ŠTUDIJSKA EIBLIOTEKA
List izhaja vsakivda S mesece L L 6.50 več. -
v iirokosti 1 kolo^ oice, tahrale, pcf
LJUBI
ledeljka. Naročnina: za i ww>c L |elo lato L 75.—* v inouautro m« 30 si. — Otflaanina za 1 mm proatote |ovsk« in obrtne oglase L 1-—i zn
1,50, oglas« denarnih uvodov L prvi strani L 2-—
V Trsta, v patak 24. tabnwrta. HM. - UteVI.
EDINOST
itovllka M Mat
Letnik Lili
Uradnifttvo in npravniltvo: Trst (3), ulica S. Francesco d*As»i«i 20, Tj-J«fon 11-57. Dopisi naj s« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macij« in danar pa upravniitvu. Rokopisi sa na vračajo. Nefrankira-a pisma s« na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinosl», Poduradniftvo v G o r I C i: ulica Giosuft Carducci št. 7, I. n. — Telcf. St. 321 Glavni ta odgovorni uradniki prof. Filip Peric.	____.
Pismo iz tehoslovalKc
Socialne borbe ma Čeho«lova-škem
PRAGA, 21. febr. 1928.
V kratkem preteče ravno dve leti časa, odkar so čehoslovaški socialni demokrati in narodni socialisti izstopili iz vladne koalicije. Kot glavni razlog, radi katerega so se odločili omenjeni stranki za ta korak, so se navajale nove agrarne carine ki so bile sprejete z glasovi čeho-slovaških meščanskih strank m s pomočjo nemških agrarcev m krščanskih socialcev. Nekoliko mesecev po tem dogodku v parlamentu jc ista večina prevzela vlado ter stopil i na mesto drugega uradniškega ministrstva g. Černega. Dobro obveščenim političnim krogom je bilo že te-daj jasno, da se socialisti ne vrnejo več tako kmalu v vlado.
Danes, dve leti po onem za Čelioslo vaško zgodovinskem preokretu, ki s« je izvršil v letu 1926. in s katerim je bilo prvič osigurano sodelovanji Nemcev v vladi, se more že — vsaj doloma — govoriti o konkretnih rezultatih, ki jih jc rodilo to sodelovanje meščanskih strank. Kar se tiče predvsem razpoloženja opozicije, se' opaža, da nastopajo socialni {demokratje tudi kot opozicija zelo samozavestno. Korak za korakom zasledujejo politični in gospodarski položaj ter skušajo preiti v ofenzivo. Vodstvo stranke postopa pri tem izelo previdno, kajti zaveda se, da se ne bori le proti me&Čan&kim strankam, temveč da mora tudi braniti e-
tiolnost socialno-demokratske stranke proti komunistom.
Samozavest čehoslovaških socialnih demokratov je posebno narastla od kongresa z nemškimi socialnimi demokrati, ki se je vršil letos v januarju v Pragi. Bil je to kongres velike politične važnosti, kajti na njem so se po 22 letih zopet združili če-hoslovaški in nemški socialni demokrati v eno samo stranko.
Smernice ujedinjene socialne demokracije postajajo z vsakim dnem jasnejše. Nova fronta i-šče podlago za svoje delovanje predvsem, na socialnem polju. Poleg borbe, ki jo vodi v parlamentu, posveča lsocialno-de-mokratska stranka največjo pozornost borbi za reformo socialnega zavarovanja, borbi za zaščito hišnih stanovalcev, za zavarovanje rudarjev in za druge cilje socialne narave. Spričo živalme agitacije, ki jo razvijajo socialni demokrati, se lahko računa, da čakajo Čehoslovaško različni mezidni stpori.
Že lani je grozila stavka železničarjev, kateri niso bili zadovoljni z ureditvijo njihovih pravic ter so napenjali vse moči, da prisilijo železniško upravo k popuščanju. Po pogajanjih, ki so trajala več mesecev, sta se sporazumeli obe strani na podlagi kompromisa, ki pa so ga sprejeli socialisti le zato, da bi ne obremenili svoje organi-zaeje z vprašanjem brezposelnosti, a poleg tega tudi zato, da bi ne napeljavah vode na komunistični mlin.
M-ezdLno gibanje pa s tem m izčrpano. Pred nekoliko dnevi je marveč dosegla agitacija svoj vrhunec v obliki rudarske stavke v severnozapadni Ceho-slovaški. Upa se, da ostane to gibanje brez hujših posledic in da se ne bo razširilo tudi na ostravsiki okraj, toda možnost velikih socialnih sporov je tu. Istočasno kot nemški tovarišjif so nastopili Hudi čehoslovaški kovinarski delavci z novimi zahtevami in njihova največja organizacija, katere vodstvo je v rokah socialne demokracije, izjavlja, da je potrebno, da se prejemki delavcev prilagodijo k tempu dela, kateri je radi dobre konjunkture znatno napredoval. Izvršilni odbor zveze kovinarskih delavcev je že bil pooblaščen,, da napravi ukrepe, kateri se sicer odrejajo le v slučaju stavk.
Socialni demokrati in narodni socialisti so sploh prepričani, da morajo zopet priti do svoje prejšnje veljave, in ta njihova zavest narašča z vsakim dnem. Koalicija vladnih strank si ne dela nikakih iluzij glede tega zadržanja in pripravljanj^, socialne demokracije. Nekatere skupine stojijo na stališču, da je treba začeti borbo* a pri ve-
čini prevladuje nazlranfe, da j« treba poiskati način sa izboljšanje razmerja s socialno demokracijo ter s tem način za ublaženje socialnih, sporov. Posebno sta za to taktiko čeSka in nemška ljudska stranka, ki imata v svojih vrstah tudi Številne delavske organizacije.
Da je temu tako, pričajo razne izjave posameznih politikov krščansko-socialne stranke, a poleg tega tudi previdno zadržanje ministra za socialno politiko dr. Šramka, ki je član češke ljudske stranke. \Dr. Gra-mek se izogiblje vsega, kar bi moglo socialne borbe zaostriti, t. j. ne popušča v ničemer v prid radikalnim meščanskim strankam. Njegova politika, ki i jo izvaja že več tednov kot namestnik ministrskega predsednika, je poleg drugega tudi dokaz, da socialno delo nikakor ne mora biti vedno in povsod izključen monopol socialistov.
Potovanje piestoMA
po ,afriških kolonijah
ASMARA, 21. Prestolonaslednik princ Humbent si je včeraj prod poldne ogledal umetno jezero in hidroelektrične naprave pri Belesi, odkoder se voda odteka v nižje ležečo dolino in služi za» namakanje obširnih polj. Prestolonaslednik se je nato povrnil v Asnnaro in se je nekoliko po mudil v gnverna-torjevi vili. Navdušeno pozdravljan od prebivalstva se je nato v avtomobilu odpeljal proti Ne-pasitu in Ginjdi.
MASSAUA, 22. Mesto je sprejelo prestolonaslednika »princa Kumberta z velikim oduševljenjem. Na vseh poslopjih so visele zastave, praznično razpoloženje je vladalo povsod. S postaje, kjer so ga sprejeli predstavniki oblastev, se je prestolonaslednik odpeljal v guvernerjevo palačo, kjer 3e je zvečer vršil svečan sprejem in ples. Hiše v mestu in ladje v pristanišču so bile zvečer slavnostno razsvetljene.
ItaIi|aBsh3-Iit¥2HsKI dogavori
Izmenjava ratifikacij skih listin
RIM, 23. Načelnik vlade on. Mussolini in g. Carneckis, li-tvanski poslanik v Rimu, sta si včeraj izmenjala v palači Chigt ratifikacijiske listine glede naslednjih mednarodnih dogovorov, sklenjenih med Italijo in Litvansko:
1) Arbitražna in spravna pogodba, podpisana 17. septembra 1927 v Rimu; 2) trgovinska konvencija in tozadevni protokol, podpisana istega dne v Rimu.
Cene tkanin
Pobuda nekaterih predilničar-jev
RIM, 23. Agencija «Stefani» poroča: Nekateri pogumni pre-dilničarji so se, sledeč pobudam vlade, \odločno oprijeli rešitve vprašanja cen tkaninam. Po kratkih organizacijskih pripravah bodo v prihodnjih dneh pričeli razprodajati znatne količine tkanin, ki bodo razdeljene v osem kategorij. Tkanine iz čiste volne bodo razdeljene v šest kategorij, tkanine iz volne in bombaža pa v dve. Cene v prodaji na drobno se gibljejo med 12.— in 39.20 lir za meter blaga in so tedaj nižje, kot so bile v predvojnem času, če se seveda upošteva spremenjena vrednost lire. Če se upošteva vrednost surovin ter jako zmerni proiz--vodni in prodajni stroški, tedaj se mora priti do zaključka, da je blago zares vredno onega denarja. Pri določanju cen se je namreč izvajalo znanstveno načelo čim večjega znižanja stroškov, da se doseže tem večja razprodaja. Blago je označeno s posebnimi znaki, tako da ga bo mogel odjemalec v trgovini prav lahko spoznati. Prodajalne tega blaga bodo imele posebne napise s tozadevnimi navedbami. Ker zasleduje ta pobuda izključno le splošno koristne cilje, bodo lahko sodelovali pri tej akciji vsi tovarnarji in vsi trgovci, ki vodijo svojo obrt po načelih poštenosti. Za tozadevna navodila, pojasnila, izložbene napise in vzorce naj se obračajo na «Generalna skladišča za razdeljevanje tkanin* nadzorovana od države», ki je bilo nalašč v to svrho ustanov-
ljeno in ima svoj sedež v Tu-rinu Corao Francia 30 (Maguz-zino Generale di Distribuzione di Teoeutt Controllati dailo S tato). Vlada je prepričana, da bo znalo občinstvo pravilno oceniti to akcijo in da jo bo vneto podpiralo s svojo naklonjeno pomočjo, kar bo Zagotovilo pove-mu podjetju vedno veQ* nadaljnji razvoj.
Trst In Hamburg
Kova pogafsnja za ukinitev tarifne vojno
RIM, 23. Agencija «Roma» . poroča, da so se pričela včeraj v Garnisch-Partentirchenu no- i va pogajanja za dosego defini-tivnega sporazuma za ukinitev 1 železna ško-tarifne vojne med Hamburgom in Trstom. Pri teh pogajanjih sodelujejo zastopniki Italije, Jugoslavije, Nemčije, Čehoslovaške in Avstrije.
Agencija «Reccentissima» pa pravi, da ji je mogoče dati nekaj podatkov o novem blagovnem avstrijsko-jadranskem železniškem tarifu, ki je stopil pred kratkim! v veljavo in od katerega bosta imeli tržaška in reška pokrajina velike koristi. Število izjemnih tarifov, ki je znašalo prej 69, je bilo povišano na 83. Za tarifno valuto je bil določen avstrijski šiling, kar je omogočilo enotnost prevoznih cen za blago iz Avstrije do Ja diran a in obratno.
FaSistevskl nabor
In vprašanje oborožitve naraščaj nikov
RIM, 23. V tajništvu fašistov-ske stranke ter v organizacijah «Balilla» in naraščaj nikov so v teku priprave za predstoječi fašistovski nabor, ki bo dal stranki in milici mlade in sveže moči. Generalni podtajnikkfa-šistovtske stranke comm. Mel-chiori je objavil v listu «Milizia Fascista» članek, v katerem na-glaša, da je treba pravočasno poskrbeti za odelo in orožje o-gromnegia števila novincev, ki bodo uvrščeni v nacionalno milico. Od 80.000 naraščajnikov, ki so lani prešli v vrste stranke, je vstopilo v nacionalno milico samo dvajset tisoč, kar je treba po mnenju comm. Melchiorija v veliki meri pripisati pomanjkanju obleke in orožja. Spričo tega je treba letos pravočasno poskrbeti za eno in drugo, da se ne bo ponovil lanski slučaj. Generalni podtajnik je piriznaJ velike finančne težave, ki so s tem združene, ker bodo znašali stroški za obleke in orožije 25 milijonov lir, toda pomen nacionalne milice je tako velik, da jih je treba na vsak način žrtvovati. Sploh pa je potrebno, da se znatno poviša skromni proračun nacionalne milice.
Milanska fotografska razstava
RIM, 23. Poleg naravnih krasot jadranskega obrežja bodo na milanski fotografski razstavi razstavljene tudi; fotografije jadranskih ladjedelnic, tovarn, kopališč, letovišč in ladij, ki so bile izdelane v jadranskih ladjedelnicah. Razstava se bo o-tvorila 15. aprila.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo
RIM, 23. Agenciji «Atmo» poročajo iz Beograda, da je takoj po povratku mons. dr. Sei-pela iz Prage na Dunaj avstrijsko poslaništvo v Beogradu izr-razilo jugoslovenski vladi željo, da bi se nadaljevala pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama, ki so bile pretrgane. Spričo tega. koraka avstrijskega poslaništva se da sklepati, da bodo pogajanja zares v kratkem obnovljena.
.Sodelovanje med Jugoslavijo In Čshoslovaiko
RIM, 23. Agenicija «Atmo» poroča, da se vrši v Pragi konferenca jugosflovenske in Čeboslovaške interparlamentarne skupine. Na tej konferenci je poslanec Adamek govoril o aspira-cijah čehoslovaških paroplovj-nih družb na Donavi. Te družbe hočejo stopiti v ®vezo z jugoslo-venakimi paroplovnimi družbami ter ustanoviti nove paro-plovniške agencije. Poslanec Gvozdil je govoril o ustanovitvi kartela čehoalova&ko-jugo-sJovenskih paroplovnih druib. Senator Haraš je agla&al po-
trebo, da se utrdijo odnoSajl med kopališči in letovišči jugOr čehoslovaških
slovenskih mest.
m
Dve itsrefl no morju
AUGUSTA, 2». Danes ob 4.30 zjutraj je zadel parnik «Miche-lina», ki je bil na tovor j en s 1300 tonami soli, ob vhodu v pristanišče ob valolom in se je takoj potopil. Poveljnik parnika in poe&dka so se rešili. Ladja je bila zavarovana.
CAGLIARI, 23. Parnik «Porto di Alessandr etta», .ki opravlja potniško službo na progi Tunis-Cagiiari in ki je last paroplovr ne družbe «Transatlantica»,
je nasedel na pesek ob vhodu v pristanišče Cagliari. Potniki so bfli prepeljani v mesto na la-dgah, ki jih je dalo na razpolago pristaniško poveljništvo.
Težka nesreča na delu
RIM, 23. Danes okrog poldne se je pripetila v ulici Ardeatina huda nesreča. Trije delavci so bili zaposleni pri kopanjn zemlje. Ko so se hoteli ravno podati k obedu, se je nenadoma zrušil predor, v katerem so delali, ter jih zasul z zemljo in gruščem. Ko so jih z velikim truidom izkopali, sta bila dva že mrtva, tretji pa je bil težko ranjen prepeljan v bolnico.
Nova VukKevItevi vlada
imenovana in zaprisežena
Saia kealitija Mm
BEOGRAD, 23. Danes je bil včerajšnji sporazum med Vuki-čevičem in Davidovićem legaliziran z imenovanjem nove vila-de. Vladno koalicijo tvorijo ra-dikalska, demokratska in ljudska stranka ter j ugoslo venska muslimanska organizacija.
Velja Vukičević je dopoldne ob 9.30 odšel na dvor, kjer je ostal pol ure. Z dvora se je podal v predsedništvo vlade in i-mel krajše posvetovanje z bivšimi radikal, ministri. Ob 11. u-ri je ponovno odšel na dvor, odkoder se je čez pol ure vrnil s ^podpisanim ukazom. Obvestil je vse ministre, da je vlada imenovana, in jih pozval, naj se ob 12. uri zberejo v vladnem pred-sedaiištvu, da položijo predpisano prisego.
Točno opoldne so se zbrali člani nove vlade v vladnem predsedništvu, ter izvršili svečano prisego. Prvotna ministrska lista je bila v poslednjem hipu nekoliko spremenjena. 'Zunanji minister dr. Marinko-vič odpotuje, kakor znano, v inozemstvo na bolniški dopust. Nadomestoval ga bo minister dr. Ilija Šumenković. Vlada je sestavljena tako-le:
Ministrski predsednik - Velja Vukičević; notranji minister -dr. Amton Korošec; zunanji minister - dr. Voja Marinković; minister vojne in mornarice -general Stevo Hadžić; minister trgovine in industrije - dr. Meh-met Spaho; minister financ -dr. Bogdan Markovič; minister socialne politike Čega Radović; minister za agrarno reformo -dr. Vlada Anda-ič; minister poljedelstva in voda - dr. Andra Stanković; pravosodni minister - Milorad Vujičić; minister ver - Milani (SimonoviĆ; prosvetni minister - Milan Grol; minister za javna dela - Pera Marković; prometni minister -general Svetislav Milosavljević; minister za ;šume in rudnike -dr. Aleksander Miovič; minister pošte in brzojave - Vlajko Kocić; minister za narodno zdravje^* dr. Dobrivoj Popovfć; minister za izenačenje zakonov - dr. Ilija Šumenković.
Po zaprisegi je imel Velja Vukičević na zbrane ministre kratek nagovor, v katerem je nagi as il potrebo, da narodna skupdčina nadaljuje s svojim delom, predvsem pa da zaključi proračunsko razpravo. Ministri so se po zaprisegi takoj razšli. Odhajajoč iz vladnega pred-sedaištva je ministrski predsednik izjavil novinarjem, da je vlada nova s starim predsednikom tn da j je »program vlade znan ter nepotrebna vsaka deklaracija. Za jutri zvečer jih je povabil na banket k «Srpske-mu kralju».
Hindiio skupščino
sklicana za prihodnjo sredo
4
Jutri popoldne se bo vršila prva seja novega ministrskega sveta. Nocoj je bil v narodni skiq)gčlni izvešen razglas, glasom katerega se vrši prihodnja seja v sredo, 29. februarja dopoldne. Z oztrom, da je bil prvi podpredsednik narodne skupščine Pera Marković imenovan za ministra^ bo treba izvoliti novega podpredsednika. V ostalem! pa bo narodna skupščina nadaljevala razpravo o državnem proračunu za poslovno leto 1928-20. Popoldne ob 17. uri
so novi ministri prevzeli svoje resorte.
Letalska nesrečia v Jugoslaviji
SARAJEVO, 23. Včeraj proti večeru se je pripetila težka letalska nesreča v bližini Visokega pri Sarajevu. Podporočnik Friderik Lesni je ostal na mestu mrtev, podnarednik Karol Prileg pa je bil težko ranjen na glavi. Letalo se je popolnoma razbilo.
Delovanje varnostne komisije Dražbe narodov
ŽENEVA, 22. Na današnji seji komisije za razorožitev, arbitražo in varnost se je zaključila splošna debata o vpirasa-njih, ki se tičejo njenega delokroga in ki so ji bila predložena v proučitev. Danes se je pričela specialna debata. O vprašanju arbitraže je govoril francoski delegat, nato pa se je ju-goslovenskih zastopnik Lazar Marković lotil vprašanja o varnosti.
Izidi volitev m JnponsKsm
Znuaga opotzicije
TOKIO, 23. Po vesteh o končnem, izidu volitev na Japonskem je zmagala opozicijtska stranka «Minseito» in je dobila neznatno večino poslanikih mandatov. Spričo tega si bo morala seveda vlada, ki je nače-1 juije Tanaka in ki jo je podpirala doslej stranka «Seynkai», pridobiti čim več neodvisnih politikov za svoj program, da ji ne bo treba podati ostavke.
Uradno poročilo pravi, da bo v novi poslanski zbornici 218 poslancev pristašev stranke «Minjseito», 215 poslancev iz vrst stranke «Seyukai», 8 delavskih poslancev, 22 mandatov pa bo pripadalo drugim manjšim strankam in samostojnim politikom.
Sklenitev trgovinskega dogovora med Francijo in Belgijo
PARIZ, 23. Sklenjen je bil po dolgotrajnih pogajanjih med francoskimi jn belgijskimi delegati trgovinski dogovor, ki bo trajal leto dni in se bo lahko vsake tri mesece obnavljal.
Potres v Palosiinl
Velika škoda - Človeške Žrtve
LONDON, 23. «Timesu» poročajo iz Jeruzalema, da sta bila tamkaj tekom včerajšnjega dne zaznamovana dva močna potresna sunka, prvi, ki je bil nekoliko slabejši od drugega ob 3. zjutraj, drugi pa ob 20. uri.
Radi potresa in njegovih poledic je bilo baje 200 ljudi ranjenih. Materijalna škoda jt o-gromna. r oročila o podrobnostih manjkajo.
Tolovajstvo
NEAPELJ, 23. Listom poročajo iz Nuora, da so ljudje pri Orgosolu n^li truplo 22-letne-ga pastirja Antona Tolu-ja, ki so ga neznani tolovaji umorili s tremi streli iz revolverja. U-morjeni je bil sin pastirja Mihaela, ki so ga lani našli na isti način umorjenega. Po izvršenem zločinu so tolovaji porez ili kite pri nogah 17 kravam ter ranili še sedem drugih kiav. Orožniki so se takoj podali iskat zločince. Razdelili so se v uvo skupini. Ena skupina je kmalu naletela na ^nega razbojnika, ki pa je bil do zob oborožen, in je začel streljati, tako da so morali orožniki braniti. Pobegnil je nato, a je na begu zadel ob drugo skupino orožnikov. Kljub njihovemu energičnemu zadržanju se je tolovaju posrečilo obvladati orožnike. (Ranil jih je šest in nato pobegnil.
Politične beležke
Bodoče delovanje Kominterna
V vodilnih sovjetskih krogih zagotavljajo, da bo letošnje spoml adno z as e d a nij e Ko m i n -terne (Komunistične in ter nacionale) zelo važno, ker bodo prišla na dnevni red razna temeljna vprašanja. Moskovska «Pravida» je pisala te dni, da prehaja Ikomunistična stranka v novo dobo mednarodnega razvoja, čigar osnovo da tvori nastopanje proti kapitalizmu. Radi tega naglašajo vplivnejši boljševiški voditelji, da mora tudi Komintern temu primemo usmeriti sveje delovanje; obrniti da mora fronto in začeti z borbo proti mednarodnim nastojanjem socialno demokracije, ki je danes glavna ovira v borbi za osvajanje delavskih mas s strani komunizma Posebno hudi so boljševiški voditelji na angleške socialne demokrate, pa tudi na Francoskem! hočejo ojačiti delo komunistične stranke.
Mnogo skrbi in preglavic dela Kominternu položaj na Kitajskem, kjer je bilo — kakor priznavajo tudi boljševiški voditelji sami — vse dosedanje delo agitatorjev skoroda brez uspeha.
Na prihodnjem zasedanju bo vodstvo Kominterna razpravljalo tudi o mednarodni aktivnosti Trockijevih pristašev. «Prav-da» naglaša, da tiči v tem delovanju velika nevarnost za položaj Kominterna v zapadni Evropi, ker da podpirajo tam bolj-ševiško opozicijo socialni demokrati in buržoazija.
Borba javnih nameščencev na Grškem proti vladi
Izvršilni odbor udruženja javnih nameščencev je te dni objavil novo noto, v kateri opozarja, da so bile na poslednjem zasedanju ministrskega sveta sprejeti novi strogi ukrepi, s katerimi hoče vlada zatreti pokret javnih nameščencev za izboljšanje njihovih materialnih prilik. Nota naglaša tudi, da so odnošaji med viado in javnimi nameščenci postali sedaj skrajno napeti, širši sloji državnih nameščencev zahtevajo, da u-druženje odredi splošno stavko, kakršne Grika do sedaj še ni videla.
DNEVNE VESTI
Novi kamnolomi na Krasu
Pišejo nam:
V preteklem letu in letos so v bližini Praprota odprl več kamnolomov rjavega marmorja, ki je sedaj bolj iskan nego nabrežinski. Samo po sebi je umevno, da radi tega iščejo naši ljudje z veliko vnemo žile tega marmorja po svojih ogradah.
Večino oziroma vse te kamnolome je prevzel naš domači industrijalec Caharija iz Nabrežine. Ta kamen ima precejšnjo trdoto ter se di rezati na precej tenke plošče, ki imajo iibruše-ne zelo lep blesk Ta marmor rabijo po večini za provlačenje sten, za izdelavo kavarniških miz, različnih, okraskov, spominskih plošč itd. Največ tega marmorja Izvažajo v Nemčijo in sicer v Berlin. Karakteristika njegova je ta, da ne reagira na to-
ploto in mraz. Prav radi te lastnosti je tako cenjen.
Nahajališča teh kamnolomov so navadno ob pobočju dolin, oziroma v dolinah samih. Strokovnjaki trdijo, da mora biti v bližini, kjer sa nahaja te vrste kamen tudi kaka večja ali manj&a podzemska v^tli- , na. In v resnici se nahajajo v bli-' žini nekaterih teli kamnolomov iio- 1 stopne podzemske votline. Tudi v enem izmed kamnolomov samih 1 so naleteli na malo votlino, polnOf malih kapnikov tega marmorja.
Plasti tega marmorja niso preveč debele in dolge ter sarno v eni smeri, kakor je to n. pr. pri nabre-Žinskem marmorju, amj>ak lo nekaj metrov dolge in nagromadene ena vrhu druge v različnih smereh. Med posameznimi plastmi je zelo pogosto ozka plast zemlje.
Nastanek tega marmorja se pripisuje mineralični vodi, ki je raztopila različne snovi, ki so dale
IL
«EDINOST»
V Trstu, dne 21. februarja 1928.
marmorju karakteristično barvo. Nekdaj so bile te plasti najbrž vodoravne. Toda gorotvorne sile so $ih dvignile iz globine na površje ln jih tam nakopičile eno vrh dru-eg v različnih smereh. V nasprotju z nastankom tega marmorja, je nastal nabreiinski marmor, kakor znano v morju. V morju so Živele različne velike ali male živalice ter školjke v zelo veliki množini. Ko so te živali poginile so padle tik tfno morja. V teku tisočletij so se nabrali ogromni skladi teh poginulih živalic, ki so okamenele in Ki jih lahko danes opazimo kot take v marmorju. Ko se je naša zemlja grbančila, so gotvorne sile dvignile te plasti na površje.
Ker so kamnolomi rjavega kamna po dolinah, ne b(vodveč če zvemo, kako so te doline pravzaprav maštale.
Učenjaki pripisujejo nastanek kraških dolin deloma vodi, deloma pa udrtju stropov podzemskih votlin.
Nekdaj ni bilo malih kraških do-Jinic, ki so tako gosto posejane po našem Krasu, in tudi površje Kra-ea na splošno ni imelo te oblike, kakor jo ima sedaj. Nekdaj so se razprostirali po Krasu obširni hrastovi gozdovi. Kamna ni bilo videti toliko na površju kakor dandanes. Da nudi Kras tako porazno eliko, je kriv predvsem človek, ki je v svoji veliki zaslepljenosti o-golil Kras gozdov. Naravne sile, kakor voda, mraz, toplota, burja itd., so začele sedaj svoje uničevalno delo. V prvi vrsti je pričela briti huda burja, ki jo vsak izmed nas predobro pozna in ki ni prej prišla do take moči radi obstoječih gozdov, ki so ji o-virali pot. S tega vidika je zelo pametno. da so pogozdili nekaj Krasa; želeti bi bilo, da bi se to preko-ristno delo nadaljevalo. Velike množine zemlje je burja odnesla v obliki prahu v morje. Nekaj kilometrov širok pas Krasa, ki se razprostira prav ob morju, ima radi tega najznačilnejšo obliko pravega Krasa. Prebivalci tega pasu so prav radi tega najpristnejši Kra-Ževci, čeprav smatrajo oni sami za prave Kraševce prebivalce gornjega Krasa.
Druga naravna sila, ki preoblikuje naš Kras, je voda. Ker je apnenec mehak, ga voda polagoma raztaplja in pronicuje skozi njegove plasti globoko v podzemlje, kjer ee zbira in teče v obliki podzemskih rek v morje. Naše doline so tudi delo vode. Voda, ki išče poti v globino, je na gotovih krajih, kjer se je zbirala, raztopila apnenec in ga v raztopljeni obliki odnašala v globočino. Kakor rečeno je voda, kjer se je zbirala v večji M*nnožini raztapljala apnenec in si "napravila počasi majhno luknjo. Sčasoma se je ta luknja vedno bolj širila radi razkrojenega apnenca, dokler niso nastale današnje doline, na katerih dnu nahajamo preostanke neraztopljivih apnenčevih snovi: takozvano rdečo zemljo.
Nekatere doline so nastale vsled udrtja stropa podzemskih votlin. Stropi teh votlin so postali prešibki in niso mogli več prenašati svoje teže. Naravna posledica je bila, da so se zrušili. Tako so nastale nekatere doline, ki se zelo hitro spoznajo. Mesto pobočja teh dolin, nahajamo včasih prav navpične kamnite stene. Seveda so te doline precej redke. Otipljiv dokaz, da so se te doline stvorile na ravnokar omenjeni način, je sledeče dejstvo: V neki dolinici so iskali rjavi marmor. Vrhnja plast je bila sestavljena iz navadnega apnenca in zemlje. Prav na vrhu rjavega kamna pod to plastjo so delavci našli razr bite stare kapnike, vsled porušenega stropa podzemeljske votline, ki se je nekoč tam nahajala. Mesto votline imamo sedaj dolinico. Pod našo vasjo imamo tipično tako dolino večjega obsega, v katero se pride pod precej velikim naravnim mostom. Ta most je očividno tvoril tudi del stropa podzemske votline in ker je bil dovolj močan, se ni udri. Nasproti tej dolini je ena manjša dolina, v kateri odpirajo sedaj nov kamnolom rjavega mramor ja.
Naj se vrnemo spet h kamnolomom. Delo v teh novih kamnolomih zelo hitro napreduje. Obdelali so že Še precej kubičnih metrov marmorja, ki ga razpošiljajo na vse strani.
Iskreno si želimo, da bi delo v teh kamnolomih čim lepše napre-
dovalo in zaposlijo čim več nadih
delavcev.
PROMOCIJA
Pretekli teden je napravil g. Janko Seljak iz Idrije diplomski izpit na zagrebški univerzi za gumarskega inženirja. Ca s ti tam o!
DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE
V tednu od 10. do 19. februarja je izvršila občanska Živilska policija v Trstu sledeče operacije: Pregledala je 1042 obratov, med njimi 160 pekarnic, ter stalno nadzorovala vse trge in prodajališča izven trgov, zasegla v 178 slučajih razna živila, ki niso bila več za konsum, izvršila 660 poskušenj mleka, vzela 174 vzorcev za analizo, napravila 3 ovadbe radi prestopkov proti predpisom veljavnega uradnega cenika in proti predpisom, ki nalagajo, da morajo biti na posameznih vrstah blaga napisi s cenami, 22 ovadb radi prestopkov proti o-brtnemu zdravstvenemu redu, 146 ovadb na kr. preturo radi prestopkov proti zdravstvenim zakonom; končno je odredila eno globo.
Rojstva, smrti ln poroke v Tista
dne 21. februarja 8921.
Rojeni: 15 (med njimi 1 mrtev);
mrtvi: 13;
poroke: nobena.
Dne 22. februarja 1928.
Rojeni: 14 (med njimi 1 mrtev);
mrtvi: 7;
poroke: nobena.
Iz tržaškega življenja
Posknšen samomor
Včeraj zjutraj okoli 8. ure si je 41-letna zasebnica Irma Michel-statter, stanujoča v ulici Ginna-stica št. 1, pognala v svojem stanovanju s samomorilnim namenom kroglo iz revolverja v prsa. Njeni domači so takoj poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil, da se je Michelstatterjeva zelo nevarno ranila; krogla, namerjena proti srcu, je prodrla globoko v prsno duplino ter obtičala v pljučih na levi prsni strani. Po prvi pomoči je bila ranjenka prepeljana v mestno bolnišnico, odkoder je bila pozneje na željo domačih prepeljana v sanatorij v ulici Rossetti.
Michelstatterjeva je bila že več let ločena od moža in je že delj časa bolehala na hudi živčni bolez ni, radi katere so jo njeni domači nameravali te dni oddati v neko zdravilišče. Bolezen in nesrečne družinske razmere so najbrž tudi dale povod njenemu obupnemu koraku.
Padel z voza, ker se Ja splašil konj
Jako neprijetno prigodo je doživel sinoči 29-letni čevljar Valentin Lah, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št. 51. Okoli 19. ure se je fant vračal v družbi svojega 24-let-nega bratranca Ivana Vičrjcvca z vozom, ki ga je vlekel konj, iz Ža-. velj proti domu. 'Med potoma je pridrvel mimo voza avtomobil, radi česar se je konj splašil ter se spustil v divji dir. Medtem ko je njegov bratranec, ki je držal vajeti, skušal ubrzdati konja, je Lah radi močnega odskakovanja voza zletel na cesto ter se pri tem precej hudo pobil po glavi, rokah in prsih.
Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 14 dni.
ViŠnjovcu se ni zgodilo nič hudega, ker se mu je posrečilo u-krotiti splašeno žival.
Ko lesarjeva nezgoda.
Kakor navadno vsak dan, se je 22-letni uradnik Amedej Antonich, stan. v ul. Giulia, odpravil Včeraj zjutraj s kolesom aa delo v prosto luko. Toda včeraj je mladenič prišel na delo z znatno zamudo in z obvezano glavo. Ko je namreč privozil iz ulice Fabio Severo pred kavarno Fabris, mu je nenadoma prestrigel pot neki avtomobil, ki je privozil iz ulice Ghega. Da bi se mu ognil, je Antonich zavil v ostrem kotu v stran, a pri tem je padel in se ranil na čelu. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji.
Tatovi vlomili blagajno davčnega urada v Miljah
Predpreteklo noč so zlikovci vlomili v davčni urad v Miljah, ki ga
upravlja tržaško podjetje D i oni s i o, ki ima v nakupu pobiranje davkov v miljskem okraju. Zlikovci so odprli z železnim drogom okno v pritličju nato so se skobacali v urad, kjer so napadli blagajno. Odmaknili so jo od zida, jo razparali na zadnji strani ter izpraznili; ugrabili so znesek 6000 lir v gotovini. P redno so odšli, so zlikovci skrbno zbrisali vse odtise prstov, ki so jih med «delom» napravili na blagajni.
O tatvini so bili obveščeni milj-ski orožniki, ki so takoj uvedli skrbno preiskavo.
Vesti z _Gori$kega
Gorlike mestne vesti
Ktraitall selen v Girici
Sejam z Hvlna, praftiift ln lesom,
ter s semenskim krompirjem.
VčerajSnji lepi in soln&ni dan je privedel v Gorico na sejem, ki se vrši vsak zadnji četrtek v mesecu, zelo veliko ljudi. Še dokaj živahno je bilo na živinskem sejmišču.' Živine je bilo še precej, vendar so cene živini od zadnjič nekoliko padle. Goveja živina boljše vrste se je prodajala po L 3.30 do L 3.80 kg žive teže. Slabše vrste od L. 3 naprej. Boljše krave s teleti so se dobile po L 2000. Sicer pa kakršno je bilo blago, od 1200 do 2000 lir. — Razmeroma dobra in normalna je bila kupčija z mladimi plemenskimi prašički, ki so bili precej dragi. Sedem tednov stari so se prodajali po 350 lir par, najboljši so šli celo po 400 lir par. Vendar pa se je dobilo slabše vrste blago tudi ceneje, po 180 lir rep. Odrasli prašiči so se prodajali po L 5 do 5% kg žive teže, dočim so se prašiči mrtve teže prodajali od L 6H do L 7 kg. Vendar pa na živinskem sejmišču, v oddelku za prašiče, ni bilo onega vrvenja in barantanja kot v prejšnjih časih.
Tudi Gorjani so včeraj prepeljali v Gorico dosti drv za kurjavo. Blago so sicer vse prodali in se vrnili prazni domov, toda tudi le-su ni bila cena visoka. Suha meterska drva so se prodajala od L 10 do L 11 kvintal, dočim sveža od L do 8 L kvintal.
Zelo živahen in številno obiskan kupcev in razprodajalcev je bil krompirjev sejem na novonaprav-1 j enem izvoznem trgu. Kot je znano, se bo ta in še prihodnji mesec vrSil v Gorici krompirjev sejem. Dolinci po Vipavskem kot tudi po ostali goriški okolici morajo namreč vsako leto premenjavati na svoji zemlji krompirjevo seme. — Zato se med njimi in Gorjani iz Trnovske planote razvije v tem času, ko se poljedelci pripravljajo na to, da bodo zasadili svoje njive s krompirjem, živahna kupčija. — Najbolj živahen je krompirjev trg v pondeljkih, četrtkih in sobotah. Pravi krompirjev sejem pa se vrši na dan Sv. Jelarja, ki je 1.6. marca. Kot rečeno, je bil včeraj sejem s semenskim krompirjem jako živahen. Na izvozni trg so Trnovci, Cepovanci itd. pripeljali nad 130 vozov krompirja, izmed teh so ga več kot kakih 80 vagonov prodali Že dopoldne. Cena krompirju je v splošnem šla od 60 do 80 lir kvintal. Zjutraj je bil krompir dražji in se je prodajal celo nad 80 lir kvintal, okrog poldne pa se je cena vrtela največ okrog 70 L kvintal. Upati je, da bo na prihodnjih sejmih trgovina s semenskim krompirjem še bolj živahna.
Odpuščeni so iz službe
Zadnja «Goriška Straža« poroča, da je prefekturni komisar »Zadružne zveze» v Gorici odpovedal službo gg. inž. Josipu Rustji in inž. Francetu Peganu. Prvi ni več v službi že od 6. januarja. drugI pa zapusti službo 1. aprila. Cuje se, da bo zapustil službo tudi g. David Doktorič.
Zadele ga Je kep.
Pretekli teden je prišel neki Franc Luin iz Škrbine kupovat v Idrijo ob Bači krompir. Med potjo pa ga je zadela kap in obležal je takoj mrtev. Pokopali so ga na pokopališču v Idriji pri Bači.
Za slamnate klobuke
Politični tajnik inž. Caccese je te dni povabil na sestanek vse goriške trgovce s slamniki in jim priporočal, naj razvijejo veliko propagando za prodajo slamnikov ter
s tem pomagajo dvigniti industrijo slame v Italija.
Rojeni, mmrii in porotai v GorieL
Rojenih je bilo zadnji teden v Gorici 7 moških in 5 ženskih.
Umrli so med drugimi: Ana Bru-mat 72 let, Artur Gorian 32, Ferdinand Delpin 06, Štefan Jakoletič 77, Katerina Kocijančič 59 let, Milan Vuga 1 leto, Katerina Pri-jon 75, Jožefa Sort ino 54, Ivan Si-vec 57, Karmen Vodopivec 30 let, Anton Modric 50, Jožefa Krašna 75 let, Karel Pahor 18 let, Ernesta Mersek 29, Anton Tonut 71.
Poročili so se: Alojz Leban z Ivano Zavrtanik, Stanko Doljak z Valerijo Figelj, Jožef Blažina z Rožo Pojavnik, Rudolf Špacapan z Ivano Mikuiuc, Andrej Krpan z Rozalijo Mikuluc, Just Svetina s Terezijo. Zbogar, Danijel Koglot s Frančiško Devetak, Anton Cotič z Ivano Lutman, Ivan Travizan z Alojzijo Debenjak, Peter Furlan z Ano Godnič, Bruno Komavli s Kar-melo Sosol.
VIPAVA Smrtna kosa
Včeraj, dne 23. februarja, je umrl v Vipavi znani gostilničar Ivan Lekan, v starosti 69 let. Pokojnik je bil priden gospodar, vnet vinogradnik ter priljubljen pri vseh Vipavčanih in okoličanih. Pogreb se vrši danes popoldne. Naj v miru počiva!
TRNOVO PRI GORICI.
Kupčija z lesom. — Prelep v gostilni.
Naša vasica leži v kraju, kjer nam more dati kruha le gozd, ki se razprostira okoli nas. In res nas je do sedaj že od nekdaj redil gozd s svojim lesom, ki ga sečem o, kupujemo, obdelujemo in vozimo v Gorico na trg. Nekaj zaslužimo tudi z oglarjenjem, nekaj sedaj s krompirjem, ki ga prodajamo v Gorico. Toda ves naš zaslužek, ki komaj ali pa niti dovolj ne zadostuje za naše skromno življenje, je pridobljen z znojem in velikim trpljenjem. Zlasti je bridko, kadar Človek vidi, kako malo je cenjen naš znoj in naše delo, kajti kupčija z lesom je zadnje čase zelo piškava in bo sedaj na pomlad in poletje še slabša, ker se lesa za kurjavo pač največ porabi in pokupi v Gorici na zimo. Zelo slabo je namreč zlasti za one, ki so si pred leti nakupili od gozdnega erarja veliko število drv po še precej visoki ceni in morajo sedaj isti les, ki ga je bilo treba posekati, obdelati in Še v Gorico na trg pripeljati — prodajati skoro po isti ceni ali pa še po nižji, kot se je kupil.
—	Na pustno nedeljo so v gostilni Alojzija Ceja pri Voglarjih nekateri fantje, znani pretepači (med katerim se kosebno odlikuje nekdo, ki je že pred leti nekomu v podobnem prepiru zlomil roko in bo moral zato baje plačati 0000 lir odškodnine), stepli krčmarja in ga celo nekaj poškodovali. Krčmar je predvčerajšnjim vložil tožbo proti njim. No, Kurent je pustil sled za seboj.
OSEK — VITOVLJE. Dva požara.
V gozdnem nasadu, ki je last Antona Renca z Vito vi j in za čigar nasaditev je poskrbela komisija za pogozdovanje Krasa, je te dni nastal ogenj, ki je uničil veliko mladih gozdnih borovih in podobnih drevesc ter tako povzročil okrog 4500 ler Škode. Domačini so skušali ogenj pogasiti. Za zadevo so se pobrigali tudi orožniki ter baje dognali, da sta povzročila požar dva devetletna dečka, ki sta iz o-troške neprevidnosti zažgala kup trave.
—	Ravno tako je pričela predvčerajšnjim zvečer goreti meja na Trpinovšču, v kraju, kjer se v bližini nahaja le ena hiša, Čisto spodaj pod Trnovskim gozdom. Ogenj, ki je zavzel takoj širšo razsežnost, je uničil več borovih nasadov in iri dreves ter povzročil precej občutno škodo. Za vzroke tega požara se ne ve. Domneva se pa, da so približno enaki kot pri zgoraj šnjem požaru. Starši bi lahko zabičali o-trokom, naj ne bodo tako neprevidni in nepazljivi, ker končno so le oni sami odgovorni za njihova dejanja.
fiEJfPAS.
Iz naše vasi, čeprav je precej velika in obširna ter sedaj kot nova občina zelo razsežna, pride v časopisje malo vesti. Pa s tem še ni
rečeno, da bi mi tudi v resnici Ie-nuharili in se prav za nič ne zanimali. Nasprotno, letošnjo zimo, ki je bila kar moramo reči — zelo ugodna za naše delo, smo se zakopali v naše vinograde in v naše polje in vrtamo kot krti, da bi v njih zasledili zaklade, ker čutimo, da leže naši zakladi le v zemlji, v oni, v kateri je naša gospodarska rešitev — vsaj po našem mnenju. Kljub temu, da kupčija z vinom na splošno v Julijski Benečiji ni taka, kot bi morala biti — in kot bi mi želeli, da bi bila — vendar smo prepričani, da se bo polagoma v tem oziru to naše vinsko vprašanje na kak način rešilo nam v prid. In zato nismo obupali in nismo poslušali onih, ki so se morda ironično ali pa skeptično izražali, naj porijemo iz tal trte, naj jih izkop-ljemo in naj raje kaj drugega na njih mesto nasadimo, temveč smo pričeli kopati nove vinograde in nasajati nove trte. Uvideli pa smo eno, da ni vseeno, če sadimo kate-rosibodi trto, samo da jih nasadimo dosti in samo, da bo veliko rodila. Zato smo pričeli pri nasa-ditvah vinogradov postopati um^-nejše. Zasajati smo začeli namreč le finejše trte za sortirana vina, rizling, rebulo itd. Kajti uverjeni smo — in tem smo se tudi že letos prepričali — da bomo vino lahko in po visoki ceniprodali, če bo dobro, sortirano in močno. Na ta način bomo prišli naši krajevni vinogradniški krizi v okom in naše vino si bo napravilo pot, če ne ravno v svet, pa vsaj izven naših najožjih pokrajin. Poleg pridnega pripravljanja novih vinogradov, smo pričeli tudi s sistematičnim ter modernejše urejenim gojenjem sadnega drevja in z urejevanjem sadovnjakov. Sadimo breskve, hruške in podobno sadje, ki bi ga pozneje lahko iz naše šempaške doline oddajali bodisi na trg v Gorico, bodisi, da bi ga izvažali. Tudi ta ideja, da najdemo našo gospodarsko rešitev v sadjarstvu, je prodrla med naše ljudi in našla odziv. Istotako smo se pričeli zanimati intenzivneje za živinorejo. Cena živini je zadnje čase nekoliko porastla. Kakih 300 lir pri glavi živine. Je tudi precej kupcev, zlasti Furlani prihajajo radi k nam.
Letošnje vino smo skoraj vsi že prodali. In ne moremo reči, da slabo. Šlo je od L 2 do L 2.55. To zadnje za boljša sortirana vina. Oddali smo ga precej v Gorico, deloma domačinom. Veliko ga je nakupila tudi lokalna zadruga. Nekaj ga je pa šlo na Lokve, Trnovo in sploh v gorovite kraje. Tako da ga je ostalo doma le malo za poletje.
Zadnje čase je tudi k nam prišla terjatev za izplačitev zastarelega vinskega davka iz leta 1923, kar je pri ljudeh povzročilo novo skrb, ker je bolj pomalem denarja.
Iz tržaške pokrajine
ŠT. PETER NA KRASU.
Velik požar.
Predsinočnjim je izbruhnil v bližnji vasi Pristavi hud požar, ki je docela upepelil pet gospodarskih poslopij in bi bil malone opustošil celo vas. Začelo je goreti okoli 18. ure v hiši kmeta Leopolda Roliha, ki je bila na mah vsa v plamenih. Ker je pihal precej močan veter, ki je raznašal iskre dale<č naokoli, se je ogenj kmalu razširil na sosedno hišo Antona Cerkvenika in bližnja gospodarska poslopja, večinoma s slamo pokrita. O nesreči so bili takoj obveščeni postojnski gasilci, ki so pod vodstvom načelnika Josipa Zadnika naglo prihiteli na lice mesta in se z veliko vnemo in požrtvovalnostjo lotili gašenja. Ker pa je bila nevarnost, da se kljub njihovemu požrtvovalnemu delu ogenj razširi, so bili poklicani na pomoč tržaški gasilci, ki so prihiteli v ogroženo vas pod poveljstvom inženirja Bugliovatza. Medtem so se podali na lice mesta tudi orožniki iz Postojne in iz naše vasi ter oddelek finančnih stražnikov, ki so skupno z domačini pridno pomagali gasilcem pri napornem delu. Borbo proti divjemu elementu je zelo oteževalo pomanjkanje vode. Okoli 24. ure je bil požar končno omejen in je začel polagoma pojenjati; toda šele pozno zjutraj je bil popolnoma u-dušen. Kljub prizadevanju ognje-gascev so docela uničili Rolihovo
in Cerkvenikovo hišo ter več hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Tudi mnogo domačih živali je poginilo v plamenih. Požar bi bil skoro zahteval tudi človeško žrtev. Cerkvenik je namreč hranil doma znaten znesek denarja, ki ga je te dni izkupil za živino. Ko je bila njegova hiša že vsa v plamenih, je mož skočil v njo po denar, ki ga je bil prej pozabil vzeti. Pri tem se je hudo ranil na glavi ter se opekel po rokah. Moral je iskati pomoči pri Šempeterskem zdravniku. Radi požara je zavladala med vašča-ni velika panika; v bojazni, da se bo ogenj razširil na celo vas, šo naglo hiteli reševati iz hiš svoje premično imetje ter živino iz hlevov.
Razen Roiihove in Cerkvenikove hiše so bile deloma uničene tudi hiše Frana Bratoša, Frana Trente in Ignacija Valenčiča. škoda do sedaj ni bila še natančno ugotovljena, brez dvoma pa je zelo velika; baje znaša okoli 200.000 lir, a je deloma krita z zavarovanjem.
Vzroki požara niso znani.
BORZNO POROČILO
Trst, 23. februarja 192S.
Amsterdam 757-7(53, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.97M-92.17Va, New York 18.83-18.89, Španija 318-324, Švica 362.25-364.25, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.75-453.75, Bukarešt 11.37**-11.77M, Praga 55.85-5(5.15, Ogrska 327-333, Dunaj 263-2t>9, Zagreb 33.05 -33.35.
Uradna cena zlata (22. II.) L 364.31; vojnoodškodninske obveznice 74.15.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. In znancem, da je na$a ljubljena Soproga in mati
Amalija Mahnit rol. PožKoj
danes, ob 19. uri, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, 25. t. m., ob 16. uri, iz mestne bolnišnice na domače pokopališče v Utovljah TRST, 23. februarja 1923.
Žalujoči ostali. Odlik. posr. podjetje Nuova Impreja Carso V. E. III 47
V VIA ROMA 21, Trst, se prodaja velik blok hišnih predmetov. Porabite priliko.
198
PRILIKA! Predsoba, steklena omara, orehova, sobica iz bambusa peč na plin, ovite steklenice. Ogledati si zjutraj. Vlila Forti 17, Opčine	202
Dr. SARDOC
ZOBOZDRAVNIK TRST
V VIA S. LAZZARO 23, IL
ZLATARNA Albert Povh
Trst, Vin Manini 46
kupuje krone po i'37 Popravlja In prodaja zlatenino.
ZDRAVNIK
ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/11
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Nabrežini ordinira satno ymM
od 14—18 (na lastnem domu)
fMsiiie In Sirite „EDINOST"
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(21)
Pajčevina
Roman v štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V-
Gotovo pa je, da so zielo zabavali na Se «prijateljem Drugi takšen Aleksandrov dar je bila trojna vprega z vozom in kočijažem povrhu. Njega kakor tudi ostale «naseljence», ki so hre-§ peneli po domovini in prosili, da bi se smeli vrniti v Rusjo, je. nemška zemlja vsadila v svoja tuja JiTn nedrija in nekaj ohranjenih grobov na pots-damskem mestnem pokopal i:*ču tvori zares zgovoren spomenik o igranju s čuv^tvi nedolžnih ruskih i j adi, ki so prfačali & svojim življenjem «prijarU*l}sstvo vladarjev«. Sedanji prebivalci vasice so pač pot©me! listih ubogih, živo pokopanih ruskih vojakov, teda so tako ponemčeni, da ste Jih smatrali za Nemce...
— To le dokazuje, da so znali ceniti obdajajoče jih višjo kulturo in, so se počutili srečni v
novi domovini, — je pripomnila Olimjpija Arka-djevma. — Zato je smešno smatrati jih za nesrečne. Razen tega je Nemčija stotero poplačala te «ržive darove» in v zameno stotih zarobljenih mu-žikov, je poslala na tisoče svojih umetnikov, učenjakov, kmetskih gospodarjev v Rusijo...
— In ogieduhov, izkoriščevalcev, podiralcev, — jo je prekinil Jurij in namršil obrvi — Poleg tega pozabljate, kneginja, da prihajajo ti nemški pritepenci semkaj na lov za «srečo in službe* po namerah in s podporami svoje a neredko tudi naše vlade, medtem ko so bili oni nesrečneži nasilno odtžgajai od svojih družin, da so Šli razveseljevat tuj erodce. Če pa hočete na vsak na£in navajati poplavo nemAke golazni kot dokaz njih hvaležnosti, teftaj je njih zahvalnost zares i*eizčrpna. Vsi' njihovi izvržki dobe tu topla mesteca, začenši pri kuharicah, kravjih deklah, lakajih ali konjarjih, ki postanejo pri nas vzgojitelji in učitelji, — je zaključil Jurij ves rdo5 od jeze.
Položaj je postal skrajno napet. Kneginja je bila iz sebe in ni vedela, kaj odgovoriti, generalka z nevesto pa sta se Čutili užaljeni in sta se tresli od beea. Grofica Kl i rab« t a Ivanovna je vse odrešila; vstala je, prijela Jurija pod pazduho ln smehljaje izjavila, da se hoče izprehoditi po vrtu.
Ko sta bila sama v virtu, je Jurasova prijateljski stisnila roko Juriju in rekla:
— Zakaj si bil tako oster s kneginjo? Kaj ti mar, koga jemlje za vzgojitelja in kam bo dalp. svoja vnuka vzgajat? Saj je ne poboljšaš!
Tudi je ne maram, teta Liza; toda nečem, da bi stara bedak inja mislila, da sem prvič tako zabit in ji bom verjel, da je ta neumiti neotesa-nec izobražen, dostojen Človek; drugič pa, da ne vidim, čemu deti pri sebi tega nemškega tepca, niedtem. ko je jasno, da ne zaradi svojih vnukov, an^>ak zato, da ga ima za svojega ljubimca.
Po čaju je užaljena kneginja odšla, in ko so se črez nekaj dni podali šastunovi na obiske v Zamena ko, ni Jurij šel z njimi, ampak se je odpravil c Milico v Turovo. Valerijan Petrovič si je urejeval novo posestvo in spravljal v red hišo.
Dva tedna sta prešla popolnoma mirno in brez prepirov. Jurij je po cele dneve preživel pri stricu in na njegovo prošnjo je pripeljal s seboj tudi. Milico; a v Vsesvjatskem šo se zabavali, sprejemali goste in prirejali razne izlete in sestanke.
Nekega večera se je Jurij vračal iz Turova peB domov. Da bi si akrajftal pot, je šel skozi go-ftčavo, ki se je držala parka; nenadoma je zagle-
dal Kiti in Meli, ki sta se sami kopali v mokrem pesku na bregu reke. Nekaj se mu ni zdelo prav, zato je stopal previdno daljo iščoč Greto. Ni se motil, in v majhni daljavi je videl skozi vejevje vzgojiteljico in svojega bratranca, ko sta se objemala in poljubljala.
Jurij si ju je ogledal, nato je ravno tako previdno odšel, da bi ga zaljubljenca ne zapazila. Ko je pirišel na pristavo, je zvedel, da je vsa družina odsotna; doma je ostala samo grofica Eliza beta Ivanovna zaradi vročine.
Jurij je šel k teti in ji povedal, kar je videl.
_ Svetujem ti, Liza, da presečeš Lolovo razmerje, sicer bi utegnilo imeti skrajno neljubo posledice. Če se vsa stvar omejuje na poljubova-nje, naj bo... toda ko se taka reč začne, ne veš nikoli, kako bi utegnila končati, posebno pri tej zviti nemški sodrgi, — je pristavil.
— Hvala ti, Jurij! Ze dane« napravim kont e tej umazani zadevi, — je odgovorila vsa razburjena grofica.
Grofica Elizabeta Ivanovna je bila poštena, dostojna ženska, ki je pustila sinovom popolnoma svobodno življenje, toda zahtevala je od njih spoštovanje do svoje hiše, zlasti pa hiše sorodnikov, ki so jih tako prisrčno sprejeli.