Mütttvo bi npranolSfto:
Maribor, Korošice ulice 6.
„STRAŽA“
iKhaja v pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
g sredniirvotn se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon M. 113.
RaroCnioB flsto:
Celo leto Pol leta četrt leta Mesečno
12 h 6 K 3 K I K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne pebtvrste ; pri večkratnih nilib velik popust.
ozna-
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 45.
Maribor, dne 19. aprila 1912.
Letnik IV
Za Hrvate.
Zadnjič smo zapisali, da smo povsem ujverjeni, da bodo najpravili naši poslanci v hrvaškem vprašanju one korake, ki so najbolj umestni. In kar urno prorokovali, se je zgodilo. Hr|vaško-slo Ven ski klub se ni odločil za Obstrukcijo, ki bi bila tudi samo prazna demonstracija, s katero bi se uničilo marsikje simpatije do tlačenih Hrvatov, temjveč je tvlbžil interpelacijo radi kraljelvega komisarijata na Hrvaškem, In ta interpelacija je izzvala odgovor ministrskega predsednika, ki pomen j a politično senzacijo prve vrste, ki je zgodovinski dogodek.
Odkar je ustava, še v Ajvstrifi ni noben minister govoril tako, kakor tokrat grof Stiirgkh. Pokazal je, da merodajni faktorji nè odobravajo razmer na Hrvaškem, ker škodujejo monarhiji in dinastiji-
Formalno je priznal pravico — prvikrat —, da sme tudi avstrijski parlament govoriti o hrvaških razmerah; s tem so odprta vrata, da se lahko o hrvaškem vprašapju, ako bi 'škodilo monarhiji in dinastiji, vedno govori.
Govor bo izzval velikanski hrup na 'MaŽars-kem. Izzval skoraj gotovo konflikt med avstrijsko in ogrsko vlado. Mogoče, da pade tudi grof Stiirgkh kòt žrtev. Na vsak način se je z ministrskim odgovorom spravilo hrvaško vprašjanje tako močno v o-spredje, kakor Še nikdar. Na cel parlament je napravil govor čudovit utis. Rekalo se je : te besede so dejanja. To je zgodovinski dogodek!
Že pred sejo je obljubil grof Stiirgkh jugoslovanskim poslancem, da bo na njihovo interpelacijo radi neustavnih razmer na'HrvaŠikem takoj odgovoril in bo njegov odgovor precej različen od dosedanjih tozadevnih govorov avstrijskih ministrov. Veliko je obljubil grof Stiirgkh, à še veliko več je storil, Ta odgovor ni bilo nikako jecljanje, ki bi naj pomagalo iz zadrege, temveč to so bile besede, ki se jih že desetletja z ozirom na hrvaško vprašanje ni slišalo iz ministrskih! klopi. Odločno in možato je segel grof Stiirgkh v dršenovo gnezdo mažarske nasilne politike in jo postavil v pravo luč. Vsak stavek, ki ga je izgovoril, je bil uadrec za Mažare in ti udarci bodo držali, to bo gotovo pokazal krik,- ki bo nastal onstran Lajte.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je postavil na že stoletja pozabljeno stališče, da mora po
avstro-ogrski nagodbi v področju vsakega dela vladati ustaven red. Tega pri ogrskem delu sedaj ni, ker vladajo na Hrvaškem povsem protiustfajepe razmere, zato je vmešavanje v te zadev,« iz. [ avstrijskega stališča dopustno in na mestu. Grof Stiirgkh je tudi povdarjal, da take razmere v sosednem delu monarhije neugodno vplivajo na nas in se jih za to mora odpraviti. Najpoglavitnejši vzrok pa, da se vtika avstrijsko ministrstvo v hrvaške zadeve, je vpliv, ki ga imajo te dežele na Bosno in Hereegojvino. K;aJ naj pričakujejo prebivalci teh dežel od države, kjer se nepotrebno in nepostavno tlači vse pravice državljanov?
Tudi nemški listi brez ovinkov priznavajo : Stürgkhov odgovor ni bil samo beseda, temveč dejanje, dejanje zgodovinskega pomena, ki pomenja preobrat v politiki Avstrije naprami Ogrski. 'Skoro vsi listi in malodane vse stranke pozdravljajo Stürgkhov govor kot edino pravo besedo ob dvanajsti uri.
Interpelacija d ir. S M s t e r šj i č a in t o v a r i Š e jv.
iJSistiranje ustave na Hrvaškem in ustanovitev diktature na Hrvaškem je dejstvo, ki se nikakor ne more smatrati in pretresati kot čisto notranja zadeva dežel Stefanove krone. Pred Ivsem pomenja ta dogodek čin najhujšega rušenja pravice, ki mu je na polju ustavnega življenja v Evropi težko dobiti para. Niti najmanjša reč se na Hrvaškem ni zgodila, ki bi mogla ta Čin opravičiti ali mu dati tuđi le s stališča politične primernosti kak videz umestnosti. Vkljub vsemu izzivanju je hrvaško ljudstvo ostalo zvesto na poti zakonitosti ter je bilo vedno pripravljeno, da po svojih izvoljenih zastopnikih, v saboru ne vrši samo svojih ustavnih pravic, marveč da tudi v polnem obsegu izpolnjuje svoje ustavne dolžnosti do dežele, do monarhije in dinastije. Nasprotno pa je bil po usta-vi saboru odgovorni ban tisti, ki se je daljšo dobo vztrajno branil, vršiti svoje ustavne dolžnosti, na katere je prisjegel.
V tem položaju je zadel Hrvaško, na predlog in ob izključni odgovornosti kraljevsko ogrskega ministrskega predsednika, težki udarec, da se je postavil kraljevski komisar, institucija, ki je ustava troedine kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ne pozna. Gre se torej za fv ničem utemeljen goli prelom. prava, storjen z jasnim namenom, da se zaduši večletno ustavno življenje svobodoljubnega, v vihar-
jih preizkušenega naroda, ki je, kot branik dinastičnih misli, vedno in v najusodnejših trenotkih stal neomajno zvesto vladarju in državi na strani. To nezaslišano pravolomstvo je v stanu, da v največji meri škoduje ugledu naše monarhije v Evropi in po celem izobraženem svetu ter oslabi njeno morajlno veljavo v inozemstvu na najobčutnejši načip. Naravnost katastrofalno pa mora to delovati na balkansko in jadransko politike monarhije, torej v tistem oziru, ki je najibistvenejši pogoj položaju naše države kot velevlasti.
Kakor mora to brutalno, protiustavno ravnanje z neomajno dinastičnim in zakonom zvestim jugoslovanskim ljudstvom, zvezanim stoletja z dinastijo in državo, učinkovati na one jugoslovanske n apode, ki so se monarhiji še le nedavno priklopili, kako pa celo na one slovanske narode na Balkanu, katerih morainal pridobitev je eden .najjbistvpnejših elementov naše ' zunanje politike! Udarec, ki je zadel Hrvaško, je torej implicite zadel tudi najvitalnejše koristi monarhije ter s tem tudi življenjske interese tostranske državne polovice. Nasilstva, izvršenega nad Hrvaško, pa ne Čuti samo ljudstvo na Hrvaškem in v Slavoniji kot težke krivice, marveč čutijo je kot tako tudi soplemenski bratje v Bosni-Hercegovini in v tostranskih deželah: Dalmaciji, Istri, v Trstu, na Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Vsa ta ljudstva se Čutijo edina s taho kruto zadetimi brati na Hrvaškem in v Slavoniji, s katerimi jih druži ne-raztržna solidarnost po vezeh krivi, jezika in zgodovine. Oni čutijo udarec, ki je zadel Hrvaško, kot težko krivico, ki je njih same zadela ter so globoko vznemirjeni glede svoje lastne bodočnosti!
To pa se neposredno dotika najvitalnejših interesov tostranske državne polovice. Saj se gre za narode, stoječe na najnevarnejši postojanki države, za narode, ki bivajo ob morski obali in na njegdivemi zaledju in katerih neizpremenljiva zvestoba je naj-sigurnejša zaslomba jadranski politiki naše države.
Vse to so zelo tehtni razlogi, da avstrijska vlada nastopi zoper nasilno politiko grofa Khuena-He-dervaryja na Hrvaškem, Niti najmanjšega dvoma ni, da so nagodbeni zakoni iz leta 1867 in 1868 temeljili na predpogoju, dai obstojijo ustavne institucije v tostranskih deželah, pa tudi v deželah Stefanove krone. Hrvaška je leta 1868 kot samostojen kontrahent pristopila nagodbi iz leta 1867 ter si je zagotovila za
POJDLISTKK.
v
Čarna kokoš.
Prekmürska narodna.
(Konec.)
Nato so si seli za sto, pa so molili Boga. Po dokončanoj molitvi si je pa vsaki mislo na tiste jedi, do šterih je največ teka meo. Tajk sta si stariva mislila bole na moČnešo hrano, deca pa na mleko, na mlečen močnik, na žganike pa na kašo. Na kakšo hrano si je Steri mislo, takša se je te prednjega postavila, pa jo je jo.
Gda so se najeli, so šli vsi z veseljon krej od stola, Deci je prišla vola do dela, pa so šli delat, ka so že doma za delo meli ; stara sta pa ostala v hiži, pa sta si pogučavala, ka bi napravila s tistov reČ-jo/v, Stero je mož prineso, pa Štere reči je Šče njegova žena nanč vidla nej.
Te je sirmak naprej zeo kokoš, pa. sta jo z Ženov začnola vardevati tak dugo, ka je vnogo penez ž nje nakaipalo.
Zaten je pa prišeo k sirmaki bogateč. Meo je eden žaloš njive, ka njemi je na dello odroke bila, pa je tak znorije pravo sirmaki, ka bi! jo küpo. Sirmak je to nej žejo za norijo, liki je zemjlo zaistino küpo, pa bogaei dolprečteo 300 rajnški.
Bogateč se je torni jako čudivao,1 pa je ■ pitao sirmaka:
—	Ge ste pa vi telko penez zeli, ka ste to na-ednok zmogli dolplačati, prie ste pa napč trej kraj-carov nej meli.
Sirmak je odgovoro:
—	To man tistoj hamici zahvaliti, ka ste mi jo vi dali, gda so koline bile.
Bogateč bi jako rad znao, kak je mogla edna šonka njega natelko ,noinočti', zato je pitao siömaka, kak aie je to zgodilo.
Gda njemi je sirmak vse dopovedan, te s* je bogateč etak pogučas:
—	Ci je te sirmak odneso vragi tisti žaloš mesa, ka bi ga san lejko pojo z decov, te jes lejko nesen hamice, vej mi jih doma nej trbej.
Nato je resan žejo 4 hamice, pa se je odpravo prti peklenlskomi gradi po tistoj poti, kak je sirmak odo.
Gda je prišeo v grad, so ga že vragovje pto-znali, pa do si začali skimlavati:
—	To je prej tisti, št eroga že mi v, telkih mii-gaj mamo zapisanoga! Zaj se njemi je pa šče pa sirmakova sreča povidla, pa bi on tüdi rad meo tisto, ka sirmak ma.
Pitali so zato prednjega) peklenščeka:
—	Ka napravimo s ten človekon:	eli zememo
njegov dar tüdi ali nej?
Peklenšček je odgovoro:
—	Ci smo zeli dar sirmaka, pa njemi dnigi dar nezaj dali, te moremo toga tüdi pitati, ka Šče meti.
Bogateč je pa pravo:
—	'Jes drügo neščem meti, samo takšo kokoš, kak je sirmak dobo; živeža meni nej trbej, samo pe-neze.
Peklenšček je nato prti svojin ' hlapcon tn'ak pravo :
—	Damo njemi, samo tak, ka kelkošte .zlajtojv tista kokoš püsti, pa kamašte do djani, na leto dni morejo vsi mezaj vkup priti. S tej zlatov se te zleže-jo piščenei, pa tej pjščenci do sami kokoti, Gda pa tej kokoteki zrastejo, ka bi že začnoli v peneze iti, te se naj siakši kokot spreobrne v maloga hlapca. Tej hlapci pa naj ž njegovov decov pa s'čelov hižovitak ravnajo, ka za tri leta celi njegov rod v naš grad spravijo.
—	Tlak se je tüdi zgodilo.
Komaj je minolo tri leta, pa je že celi bogacov rod spadno v tajkšd beteg, ka njemi je nikjše vrači ev
nej ffiogeo proti priti. V tom betegi je najprle mro bogateč pa_ njegova žena, zatem pa deca vsa.
Gda je bogacova družina že spomrla, se je njena rodbina veselila, ka do si rekši zaj delili boga-covo imanje. Pa tüdi na rodbino je seo te neznani beteg, ka so vsi mogli spomreti.
Nazadnje je mogla sodnija iskati, što ma prance do bogacovega imanja. Drügoga je nikoga nej mogia najti, kak tistoga sirmakovoga najmlajšega de-čaka, šteromi je bogateč bio kuma. Na toga dečaka se spalinolo celo bogajeovo imanje.
Tak je fctirmakova držinai postala bogata, pa njoj je več nej trbelo pri lückih hižaj kruha slüSiti, ka so ga doma meli zadosta.
Zapisao : Stevan Kühar.
▼	v
Cang-Cin.
Spisal A. Moravski,
„Gospod rentmeister ! “ kliče nekega dne svojega uradnika, veleposestnik in grajščak turniški gospod Rudi Waiaren ter pri tem svoj itak dolgi vrat še bolj nategne in viha za čas brke pod nosom, h,jko-liko imate denarja v blagajni?“
:„!Okoli osemnajst tisoč, Vaša milost!“ odgovori rentmeister.
„jRavno čitam imena novih ministrov ! kitajske republike. Poznate lì Cang-Cina?“
.„[Dobro! Bili smo skupaj na poljedelski visoki šoli“, odgovoril je gospod rentmeister.
,jCang-Cin je sedaj poljedelski minister, razumete ?“
„Pojdite hitro h kosilu, potem si ndkažite in vzemite 8000 K denarja ter se pripravite na pot h ekscelenci Cang-Cinu; poprej še prinesite ključe od blagajne in pa pridite k mieni po pismeno informa-cijo ! “
Pri teh besedah se je obrnil gospod Waaren,
/vse čase pravice ustavno svobodno delujočega po-godnika. Iz sistiranja ustave na Hrvaškem. nastanejo torej najhujše pravne komplikacije glede razmerja tostranskih dežel in dežel Stefanove krone ter je to sistiranje ustave nagodbenim zakonom prvotni pravni temelj izpodmaknilo, Ako na mesto prava stopi gola sila, se v njej za resne Čase skrivajo najhujše o-pasnosti za varnost skupnih naprav, da, celo za Varnost države. Potemtakem je nujna dolžnost avstrijske vlade, da zapusti svojo reservo ter nasproti dogodkom na Hrvaškem, zaradi njih učinkovanja na Koristi monarhije in tostranske državne polovice, zavzar me stališče. V najtežjih skrbeh za položaj države na jugu, za ugled monarhije, za najvitalnejše interese države in pa za Čast in prihodnjost lastnega ljudstva, se usojajo podpisani njegovo ekscelenco gospoda ministrskega predsednika nujno vprašati:
1.	Kakšno je stališče avstrijske vlade napram sMiranjju ustave na Hrvaškem?
2.	Katere korake namerava avstrijska vlada storiti, da varuje življenjske koristi tostranske državne polovice in monarhije, katere je nasilna politika ogrske vlade na Hrvaškem najhujše ogro-žila?
S tiirgkhov odgovor.
„Ingerenea na notranje-politične zadeve Hrvaške avstrijski vladi ne pristoja. Vendar pa je vredno pomisleka, ali rezultat in splošni vtis izjemnega stanja na Hrvaškem ni tak, da sega preko sfere ono-stranskega državnega ozemlja in bistveno vpliva na interese monarhije na znotraj in na zunaj. Nadalje je treba vzeti v pretres, da so ustavne naprave v celi držaji izhodišče in podlaga za konstitucionelno rešitev tistih vprašanj, ki so celi monarhiji skupna, in da more vsled tega sistiranje ustave v tako za državo važnem delu, kakor je Hrvaška, imeti za posledico ogroženje skupnih nalog monarhije. Končno zamore tak cin kvarno vplivati na proces politične naturalizacije prebivalstva v Bosni in Hercegovini, kar bi ne bilo v interesu države. Zato se avstrijska vlada ne more odtegniti dolžnosti, da jemlje v okviru svoje kompetence v pretres, kakjšne slabe posledica bi znali imeti taki dogodki z ozirom na skupne interese monarhije.“
Na koncu je grof Stiirgkh izrazil upanje, da se pa Hrvaškem v najkrajšem ča^su upostavijo zopet u-stavne razmere.
Kaca, ki preži pod cvetlicami,
je slična nevarnostim za zdravje, katerim smo izpostavljeni na sprehodih, izletih itd. Naliv itd. že zadostuje večkrat, tia se človek nahladi. Da se nevarnosti prehlajenja pravočasno odstranijo, je najboljše sredstvo, da imaš vedno pri rokah pristne Fays-o/Ve sodenske mineralne pastile. iSkatljica, ki jo lahko v vsakem žepu nosiš, stane komaj K 1.25,
ter šel pisat informacije, a gospod rentmeister pa h kosilu;
Za nekaj tednov sta si sedela gospod rentmei-ster turniški in agrarna ekscelenca nebeškega ce-s ar str/a v zibalnih divanih prav »udobno nasproti.
Ekscelenca Cang-Cin je seveda že zdavno odrezal, kito ter nosil evropsko frizuro. Njegov malo ze-lenkasto-rumen obraz in škilave oči, lepo rejeno in v pariške mode oblečeno telo., tee pi mnogo razločevalo od Evropejca, posebno obnašanje bi ne izdalo Azijatca, ako bi ne bilo v sobi tega penetrante ga, kineškega duha, kar človeka vedno spominja na ju-trovG d6žel6
„Izvolite, ekscelenca“, med tem odpira gospod rentmeister dozo s cigarilosi in ponudi, „paše nove smodke so prav fine vrste; ko je bila Vaša ekscelenca Še pri nas, jih še ni' bilo!“
Ekscelenca Cang-Cin so smeje lepo in uljudno zahvali.
^Ekscelenca ni prijatelj cigar, ali pa produkta.naše režije? Gotovo bi bili prijatelj, ko bi poznali naš monopol in finančni rezultat ter bi tudi v sredini Vašega nebeškega cesarstva vpeljali tobačni monopol. Pri nas na primer zna|ša na leto tobačni monopol čez 210,000.000 čistega dobička, pri Vas bi ga pa bilo na vsak način čez milijardo!“ predlaga gospod rentmeister,
^Tjudi mi že mislimo na to ter mesto groznega opija manj škodljivi nikotin vpeljati kot proti-strnjo, nikakor pa se ne moremo ogrevati za način Vašega monopola. Pri nas se mora za naše razmere le razredni monopol vpeljati“, tako je docirala našemu rentmeistru žolta ekscelenca,
„[Torej razredni monopol, za gotove stanove drugače. pa za prosto ljudstvo kot navadna prosta obrt ali kako bi’ se naj to tolmačilo?“ vprašal je začudeno rentmeister.
, 0, ne tako“, nasmejal se je diplomatično visoki azijatski državnik. „Vsak državljan je deležen, oziroma dolžan, njegovemu stanu primerno, gotovi kvantum in za gotovo, trdno določeno ceno tobaka prevzeti. Sprevidite to-le ugodnost, kjer je državi že vnaprej omogočeno znati, koliko bo za tobak prejela ter zagotovljeno, kolikor bodo mogli za njega plača-
Največja pomorska nesreča.
Preiresujočt pribori pri potopu — Ogromna šikoda.
Najnovejše: Öez 2.000 mrtvih.
Potop ladije „Titanic“ je največja pomorskaj nesreča, odkar obstoja brodarstvo. V noči od nedelje na pondeljek je v sredi velikanskih letdenikov našlo nad 1(500 oseb žalostno smrt. Potopila se je, kakor že znano, največja ladija sveta, ponos moderne ladije-delske tehnike z najmanj 1600 ljudi. Brez sledu je izginila v morskih valovah ladija, na kateri se je počutil vhafcdo varnega, kakor na domačih tleh, iTio je grozno.
'O podrobnostih te grozne katastrofe še ni vse znano. Prve vesti amerikajiskih brzojavk so po večini le izvor človeške fantazije, izmišljotine, ki bi naj ljudstvo pomirile, češ, nesreča ni bila tako grozna. Najprvo so se glasile vse brzojavke, da je vse rbše-no in da je ladija v zavetju. Nekaj ur pozneje se je pa pokazalo, da so se uresničile grozne slutnje, da se je vtopilo nad poldrugi tisoč človeških bitij. Kar kor je plavala ladija „Titanic“ v svoji ogromni velikosti po morski gladini, tako velikanska je pa tudi nesreča.
Da si pribori „(Titanio“ rekord v brzini in do-, bi „moder trak“, je drvel ta velikan po morski gladini na svoji prvi vožnji z neverjetno hitrostjo. In da skrajša pot in priplove v Ameriko s pridobljenjem rekorda, se je držal bolj severne smeri. Ni pa kapitan Smith „(Titanica“ pomislil, da se je vsled letošnje skrajno tople pomladi v severnih polarnih deželah odtrgalo od Grenlandske toliko ledenih skal, da so tvorile kar cele odtrgane gore, ki jih je tiral morski tok proti jugu. Ni pomislil, (da se nahaja v sredini . velikanskih ledenih splavov, ki lahko ugonobijo vsako ladijo. Le naprej, le brzo naprej, to je bilo. njegovo geslo, ne zmeneč se za grozečo nevarnost! S polnim parom je plul po Častno znamenje „moder trak“ in s polnim, parom je jadral v pogin. Zadel je ob mogočen leden hrib in velikanska ladija s skoraj
50.000	tonami se je vsled tega potopila.
Koliko oseb se je rešilo in kako je nastala ta grozna katastrofa, vse to se še bode zvedelo, ko pripluje parnik „Karpathia“, ki je prišel „jTtitanic“ na pomoč, v NovKTork, kar se je danes zjutraj zgodilo. Brezdvomno je moral biti sunek ob ledenik grozovit, ker je bila vsa rešilna akcija moštva zamahi- Razdalja med ladijami, ki jih je poklical „jTjitanie“ na pomoč, je bila v kritičnem trenutku zelo velika,, sigurno je znašala 200 do 300 kilometrov. Iz tega si lahko razlagamo žalostno resnic.o, dia so na pomoč poklicane ladije priplule prepozno na kraj nesreče. Od tod si je tudi razlagati brzojavko kapitana neke ladije, ki je prišla na pomoč, da je na kraju nesreče našel le nekaj Čolnov in ostankov „Titanica.“
Zakaj se ni ve e oseb rešilo?
Da je število rešenih tako majhrfo, si moramo razlagati iz cele vrste okolnosti, ki so tukaj soigra-i, le. Tioliko je pa gotovo, da ladije, pred vsem „,€ar-
ti? Seveda, da se bo množina in cena po premožfen-skemu stanju državljana določila.“
„ITorej prisilna postava bo Vaš tobačni monopol“, pristavi rentmeister.
„Tudi to ne, kdor ne bode zadovoljen s tem, kar, inu vlada odloči, kupi si lahko Več, toda za podvojeno ceno in ravno pri tem je iskati prednosti od Vašega monopola, kjer je že tobakar sprva naravnost prisiljen za trikrat podvojeno ceno kupovati!“, odreže se žolta ekscelenca.
„In kako pa bo pri Vas s vpeljavo ktontingen-tiranih alkoholnik pijač?“ popraša radovedno gospod rentmeister.	1
„;Tudi tukaj se bo od Vašega različno postopalo in sicer na tak-le način* kakor pri tobaku; mi bomo toliko proizvajali, kolikor bo na vsakega določeno in tudi za trdno deločenO ceno. Kdor bo pa želel še več, bo moral štirikrat dražje placati“, pov-darja resno nebeškega cesarstva državnik.
„Tukaj bi se dalo marsikaj oporekati, ali Vaša ekscelenca je vedno nasproti našim izvrstnim gospodarstvom; kako pa boste kaj Vi v slučaju draginje, posebno glede mesa, ali boste kmetijstvo doma dovolj subvencionirali, ali boste Inozemsko meso dali dovažati?“ vpraša radovedno rentmeister,
„Kaj bi pa naj nam; Še v glavo padlo, da bi mi prekmurske influencne, (v ledu zamrzle vole pustili sem 'dovažati ; mi smo tako ali tako bolj vegetarijanci iii ljudstvo brez posebnih zahtev, domačo gospodarstvo bomo povzdignili,, pred vsem to, kar doma potrebujemo in vlada bo delala na to, da ne bomo samo doma zavsem oskrbljeni, nego da še bomo izvažali to, česar bo doma v [preobilici. Slubvencij, kot jih Vi tam v Evropi delite, pri nas ne bomo poznali, ker tukaj bo prva skrb države, oziroma vlade, 'da se ljudstvu da potrebna naobrazba, potem se pa bo zahtevalo racconcino gospodariti. Naša parola bo: delati in zmerno živeti! Da pa dela in jela ljudstvu zmanjkajo ne bo, zato bo pa poskrbela naša vlada, ker s tem bomo re.šili bedo in spraznili zapore vagabundov, kateri .Vas v Evropi mnogo stanejo. Tlako se je s klasično mirnostjo izrazil visoki azijatski državnik v njegovem gugalnem naslonjaču.
„Kaj pa, Če bi kdo hotel več mesa, kakor se ga
pathia‘% ki so prišle na pomoč, niso našle na licu nesreče nobenih drugih na morju plavajočih oseb, kakor tiste, ki so bile v rešilnih čolnih. Iz tega se tudi sklepa, da je tiste osebe, ki so bile opremljene s takozvanim rešilnim aparatom, potegnil s seboj v globočino vrtino, ki je nastal, ko se je ladija pogreznila, ker bi sicer bile našle ladije, pred vsem „Car-pathia“, nekaj plavajočih oseb. Dogoditi so se morali grozni prizori, ker so imeli rešilni čolni, ki jih je imel „[Titanic“, prostora za približno 700 oseb. Mornarski krogi zatrjujejo, da je bil čas med sunkom in potopom veliko prekratek, da bi' se zamoglo izkrcati 2300 oseb, ker del moštva pri vkrcanju ni mogel sodelovati in je storil zadnje obupne poizkuse, obdržati kakor dolgo le mogoče, ladijo na površju. Ko so pa mornarji videli, da se parnik vedn‘0 bolj potaplja, so morali z nadčloveško hitrostjo skušati, da se oddaljijo od parnika, ker bi jih sicer vrtine pogreznil iv globino. In pogreznjenje se je pripetilo bržčas ravne med časom izkrcanja; od tod si vsaj razlagamo, da se je rešilo tako majhno Število pasažirjev. Tudi to, da se je pripetila nesreča po noči in sicer med deveto uro zvečer in drugo uro po polnoči, ko je v parnik udirajoča voda bržčas pokvarila aparate za luč, j*e vplivalo gotovo pogubonosno. Med tuljenjem in kričanjem ljudstva je bila v temi, mogoče pri slabi razsvetljavi, vsaka pomožna akcija skoro nemogoča, ker se tudi ni slišalo nobeno povelje kapitana in častnikov. In končno pride Še v poštev najhujše, to je zblaznelost ljudstva v očigled grozne smrti. Vpitje otrok in žensk, boj za življenje, grozen strah pred smrtjo, Vse to je celo rešilno akoijo otežlkočilo do skrajnosti.
1 6 83 oseb utonilo!
Brezžični brzojavi, ki so dospeli iz Novega .torka v London, niso v stanu, zmanjkati vsaj nekoliko grozno nesrečo. Na krovu „Titanic“ je bilo v prvem razredu 350, v drugem razredu 30|5i in v tretjem razredu 800 pasažirjev, vrhu tega pa Še 903 mož posadke, skupno torej 2358 oseb. Ker se je pa po poročilih „Withe Star Line“ rešilo le 675 oseb, se lahko reče, da znaša Število utopljenih 1683 oseb. Je še sicer mogoče, da se to Število še za nekaj zmanjša, ker je dospel na kraj nesreče tudi parnik ,„’Parisian“ in ni tedaj izključeno, da je tudi ta rešil nekaj oseb, toda malo je upanja.
Parni k „jV irgini a n“< prišel prepozno !
Ko pišemo te vrste, nam dohaja poročilo, da je prišel parnik „(Virginian“ prepozno. Na krovu nima nobene rešene osebe. Na krovu „[Karpathia“ se nahaja glasom najnovejših poročil 800 oseb. Utonilo jih je tedaj 1550 oseb. Na krovu „Titanic“ je bilo 42 no-voporočehih parov, od teh ste se rešili le dve mladi ženi, vsi ostali so utonili.
tukaj dobi?“ vpraša sedaj radovedno gospod rent-meister.
„Naj pojde tje, kjer ga je v obilici, nikdo mu tega ne bo branil!“ bil je kratek odgovor azijatske ekscelence.
Pri vsem tem se je stresel skoraj krčevito naš rentmeister ter vprašal:
„Kako pa misli Vaša ekscelenca radi vodnih kanalov?“
„!Te mi' kar naravnost zafeujemo, da ima naravni tok vode večjo moč. Voziti po kanalih,, delati nove, to je starejše načelo kot naše cesarstvo; sedanjost zahteva hitre in točne vožnje, zatorej bomo mi delali z mrzlično naglostjo železnice ter zasuli vse kanale! Comprenez vousj, monsieur?“
„Oui, excellence“, popolnoma pobit odgovori rentmeister ter nadaljuje : „Kako boste pa vendar šolo uredili v Vaši novi republiki?“1
„fTio bomo uredili tako-le: Do 18, leta otroci niso v možganih dobro in popolnoma razviti, zato bodo pomagali doma, potem se odberejo, bodo prišli iv Šolo in ob enem v vojaško službo; tam se bodo vsega izučili, kar potrebujejo doma, kar v [vojski in pa kar pas nadalnji državni službi. 'Odličnjaki ostanejo v državni službi, drugi pojdejo domov in kot v vsem dobro izvežbani in poučeni, bodo dobri gospodarji, v času vojne pa vojaki. Mi bomo imeli ob enem vojnega in učnega ministra v eni in isti osebi, potepi pa oficirja in učitelja enako v eni osebi. [Ali se pri tem ne bo morda mnogo raznih doklad, za katere se vedno vlada bori, prihranilo? Kakor že rečeno, se bodo fantje, le izborno talentirane glavice pri vojakih, za nadalnje študije obdržale, dočim gredo drugi za gospodarstvo itd. dovolj izučeni na svoja domovja. In pri tem je Še prednost, da ne bo trebalo učenjakom Čakati na službe, saj se bo vedno le toliko najboljših talentov odbralo, kolikjbr se jih bo za državne službe baš potrebovalo in nobenemu, kakor rečeno, ne bo trebalo za podelitev službe prosjačiti, ampak se mu bo le samo podelila. Pri Vas so razmere seveda drugače {pri tem se ekscelenca raztegne in pajku podobne dolge prste opre na mizico ter nadaljuje skoraj malo razburjen), tam se šola, kdor ima le denar, na talente se mn°g° ne ozira, nastavljajo, se
ški milijonarji in milijarderji so v; trepetu za svoje življenje ponujali sprva stotake, potem tisočake, desettisočake in milijone za to, da bi jih rešili grozne smrti na morju. Nastala je prava licitacija. Toda nič ni pomagalo. Morali so vsi v hladni grob.
„Ti i t a n i c.“
„Titanic“ je preteklo sredo zapustil Southampton ter nastopil svojo prvo vožnjo v New-York ob navzočnosti tisočglave množice. Kapitan Smith, ki je našel na „jTitanicu“ smrt, je, hotel po končani vožnji stopiti v pokoj. Ladija je bila opremljena z vsemi iznajdbami moderne maritimske tehnike. V tem plava-jočem mestu je imelo nad 3000 ljudi prostora in sicer v kabinah prvega razreda 750, v kabinah drugega razreda ,500 in v medkrovju 1100, poleg tega pa je štela posadka te ladije 800 mož. Stroški za vožnjo med Southamptonom in New-Yorkom so znašali za osebo od 170 do 2328 K, 17,0 K je veljal seveda prevoz ene osebe v medkrovju.
Provijanta je vzel seboj „Titanic“ za en teden, in sicer v sledečih množinah:	svežega mesa 715.000
funtov, svežih jaje 35.000 kosov, perutnine 25.000 funtov, krompirja 40.000 ton, svežega mleka 1500 galon, sladkorja 5 ton, čaja 10OÖ funtov, Moke 250 sodov, zelenjave 16.000 funtov, mineralne vode 12.000 steklenic, piva in vina 16,000 steklenic, posode in podobnih stvari 84.000 kosov.
V strojnem» oddelku te velikanske ladije je delalo 300 mož. Ladija je imela poleg raznih zabavišč, tudi telovadnico, plavalnico, parne kopelji, restavrar cije itd.
Na dnu oceana.
Pripetila se je morska nesreča, kakoršne zgodovina ne pozna. Pogreznila se je ladija v globino 3000 metrov, kjer bo strohnela. Popolnoma je izključeno in tudi ni misliti, da bi jo dvignili. Mesto, kjer se je potopila ladija, leži v Atlantskem morju, kakih' 2000 milj iztočno od Novega Torka pod polotokom Grenlandskim, blizu Nove Finlandie* ki je otok v bližini Severne Amerike.
Popotniki.
Popotniki so bili večinoma Angleži, Amerikanci, Francozi in Nemci, Tudi nekaj Avstrijcev, med temi dva Slovenca, Franc in. Ana Korun iz Kranja in 25 Hrvatov-izseljencev. Na parniku ni bilo nič manj kakor Šest milijonarjev, med njimi znani milijardarji Astor, M. Rotschild in A. Byerson. Poslednji je potoval v Ameriko, da bi prisostvoval pogrebu svojega sina, ki se je ubil pri neki avtomobilski vožnji. Utonila je tudi obitelj milijardarja Alinsona, Le sinčeka so rešili.
Lede n i k i.
Po zimi se nakopičijo v Severnem morju velikanske množine ledu, in ko potegne spomladi južni veter, se odtrgajo ti ledeni hribi od obrežja Grenlandije, Spitzbergov in Franc Jožefove zemlje ter drvijo z neznansko silo proti jugu po morski gladini, strah in trepet za ladje. Gorje ladji, ki pride med te ledene gore. Visočina teh plavajočih ledenikov znaša nad vodo db 100 metrov, pod vodo pa segajo tudi do 800 metrov. Dolgost teh ledenikov znaša do 115 kilometrov, in Širokost kakih 60 kilometrov, približno daljava med Mariborom in Gradcem, Že poprej so bili o-pozorjeni kapitani vseh ladij na t^ plavajoče ledenike, istotako je bil obveščen kapitan Smith, Ni se pa zmenil veliko za svarilo, hotel je doseči s svojo ladjo rekord v hitrosti,
Skoda.
Lahko primerjamo škodo, ki leži sedaj na dnu morja, s stroški izgubljene vojske. . Pol milijarde je bilo uničene v par urah. Tukaj priobčimo približno vrednost potopljenega parnika: Građenje ladje je znašalo 64 milijonov kron, dragocenosti, diamanti in biseri 120 milijonov kron, vrednost blaga potnikov 250 milijonov kron, . tovorno blago, 100 milijonov kronr poštne pošiljatve 5 milijonov kron, V tej svoti pa še ni všteta velikanska vrednost zavarovalnih polic po-
nesrečenih pasažirjev,. Znano je, da so bili zavarovani razni milijonarji za ogromne svote, ki jih bodo morale sedaj izplačati raznovrstne zavarovalnice. Govori se o približili svoti 100 milijonov !
Potop tega parnika pomeni absolutno uničenje velikanske svote narodnega premoženja, kakršnega ne bileži zgodovina, Ta izguba narodnega kapitala bode pa tudi vplivala na razne zavarovalnice, iti bodo sedaj zvišale cene premij ladjam, kar bode imelo zopet za posledico, da bodo zvišali razne tarife ža prevozno blago. Vplivala bode ta katastrofa, tudi na razne panoge ladjedelstva kot takega, glede dimenzij ladij.
Združenje takega ogromnega kapitala v eno enoto pomenja veliko nevarnost uničenja narodnega gospodarstva, Razmotrivali bodo vprašanje, bi li ne kazalo graditi manjše parnike z večjimi varnostnimi odredbami.
Smrt mnogih multimilijonarjev na parniku „Titanic?“ bode pa tudi mogočno vplival na vodstvo in upravo -trustov in nevjorške borze.
Blago n a 1 a d i j i.
Parnik „T&tanic“ je vozil 50.000 vreč kave in skoraj toliko vreč čaja, Nad sto milijonov kron znušai vrednost diamantov in biserov, vrednost blaga potnikov pa, ki so ga imeli seboj, znaša več sto milijonov kron. Ena sama apierikanska dama je izročila blagajniku ladije bisere v vrednosti 3,000.000 mark. En sam sunek v led je zadostoval in vse bogastvo, vsi milijoni, vse se je pogreznilo na dno morja.
C e z 2 00 0 mrtvih.
Glasom najnovpjših poročil je zahtevala Katastrofa veliko več Človeških žrtev, kakor se je prvotno mislilo. Parnik „Karpathia“ ima na krovu samo 705 oseb ponesrečene ladije, ne ve se pa, ali z moštvom vred, ali brez moštva ponesrečene ladije. Grozne slutnje se bodo bržčas uresničile, da leži 3000 metrov globoko nad 2000 oseb. Podrobnejši podatki o nesreči še niso na razpolago, še le ko bo priplula „Karpathia“ v pristanišče, jih bo mogoče dobiti.
Odgovor „naprednemu kmetu“.
Slučajno mi je prišla v roke 15. Številka „Narodnega Lista“, v kateri se je drznil nek „napreden kmet“ v članku: „Paberki z občnega zbora kmetijske družbe v Gradcu“ neosnovano in na podel način med drugimi napasti tudi našo podružnico, oziroma njenega delegata na občnem zboru družbe, gospoda deželnega in državnega poslanca dr. Verstovšeka. Glede predloga,, nad katerim se i„|napredni kmet" spodtika, si dovoljujem odgovoriti sledeče:
Zborovanje podružnice, na katerem je bil o-menjeni predlog za obravnavanje na občnem zboru v Gradcu sprejet, se je vršilo dne 18, svečana t. L, torej skrajno zadnji čas, ker se morajo vsi premogi najmanj Štiri tedne pred občnim zborom predložiti osrednjemu odboru družbe. Poročal sem tozadevno in o vseh sprejetih predlogih, kakor so bili stavljeni, ne glede na to, ali so slovni&ko pravilno pisani ali ne, staj to — po mojih mislih — ne spada v delokrog podružnice. Predlog je bil sprejet in predlagan z namenom koristiti dobri stvari in pišan tako, da so ga gospodje pri osrednjem odboru razumeli. Kaj hoče pisec Še več?!
Ako bi bili razni članki v „Gospodarskem Glar sniku“ tako pisani, da bi jih vsakdo umel, bi predlog ne bil stavljen. Kdo pa naj razume na primer v
4.	številki letošnjega letnika v članku „,Cesa se lahko naučimo od Švedov“, nekatere besede in odstavke?! Vem iz lastne skušnje, da si jih zamore razlagati izmed sto priprostih kmetovalcev morebiti samo eden! In „Gospodarski Glasnik“ je vendar na-
Se en up!
Uradnik brezžične brzojavne postaje v Sable-Island javlja, da je prišlo na kraj nesreče še več drugih parnikov, ki so celo gotovo rešili nekaj Oseb. Parnik „(Olympic“ ima baje na krovu 75 rešlenih pa-sažirjev. Prebivalci Angleškega pričakujejo z mrzlično nestrpnostjo poročil!
Iz Bostona poročajo o brzojavki parnika JO-lympic“, ki je dospela pozno v pohdeljek zvečer, da pluje „'Carpathia“ z 868 potniki s parnika „Titanic“ proti New-Yorku. Med rešenci so večinoma ženske in otroci. Poročilo konča z opazko, da o usodi drugih potnikov in posadke ni nič gotovega.
Iz Montreala poročajo, da je rešenih 675 potnikov in 200 mož posadke.
Zadnje vesti o nesreči,
Rešenci na .„Car.pathiji“ opisujejo nesrečo. Kos ledene gore pod morsko gladino je velika „Titanio“ kar posredi prerezal in oddelke ladije, 'ki so sicer za vodo neprodirni, zmečkal.
Kapitan ladije „Parisian“, ki je tudi na kraj nesreče prihitel, brzoj avl j a. da s)e ne da ničesar več rešiti.
Ostro se obsoja, da je imel „Titanic“ premalo rešilnih ladij na krotvu, kakor bi to bilo za takega velikana potrebno. Rešilnih ladij' je bilo samo 32, in vsaka le za 60 oseb. Seveda je nastal, ko je ladija zadela na led, Vsled strašnega sunka tak vrtinec, da se je večina ladij od krova odtrgala in v valovih izginila. S „Titanieom“ se je razun drugega blaga potopilo tudi za dva milijona krzna.
Slovenci na „T i t a n i c u.“
V Cherbourgu so se vkrcali za Southampton, da se podajo na „Titanici!“ v New-York, tudi sledeči Slovenci: Franc in Ana Karun iz Kranja, Janez Mrkfun iz Bele in neki Janko. Ali so rešeni ali so se utopili, ni znano, gotovo je, da se ime Karun nahaja na listi rešenih!
Vzrok nesreče,
Viceadmiral baron Jedina izvaja v „(Mittagszeit“, da je nesrečo „Titanica“ pripisovati njegovi ekscesivni hitrosti. Kapitan je, hoteč doseči rekord 5 dni, ladijo pustil teči preveč proti severu in Je tudi opustil merjenje temperature vode, kar bi ga bilo moralo z absolutno gotovostjo dovesti na to, da se bliža kaka ledena gora, ker ta vodo daleč naokoli znatno ohladi.
Bilježke telegrafista na Kap Raz e.
Zanimivi so zapiski telegrafista brezžične postaje na Kap Raze dne 14. aprila:
Ob 10.5. Ravnokar slišim „Titanicove“ signale na pomoč. Dal signale naprej. •
Ob 10.25. „Titànio“ javlja, da se pogreza.
Ob 10.30.: „Titanic“ je dobil obvestilo ,^Virginian a“, ki hiti na pomoč.
Ob 10.36, „.Olympic“ javlja, da so bile ženske in otroci rešeni, /„Titanic“ ponavlja svoje signale za pomoč skozi cele tri ure.
Ob 2.27 v jutro je zabilježena zadnja brzojavka: ..Mi se potapljamo . . .“
Pblmilijarde kron škode.
Listi prinašajo seznam premoženja in blaga, ki se je pogreznilo s parnikom „Titanic“ v morje. Tla škoda znaša nad pol milijarde kron.
!Aimeriiš|ki bogataši ponujajo milijo-neza življenj e.
Pariški listi prinašajo o strašini1 paniki na parniku „Titanic“ še naslednje jako zanimivi podrobnosti. Med potniki prvega razreda, ki so bili po večini ameriški multimilijonarji, je nastal pravi boj na življenje in smrt. Nad 1700 potnikov, na pol oblečenih, je v temi letalo sem in tja po krovu, grozno ihteč in proseč Boga za pomoč. Tu pa tam je bilo pravo ruvanje za sedež v rešilnem Čolnu, Z|lasti ameri-
uradniki po protekcijah, na zmožnost se ne gleda; a pri nas vsega tega ne bo in ne sme biti ! “
Rentmeister je bil pri teh besedah skoraj pobit, če ne ubit, kar je slišal od azijatskega državnika ter je nekako plaho omenil, kako bo vlada odlikovala posebne talente, na kar mu .ekscelenca smehljaje odgovori:
„Ravno ,pravo ste ubrali. Spominjam se Še iz svojega življenja v Evropi na nebroj odlikovapj med raznimi tudi onega, ko sem» obiskal Vašega gospoda šefa te? tam čital, da je Vaš župan dobil vitežki križec, ker je naredil mestecu — na srečo vem — črez en milijon dolga? dalje je dobil sodni predsednik zlati zaslužni križec, ker se je pod njjegovim vodstvom zgodilo nekaj nečuvenega, namreč, da sta bila «Iva zakonska; obsojena na smrt na vešala, ker sta jedla mesto hčeri pečenega kozla, a so jima; ^dokazali“1, da sta izjavila, da sta jedla lastno hčer, dočim se je ta po’ tikala po sosedni kronovini. Državni pravdnik in tožnik pa je bil povišan za to .„(utemeljeno“ tožbo v — dvornega svetnika. Zdravnik pa je bil še posebna glavica, ker je kozlove kosti spoznal za — ,'človeške. Dalje je bil nek državni pravdnik, ki je črez petdeset ljudi po nedolžnem tožil in hotel z njimi na vislice, povišan v dvornega svetnika in justičnega Šefa. Mnogo odlikovanj me Še zanima iz Vaše dežele, ali povem Vam, da bi bilo boljše, mnogim odlikovancem obesiti red bikove žile. Mi homo odlikovali in sicer : Kdor bo kaj slabega, hudobnega ali neumnega storil, bo nosil po dejanskem razmerju gotovi Čas na hrbtu za|to posebej izdelano bikovo žilo; in
spredaj bodo redki nosili odlikovanja, ker so nas Vaša odlikovanja spravila na pot pametne razsodnosti. Kakor smo bili pred pet tisoč leti prvo ljudstvo na svetu, tako želimo za petdeset let zopet biti prvo in zagotavljam Vas, da bodete iz Evrope radi hodili v-prašat k nam z;a nasvete. Tudi univerza mora biti centrala Cvetne učenosti. Mi ne bomo hodili več pod dežnikom in solnčnikom, mi hočemo videti in slišati, kaj se okoli nas godi in ravno zato si bo naša nova vlada pčve vrste talente za prihodnje državne uradnike sama izbrala in odgojila, ne glede na to, ali je revnega, ali bogatega stanu. Seveda da bodo bogatini k odgoji v šolah morali prispevati, dočim se bodo revpi talenti na državne stroške odgajali."
Tako je mirnodušno končal visok državnik svoj diplomaticni govor ter še gospoda rentmeistra, marsikaj povprašal iz Evrope in tudi o privatnih osebah in odnošajih, o šefu gospoda rentmeistra, o znanstvu in nekem; dalnjem sorodstvu iz Indije, kako so sta,riši ta^n s konji barantali in kako prefrigani so indijanski konjski tatovi in trgovci itd.
Marsikaj je še bilo obema na srcu, toda pustila sta za prihodnji dan, ko je gospod rentmeister odhajal.
V jutro običajno Čaj, seveda pr/r,e (vrste, potem pa, ker se je mrudilo za odhod, še progi gospod rentmeister :
„Ekscelenca, prišel sem tudi radi bistrih konjev, saj veste, kake vrste da jih neguje moj gospod šef in Vaš prijatelj, Vi ministri boste ja rabili bistre konjske dlake, kaTi?“
Vso potovanje je namreč temeljilo prodati sicer prav dobro Lippekove konje in kobile kitajskim ministrom.
„jJa, to pa to, zabiležite si: Kitajska vlada rabi enega najbrzjih uradnih šimelnov, potem pa vsak minister še enega posebej i to zdravih in bistrih nog, ne kakor so Vaši, ki potrebujejo od slučaja do slučaja za 80 kilometrov hoda po dve leti! Mi potrebujemo hitre, da predrčijo v treh minutah kilometer in take sem videl pred leti pri Vas in teh vzamem po ponuđeni ceni po 40.000 K enega, skupaj osem komadov, razun uradnega sivca po 60.000 K. Prosimo, da se ti urajdni konjički še naj dirkališču dobro iz-vežbajo, da bo šel naš uradni aparat brzo naprej, za kar bo dobil Vaš Penzinger red krokodila.“
Telefon pozvoni, a žolta ekscelenca da znamenje, naj Dočaka ter poprej odslovi gospoda rentmeistra z raznimi pozdravi na bivše kolege iz, Hoclien-heima, Klosterneuburga, Dunaja, tudi „(Minke“ ni pozabil, Affnerci je poslal pa zavitek čaja, Schmigo-tzu nove karte in gospodu rentmteistru je pa prijateljsko ddsvetoYal piti Straschillovo grenčico, rekoč, da ga bi skoraj „{vzelo“, ko ga je vzel na pot kot popotno zdravilno pijačo. Omenil je prav resno, da je mnogo bolje piti mimo tekočo studenčino, kakor pa take strupene brozge.
Telefon zopet cingla, po saionu zapiše sapa? divan se strese, nekdo prime gospoda rentmpistra za glavo — pogleda — pred njimi stoji pj čudno formiranim nosom — nadšumar Dvorsky s Flotom in Rotom — in on se zbudi! — Bilo so žal le sanje!
menjen v prvi vrsti kmečkemu ljudstvu, na samo: „znamenitim učenjakom slovanskih jezikov in izvrstnim poznavalcem slovenskega jezika.“ Popolnoma drugače so pisani v zadnjem času od gospoda Zupanca priobčeni članki, Te lahko razume vsakdo. In to je, kar se je hotelo v predlogu povdarjati. Le tedaj se bo koristilo z raznimi spisi kmetovalcem, če bodo isti umljivo pisani!
Slednjič pripominjam, da so bili gospodu dr. Verstovšeku, kot delegatu naše podružnice, predlogi izročeni tik pred občnim zborom, zategadelj ni mogel — in tudi njegova dolžnost ni — iskati morebitnih slovniških napak v predlogih. Tem potom pa bodi gospodu poslancu izrečena za njegov nastop srčna hvala!
Dopisnik pravi v svojem Člankju tudi, da je bil predlog, da se naj piše „(Gospodarski Glasnik“ bolj umljivo, grda. nesramnost.
Sem naziranja, da je veliko grša nesramnost za takega, kateri anonimno, v zlobnem namenu war-pad a mnogozaslužne, delavne in požrtvovalne može, katerim ravno v privi vrsti pripada gospod dr. Verstovšek, ki je blagovolil, popolnoma brez vsade odškodnine od strani podružnice, mesto odposlanca na občni zbor sprejeti in tam zastopati podružnico in utemeljevati razne predloge. Dvomim, Če bi „napredni kmet“ storil enako!
Ko sem prevzel na,čelniSjtvo kmetijske podružnice, nisem mislil, da bom primoran odgovarjati raznim zlobnim napadom, kakor je bila ta v „Narodnem. Listu.“
Nisem študiral gimnazijskih razredov in kot navaden, priprost kmetovalec nisem zmožen — to priznavam — ne poklican in tudi časa nimam, to stvar dalje razmotrivatU
Toliko za danes in enkrat za vselej na anonimne dopise! Študiranemu (!) „naprednemu kmetu“ (P) le še toliko v znanje, da sem sovražnik anonimnih dopisov in bom odgovarjal v bodoče le odkritemu nasprotniku, kateri bo imel pogum, se s polnim imenom podpisati. Kakor sem tukaj odkrito priznal, da sem predlog poročal sam — šlo se je Te za stvar — tako sem zmiraj in bom v prihodnje postopal. Razni zlobni napadi me ne strašijo in hočem, kolikor bo v igo ji moči, delovati vedno v procvat, korist in napredek naše podružnice in kmečkega stanu.
Rečičkavas ob Paka, dne 14. m. travna. 1912, Martin Steblovnik, tačasni načelnik kmetijske podružnice Sv. Martin ob
Paki.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 18. aprila.
Prva seja je bila zelo zanimiva. V osredju je stal odgovor ministrskega predsednikja na interpelacijo dr, Šušteršiča radi hrvaškega absolutizma. Vdar ril je med poslance kakor bomba. Takih besed se šle ni velikokrat slišalo od ministra v naši zbornici. Že desetletja smo bili navajeni, da se je reklo, če je prišel govor na 'Ogrsko in HifvaŠiko: iTo je druga državna polovica in v njene notranje zadeve se ne smemo in ne moremo vmešavlati. Danes pa tak preobrat. Stürgkh vstane in pove odločno, da avstrijska vlada obsoja ravnanje ogrskega ministrstva in Čuvajevo komisarijatstvo, ker to vsestransko slabo vpliva. Poslanci so bili presenečeni in ugibanj o posledicah te Stürgkhove izjave* je bilo takoj nebroj. Vsi so se pa strinjali ,v tem, da je ta Stüdgldiov odgovor, ki se je zgodil brez dvoma v sporazumu z merodajnimi krogi, velevažen, zgodovinskega pomena.
Ce je bil odgovor združen z mogočnim vtisom že na celo zbornico, je vplival še tem bolj na Jugoslovane. Dalmatinci niso hoteli podpirati 'dr, Suster-šičeve interpelacije. Hrvaäko-slovenski klub se je pred sejo tozadevno obrnil na nje, toda oni so odklonili podpis. Stiirgjkhova izjava je pa mogočno včin-kovala in po zbornični seji so bili za skupen nejstop v nadalnjem razvoju cele zadeve. Vkljub prejšnjemu refusu je Hrvašiko-slovenski klub sklenil stopiti z Dalmatinci zopet v stik in zgodilo se je to že danes zvtečer.
Kakšne hipne posledice možat Stürgkhov nastop in dr. SusteršiČeva. interpelacija ne bosta imela Sicer je Čuvajev komistarijat obsojen od najmero-dajnejše strani, toda na njegov takojšnji konec Še ne smemo misliti. Listi poročajo, da bo Čuvaj Šel, ampak žalibog se to še ne bo zgodilo v najbližnjih dneh. Pozabi se namreč, da je v trenutku takorekoč nemogoče, dvigniti Čuvajev komisarijat. Ogrska vlada je namreč in stajtus demisionis, za to ne more nič predlagati niti contrasignirati. Sprememba se more torej Še le pričakovati, ko bo novo ministrstvo.
V naslednjem kratko poročilo o seji:
Pri otvoritvi se predsednik spomni smrti Bris-sona in nesreča na „Titanicu." Ko izraža predsednik svoje sožalje radi te velike in grozne nesreče, prične vsklikati podi an ec Biankini: „Na nesrečo Hrvatov ste pa pozabili!“
Potem se je čital vtok. Zanimanje so vzbujale zlasti interpelacije radi Hifvjaške, ki so bile aklami-rane skoro pri vsakem stavku. Ogorčenje' zbornice radi mažarskih nasilstev je bilo splošno.
Na dnevnem redu je kot prva točka uradniška predloga. Po govorih dr. Waberja in DulibiČa se je prešlo k nujnim predlogom, katerih je vloženih več.
Gpvoril je samo en poslanec, ha to je bila debata prekinjena in je dobil besedo ministrski predsednik gro! Stürgkh, ki je prebral svoj znamenit odgovor na interpelacije radi Hrvajjšjke. Pritrjevanje jè bilo splošno. Po nekaterih vprašanjih na predsednika je bila seja zaključena.
Prihodnja seja jutri.
Hrvaško.
V	ogrski zbornici je oddal v seji dne .17, t. m. grof Pejačevič v imenu hrvaške delegacije sledečo deklaracijo :
„Stojimo neomajno na stališču nagodbe Hrvaške z Ogrsko ter obsojamo vsako gibanje, ki more o-majati državnopravni temelj tega razmerja in ki o-groža unijo z Ogrsko, zato pa moramo tudi izjaviti da so ostala naša gravamina popolnoma neupoštevana in da sedanja žalostna dejstva, ki se odigravajo na Hrvaškem, samo lahko pospešijo sovražno razpoloženje. Pričakujemo z zaupanjem, da bodo merodajni faktorji v najkrajšem času zopet napravili ustavne razmpre na Hrvaškem, ki so Hrvaški z'ajamöene po nagodbenih zakonih.“
To deklaracijo so sprejeli hrvaški delegatje v skupni seji, ki se je vršila pred sejo zbornic , z 19 proti 16 glasovi.
V	imenu manjšine hrvaških delegatov, ki so predlagali v znak protesta odložitev mandatov, je podal poslanec dr. Popovič sledečo izjavo:
:„(Protestiramo proti uzurpirani pravici ogrskega ministrskega predsednika Khuena, imenovati na Hrvaškem kraljevega komisarja. Protestiramo naj-energičneje proti protipostavnemu postopanju komisarja ter delamo Khuena odgovornega za vse, kar se godi na Hrvaškem. (Nemir pri (vladni večini. Ju-sthovci pritrjujejo.) Hrvati s svojo mirno in mirovno politiko“ (razni klici pri večini) ,jniso dali nobenega povoda, da se je moral uvesti absolutizem na Hrvaškem. Naša ustava ne pozna nobenega zakona, ki bi dovoljeval, imenovati kraljevega komislarja. Storila je to vlada samo zato, ker se je bala, da propade pri volitvah. Politika Khuena pomenja stagnacijo političnega. življenja na Hrvaškem. Zahtevajmo, da se zopet uvede v kraljevini ustavnopravno življenje! (Nemir pri večini, pritrjevanje, pri Justhovcih.) Politika Khuena je ustvarila na Hrvaškem tako razmerje, kakršnega ne najdemo nikjer drugod v evropskih državah. Ne dvomimo, da mažarski narod ne soglaša s tem postopanjem Khuen a-Hedervary j a. (Protesti pri večini. Justhoivci soglašajo. Dr. Popovič konča svoj govor: „Ni dvoma, da se bosta Olgrska in Hrvaška našli v boju za demokratično volilno pravico, (Smeh pri večini, pritrjevanje pri Justhovcih in Hrvatih.) Mi Hr|vati hočemo dati domovini, kar ji gre in kar zahteva, nikdar pa ne damo ničesar vladi', ki je uvedla na Hrvaškem absolutizem!“
Srbija.
Pri volitvah v srbsko skupščino je bilo po dosedanjih poročilih izvoljenih 78 starih radikalcev, 36 mladih radikalcev, 8 radikalnih discedentov, 32 narodnjakov in naprednjakov ter 2 socijalna demokrata. V Belgraidu je bil izvoljen PasiČ, en mladoradi-kalec in en naprednjak.
Rusija.
Hesenski veliki vojvoda se je s Svojo soprogo odpeljal v Livadijo, da obišče bolno r/u^ko carico, katero noge tako bole, da more hoditi le po bergljah. Carico napadajo tudi srčni krči.
Balkan.
Vprašanje zveze turških železnic z grškimi se je rešilo tajko, kakor je želela turška vlada. Nadalje se zgradi tudi proga Kumanova—Egri Palanka—Ge-hovo, ki se zveže z bulgarskimi železnicami. Proučuje se nadalje tudi zgradba železniškega omrežja v Albaniji.
Angleško.
Iz Londona poročajo z dne 17. t. m.
V	nižji zbornici je v rajzpravi zakonski načrt glede avtonomije Irske, Vodja konservativcev, Balfour, napada vlado, češ, da hoče združeno angleško kraljestvo razcepiti in izpremeniti v federacijo držav. Poštni minister, Samuel, odgovarja Ballouru. Pravi, da sedanja vlada res stremi za federativno obliko države. Združene države ameriške in švicarske dokazujejo, da se država s tem ne oslabi, 'Ako Anglija Irski dovoli avtonomijo, nič ne izgubi, ampak le pridobi. Po nadalnji debati je zbornica postavo o avtonomiji Irske in posebnem irskem parlajmentu s primerno finančno samostojnostjo sprejela s 360 glasovi proti 266 glasovom.
Razvoj jugoslovanskega zadružništva v letu 1911.
Iz statistične tabele, ki je priobčena na koncu tega Članka, je razvidno, da se je lansko leto osnovalo vsega skupaj 80 novih slovenskih, hrvaških in srbskih zadrug v tostranski držalvni polovici. V primeri s prejšnjimi leti je število novih zadrug torej znatno nazadovalo, kajti leta 1908 je bilo na novo u-stanod)jenih 238, leta 1909 145. leta 1910 pa 152 zadrug.
V zadnjih štirih letih se je lansko leto zgodilo prvikrat, da je snovanje kreditnih zadrug zaoistalo za drugimi zadružnimi vrstami. Vsega skupaj se je kreditnih zadrug na jugoslovanskem ozemlju ustanovilo lani lani le 13 (leta 1910 42, leta 1909 92, leta
1808 165). Vzroka je iskati v dejstvu, da je kreditni* zadrug povprečno že dovolj in zato ni ugoduih tal za nove take ustanovitve. Vsled razdružbe sta se izbrisali iz zadružnega registra 2 posojilnici, 1 je prišla v konkurz. Zanimivo je, da je na Kranjskem po dolgem Času nastopil slučaj, da ni bila lajni tu ustanovljena nobena kreditna zadruga.
Prvo mesto zavzemajo med nbvoustainoVljenimi zadrugami živinorejske, katerih je bilo vpisanih v zadružni register vsega skupaj 25 in sicer 22 na Kranjskem in 3 na Koroškem, Leta 1910 je bilo živinorejskih zadrug ustanovljenih 14, leta 1909 8, teta 1908 5, in sicer tudi tedaj skoro vse na Kranjskem (samo leta 1908 se je ustanovila ena na Primorskem).
Druge po številu so konsumne zadruge, katerih se je lani vpisalo v zadružni register 15 (1.1910 20, leta 1909 28, leta 1908 28). Kakor prejšnja leta so se tudi lansko leto te vrste zadruge ustanovile skoraj vse na Primorskem in v Dalmaciji. Napram 15 novim konsumnim društvom* je zaznamovati 10 raz-družb in izbrisov, kar potrjuje obče znano dejstvo, da je razvoj teh zadružnih organizacij zelo nepovol-jen. Iz zadružnega registra je bilo izbrisanih na Kranjskem 5 konsumnih društev, na Štajerskem 2, na Primorskem 3.
Mlekarske zadruge so se ustanovile lansko leto le 3 (leta 1910 7, leta 1909 6, leta 1908 7), in sicer 1 na Kranjskem in 2 na Primorskem. Razdražilo se jih je pa v tem Času 5, na Kranjskem 4 in 1 na Štajerskem. Leta 1910 se jih je razdražilo in izbrisalo iz zadružnega registra 4, leta 1909 tudi 4 in 1. 1908 2. Iz teh številk je razvidno, da se tudi' te zadruge ne razvijajo zadovoljivo.
Število kmetijskih strojnih zadrug je tudi lansko leto znatno napredovalo;, ustanovilo se je namreč 11 takih zadrug na novo (leta 1910 8, leta 1909* 1, leta 1908 0). Izmed vseh doslej ustanovljenih kmetijskih strojnih zadrug se nahaja 1 na Štajerskem, in vse drage na Kranjskem. Glede njihovega delokroga je pripomniti, da je večina izmed njih privzela v pravila določbo, da za svoje člane lahko- nakupujejo kmetijske potrebščine, oziroma prodajajo njihove kmetijske pridelke. Z nakupom kmetijskih potrebščin se bavi precej zadrug, dobim jih je prav malo, ki bi ob enem vnovčevujle pridelke svojih Članov (večinoma seno). Ker je njihov glavni namen, s pomočjo strojev pomagati svojim članom in se druga opravila izvršujejo samo kot postranski posli, zato jih moramo šteti med strojne zadruge, dasi iz tvrdke (kmetijsko društvo) to dostikrat ni razvidno.
Za južne pokrajine pridejo v poštev ske in oljarske zadruge. Obojih se je lani prejšnjimi leti ustanovilo dokaj malo. rOd je bila leta 1911 ustanovljena samo 1 (leti leta 1909 15, leta 1908 1), Isto opažamo pri zadrugajh, katerih se je ustanovilo samo 2 (leta mu 9, leta 1909 8, leta 1908 0). Najbrže se je v prejšnjih letih preveč hitelo in ko je prišlo razočaranje, je prišlo tudi spoznanje, da se v gospodarskih stvareh ne da vse tako in tako hitro urediti, kakor bi si kdo predstavljal s teoretičnega stališča.
Ako primerjamo razvoj po posameznih deželah, vidimo, da se je izmed 80 nofvih zadrug leta 1911 jih največ ustanovilo nà Kranjskem, namreč 37; potem sledi Dalmacija z 25, Primorsko z 11, Štajersko z 4 in Koroško s 3 novimi zadrugami. Veselo znamenje je, da se je v novejšem Času začelo bolj živahno zadružno gibanje na Koroškjem,, kjer je dolgo Časa poprej vladala velika stagnacija. Leta 1911 so nastale tu 3 nove zadruge, leta 1910 6. leta 1909 in leta 1908 pa — 0.
Po svojem delokrogu in po posameznih deželah se leta 1911 ustanovljene zadruge razdele kakor sledi :
O
M
Kreditne zadruge . . Gospodarske konsumne Mlekarske Živinorejske Konjerejske Strojne . .
Vrtnarske .
Ribarske .
Oljarske Stavbinske Obrtne . .
Razne . .
Skupaj
•3*	-8
■oo £ 2 -
1
1
22
!11
o
M
oo
<5
a
£
2
6
2
«
a
"3
Q
9
1
1
d» 2
1
37
4	3 11
4
25
O*
PS
0§
13
15
3
25
2
11
1
1
2
1
1
5
80
Kakor smo že poprej omenili, je bilo lansko leto izbrisanih iz zadružnega registra vsega skupaj 20 zadrug.
Na Kranjskem jih je bilo izbrisanih 12 in sicer 5 konsumnih, 4 mlekarske, 1 pašniškla, 1 založniška in 1 posojilnica, 1 posojilnica je pa prišla konkurz.
Na Štajerskem so bile izbrisane 4 zadruge in sicer 2 konsumni, 1 mlekarska in 1 posojilnica'
Na Primorskem so se razdražile 3 koflsumne in vinarske zadruge.
V Dalmaciji je bila izbrljsana 1 zadruga (ribarska).
Koliko zadrug je stopilo v likvidacijo, se ne da dognati, ker tega osrednji uradni list za vpise v trgovski in zadružni register ne objavlja.
Po naših zapisnikih je koncem leta 1910 znašalo število vseh jugoslovanskih zadrug v Avstriji 1381. Ako prištejemo* temu številu Še čisti prirastek
novih zadrug v letu 1911, dobimo, da je bilo kon leta 1911 v Avstriji vseh slovenskih, hrvaških in skih zadrug 1441,
„Narodni Gospodar
Iz šole. Na enorazredni ljudski šoli v St,
štu na Kozjaku, drugi plačilni razred, se ima po< ti mesto učitelja in šolskega vodje. Dokazati se sposobnost podelitve katoliškega pouka in znanji beh deželnih jezikov. Štajerski deželni odbor po krajevno doklado po 200 K, katera se pa ne vrat v pokojnino. Prošnje se imajo do 20. januarja 1 vposlati krajnemu šolskemu svetu v St, Joštu na zjaku, pošta Dobrna pri Celju.
Iz srednješolske službe. Naučno ministrstv profesorja na državni gimnaziji v Kočevju Ant Jošta tudi za l,eto 1912-1913 pridelilo celjskim sa stojnim nemško-slovenskim gimnazijskim razredoi Celju.
10.000	K do 20.000 K nagrade. V zadnjem su krožijo po Dunaju in drugod ponarejeni bani ci po 20 K. Izdelani so po fotomehanlzmu. Na ] ■ pogled izglodajo, kakor da bi bili že obrabljeni, se ga pogleda natančnejše, se opazi, dai se barvi falsifikatu precej razločuje od pravih bankovcev, falsifikat je bolj masten, papir pa je debelejši in di mehkejši od pra)vega bankovca. Serije in štev falsifikatov so nežnejše, kakor pri pravih ban cih. Razpečujejo se večinoma po semnjih in dena zavodih. Za izsleditev ponarejevalcev teh banko1 je razpisana, nagrada od 10.000 do 20.000 K. .
Jugoslovani v vojaški službi. Po uradnih tističnih podatkih znaša matično stanje c, in, kr, made brez domobranstva 1,500.000 mož. Po naro sti je 378.000 Nemcev, 346,000 Mažarov, 1351.000 vatov in Srbov ter 75,000 Slovencev. Častnikov vojski: 375) generalov, 18,000 častnikov v akt(v in 10.000 v neaktivnem stanju. Po narodnosti bi ralo biti jugoslovanskih Častnikov sorazmerno to kakor moštva. |Temu pa ni tako. Med aktivnimi < niki, katerih je 18.000, je namreč 14.000 Nen 1710 Mažarov, 450 Srbov in Hrvatov in 99 Sle cev. Med neaktivnimi častniki, ki jih je 10.000. 6400 Nemcev, 2500 Mažarov, 180 Hrvatov in S in 50 Slovencev, Vojaških duhovnikov in vojašk radnikov, šteje armada 4900, od teh jih je 3330 ] cev, 410 Mažarov, 90 Hrvatov in Srbov1 in 80
nih mornaričnih uradnikov je 14i50, in sicer 710 Nemcev, 50 Mažarov, 160 Hrvatov in Srbov ter 95 Slovencev. V obeh skupinah je v, primeri1 z moštvom mnogo preveč Nemcev, a mnogo premalo Jugoslovat-nov. Občutnejši je pa ta primanjkljaj 'še pri mornar rici kot pri armadi.
Milijonsko darilo v češke narodne svrhe. V Nizzi na južnem Francoskem je umrl upravni svetnik meščanske pivovarne v Plzni, Peter Houska, Ta mož je zapustil več kakor en milijon kron ’ v češke narodne in dobrotvorne namene. Med drugim, je sporočil društvu čeških književnikov „(Svatoboru’“' 40.000 K, Matici Školski 30.000 K in Šolskemu društvu Komenski na Dunaju 10.000 K. Slovenci, spominjajte se v svojih oporokajh „Slov. Straže“!!
Cvetlični dnevi za nemška obrambna društva. V teku letošnjega poletja nameravajo naša nemška obrambna društva po nemških mestih in kopališčih v alpskih deželah prirediti cvetlične dneve, katerih čisti dohodek bi si nemška obrambna društva razdelila med seboj. Kaj pa za „(Slovensko Stražo“? Slovenci, darujte in zbirajte!
Dr. Dečka si svoji Narodna stranka ter meni, da kak klerikalec tega imena niti v usta vzeti ne sme. Študentki okoli liberalnih listov, ki za narodnost še niso storili niti trohice, k; večjemu, da so slo* venski jezik pomnožili z grdimi psovkami, od katerih životarijo, naj pomislijo, da so Dečkovi sodelovale) po deželi zvečine bili tisti, ki jih („Narodni List“1 psuje za klerikalce. Dokler je živel Dečko ter je še bil zdrav, liberalni klativitezi pri nas niso prišlo do veljave. Ko pa je obnemogel, so liberalni mladini začeli razdirati, kar je on s težavo sezidal. In razdrli so vse, kar jim je prišlo pod roke. Kdo pa je slovenski tiskarni v Celju in njenim podjetjem! zadal nevarne, v nekem oziru neozdravljive rane ? Mar ne Narodna stranka s svojimi falitnimi časniki in z neznosnim zmerjanjem, s katerim je od teh podjetij odbila Slovence neliberalnega mišljenja? 1 Ko bi rajni Dečko vstal iz groba, bi se s studom obrnil od slovenskih liberalcev, kojih narodnost je v tem, da so se zvezali z Nemci in nemškutarji, da bi oslabili odporno moč slovenskega življa na Štajerskem.
Graški občinski za|stop bo bržčas prihodnji ponedeljek razpuščen. Za komisarja bo imenovan nam. svetnik Underrain. Lepo nemšfeo-naclionalno gospodarstvo. „Stajerc“, špeglaj se!
Kaj pa to? Po poročilu „S. N.“ je na zborovanju Zveze narodnih društefv 'dne 15, t. ir v Oelju pravil zadružni tajnik Stiebler, da bo treba „fcvezine finance korenito sanirati in dobiti novih denarnih «virov za zvezino delovanje. (Verjamemo, Liberalcem
: r d manjka denarja.) Ker na(m ni mogoče prire-Dmanj (?) in enakih prireditev (?), bo treba pri-i ditgštva » J ,“ Opozarjamo poslatoce, da ven-nkrat spregovore na Dunaju resno besedo, ker ir ne gre, da bi z državnim denarjem plačeva-veka, ki se tako norčuje iz verskih navad ljud-Konec mora biti!
Za gledališče v Gradcu je nakazal dež. odbor ) K podpore. Za nemške „Spase“ v Gradcu ima dežela še vedno dovolj denarja. Ce prosi Spod-tajer za kako podporo, se jo zavrne z motivaci-a radi obstrukcije dežela nima srecteltev. Ali ste deli večjo hinavščino!
ŠtajersiLo.
Mariborske novice.
Obrtniška razstava v Mariboru. Slovensko trio in obrtno društvo v Mariboru opozori dotič-ovenske obrtnike, ki imajo namen razstaviti svo-lelke pri takozvani „Internacionalni obrtni raz-“, ki se tvrši letos v jeseni v Mariboru, ali pa ilo voljeni v odbor, da naj ne ukrenejo ničesar sj, dokler Slovensko trgovsko in Obrtno društvo aznani po Časnikih, kako stališče imajo zavreti nski obrtniki proti tej razistavi, ki bo menda le ko-nacijonalna. Internacionalno se kaže, kakor ) sedaj vidi, le pri prošnjah do raznih slovens-losojilnic in zadrug.
Ipavčev večer. Slavnostni večer na Čast skla,-jema Ipavicema se bliža. Opozarjamo na to pri-3v vse Slovence mariborskega okrožja, da pride-i ta dan v Maribor. Dan za dnevom se vršijo va-Narodnem Domu, tu za petje, tam za pantomino, lasbeno društvo, ki prijazno sodeluje, vabi Še po-. V kratkem objavimo natančen spored tega ve-Za zdaj smo izvedeli, da nastopi kot solist dr. Štuhec, zdravnik v Ptujui. Na svidenje dne 5, ika v Mariboru!
Nadrevizorju Pušenjaku, ki je težko ponesre-ker so se splašili konji zadnjo nedeljo n,a pom od Tomaža j>ri Ormožu, kjer je imel zborovanje, we a na boljše. Upajmo, da kmalu popolnoma o-a,.
Mesar Wögerer je Kupil ranjkega 'dr. Leon-Ifa vinograd v Karčevipi, kjer bo napravil klav-. Za mesto, zlasti mestno klavnico, pomenja to uda/rec.
Sv. Magdalena. Podružnica „Slovenske Stra-
imo -tr norlolin rlno 91 f m rvnpnlirjno r\r\ %\T0$0mi-
ii	sobi. ja, Stu-ega se-
Celje. Beg. Nemca Lindauerja. Po mestu kroži novica, da je izginil stavbeni mojster Lindauer, verski odpadnik, zapustivši blizu 700,000 kron dolgov. Pri banki „Union“ jih ima baje okoli 500.000, pri tovarnarju Western« nad 100,000 kron. Upamo, da nam bodo prinesli o tem natančne podatke nemški listi.
Cerkev čČ, oo. Kapucinov, ki je sedaj povečana, je začel slikati te dni laški slikar Berti. Ali ni mogoče dobiti domačih slikarjev za slikanje naših cerkva?
Celje. Cernu prijatelj si brišeš solze? Mar si užaljen, premišljuješ, gorje, ki tare nas, dokler v tej solzni 'dolini potniki smo, ki iščemo dom? — Tlako sem se vprašal, ko mi je na ovetno nedeljo šiloma zdrknila solza pri pogledu angeljsko lepih otrok-de-klic samostanske šole čč. šolskih se'ster v Celju. A kaj pa je bilo? Res, ta dan nosijo otroci ovenčane butare v, cerkev in domov, pa to nas ne dirne več, ker je že nekaj starega. Bili so prizori novi, ki smo jih gledali v Narodnem domu. Deklice soi izvajale Silvin Sardenkovo „Mater svetega, veselja.“ tako lepo, da niti najstrožji kritik ni našel pomaiikfljivosti. Najlepjša je bila kraljica igre — Marija. Peter, Janez, Magdalena, vojaki, pobožne žene in sploh vsak je pokazal, da je na mestu. In ajngeljčki! Skoda, da ni bilo dovoljeno gledati in poslušati še in še, kakor redovniku, ki je poslušlal nebeško ptico. In ker se nismo dovolj nagledali in naslušali, prosimo, pripravite nam ČČ. sestre, veselje vnovič, ponovite igro! Ne bo zastonj; Čeravno velikega truda nihče ne more poplačati, bodi vam zavest, da ste osrečile nebroj občinstva, v(saj mala odškodnina. Saj je dajati slajše nego jemati. Tedaj na svidenje prav kmalu!
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Hud mraz smo imeli pretečeni teden od petka na soboto. Zgodnji trs in cvetoče sadno drevje je pozeblo. Ubogi kmet gledaj z velikim strahom v bodočnost.
Umrl je tržan Vargazon kot žrtev alkohola.
V Mekotnjaku je umrl Martin KŠela, posestnik v Cezanjevcih, in bivši mnogoletni občinski predstojnik cezanjevški ter načelnik krajnega Šolskega sveta v 65. letvi svoje starosti. N, v m. p.,!
Solnčni mrk se je v Ljutomeru prav lepo videl od % na 1, do 'A2. ure. Bilo je sicer zelo oblačno, a nastali so trenotki, da so pod solncem plavali tanjši oblaki, skozi katere se je videlo solnce okoli 'A na 2. uro kakor zadnji lunin Krajec; torej sta bili dve tretjini zakriti.
Bralno društvo za ljutomersko okolico. V nedeljo, dne 21. t. m., se vprizori v dvbrani gospe Kukovec narodna igra „Krivoprisežnik,“ Začetek bo to-
čno ob pol sedmi uri zvečer, na kar se opozarja sl. občinstvo, da naj pride točno ob določeni uri in ne pozneje, da se ne bo motila igra. K obilni udeležbi vabi odbor.
Trboveljske novice.
Ponesrečil se je dne 15. t. m. v premogarski separaciji 141etni Melhijor Kangler, tamkaj službujočega paznika Kanglerja sin. Prišel je pri mazanju z obleko med gonilna kolesa in mu je desno roko nad laktom popolnoma zdrobilo. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko deželno bolnišnico, da so mu odvzeli roko. Ubogi stariši so komaj dočakali, da bi jim iant kaj prislužil, sedaj pa ta velika nesreča.
„Orel.“ Vabimo na veselico, katero priredi telovadni odsek Orel v Trbovljah v nedeljo, dne 21. aprila 1912 v dvorani Društvenega Doma, Vspored: i. „Divji lovec“, narodni igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. (F. S. Finžgar.) 11. Prosta zabava. Pri veselici svira godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I, vrste 1 K 20 vin., TI. vrste 1 K, sedeži ostalih vrst 80 vin., stojišča 40 vin,, sedeži na galeriji 1 K.	Odbor.
Drugi kraji.
Hoče. Dekliška zlveza ima v nedeljo dne 21. t. m. poučno zborovanje. Dekleta na plan! Darujte vaš prosti čas izobrazbi in pošteni zabavi!
Planica pri Framu. Tu gori na naši krasni Planici je živel več let Anton Plibršek, prav ljubez-njiv in častitljiv starček, v lesenfkoči kmeta Janeza Ledineka. Tu je tesal in sekal in popravljal kot kolar razna orodja. Po zimi je večkrat po noči zakuril' železno peč. Najbrž je to storil tudi torek po noči, ker je bilo jako hladno ter tudi zaspal. Ob tretji uri zjutraj pa je bila koča v ognju. Starček je bil popolnoma. gluh, zato ni Čul prasketanja ognja; še le ko je začel goreti sam, se je vzdramil ter lezel goreč iz goreče koče, a ni mogel priti iz strašnega ognja, zg,rudil se je mrtev v ogenj. Ljudje sosednih hiš so prišli prepozno, da bi rešili starčka. Vlekel je oster krivec in naljvečja nevarnost je bila za tri sosedne kmete, K sreči so bile '■strehe nekoliko vlažne. Ljudstvo se je razdelilo po strehah in sproti gasilo žarinje, ki je je veter v veliki množini nosil na strehe. Tudi naš šolski vodja je bil na strehi, gasil ter ljudem dajal navodila. Ko so devali 'ostanke zgorelega starčka v krsto, nas je pretresla groza, videč, kako je zdelal človeško bitje str aferi element.
Sv. BoHenk v Slovenskih goricah. V; nedeljo dne 21. t. m. se vrši pri gospodu Horvatu obč. zbor kmečke hranilnice in posojilnice in potem pa še občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Uljudno so vabljeni člani in nečlani obeh društev. Govoril bo gospod dr. Šiška iz Maribora.
Sv. Benedikt v Slovenskih goric’ah. V nedeljo dne 21. t. m. po večernicah se vrši občni zbor katoliškega bralnega in gospodarskegai društva pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah in sicer Iv društveni sobi. Vabimo vse k obilni udeležbi!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V nedeljo, dne 28. t. m., se bo vršila tukaj agregacijska slovesnost obeh Marijinih družb pod vodstvom mladinskega očeta velečastitega gospoda profesorja dr. Josipa Hohn jeca, Ob enem obhaja mladeniška družba 151et-nieo svojega obstanka. Uljudno se vabijo k tej slovesnosti vse sosedne Marijine družbe!
Slov. Bistrica. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 21, t. m. igrO „Turški križ.“ Zar četek ob pol 4. uri popoldne. Vsebina je posnela iz zgodovine Slovencev za časa turških bojev. Igra je delo dr, Kreka, zatorej tudi ni treba drugega priporočila.
Makole. V nedeljo dne 28. aprila po večernicah se vrši tukaj mladeniški shod in ustanovitev Orla, Vsi mlajdeniči makolski in iz sosedšfeine, ki leaj držite na svojo srečo, pridite vsi!
Črešnjevec. Zopet je zahtevala neizprosna morilka mlado žrtev. Ugonobila je vrlega mladeniča Vinka Auer iz Brezja. Komaj pred letom je odšel v Celovec ter tamkaj zvesto služil domovini, V tujini ga je našla bela žena, ki se ni ozirala na cvetoča leta mladeniča, ne na nepopisno gorje žalujoče rodbine.Trup-lo ranjkega so dne 16. t. m, prepeljali, da bi ostal zvest domači gomili, ter ga na domačem pokopališču ob mnogobrojnom spremstvu položili k večnemu počitku, Naj v miru počiva!
Laški trg. Vabimo na zadružno zborovanje Zadruge rokodelskih obrti za sodni okraj Laško, ki se vrši dne 28, aprila 1912 ob %4, uri popoldne v dvorani hotela Henke v Laškem trgu. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predstojništva, 2, Prečitanje zapisnika zadnjega zadružnega zbora in poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika, 4. Volitev treh delegatov za Zadružno zvezo, 5. Ustanovitev podpornega sklada par, 19 im zad. prav. 6. Razgovor v slavnosti 251etni-ce zadruge. 7. Slučajnosti, — Kdor se zadružnega zbora ne udeleži, pe da bi navedel tehtni vzrok, se kaznuje s par. 25 zadr. prav. do 20 kron. Radi točke 5. se opozarjajo cenjeni udje v lastno korist, da se zbora zanesljivo udeleži,
Novacerkev. Sadovi svobodne misli se vedno bolj jasno kažejo, in prav gotovo je, da se hodo Še marsikateremu Novocerkovčanu odprle oči in bo sam uvidel, da je liberalizem bil, je in bo pogubonosen zla vsakogar, Ce bo šlo tako naprej, ne bo dolgo, da bo potrebna pri nas orožniška, postaja. 'Odločni boj proti tukajšnjim voditeljem dvobodne misli se mora podvojiti. Naša občina se mnogo premalo zaveda svo-
jih dolžnosti* V sosednih občinah se skrbi' m dostojen red ob odličnih časih, na primer ob času volitev, o veliki noči, na sveti večer, da je pri polnočnici mir itd., da ge ob takih in enakih prilikjah prepove po gostiln^ točiti opojne pijače, v naši občini se pa za take stvari ničesar ne stori. Ves jok in stok je Čisto zastonj, če oblasti ne bodo nastopale, kakor je treba. Na velikonočno soboto po večernicah sp se tik pred občinskim uradom vinjeni fantje, ki so člani tukajšnjega „Irajbilige faiervera", sprli in prizadjali z nožem nekemu 'Mlakarjevemu fantu iz Lemberga pet težkih ran na glavi ter mu pri tem še celo eno oko iztaknili. Oirožništvo je zapeljane reveže seveda odvedlo v zapor in bodo kaznovani, toda k(a(zen zaslužijo tudi oni, ki s slabimi liberalnimi vzgledi ter z razširjenjem protiverskega Časopisja potvarjajo našo mladino. Naše ljudstvo morja, do tega priti, da bo znalo samo misliti in trezno soditi. Sedaj pa vladajo misli enega ali dveh zaslepljenih svobodomiselcev, a pravega temelja pa ni nikjer in to je žalostno ter se mora spremeniti.
Brežice. Kmečki tabor v Brež'eah na dvorišču gostilne gospoda Zorko pri kolodvoru se vrši v nedeljo dne 28. t. m. popoldne po dohodu vlakov ob 8. uri. Poročala bodeta gospoda poslanca PiŠjek in dr. Benkovič in še tudi drugi. Somišljeniki, vsi na ta shod J
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni priredi prihodnjo nedeljo dne 21, t. m., popoldne ob 4 uri V gostilniških prostorih gospoda Alberta Horvata v Gornji Radgoni1 veselico, pri kateri bodo dekleta;, članice dekliške zveze, vpri-zorile gledališko igro ,3 voj e glavna Minka,, “j Vstopnina za osebo 40 vin. K prav obilni udeležbi vabi — odbor.
Konjice. V pondeljek dne 15. t. mi. so dospeli prevzvišeni gospod knezoškbf v svoj rojstni kraj ter so v torek dne 16. t. m. pri Sv. Ani ob asistenci 12 duhovnikov šlužili črno sveto mašo z vigili j ami ob tumbi in ob grobu za ljube svoje rajne stariše. Med sveto mašo, katere se je razen gospoda okrajnega glavarja pl. Lehmanna in drugih odličnih; tržanov udeležilo lepo število dobrih vernikov, so cerkveni pevci ganljivo peli latinski „Reqiuiem.“ Resna pobožnost jè naredila na vse udeležence mogočen vtis.
Stari trg. Starotržka dekleta priredijo v prid bralnemu društvu veselico z igro: „(Junaške Blejke“, dne 28, t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu gospoda Ueblna. Po igri prosta zabava. Prijatelji poštene zabave se uljudno vabijo.
Št. Andraž pri Velenju, V nedeljo dne 21. t, m. ob 3. uri popoldne Se vrši ustanovni shod čebelarske podružnice za občini St. Andraž in St, H'j iv. prostorih gospoda župana Vašla.
Radgona. Namestnija je poslala v naše mesto več inženirjev, ki imajo nalogo, izdelati načrte za jezove ob Muri, dà se zabrani jo v bodoče preplavljen-ja ob Muri v okolici Radgone.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Prihodnjo nedeljo dne
21.	t. m. po rani sveti maši se vrši shod Slovenske kmečke zveze. Govorita poslanca dr, Korošec in pa Roškar, Somišljeniki, pridite vsi ha shod!
Sv. Križ na Murskem polju. Po večernicah se vrši prihodnjo nedeljo dne 21. t. m, v gostilni gospoda JureŠa v Borečih shod Slovenske kmečke zaveže. Govorita poslanca dr. Korošec in Roškar. Sor-mišljeniki, pridite v obilnem Številu, da slišite poročila svojih poslancev in jima izrazite svoje morebitne želje.
Št. Peter v Savinjski dolini, N,a splošno željo občinstva/ se ponovi igra „(Mati svetega veselja“ v nedeljo dne 21. t. m. Začetek ob 3, uri popoldne. Somišljeniki, pridite, vei!
Griže. Ker od naše strani nismo javili, da se je moral J. N- zaradi razžaljenja časti proti gospodu župniku in cerkvenim ključarjem zagovarjati pri sodniji, je bil pa neki liberalec tako dober, aa je to stvar raztrobil v „Narodnem Listu.“ Zato pa se naj N. zahvali tisti „Inteligentni“ raglji, če se ta-le stvar objavi tudi v našem listu. J, N. je bil tožen, ker je zmerjal cerkvena ključarja in grdo govoril zoper poštenost domačega gospoda župnika. Da je to res storil, priznal je N. lsam pri sodniji. Torej, če bi bil ključar C. to stvar gospodu župniku krščansko o-lepšano, s čimur se hoče reči: povečano — povedal, ne bi bilo treba .dotičnemp tega vsega priznati in preklicati. Dopisnik nazivlja ključarja C. z „izziva-Čem“, pa z vsem tem še ne bo dosegel, da bi se on ne upal potegniti se vselej za čast gospoda župnika. Da pa vidijo liberalci pri občinski in župni upravi marsikaj graje vrednega, ni čudno, saj se jim vidi vse. k>ar je dobro slabo, in kar je'slabo dobro. In dalje piše, da gre gospod župnik za ivtsako malenkostno besedo tožit. V odgovor mu povemo: ■' 1. da ni malenkost, govoriti zoper poštenost poštenega človeka in 2. da če bi gospod župnik tožili za malenkosti, bi liberalci pač drugače skakali, ker je še veliko potrebnih, da bi se jih naznanilo. Upanje pa, da bodo gospod župnik zaradi tega imeli Še več neprijateljev, se mu bo izjalovilo, ker pravi prijatelji znajo bolj soditi, kaj je prav, kakor pa tidta liberalna raglja. S tem končamo danes, morebiti nam pa prihodnjič še kaj več pove liberalna raglja, saj gradiva jim mènda še ne bo kmalu zmanjkalo, ker prej „krsanško lepo zmerjajo in govore zoper bližnjega dobro ime“ in potem, če se kdo postavi na svojo Čast, lahko zopet ropotajo v „Nar. Listu“!
Narodno gospodarstvo«
Vinogradniki! Mrazovi dne 13., 14 in 15,4 niso po nekaterin krajih hudo škodovali naišim trtam. Pozebel nam. je večji del toliko željno pričakovanega bogatega vinskega pridelka. Vprašal bo gotovo vsak od vas,, kaj mu je treba sedaj storiti, da bhrani vsaj trto in tü, kar je še na njej nepoškodovanega. Zato vam dajem sledeče nasvete: Za sedaj ne kaže drugega, kakor trto popolnoma pri miru pustiti in opraviti tista dela tv vinogradih, ki so sedaj potrebna, to je zlasti okopavanje. Vsak trtni popek obstoji iz treh očes. enega glavnega, in dveh stranskih (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očesa so pozebia., V večini slučajev je pozebel samo glavni oček in podočka sta zdrava. Eno ali drugo teh stranskih očes bo pozneje pognalo. Na teh mladikah bo tudi nekaj grozdja, čeprav bolj drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno delajo tisti, ki, moreta v neumestni jezi, šparone (napnjence, preveze) stran režejo. Pustite torej trto v miru. Ko bo nasitalo trajno gorko vreme, bo sama pokazala, kaj je na njej še živega in to bo treba skrbno Varovati! Potem bomo morali zlasti suhe, od mraza uničene poganjkje obrati Comandati), da se poganjki iz stranskih očes tpod-ockov( lahko bolj razvijejo. Sedaj pa še ne kaže tega delati, ker bi znalo Še to pozebsti, k,ar je. do zdaj še ohranjeno ! Saj smo še lè sredi aprila in nam šel grozijo ledeni možje! Ko bodo mladi poganjki dosegli dolžino 15 do 20 cm, potem bo treba vse nepotrebno o man dati (obrati), po cvetenju mladike na špa-ronih skrajševati itd,, da trta po nepotrebnem moči ne trati. Zlasti pa ne smemo zanemariti vežnje, in «kropljenja , kakor tudi drugega dc,& v vinogradih, ker bi imel sicer ta mraz hude posledice še za prihodnja leta!
Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, tto je že mnogim dekliškim in ženskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. „Uči se dobro kuhati, dete moje!“, jim svetujejo izkušene matere, „in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Katreinerjevo Kneippovo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kathreinerjeva“ je v svoji nedosežni izbornost vedno enaka in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.“ Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti,
Razgled po svetu.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
20	Sab. Off. B M. V. ia Sabbato simpl. c. a. lovit, et Hym.
ppr. le. Aut. (i), P s (9), t (3. N.) de Sabb. LI. 1. et 2. de ser. occur, cum H ppr. le, 3. L. ppr. Ad Laud, oia. de Sad)., a cap. de tì. Maria ppr. le. com. de Cruce. Ad Hor. oia. de Sabb. (ad Prim. Qui natus et Prec. I.) a cap. de S. Mafia ppr. le. ; n Miss, (licita et am vot. et Reg. priv ) ut in Dir. not. Vesp. de seq. Dom. Ant. et Ps. de Sabb. rei. de Dorn ppr. Jc. com. S. Aoselmi Ep. C E. D. (Aut. 0 Doctor) Compì, de Sabb.
21	Dom. 2 p Pascha de ea, sem. c. a. Ad Mai. oia. dè
Dom. et ppr. le. sine 9. L. histcr ca Ad Laud. Ps. dè Dom. (I. le.) rei. ppr. le. com. S. Anse! mi Ad Hor. 3 Ps. de Dom. rei. ppr. le. Non. dio. Symb. Quioumque noe. Preo. ad Prim. Miss. ppr. Gl. 2. Or. S. Aoselmi sine 3. Or. Cr Vesp. de Dom. ppr. le, com. seq, et S. Anseimi (Ant. 0 Doctor) Compì, de Dom.
22	Fer. 2. Ss. Soteris et Caii Pp. Mm. sem c^ r. Invitf.
Hym. H (post Lect.) de Comm. Ant. Ps. et V. de Fer: L!. 1. Noct. de sor. occorr. 2 et. 3. Noct ppr. Jo. Ad Laud (com. de Cruce) et Hor. (Ad Prim. Prec.) oia de Fer. a cap. de Com. Or. ppr. M (licit, etiam vot. eti E g. priv.) ut in Dir. In Vesp. de seq. (in P. L ) Ant. et Ps. de Fer. (2.) rei. de Comm. Mm. (I Vesp.) com, praeo
23	Fer. 3. S Georgii H. dupl. mai. c. r. Invšt. Hym. R.
de Comm. Ant Ps. t. de Fer. LI. 1. Noct. de ser. occur?. 2. et 3. Noct. ppr. le. Ad Laud, et Hor. oia. de Fer. a cap. de Comm. Or. ppr. In M. Gl. Or. ppr. In 2. Vesp. Ant. et Ps. de Fer. rei de Comm. com. seq.
24	Fer. 4. S Fide!» a Sig marina a M. dopi. c. r. Invit;
Hym. ß. de Comm. Ant Ps V. de Fer. LI. 1. N. de scr. ooc. 2. et 3. N. ppr. le. Ad Laud, et Hor. oia. de Fer. a cap. de Comm. Or. ppr M. ut in Dir. Vesp. de seq. ut Ibi, com. praec. Compì, de Dom.
25	Fer. 5. 8 Marci Ev. dupl. 2. cl. c. r. Off de Comm.
App. T. Pasch, et ppr. le. Ad Laud, et Hor. Ps. de Dom. rei. de Comm. et ppr. M. ppr. Gl. (imper. non die.) Cr. Praef. de Apost. Vesp. ut in Comm. et ppr. lo. com. seq. (in App. Brev.) Compì, de Dom
26	Fer. 6. Fest B. M. V de Bono Consilio, dupl. mai. o.
a. Off ut ppr. le. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. ut ppr. le M. ut in Dir. In Vesp. ppr. le. com. seq. (in App. Brev. vel. P. L.) Compì, de Dam.
27	Sabb. S Peregrini Lat. C. dupl. e. a. Invit. Hym. (ro.
3. v ) H. de Comm. Ant. Ps. V. de Fer. LI. 1, N. de sor. oco 2. N. ppr. 3. N. de Comm, 2. le. Ad Land, et Hor. oia. de Fer. a cap. de Comm. Or. ppr. M. ut in Dir. Vesp. de seq (ad fin. Fest. Apr.) com. Dom. tank Compì, de Dom. de S. Panlo a Cruce C. et de S. Vitale M. hoc a. nihil.________^
Sled slike „Mona Lisa,“ V Parizu so prijeli dne 12. t. m. nekega brezposelnega Alberta Chauve-au-ja. Policija misli, da je prišla na sled družbi, ki se je baivi la s tatvinami v raznih muzejih in ki je tudi v zvezi s tatvino sloveče slike 4Mona Lise.“ In tudi ljubimko tega Chauveau-ja so zagrli. Tudi vie-ska druhal je do sedaj že pokradla drugih umotvorov, ki presegajo vrednost 50,000 frankbv. Tudi nekaj pisem je že /prišlo policiji v roke, iz katerih ista sklepa, da bo izsledila ukradeno dragoceno sliko: ,iMono Liso.“
Vojska.
Italija n i b o m b a r d ì r a j o D a r-d a n o 1 e.
Včeraj dopoldne proti 11. uri je priplulo 27 italijanskih bojnih ladij pred vhod v Dardanele. Bombardirale so trdnjavi Kumkales in Sid el Bar pred vhodom Dardanel, Obstreljevanje je trajalo več ur. Italijanske bojne ladije so oddale nad 400 strelov. Trdnjavi nista trpele škode.
«HOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Primorsko.
Iz Argentinije na Dunaj, na pomoč cesarju ! ! Tržaški listi poročajo: V Argentiniji se je raznesla med avstrijskimi naselniki vest, da je nastala na Dunaju revolucija in da je cesar v veliki smrtni nevarnosti. Vsled teh govoric je sklenila družba 86 Rusinov, da gredo nemudoma domov in pomagajo — cesarju! Nič ni pomagalo prigovarjanje in zatrjevanje. Rusini so se vkrcali in prišli v Trst. Tudi tukaj so jih hoteli odvrniti od nadaljnega potovanja, toda zastonj. Rusini hočejo na Dunaj pomagat cesarju. Nato je poklicala/ tržaška policija, brzojavno dva zastopnika člana bukovinskega deželnega odbora. A tudi domačim dostojanstvenikom niso navdušeni Rusini verjeli. Odbornika jih bodeta morala peljali na Dunaj, odkoder se bodo vrnili, ko bodo videli, da je na, Dunaju vse mirno, zopet domov.
Tu Vam kažemo F e 11 e r j e rastlinski izvlečni flnid z znamko „Elsa-fluid“, ki je, kakor smo sesami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve- v ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljajè, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost
oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim bè-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu.— Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller1. 12 malih sli 6 velikih ali 2 specialni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 specialne spceenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 steklialnih steklenic 16 K s poštnino vred.
Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Fellerjeve odvajalne rhabarbara - kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:
E, V. Feller, dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko).
še dobro ohranjen, z vsemi
• v
pu n iz k i čem. in a mučna pojasnila aa upravni »Straže«.
UiXa z dobro obiskano, me-^1I3ICS šano trgovino na prometnem proBtorn v Celjski okolici se proda Šteti je okoli 12.000 E, drugo ostane. Naslov Fr. Bacho, Celje, Gaberje 91.	HI
Lepa bila na lepem prostora v sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, štev. 17 v Rušah.	96
Pridnega učenca, poštenih starišer sprejme takoj g. Fr. Dachek, s'e čar, Maribor.	380
Gostilna
in nekaj čez 2Ó oralov posestva v dobrem stanju, gostilna je ob veliki božji poti, dobro sugna in pri-ljubliena, se proda. Cena 40.000 K Lahki plačilni pogoji. Več pove upravništvo.	377
Stanovanje
v še nori tuši za slovensko obitelj se oddo s 1. junijem. Več se izve v npravništru.
Štev. 13098-234.
Ponudbeni razpis.
Vsled naročila c. kr. namestništva! se s tem oddaja zajkupovanje sadne trgatve eraričnih sadonos-nih dreves, nahajajočih se ob 'državnih cestah stavbnega okraja Maribora o. Dr. za leto 1912 do vštev-ši 19,16 potom pismene ponudbene razprave.
. iZakupni pogoji in zaznamek posameznih nakupnih predmetov so pri stavbnem oddelku c. kr. o-krajnega glavarstva v Mariboru o* Dr. ter v pisarnah ob državnih ceistah ležečih občin v splošni vpogled razgrnjeni.
V z enkronskim kolkom kolkjovanih ponudbah, katere je
najkasneje do torka, dne 30. aprila t. L, do 10, nre
dopoldne,
oddati v pistoni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva vi Mariboru, je razun v besedah in številkah podane ponudbe, ki se more tudi na več zakupnih predmetov raztezati, izjaviti, da se ponudnik brez pridržka podvrže (zaveže) od njega pregledanim zakupnim pogojem.
Ponudbe se bodo razpečatile (odprle) dne 30. aprila t. !., ob 10. uri dopoldne, pri stavbnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva V Mariboru ob Dr. Ne bode se oziralo na ponudbe, katere dojdejo potem roku.	114
C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 3, aprila 1912.
Otvoritev gostilne pod
dohod po lepi ravnici v Poček ivi pri Mariboru, sedeži VOjO zavarovani pred vetrovi in dežjem Izvrstna domača vina. Za mnogobrojni obisk se priporočata
Alojzij in Ivana Jerič.
P1 |r Prevzamem vsa dela ^
"r oekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska uHca 5.
Le prietna s to le 6l| varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo rašo tvrdko, razpošiljamo krasne zlato - duble ver žice, stale poprej (
10 K, sedaj samo za *
2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi lepo žepno uro zastonj. Postrežba reelna, brez rizi ko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Poš.lja Be po povzetju. Henrik Weiss, urar Nagysalló, kom. Bars, Ogrsko. 92
OelatÉa za popravili
CD
-£3

g
s
&>
£
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki coni.
frtf! as «krokiji Häusl;, senik zastal Grasnfen« sd 20 de 200 K.
Niklasts remont.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original omega ura „ 18'~
äuhinjska ura	4'-—
Budiljka, niklsst» “ o’— Poročni prstani	„	%—
Srebrne verižic	...	S —
— ^etS letna jamstvi -
Nasi. Dietinger
fbtsd. Fehreithaeši
arar in očalar Maribor, 6»«po»k8 ada-- 28
tistitkas Is ssreSra,
Pridobivajte
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Dobra prilika.
Kdoi-ima 20.000 K kapitala, jih najboljše nar loži, Öe kujpi v Mariboru dobro idočo gos il-no, ki je radi bolezni na prodaj. Gostilna je na glavni cesti, blizu kolodvora. 'Z gostilničarsko koncesijo je združena tudi žganj arij a., Lep dobiček je zagotovljen. Iz prijaznosti da natančnejše podatke urednik D. Kemperle, na katerega naj se osebno naslotve vsa pisma.
tajnik.
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-Ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovina s Špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc Času
Graška ulica št. 22.
Istotam se kapi vsaka množina želoda in detelj nega semena domače d-telj«.
Na debelo!	Na drobno!
:xx:
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsted smrti gospoda
Karola Vanič, Celie
INarodni dom X
X
prodaja vsakovrstno blago, kakor: ^ možko In žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
** po zelo znižani ceni!
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
OCXXXXXXr
Slovenci pozori
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramolon, v katerih i-mam sedaj posebno velino izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
Pa"«° Bures Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
I Spodnještajerski ljudska posojilnica v Mariboru 1
^	registravano zadruga z neomejeno zavezo	W
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestuj-jo : navadne po 41/,0/,, proti tri mesečni odpovedi po 4%<yo. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na' razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posijdniea sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 5‘/4%» na vknjižbo in poroštvo po 58/,% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stioškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka, plača le koleke.
Uradne upe
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila, se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K, Več pove upravmiStvo tega lista.	92
if*	belo in rudeče, novo in
mm	starina, zajamčeno pristna bi-
^m IB f zeljske vina, prodaja in razpošilja v množini od 56 lit. naprej Janez KOVaČit« gostilničar Melje 85 p. Maribor.	101
Kitajske kapljice za zobe!
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljala IR. Stermecki v Celju $t. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Po porabi teh kapljic preneha takoj ^ ^ w zobobol. Se takoj dopošlje kot vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen naslov in se priloži v znamkah 1 K 20 vin.
Mestna lekarna pri c. kr ,Orlu“ v Mariboru Glavni trg Hk rotovža. ________________________m
K'A, THIERRY'A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro hot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-Üuenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in lin izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega u<
pri ranah, oteklinah, poškodbah,
i_-jv	.»A s,,;» «
učinka . vnet
jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi, operacijo nepotrebno. Zdravilnega učfnka tudi pr> starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Partii ss: Lekarna k angelju varlku, ADOLF THIERRY v PRE6RABI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A« König
0
M
0
S
a
»
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
— Grajski trg.
1036s Burgplatz.
0
8
3
o
3
m
72
Stavbeni in umetni ključavničar, eblast. koncesioniran vodovodni instalater
Ivan Rebek,
Poljska ulica št. 14.
8e priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za penjena naročila, namreč za navadne. kakor tudi nmetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., Stedilna ognjišča v^eh sistemov za zasebnike
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodom iz stndencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde žnjem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
Ni treba si glavo treti !
! Najboljše špecerijsko blajo,
jjj zanesljiva kaljiva vsakovrstna
i semena
g voščenih in drugih vrst sveč,
g dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri Ü	staroznani tvrdki
jl\Uari Hočevar ^elje
tik farne cerkve.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
|Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
Trgovina $ špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Slovenci 1
Ivan Ravnikar
Trgovina z moko in detel, pridelki
Graška cesta. 21.
Glavna slovenska zaloga snhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na dLr»ol>M.o ! Točna in solid.na, pcstrežloa,! Na debelo 2
idina štaiers. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobu®
Franc Strupi :: Celie
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe;
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv« stavbah. 63	Najseiidnejša in točna postrežba.
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vs& v mojo stroko spadajoča dela in izvršnjem ista točno _________in solidno, vse po zmernih oenah.
ROBERT DIEHL
žganiarna
v Celi»
pFipsroia svoja doma ipns Efai@rcirl sMk, fnptam vinsko
Mo. Muk kak» tudi KOfljSK », a
!
Podružnica Ljubljanske Kreditne
e
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice : Špljet, Celovec, Trst,
Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital: 8 milijon kron.
Rezervni zaklad fez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po SMT*
od dne vloge do dne dviga.
Renf. davek plačuje banka Iz svojega. čistih