To se je Stan-
ku zgodilo pred kratkim, s kavi-
co pa je občutil tudi nekaj hva-
ležnosti za opravljeno delo.
Stanko Vaupotič je šofer šele
tri leta, a ima mnogo slabih zim-
skih izkušenj. Seveda tudi nekaj,
a veliko manj dobrih. Kljub vse-
mu pa je z delom zadovoljen, ž
njim pa so zadovoljni tudi njego-
vi predpostavljeni. Stanko pravi,
da on in njegovi sodelavci prime-
jo za vsako delo. Premalo jih je,
da bi se vsak držal svojega avto-
mobila, svojega stroja. Pred krat-
kim je vozil stroj za pometanje
ulic, nato je plužil ulice in ceste,
že naslednji dan je bil za vola-
nom velikega avtomobila za po-
biranje smeti.
Ko bomo, morda še v tej zimi,
znova kritično ocenjevali delo
zimske službe, se spomnimo tudi
na njihove težave, ki nam v glav-
nem ostajajo skrite in nepozna-
ne. Pa pomislimo ob tem še na
to, kako nam je mnogokrat težko"
očistiti sneg pred vhodom v sta-
novanjsko hišo ali blok, da o
pločnikih sploh ne govorimo.
JB
Stanko VanpotK
Proti širitvi odlagališča v Brstju
Krajani Budine in Brstja so se
pretekli teden na svojem zboru
soglasno odločili, da ne dajo so-
glasja k lokacijski dokumentaciji
za nadaljnjo razširitev odlagališ-
ča odpadkov v Brstju. Razprava
z Janezom Belšakom — predsed-
nikom Komiteja za urbanizem,
komunalne in gradbene zadeve,
Matevžem Cestnikom — direk-
torjem TOZD Komunalni servisi
in s Tonetom Purgom — pred-
stavnikom Komunalne skupno-
sti, je bila odkrita in krajani so v
njej opozorili na svoje dvome v
pravilno urejanje smetišča. Naj-
bolj jih moti, da bi predlagana
razširitev smetišča še bolj pribli-
žala odlagališče stanovanjskim
objektom (na manj kot sto me-
trov), da v projektu predvidene
rešitve zahtevajo veliko denarja,
ki ga gotovo ne bo ih bo smetišče
še naprej neurejeno, in da tudi
Republiška sanitarna inšpekcija
ni dala soglasja, kar pomeni, da
lokacija res ni primerna. Zraven
tega moti krajane tudi neznosen
smrad, ki se širi v okolici smetiš-
ča, nevarnost požarov, neureje-
nost okolice, stalno raznašanje
smeti po okoliških poljih in pre-
bivanje Romov v okolici. Poseb-
no vprašanje je nivo podtalnice,
zaradi katerega bi bilo potrebno
eno od faz posebej zaščititi z na-
vozom materiala. Tudi to bi po-
večalo stroške ureditve smetišča,
ki bi zadostovalo za sedem let, in
navajali vse mogoče predloge, da
bi smetišče ustrezno uredili, pa
je v krajanih vseeno prevladalo
nezaupanje v obljube in slabe iz-
kušnje pri urejanju problemov,
ki so nastali ob izgradnji akumu-
lacijskega jezera za HE Formin.
Podtalnica, ki vdira v njihove
kleti, in nerešena kanalizacija ter
zbiranje odplak na njihovem po-
dročju zaradi nedelovanje prečr-
pališča in čistilne naprave so za-
dosten razlog, da odklanjajo še
nadalnje onesnaževanje okolja.
Predlagali so torej, da se njihovo
odlagališče počasi zapre in da v
občini pristojni poiščejo ugod-
nejše lokacije.
d. 1.
(FOTO: m. š.)
Sneg marsikaj zakrije ...
V tednu od 20. do vključno 27. janu-
arja so miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov posredovali le v štirih lažjih
prometnih nesrečah in pri tem zabeleži-
li tri lažje telesne poškodbe udeležen-
cev. Vzroki nesreč so bili neprilagojena
hitrost glede na stanje cestišča (ceste so
bile ponekod še zasnežene in poledene-
le) ter izsiljevanje prednosti. Material-
na škoda na vozilih je bila ocenjena na
okoli milijon in sto tisočakov.
ČRNA KRONIKA
Odnesli 45 parov čevljev
Vremenske razmere so bile takšne, da so prišle prav tudi vlomil-
cem. To potrjuje vlom na ptujski železniški postaji, ko so neznanci med
17. in 18. januarjem vlomili v tovorni železniški vagon. Kaže da so o to-
voru vedeli precej, saj so odnesli kar 45 parov različne zimske obutve
znamke Borovo, vredne okoli 430 tisoč dinarjev. Komu in za koliko so jo
prodali ali uporabili, še ni znano.
- OM
Šolske torbice za otroke
z juga Afrike
v okviru tedna pionirske solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in
žrtvami agresije so tudi v osnovnih šolah ptujske občine namenili eno
učno uro in se pogovarjali o življenju svojih vrstnikov. Poleg tega pa
so se vključili še v izdelovanje platnenih torbic za otroke z juga Afri-
ke.
Osnovni kroj je bil objavljen v Pionirskem listu in po tej predlogi
so učenci OŠ in vrtca izdelali skupno 32 šolskih torbic iz platna, ki ga
je brezplačno odstopila tovarna Induplati iz Jarš. Že dosedaj so pio-
nirji in otroci iz vrtca izdelovali copate, torbice in druge šolske po-
trebščine za svoje črne vrstnike.
mš
Teatar u
gostima
v ptujskem gledališču bo no-
coj (četrtek, 29. januarja) ob
19.30 za abonma in izven zanimi-
va predstava zagrebškega Teatra
u gostima. Gre za lahkotno ko-
medijo iz zakonskega življenja
Kad mačke odu ..., ki jo je reži-
ral Relja Bašič. Zraven rešiserja
in vsem znanega igralca v pred-
stavi nastopajo pribljubljeni za-
grebški igralci in igralke (Marija
Kohni, Ljubomir Kapor, Ana
Karič, Ljubica Jovič, Boris Bu-
zančič, Ksenija Pajič, Mladena
Dervenkar). Vstopnice lahko ku-
pite v pisarni Zveze kulturnih or-
ganizacij občine Ptuj ali pa uro
pred predstavo. 1. k.
Do 10. februarja
sanacijski program
Prejšnji petek so se delavci DO Hiko Olga Meglic I*tuj zbrali na
letnem članskem sestanku osnovne organizacije sindikata, ki naj bi v
obdobju, ko ni samoupravnih organov, posebno odgovorno izpolnje-
val naloge. Skromno poročilo izvršnega odbora je v nadaljevanju do-
polnil predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Stanko Debeljak, ki je
poudaril, da se mora sindikat v bodoče bolj ukvarjati s socialnim po-
ložajem delavcev in z nalogami na področju gospodarjenja.
Poleg predsednika sindikata je na članskem sestanku govoril še
predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Franc Kra-
bonja, ki je povedal, da je najpomembnejša naloga v tem obdobju —
utrditev delovne organizacije. Poudaril je, da ima DO v svojem proiz-
vodnem programu precej proizvodov, ki jih trg išče in jih je tudi pri-
pravljen plačati. Izločiti pa bo potrebno vse, ki dohodkovno niso za-
nimivi. Gre predvsem za program kmetijske mehanizacije, ki naj bi ga
nadomestili z Metalninim programom.
Dobrina, ki je lani precej razburjal duhove, mora dobiti zaklju-
čen proizvodni program. V obdobju, ko se trudijo »pognati« vso pro-
izvodnjo, računajo na vse delavce. Gradili bodo predvsem na delov-
nih izkušnjah zaposlenih, saj jim delavcev z višjo in visokošolsko izo-
brazbo primanjkuje.
Pri organiziranju dela, je nadaljeval Franc Krabonja, morajo
upoštevati, da bo prišlo do bolečih prekvalifikacij. Kolektiv je to po-
trebo v tem obdobju že spoznal, zato ne pričakujejo večjih težav. Za-
vedati pa se je potrebno tudi tega, da bo pri utrditvi DO pomagala tu-
di širša družbena skupnost ter jim namenila večja investicijska sred-
stva, ki jih morajo razumno uporabiti.
Delavci se tokrat iz nepojasnjenih vzrokov niso oglasili, čeprav
so njihovi neformalni pogovori polni vprašanj, na katere bi morali
dobiti odgovore, saj bodo naposled uresničevalci sanacijskega pro-
grama. Franc Krabonja je v imenu začasnega kolegijskega poslovod-
nega organa obljubil, da bo le-ta pripravljen do 10. februarja.
MG
1
Zlati pai Golob
v soboto, 24. januarja, je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet
slovesno. Pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine
Ptuj sta stopila FRANC in MARIJA GOLOB, kmetovalca v Sobetin-
cih 23, KS Markovci in bila slovesno razglašena za zlatoporočenca. ■
Franc je bil rojen 31. 5. 1910, Marija r. Kelenc pa 5. 8. 1917. Vse ži-^
vljenje sta delala na kmetiji. Imela sta 3 otroke, danes pa ju razvese-.
ljuje 7 vnukov in tudi že trije pravnuki. Zlatoporočencema tudi naše
čestitke!
. FFJ
Franc in Marija Golob med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlato^
poročenca v poročni dvorani matičnega urada Ptuj.
Foto: Langerholc
osebna hroniUa
Rodile so:
Marija Sirec, Žetale 13 — de-
čka; Albina Šimenko, Pobrežje
75 — Natašo; Marija Skok, Vi-
dem 16/b — dečka; Jožica Pe-
tek, Kraigherjeva 17 — dečka;
Emilija Nipič, Ormož, Školibro-
va 8 — deklico; Radojka Mezna-
rič, Hum pri Ormožu 14 — Du-
šana; Verica Janžekovič, Cufar-
jeva 13 — Janjo; Marina Kode-
lič, Babinci 38 — Dejana; Rena-
ta Pečnik, Mlinska l/d — dekli-
co; Ivanka Kos, Bišečki vrh 47
— Marka; Pavla Erjavec, Ul. 5
Prekomorske brigade 1 — Miha;
Justina Maroh, Majski vrh 16 —
Aljoša; Irena Golob, Spuhlja
119/a - deklico.
Poroke:
Bogomir Plohi, Bratislavci 62
in Vida Sever, Podgorci 51; Mi-
ran Tajhman, Štuki 23 in Marti-
na Caf, Gomila 11; Edvard Ber-
ginc. Nova gorica, Kidričeva 30
in Miranda Kante, Kramberk,
Pri mostu 26; Dušan Ber, Pod-
vinci 107/a in Majda Vojsk, Pod-
vinci 107/a; Anton Korez, Reše-
va 16 in Marija Horvat, Markov-
ci 22.
Umrli so:
Elizabeta Panikvar, Dom
upok. Ptuj, roj. 1906, umria 18.
jan. 1987; Stanislav Horvat,
Dom upok. Ptuj, roj. 1912, umrl
19. jan. 1987; Marija Krajnc,
Raičeva 4, roj. 1918, umria 16.
jan. 1987; Janez Fišer, Sitež 10,
roj. 1903, umri 16. jan. 1987; Ma-
rija Petrovič, Stojnci 114, roj.
1910, umria 15. jan. 1987; Alojz
Cafuta, Ormoška 64, roj. 1929,
umri 19. jan. 1987; Janez Kuhar,
Borovci 55, roj. 1941, umri 18.
jan. 1987; Alojzija Majcen, Mi-
hovci 86, roj. 1907, umria 20. jan.
1987; Terezija Petek, Vel. Bre-
brovnik 62, roj. 1906, umria 20.
jan. 1987.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko  dejavnost  RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure- \
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo- i
da, direktor in glavni urednik \
Franc    Lačen,    odgovorni ]
urednik Ludvik Kotar, tehni- '\
čni urednik Štefan Pušnik, ,
novinarji: Jože Bračič, Ivo ^
Ciani,   Nevenka   Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan sneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon    (062)    771-281    in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.