„ Primorec “
izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“ z „Gosp. Listom1* in „Primorce m“ stane na leto 5 gld. 20 kr. — Uredništvo in
j upravništvo je v Gosposki i ulici št. 9
Oglasi
se plačujejo za tristopno petit -vrsto:
enkrat...	8 kr.
dvakrat . . 14 „ trikrat ... 18 , večkrat po pogodbi.
Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo, i!
'—Hh
Izdajatelj In odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska .Goriška tiskarna” A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
f Andrej Volarič.
Žalostnim, potrtim srcem prijeli smo za pero, da izvršimo tožno dolžnost nasproti ženijalnemu sorojaku, iskrenemu rodoljubu, vrlemu učitelju — Andreju Volariču, nadučitelju v Devinu ob sinji naši Adriji.
Učeraj o poldne je umrl v Devinu plodovit skladatelj slovenski, 31-letni Volarič, čegar ime je poznal gotovo slehern Slovenec. Dne 1. septembra t. I. se je vršila v Kobaridu velika veselica, pri kateri se je predstavljal Klodičev „Materin blagoslov"; ta veselica je bila še delo Volaričevega truda; petje k igri je izborno zložil Volarič, da je žel od vseh stranij viharno pohvalo. Takoj drugi dan je moral odpotovati v Devin, da bi začel šolo. Ali legel je v posteljo, zgrabila ga je vročinska bolezen, iz katere se je razvil legar (tifus), a naposled še neka druga bolezen — ki je konečno uničila blago življenje proslavljenemu skladatelju, našemu vrlemu Kobaridcu Volariču. Zapustil je mlado udovo s štirimi otročiči, ki so izgubili svojega reditelja že v svoji rosni mladosti.
Najstarejši sinko ima menda 7 let, a ta je podedoval po očetu nadarjenost za godbo ; oče ga je skrbno učil, da bi se ne maščevali tudi na njem pogreški očetovi, — a zdaj je nakrat konec toliki skrbi mladega očeta.
Pokojni V o 1 a r i č je bil rojen v K o-b a r i d u 1. 1863. kot sin nepremožnega čevljarja in godca. V Kobaridu imajo že od nekdaj godbeno družbo, kateri je bil pokojnikov oče član veliko let. Tu je imel mladi Andrej dosti prilike že od prvega dne svojega življenja, da je poslušal glasove očetovega klarineta. V šoli je bil zelo priden, a posebno nadarjenost je pokazal za — glasbo. Pod pokojnim Car lijem se je učil glas k ali not, katere je razumel kmalu najbolje med vsemi. S 15. letom je že umel vse, kar treba vedeti navadnemu godcu ali pevcu — in že takrat je poskušal postavljati v glaske lepe kobariške narodne pesmi. S 15. letom je šel na kopersko učiteljišče, kjer si je popolni! svoje znanje v glasbi, kolikor je bilo to sploh mogoče pri tedanjem učitelju glasbe prof. Czastki. Vendar je Volarič znan vsem sošolcem kot najnadarjeniši glasbenik, kar jih je kdaj bilo v Kopru. Že v dijaških letih je imel vedno pevski zbor, ki je pod njegovim vodstvom vedno izborno uspeval.
— Po dovršenih naukih je postal učitelj v Kobaridu, potem na Livku, v Kozani (Brda) in naposled v Devinu. Povsod je imel pevske zbore, povsod prirejal narodne veselice, pri katerih so želi vselej viharno pohvalo njegovi pevski zbori. — In še pozneje, ko je učiteljeva! v Kozani in v Devinu, vabili so ga v Kobarid, da je prišel tjekaj — in v 8 dneh potem so imeli tam veliko narodno veselico. Brez Volariča to ni bilo lahko mogoče! In zadnja taka veselica 1. septembra bila je skoro gotovo zadnji povod tako naglemu koncu njegovega blagega življenja.
Pokojnik je bil plodovit skladatelj. Le tiskanih je izšlo doslej kakih 10 del! njegove pesmi se pojo po vsej Sloveniji. Ni skladatelja, ki bi mogel reči, da se poje po Slovenskem več njegovih pesmij nego pa
Volaričevih. To je dokaz, da je znal ubrati pravo struno našemu narodu.
Vendar mu je nedostajalo prave strokovne izobrazbe. Zato je začel zahajati v Trst, kjer mu je dobil vitez K 1 o d i č učiteljev, da so ga pripravljali za skušnjo na — konservatoriju. To strogo skušnjo bi imel prestati letos, a namesto tega je bil poklican pred sodnji stol Onega, ki mu je dal toliko talentov v slabotnem telesu.
Pogreb se bo vršil jutri. Ob sinji Adriji zagrebejo njegove zemske ostanke v zemljico slovensko, katero je vroče ljubil od prvega trenotja, ko se je zavedel svojega slov. rojstva. Njegova rodbinica pa bo jokala za svojim rediteljem v — splošnem pomanjkanju !
In vsled tega se obračamo do vseh rodoljubnih src s prošnjo, da bi opustila sleherni strošek v proslavljanje njegovega spomina, marveč mesto tega poslala nesrečni rodbini kako podporo za obilne stroške tekom bolezni, ob smrti, pri pogrebu in po njem. S takim činom gotovo najbolje izkažejo pokojnemu skladatelju svoje spoštovanje.
Ti pa, dragi Andrej, počivaj mirno v zemljici slovenski, za katere blagor in slavo si se trudil vse svoje življenje !
Blag Ti spomin med nami, Tvoji blagi duši pa — mir in pokoj !
foliivG v goriški deželni zbor.
Dne 25. pr. m. so končale deželno-zborske volitve. Slovenski veleposestniki so rekli zadnjo besedo, katera ostane v častnem spominu v volilni zgodovini na Goriškem. Kakor že znano, vršile so se volitve v kmečkih občinah dne 16. pr. m. ter so bili izvoljeni: šest Slovencev in dva Italijana. Od prvih šestih so bili izvoljeni štirje enoglasno na podlagi „Sloginega" programa v g o r i š k e m in t o 1 m i n s k e m polit, okraju, dva sta bila izvoljena pa na Krasu proti „Slogi” in vsled agitacij znanih krogov, kateri nam Slovencem niso prijazni. Druga dva italijanska poslanca sta bila izvoljena v gradiščanskem političnem okraju. — Dne 19. pr. m. so volila mesta, trgi in trgovinska zbornica v Gorici. Izvoljeno je bilo šest Italijanov (mesto Gorica 2, trg. zbornica 2, Červinjan-Tržič-Gradež 1 in Gradiška-Kormin 1) in jeden Slovenec (za Tolmin-Bovec-Kobarid-Kanal-Ajdovščino). — Dne 23. pr. m. so volili italijanski veleposestniki t r i poslance, a dne 25. pa slovenski tri, kajti veleposestniki v pokneženi grofovini goriški in gradiški volijo za deželni zbor v dveh skupinah po tri poslance. Prva skupina obsega celo pokneženo grofovino g o r i š k o z glavnim mestom vred in z onimi slovenskimi občinami, ki spadajo pod okrajno glavarstvo gradiško; druga skupina je pa ostali (furlanski) del poknežene grofovine gradiške. Prvo veleposestvo imenujemo navadno s 1 o-v e' n s k o, drugo pa f u,r 1 a n s k o ; prvo je štelo letos 305 volilcev, drugo pa le — 165, vendar voli vsaka skupina po 3 poslance, čeprav je slovenskih veleposestnikov skoraj dvakrat več.
Od Slovencev izvoljeni so za poslance v kmečkih občinah: Dr. Anton G rego r č i č, Blazjj Grča, prof. B e r b u č in zemljemerec Lapanja kot „Slogini” kan-didatje, ter dr. Abram in župan M u h a. V mestih in trgih dr. T u m a, v velikem
posestvu pa Alfred grof C o r o n i n i, dr. Aleksij Hojic in Anton Klančič.
Od Italijanov izvoljeni so za poslance : v kmečkih občinah vitez Dottori in Vinc. M i c h i e 11 i ; v mestih in trgih Franc grof C o r o n i n i, dr. Venuti, dr. L o v i s o n i in bar, Locatelli; v trgovinski zbornici pa dr. M a r a n i in baron Evgen R i 11 e r; slednjič v veleposestvu dr. V e r z e g n a s si, Nik. B e r n a r d e 11 i in dr. P a j e r.
Kot poslanci, ki prvič stopajo v deželni zbor, so gg. prof. B e r b u Č, dr. Tuma, zemljemerec Lapanja, župan Muha in dr. M a r a n i.
Tako so končale letošnje deželno-zborske volitve. Dasi niso izvoljeni „Slogini” kandi-datje na celi črti, vendar moremo biti popolnoma zadovoljni z doseženim uspehom, ako pomislimo na strahovito protiagitacijo koali-rancev: „zmernih" Slovencev, goriških laho-nov in vladnih strojev, kateri so si prizadevali na vse mogoče načine, boriti se proti narodni volji in značaju goriških Slovencev. Naša borba pri teh volitvah je znana našim čitateljem; bojevali smo se v narodno korist; tam, kjer nismo zmagali — podlegli smo korupciji onih činiteljev, katerih dolžnost bi morala biti, pustiti prosto voljo samemu .ljudstvu, naj ono voli po svojem srcu. Žal, da nas bije led od one strani, od kjer bi nam moralo sijati solnce. Delomičen uspeh na Krasu osrčil je znane protivnike, da so se umešali tudi v volitve slovenskih veleposestnikov, nadejaje se, da bodo želi sad tudi na tem polju, a niso dosegli ničesar, ker so zadeli ob narodno značajnost naših veleposestnikov. Najhujši boj se je bil v veleposestvu, v katerem so se postavili „Slogi" po robu nekateri „zmerni" Slovenci, ki so bili podpirani od vladne in italijanske strani. Celo sam župan Venuti je delal za „zmerne" Slovence z dr. Maran i-jem vred. Poslednji je priskrboval pooblastila in šel na roko na vse mogoče načine „Slogi" nasprotnim kandidatom. Upati je, da ta neuspeh zdrami one Slovence, ki so šli na limanice protinarodnim agitatorjem in da se zopet zavejo svoje narodne časti ter se pripravijo na složno delovanje o bližajočih se državnozborskih volitvah, kjer nam bo potrebna še veliko strožja jedinost, ako sploh želimo zopet zmagati s svojim kandidatom v veleposestvu.
Da čitateljem podamo sliko o volitvi v slovenskem veleposestvu, navajamo tukaj po zadnji „Soči" sledeči opis:
„Bližal se je čas volitve; na obeh straneh se je razvila živahna delavnost. Nasprotniki so imeli svoje zbirališče v Mar-zinijevi gostilni, ali žalostne obraze so delali kolovodje, kajti volilcev ni hotelo biti; kakih 15 oseb je bilo z agitatorji vred. Sreča, da je bil med njimi tudi dr. M a r a n i, ki je razdeljeval laška pooblastila. Ali ne, kolika Čast za volilce in kandidate je družba moža, ki je imenoval Slovence v javni seji mestnega starašinstva — divjake z živinskimi nagoni ?! Dr. Venuti je bil tudi zelo agilen agitator v volilni dvorani. — Naši volilci so se izborno držali; od vseh stranij z dežele so privreli: iz Brd, na čelu jim župani v Medani (g. Toroš), v Kozani (g. pl. Reya) itd., skoro vsi iz goriške okolice in iz ajdovskega okraja, skoro vsi s Kanalskega, a došli so celo najbolj oddaljeni Kraševci. S Krasa je došlo 13
volilcev, dočitn so imeli nasprotniki le 4 do 5 glasov. Kraški veleposestniki so s tem činom uprav demonstrovali proti volitvi v kmečkih občinah kraških. Slava jim! Gibati so se začeli tudi na Krasu — in to je najlepši uspeh letošnjih volitev.
Že pri sestavljanju volilne komisije se je pokazala naša moč. Vladin komisar je poklical v komisijo — grofa L a n t h i e r i j a, črniškega župana Leop. Bolka in kandidata koalirancev Antona Jakončiča. — Volilci so volili štiri zastopnike, in so bili izvoljeni „S 1 o g i n i“ pristaši, namreč: Goronini grof Alfred, Gabršček Oskar iz Tolmina, H m e 1 j a k Franc iz Lokavca in Kovačič Ignacij od Sv. Lucije. Komisija je izvolila predsednikom najmlajšega izmed sebe — gosp. Oskarja Gabrščeka iz Tolmina. Ta je zasedel svoje mesto in vodil predsedniško nalogo z največjo spretnostjo in previdnostjo. Ker je volilni imenik zelo čudno sestavljen, bili so naši člani že pripravljeni na marsikatere korake, da v zmislu zakona pripomorejo pravici do veljave. Zato so nastale pri marsikakem glasu velike razprave med člani komisije in vladnima zastopnikoma, ki sta bila pa skoro vedno nasprotnih mislij. Vsled tega se je vršila volitev zelo polagoma, do 474.
Okoli 5 74- smo pa doznali razmerje glasov, namreč Alfred grof Coronini je dobil 171, Anton Klančič 161 in Dr. Aleksij Kojič 155 glasov.
Nasprotni kandidatje so pa strahovito pogoreli! Dobili so: Anton Jakončič 84, Andrej Kocijančič 65, Josip Fabiani 59 glasov. Po zadnjem številu sodeč, je bilo laških in židovskih glasov okoli 50. Zdaj pa naj sešteje vsakdo sam, koliko je ostalo posamičnim nasprotnim kandidatom takih slovenskih glasov, katere so dobili bodisi vsled rodbinskih in prijateljskih zvez ali na pritisek tistih krogov, ki znajo in morejo pritiskati.
Volilna komisija je nadaljevala svoje delo, katero je dovršila ob 674 ; od 9. ure zjutraj pa skoro do mraka — toliko sedenja, to ni šala. Ko so prišli iz deželne hiše grof Alfred Goronini, dr. Gregorčič in župnik-poslanec Blazij Grča, zagrmelo je po trgu kakor iz enega grla: Živili naši po-slanci!Živ.iogrof Goronini! Živila «Sloga!» — Poslanci so šli do „zvezde11, a množice ljudstva so šle za njimi, spremljevaje jih z grmečimi pozdravi. Pri „zvezdi" jih je čakala nova, presrčna ovacija tamkaj zbranih volilcev in drugih rodoljubov.
Na dvorišču pri „zvezdi" se je unelo živahno življenje. Volilci in rodoljubi so si častitali drug drugemu na tako sijajni zmagi slovenske narodne zavesti in — discipline. Razni govorniki so slavili ta dan kot neizmerno važen dan za slovenski narod na Goriškem, a dr. Rojic je prečita! došle brzojavne pozdrave iz Solkana, iz Bolca, iz Komna, Trsta itd., ki so izrekali v imenu občin, društev in posamičnikov oduševljeno veselje na toli sijajni zmagi.
Tako smo končali ta dan v splošnem veselju — izvzevši nenaravno koalicijo — ki je bilo vsem skrbnim delavcem v plačilo 'za ogromno delo in velike skrbi v teku volilnega boja. Ni čuda, da nam je skoro že pojemal pogum, ko smo videli tako različne življe zbrane pod jedno sovražno zastavo, dočim je bilo treba na naši strani braniti mnoge skromne ovčice pred razdraženimi volkovi.
Za danes vsklikamo le : Slava takemu slovenskemu rodoljubju, kakoršno se je pokazalo pri tej volitvi ! Slava zavednim vo-lilcem ! Bog in narod !“
Društvo „Sloga“
izreka po dovršenih volitvah v deželni zbor goriški v svojem in v imenu njegovih izvoljenih kandidatov najsrčnejšo zahvalo p. n. gospodom v o 1 i 1 c e m, ki so s svojo odločnostjo in neustra-šenostjo pripomogli k slavni zmagi društvenih kandidatov skoro v vseh volilnih okrajih.
Enako hvalo izreka vsem rodoljubom, ki so se pri letošnjih volitvah
trudili kakorkoli, da bi zmagali društveni priporočenci.
Posebno zahvalo zaslužili so vrli volilci na Krasu, ki so ostali vkljub nenavadnemu pritisku od mogočne strani zvesti svojemu prepričanju ter so oddali v skupini velikih posestnikov z malimi izjemami, v kmečkih občinah pa v znatnem številu svoje glasove za društvene kandidate.
Volilci kmečkih občin tolminskih in go riških, kakor tudi oni iz skupine trgov in obrtnih krajev, odlikovali so se po soglasju, s katerim so izvolili priporočene jim kandidate, volilci v velikem posestvu pa po požrtvovalnosti in odločnosti, s katero so se udeležili volitve in volili društvene kandidate brez ozira na pritisek, ki je prihajal od strani trozveze omahljivih, nasprotnih in zapovedujočih krogov.
Ravnokar izvršene volitve v deželni zbor goriški osvetlile so lice goriškim Slovencem pred slovenskim in neslovenskim svetom, pridobile so volil-cem čast in priznanje pri prijatelju in neprijatelju ter potrdile prepričanje, da goriški Slovenec si zna izbrati sposobnih in spretnih zagovornikov svojih pravic in koristij.
Če tudi nista bila voljena v kmečkih občinah na Kras u po društvu priporočena kandidata, meni vendar podpisano društvo, da sme gojiti nado, da izvoljena poslanca ne bosta hodila svojih potij v nasprotju z veliko večino slovenskih zastopnikov, marveč da starejši med njima ostane — po prebitem viharju volilne borbe — zvest svoji preteklosti, ko je složno postopal z ostalimi deželnimi poslanci slovenskimi, ter da mlajši ne bo hotel ločiti se od njega.
«Slogin» program za deželne poslance je tak, da ga more sprejeti brez težave vsak rodoljub; zato upa podpisano društvo, da se ne vara v svojem pričakovanju.
Ako se to izpolni, smejo goriški Slovenci ponosni biti na letošnje deželnozborske volitve v mnogem oziru.
Da se to zgodi, v to pomozi Bog!
V Gorici, 26. septembra 1895.
Za društvo „Sloga"
Dr. A. Gregorčič,
predsednik.
Domače in razne novice.
*	Za Volaričeve sirote položil je prvi pri našem uredništvu 1 gld. gosp. Jožef To-plikar iz Črnič, k tej svoti je dodal naš urednik 10 gld., a J. K—č 1 gld., torej skupaj 12 gld. Rojaki! Spominjajte se tudi vi sirot moža, za katerimi ne joče samo užaloščena soproga in nepreskrbljeni otročiči, ampak po pravici vsa Slovenija in mora jokati vsak pravi prijatelj naše glasbene umetnosti, za katero je plodonosno deloval pokojnik. Pevskim društvom po Slovenskem pa priporočamo, da se spomnijo pokojnikovib sirot, kajti le tako najbolje počastimo njegov spomin, ako rešimo vsaj začasnega poman-kanja njegove sirote, ki so ostale brez ljubljenega skrbnika. Vsak tudi najmanjši prinos radovoljno sprejme in objavi naše uredništvo.
*	Ali ste čuli Kraševci?! „Edinost" od sobote piše pod tem naslovom: Učerajšnji „Mattino" — list torej, ki je dobro obveščen o nakanah v nasprotnem taboru — piše v današnji svoji številki glede na izid goriških volitev : „Številno razmerje v zbornici ostane staro. Kvalitativno pa kaže slovenska stranka neko premembo; kajti: dočim so bili zmerni
poprej v jednem in istem klubu z radikalci in so morali slediti tem poslednjim tudi proti svojemu lastnemu prepričanju, se morejo, ako hočejo, smatrati sedaj nevezanimi, ker so bili izvoljeni, ne-le brez pomoči, temveč proti srditi opoziciji radikalcev. Pripeti se lahko ob važnih vprašanjih, pri katerih ni odločilna samo narodna zaslepljenost, pač pa materijalni in moralni napredek dežele, da osem radikalnih Slovencev ostane v manjšini in da njih izstop ne onemogoči parlamentarnega delovanja v d e ž e*l n e m z b o r u in se ne ponove velike škode, na katerih trpe sedaj celi razredi oseb". — Tu nam je torej povedal „Mattino" na vsa usta, kojo ulogo prisojajo nasprotniki že sedaj — kraškima poslancema: za g v oz d a na j postaneta v slovenskem zastopstvu, raznim neopravičenim zahtevam Italijanov naj pripomoreta do večine in pripomoreta naj, da bodo Slovenci popolnoma obnemogli nasproti nenasitljivosti Italijanov. Vsega tega se nadejajo Italijani od obeh kraških poslancev — ali razumete-li sedaj vzroke in ozire, ki so bili odločilni za nas v vsem boju?! Italijani sami potrjujejo sedaj, da nam res preti nevarnost, na katero smo opozarjali mi že ob početku volilnega boja. Zadoščenje nam je torej prišlo nenadno hitro in od kompetentne strani — če tudi žalostno zadoščenje. Vendar pa se nadejamo, da gospoda poslanca ne pojdeta tako daleč v dekretovani jima „zmernosti", da bi popolnoma pozabila na dolžnosti do svojih slovenskih volilcev. Ako bi se vendar dogodilo, čemur pa ne moremo verjeti, da bi ona dva gospoda res hotela uresničevati želje „11 Mattinove", potem smeta biti overjena, da bo obračun grozen, tudi pred onimi, ki so bili d o s e d a j njiju pristaši. Storita naj torej, kakor jima velevata r a z u m in vest!
* L.judjč ne, pač pa — voli. — Razdraženost med našim ljudstvom, ker tržaški Slovenci niso smeli skozi Gorico na Sv. Goro, se še ni polegla. Kdorkoli gre slučajno po dolgem ovinku za gradom, spomni se na neprostovoljni sprehod tržaških bratov po onih drevoredih. — Pred dnevi so pa gnali dolgo vrsto ogerskih volov s kolodvora naravnost po najlepših ulicah mesta. Dolgorogati razposajene! so si dovolili marsikako prostost, da so spravljali v strah ne le otroke in ženske, marveč celo možke. — Vsakdo, ki je videl ta sprevod živine, mislil si je: Slovenci morajo hoditi po živinskem trgu v Solkan, živina pa lahko svobodno hodi skozi mesto po najlepših ulicah. Tak je položaj v Gorici v času —
aške „zmernosti".
*	Pravo smo zadeli. — Razni irre-lentovski listi so zagnali hrup proti „Soči", cer je zagrozila, da obelodani imena vseh istih izdajic, ki bi volile v družbi z Venutijem n Maranijern proti „Slogi". Tudi polvladna „Triesterica" se je pridružila tej časnikarski sodrgi, o čemur poročamo na drugem mestu, zvedeli smo, da so se radi tega članka jezili udi nekateri taki ljudjč, ki bi po svoji ne-mačajnosti radi volili z nasprotniki, ko bi se le bali — ljudske volje. Zato se jeze proti „Soči", ki bi jih izdala vsemu svetu. — Mo, vse to pa nam je dokaz, da smo zadeli aravo ! In kako bi ne! Saj taki izdajalci ne caslužijo več prijaznega pogleda nobenega Slovenca. Takim ljudem treba obrniti hrbet!
Ali čujte hinavce! V isti sapi, ko so se ezili na „Sočo", so pa od svoje strani zasra-novali na smrt bolnega bivšega župana go-Sškega dr. M auro vi cb a, ki je sam izročil evoje pooblastilo za — „S log in e" kandidate, fo je storil v opravičeni razsrjenosti proti roditelju nasprotne agitacije — dr. Venutiju — cateri je po nečednem volilnem manevru proti dr. M. zlezel v deželni zbor. — Sam) 30 prvi objavili moža iz svojega taborja, ki 71 volil po njih komandi, a se jeze na »SočOj iko je grozila, da objavi imena slovenskm izdajic. Taka je doslednost nasprotnikov.
*	Knez Hohenlohc je izjavil v nekem pismu na židovsko „Neue fr. Presse , i a sprejme kandidaturo v mestih in *krl 1 H'1 Goriškem, ako mu jo ponudi shod zaupni 1 mož v - Gradišču. Ta shod se bo vršil
menda danes. — V Furlaniji pa ne marajo veliko slišati o tem možu ter mu postavljajo protikandidata dr. B u j a 11 a. — „Eco del Lito rale" se je odločno izrekla proti H o h e n 1 o h u, to pa z verskega in gospodarskega stališča. Ta izjava nas veseli; le to bi bilo želeti, da bi „Eco“ združila okoli sebe tudi dosti delavcev, ki bi pri vo-litvi delali proti Hohenlohu za kakega bolj — „z m e r n e g a“ moža, ko živimo že v dobi „zmernosti". Upamo, da bo tako delovanje podpirala tudi vlada.
Kaj pa mi Slovenci ? Hohenlohe je naš star znanec; on je izrekel javno, d a sovraži Slovence; vrhu tega je p r e d-s e d n i k južne železnice. Naravno je torej in umljivo samo po sebi, da se kot tak ne bo mogel nikdar potezati za kako drugo železniško zvezo od Gorice proti vshodu ali Severju: on torej mora biti nasproten v i-pavski in predelski železnici, kajti drugače bi ga delničarji južne železnice po vsi pravici zalovili s predsedniškega mesta. — On naj torej lepo ostane kneževski plačan predsednik bogate družbe, a naj se ne sili za državnega poslanca Gorice in drugih mest in trgov. — Vsled tega morajo biti vsi naši trgi proti Hohenlohu. Iz istih razlogov bi morali biti nasprotni vsi Goričani- — Toda v sedanjih „zmernih" časih prevladuje narodna strast v toliki meri, da pozabljajo na naj-nujniše gospodarske potrebe ter skrbe edino za
—	zdražbo med obema narodnostima v deželi.
*	V (št. Andrcžu tikoma Gorice se je oglasilo v nedeljo 78 mladeničev, da hote pristopiti k „Goriškemu Sokolu". — Ako bi se to res moglo zgoditi, bilo bi v veliko čast prijazni vasi. Toda zadnji čas ta lepa vas ni preveč prijazna marsikak večer, ko mladina zelo neprijazno razsaja, da se boje domačini in tujci, ki so slučajno tamkaj. Mladina je namreč razdeljena v dva taborja, ki si nasprotujeta drug drugemu ; iz tega nastajajo prepiri, ki niso v čast ne občini ne mladini. Prav nujno je potreba, da dajo mladeniči za vselej slovo takim nasprotstvom in si podajo roke k večni prijaznosti. Šele potem bi bilo mogoče, da bi dobila krasna misel sokolska v Št. Andrežu trdna rodovitna tla, še le potem bi dobili v Št. Andrežu vrlo sokolsko četo, ki bo nastopala povsod tako lepo in vzgledno, da bode na ddleč okoli delala čast lepi štandrežki vasi. — Mladeniči, priborite toliko čast sebi in svoji občini, podajte si roke v trajno prijateljstvo! — K temu naj pripomorejo tudi tamošnji možje, sploh vsi očetje, katerim gotovo ni vsejedno, ali bodo med domačo mladino vedno trpele sedanje nezdrave razmere. Gotovo si želi vsak oče, da bi njegov sin postal kedaj vrl možak, spoštovan doma in v soseščini. Vidite, ljubi Štandrežci, kaj takega bi bilo prav lahko doseči s pomočjo Sokolskega društva. „Sokol" je kakor vojak; priučiti se mora redu, pokorščini, disciplini. — Kdor je Sokol, mora se priučiti tako lepemu obnašanju, da pride lahko v vsako gosposko družbo. — Kdor je že mlad „Sokol", temu ne bo delala vojaščina nikakih težav, ker bo znal že vse telovadne vaje, vse hoje, nastopanje, razvrščevanje itd., le še puško se navadi nositi. Kolika dobrota! — Zato upamo, da bode podpiralo tudi občinsko starašinstvo to lepo misel s tem, da prepusti mladeničem primeren prostor za telovadbo in dovoli kakih !200 gld. za orodje in priprave. Občina je bogata, obč. doklad nima, zato to svotico prav lahko ugreši za boljšo prihodnost — svoje mladine.
*	Slovenska šola v Gorici. — Ta šola ima 7 razredov, a potreba sili, da bo treba ustanoviti takoj še osmi. — „Corriere" je skušal opravičiti v očeh svojih božjih volkov toliko število učencev s tem, da zahajajo vanjo tudi otroci iz okolice. Resnica je, da prihaja v to šolo kakih 30 otrok iz okolice, to pa iz različnih uzrokov, katerih ne bomo naštevali. — Ali tudi v okoličanski šoli v Št. Andrežu in Krombergu hodi leto za letom okoli — 50 otrok iz mestnega ozemlja. Ako bi torej sprejelo goriško mesto tudi onih 30 okoličanskih otrok, ima še vedno dobiček, ker več njegovih otrok hodi v okoličanski šoli.
—	Pričakujemo od „Gorriera", da popravi svoje prazno besedovanje s to — resnico.
*	Iz učiteljskih krogov. „Dne 11. sept. t. 1. je bila uradna učit. konferenca v Št. Petru tik Gorice. Pričela je ob 9. uri zjutraj. Predsedoval je blag. gosp. Fr. Vodopivec, c. svetovalec in okr. šol. nadzornik. Gosp. predsednik si je zbral namestnika in konferenca 2 zapisnikarja. Učitelj, osebja bilo je okoli 100. Gosp. predsed. je na na to pov-darjal, da goriški okraj šteje sedaj 75 šol s 110 razredi, vendar pa so razredi prenapolnjeni, in naloga šol. oblasti je, šole širiti. Otrok je poleg majhnih zastankov obiskovalo pouk 11.978, torej 98%. Šol. oprave stanejo čez 10.000 gld., za zidanje se je potrosilo do sedaj 180.000 gld., in ves letni strošek za šolo znaša okoli 84.000 gld., ter bi bilo potrebno še okoli 300.000 gld. za ostalo pozidanje v okrau. Dalje opozarja učiteljstvo, naj vrši ukaz dežel. šol. sveta glede šol. zamud ter natanko spolnjuje učne načrte glede na poučevanje v šoli. Od naloge „Učitelj - občinar", kojo je moral sleherni učitelj - učiteljica pismeno izdelati, izrazil se je g. predsed. pohvalno in dejal, da je slavni odbor določil 4 boljše, ki se prebero. To se je zgodilo. Pri samostalnih predlogih postalo pa je živahno. Predloga, da bi se Ij. šole in sed. učiteljstvo podržavilo, kakor tudi. da bi se sedanji protekciji pri podelenji boljših učiteljskih mest jez postavil, sprejela sta se enoglasno, čeravno je kateri „mladega naraščaja" prav težko prikimal, Tu se je slišala marsikoja grenka, s kojo se je učitelju v vasi boriti, a na podporo zaman pričakuje, in se ves trud večinoma z nehvaležnostjo vrača. Neki drug predlog, da bi se učitelji kakor učiteljice v enaki razmeri v plač. vrsti poviševalo, je že drugič izostal, ker ga stalni odbor ni podpiral. Kaj nima sleharni učitelj prava samostalnemu predlaganju? Ge kojemu ne ugaja, lehko za isti čas zapusti dvorano. Potem še, ko se je poročalo o okrajni učit. knjižnici, je gosp. predsednik s toplimi besedami zahvalil navzoče za delovanje, spodbujal k vstrajnosu ter končal zborovanje s trikratnim „Živio" na našega presvit. cesarja. Konferenca je končala ob 2. uri popoldne. Večina gg. učiteljev, posebno učiteljic, je ostala pri kosilu, drugi pa so odrinili, poslovivši se z nado na boljšo bodočnost.
*	Prazen strah. — „Corriere" od G. avgusta je dokončal svojo jeremijado o bližajočih se volitvah tako-ie :„.... se si mettono di mezzo i clericali, avreino il malanno a dosso" (ako se umešajo v volitve klerikalci, bomo imeli vraga na hrbtu). Ali prazen strah je imel „Corriere" in ž njim vred ir-redentovski listi po vseh kotih : klerikalci so lepo molčali, da ni nič motilo laških laži-libe-ralcev pri delu v svojih volilnih okrajih in da so mogli tako delati črne naklepe še v slovenskih okrajih, kjer so pa pridno razdirali modrijani „Prim. Lista". — Uplivni laški duhovniki so prišli na obed k dr. Mara ni ju — „P. L." je udrihal okoli sebe kakor zbesnel s samimi liberalci in izobčenci ! Taka politika se nam vsiljuje iz semenišča !
Osebne vesti. — Naš rojak iz Kanala g. Rihard Malnič je bil povišan kot tajnik vis. c. kr. upravnega sodišča na Dunaju v VIII. plačno vrsto. — Naše častitanje.
— Bolški kapelan č. g. Fran Klopčič je odšel za vikarija na Bukovo. Bolčani bodo zelo žalovali po vrlem gospodu, ki si je pridobil srca vseh Bolčanov. Evo mladega svečenika, ki umeje ljudstvo in — ono njega.
— Bivši dolgoletni župan goriški dr. Josip vit. M a u r o v i c h je nevarno zbolel. Mož je že star.
„Popularen" župan hoče veljati naš illustrissimo dr. Venuti. To spoznamo posebno v nekaterih opisih laških listov, a to je pokazal tudi pri volitvi dveh deželnih poslancev za goriško mesto. On je bil kandidat, a ob enem je predsedoval volilni komisiji. No, tak je volilni red, a mi mu nikakor nočemo šteti za velik greh, ako je bila radovednost, da bo gledal v brk svojim nasprotnikom, večja nego hvalevredna obzirnost do volilcev. Najlepša je pa še ta, da je predsednik komisiji dr. Venuti ves čas pridno pušil smodčice. — Kaj bi bilo, ako bi vsi udje komisije in vsi volilci začeli isto tako pridno pušiti ? Potem bi vsaj lahko
rekli, da je padel Goričanom novi poslanec iz — dimovih oblakov.
Ni res! — Zadnji „P. L." je trdil pod takim naslovom, da je volil dr. T u m o poleg okr. glavarja e n s a m uradnik. — Mi nismo trdili, da jih je šlo mnogo ali celo vsi na volišče ! Ni pa resnično, da je volil en sam, kakor trdi „P. L.u
Denuncijacija. — Med slavilci zmage „pri zvezdi" so bili tudi nekateri Lahi, ki so pazili na govornike, dasi ne razumejo dobro jezika. — Jeden govornikov je omenjal, da so morali tržaški bratje iti za gradom po živinskem trgu, dočim so te dni gnali veliko čedo ogerskih volov skozi mesto. „V Gorici so blovencem sovražni življi ustvarili položaj (z demonstracijami, z žuganjem, sramotenjem na ulicah itd.', da oblastnije izdajajo take odredbe.
Taki o d n o š a j i so posledica čisto navadne lumparije n a d raže n i h nam sovražnih ž i v 1 j e v, ki se imajo največ nam Slovencem zahvaliti za svoj obstanek itd.— Odredba c. kr. oblastnije je torej le posledica onega položaja, kateri ustvarjajo — lumparije takih življev, ki nimajo ničesa zgubiti, a s svojimi provokacijami silijo c. kr. oblast k previdnostnim navedbam. Vsak Slovenec je tako razumel govornika, laški špijoni so pa vse zavili, češ, govornik je imenoval naredbo c. kr. oblasti
1....... itd. Proti taki ostudni špijonaži in
denuncijantstvu odločno protestujemo ! Kako daleč padajo naši nasprotniki!
Kako sc razpisujejo štipendiji na Primorskem, ki so namenjeni slovenskim učencem? — O tem bi se dalo mnogo pisati, kakor smo pisali že večkrat. Ne moremo sipa kaj, da ne bi opozorili zopet na zanimiv slučaj. V poslopju državnega gimnazija v Gorici, in sicer v veži visoko na zidu, sta pribita dva razpisa ustanov: Prva je ustanovljena po kanoniku Černetu iz Tomaja v znesku 150 gld. za učence državnih šol in v prvi vrsti za sorodnike ustanovitelja, potem šo-le za učence županij To m a j, O p č i n a, Povir, Sežana ter one iz tržaške škofije. Druga ustanova v znesku 200 gld. je ustanovliena po nekemu Rihterju iz Koprive, na katero imajo pravico učenci iz občin Kopriva in Tomaj. Ta razpisa, ki se dostajata torej izključno slovenskih učencev s Krasa, sta sestavljena le v nemškem, odnosno v italijanskem jeziku kakor da bi bila namenjena učencem nemške in italijanske narodnosti. Dalje nam je pripomniti, da je Černetova ustanova namenjena za učence, pričenši s 111. razredom.
Povedali pa smo, da je razpis pribit visoko na zidu, skoraj dva metra, ako ne čez. A znano je, da učenci slovenske narodnosti v tej dobi še ne morejo umeti razpisa, ker sploh še ne razumejo nemški, četudi bi splazili po lestvicah do razpisa — torej razpis ne more imeti pravega uspeha in ne odgovarja svrhi; moral bi se torej objaviti takšnim pritlikovskim učencem na drugi način in v slovenskem jeziku. Razpisa sta datovana dne 29. julija 1.1., to je od pričetka počitnic, in do 30. t. m. morajo se predložiti prošnje c. kr. namestništvu v Trstu. Znano pa je, da v času počitnic ni slovenskih dijakov s Krasa v Gorici, katerim ste ustanovi namenjeni, torej da ista ne moreta ustreči želji ustanoviteljev. Ta nedostatek ima gotovo slabe posledice, namreč, da v pomanjkanju slovenskih prosilcev dobo štipendija nemški ali pa laški. Opozarjamo vsled tega c. kr. namestništvo na ta nedostatek in zahtevamo — ker v to imamo pravico — da se štipendija razpišeta tudi v slovenske m jezuik in na način, ki bode odgovarjal bolj pravemu namenu in kateri ne bo škodoval koristim slovenskih učencev.
Počeščenjo In nezaupnica. Iz Sežane pišejo «Edinosti» : Dne 22. t. m. je imel naš občinski zastop jako važno sejo. Na dnevnem redu sli bili, med drugim, dve zelo važni točki: imenovanje uzor nega d r a. Otokarja R y b a f a častnim o b č a n o m, in pa predlog, da se n a š e m u gospodu županu izreče nezaupnica, ker se raje pokori drugim uplivom, nego da bi spoštoval voljo ogromne večine občinskega zastopa.
Razprava se je vršila mirno. Prva točka dnevnega reda je bila: razni predlogi. Pri tej točki je predlagal g. Ivan Rožič, naj se gosp. dr. Otokar Rybaf imenuje častnim občanom sežanskim z ozirom na zasluge, ki si jih je stekel z ustanovitvijo, uredbo in vežbanjem našega gasiln. društva. S prva se je temu predlogu upiral gospod Oskar P o 11 e y, slednjič pa je tudi ta gospod glasoval za predlog. Predlog je bil torej vsprejet soglasno — z vsklikom.
Na to se je oglasil za besedo g. Štefan Renčelj-Brstovec iz Dan. Dobivši besedo je izjavil, da hoče govoriti o stvari, zadevajoči osebo županovo. V smislu te izjave je pozval gosp. podžupan Renčelj M a-I a 1 a n gosp. župana: „Ker bode gosp. Renčelj-Brstovec govoril o stvari, ki se tiče gosp. župana, oglašam se kot županov namestnik ter vabim istega, da se odstrani za ta č a s ! “ — Gospod župan je mirno odšel iz dvorane.
Renčelj-Brstovec je potem v daljšem govoru kritikova! postopanje g. župana, nagla-šuje še posebno, da se isti niti toliko ni potrudil, da bi se udeležil komisije radi naprave tramvaja Trst-Sežana in tako varoval koristi občine; grajal je potrato pri ulični svečavi, zlorabljenje brizgalnice v privatne namene in pa postopanje županovo ob prihodu naših državnih poslancev, ko se jima niti p o k 1 o n i 1 n i, pač pa se jepoklonil baronu Reineltu, ki je v Sežani naletovišču in ki nima dosedaj še nikakih zaslug za Sežano.
Dobivši besedo, polernizoval je proti temu predlogu gospod Oskar Polley, češ, da ulično razsvetljavo odreduje okrajno glavarstvo ; kar pa se dostaja vsprejema poslancev, da to prvič poseza v „veliko politiko", s katero se ne sme baviti občinski zastop, v drugo pa bi bila žaljena nasprotna stranka, ako bi se bil župan poklonil poslancema.
G. Renčelj je zavrnil poslednjega govornika, rekši, da nikakor neče tirati politike, da se ne ogreva niti za Rybafa (kot politika) niti za Muho, ker sta oba šele novinca, ter da za sedaj ni mogoče izreči nikake sodbe. Vsprejem naših poslancev pa ni v nikaki direktni dotiki z volitvami, ampak je le čin uljudnosti in dolžnega spoštovanja. Predlaga torej, naj se županu izreče nezaupnica.
Županov namestnik Renčelj je dal predlog na glasovanje. Za so glasovali: Brcar, Rožič, Makarol, Renčelj, Brstove, Štolfa, Filipič, Pirjevec-Dane, Pirjevec-Orlek, Pirje-vec-Grof. Proti — jedini Polley!!! Trije niso glasovali.
Na to so pozvali župana v dvorano in seja se je mirno nadaljevala pod njegovim vodstvom.
Med občinstvom je vladal smeh in veselje, da je moral gospod župan stati pred vratini liki poreden učenec. Denimo tudi, da se g. župan ne bode hotel brigati za pomen te nezaupnice in da ne bode hotel izvajati posledic, ki se usiljujejo že same ob sebi, pa naj ve in naj vedo vsi drugi, da mi zavedni Sežanci ne le dobro pojmimo dalekosežni pomen te nezaupnice, da smo tudi uverjeni o upravičenosti iste in da jo odobrujemo popolnoma. Gospoda se nekoliko preveč napeli struno: struna je počila in — zdramila ljudstvo.
Kdo pači krajevna imena i Težko, skoro nemogoče je stvarno razpravljati z našimi sodeželani italijanske narodnosti o jezikovnih vprašanjih in s tem tesno spojenem pravopisanju krajevnih imen naših trgov, vasij, hribov itd. Skoro nemogoče je tako razpravljanje na podlagi zgodovine, ker si so ljubeznivi Lahi „ustvarili" zgodovino po svojem kroju in proglašajo za „terra Jatina" vse ozemlje na jugu tostranske državne polovice, kjer koli so se bile pred stoletji pokazale tolovajske rimske kohorte in pozneje grabežljivi Benečani. Malo se brigajo naši Lahi za to, kdo je bival v teh zemljah pred no so jih zasedli Benečani; njim zadošča, da par kričačev daje jednemu ali drugemu kraju umetni prisiljen laški značaj.
, Zato želijo, da bi se celć taki kraji na Pri-■ morskem, kjer ne biva niti jednega Laha, nazivljali celć službeno izključno po laški. Pristno, prvotno slovensko ime takih krajev imenujejo — pačenje! Tako se zaganja tržaški «Piccolo» v slovenska imena „Trst", „Gorica" in „Tržič". Pravi, da so taka imena nastala vsled zlorabe, potem so se ukoreninila vsled navade in dandanes da vlada za nobeno ceno ne bi se odločila v to, da stori korak nazaj in da bi puščala nepokvarjen značaj slehernemu narodu. Izvrstno, vrli «Piccolo» ! Prav dobro si jo pogodil! Saj tudi mi ne zahtevamo druzega, nego da nam se puščajo nepokvarjena naša imena in narodni značaj naših dežela! Ker torej priznavaš, drugi „Piccolo". dani smeti pačiti krajevnih imen, izvrši svoj lepi nasvet, stori „korak nazaj" in ne kvari značaja slovenskih krajev. Proč torej z imeni: Opicina, Bagnoli, Senosecchia, Gorgnale, Gorizia, Pisino, Veglia, Piedimonte, Montespino, Montecorona, Ragusa, Segna itd., kajti po vseh teh krajih živi narod slovanski in nikakor ni smeti pačiti prvotnih krajevnih imen!
Ti pa, dragi čitatelj, sodi k tega da-Ii je mogoče stvarno polemizovati s takimi ljudmi. Njim naj bode dovoljeno vse; celo vlado kličejo v pomoč, da naj bi priznala njih spakedrana imena, nam pa naj bi niti ne bilo dovoljeno, da smemo nazivljati svoje kraje v svojem jeziku. Kam zavaja človeka slepa narodna strast! Ubogi židovski zaslepljenec bije okolo sebe in niti ne občuti, da udriha — samega sebe po zobeh! „Ed."
Nadaljevalna šola za obrtne učence
prične 2. oktobra t. 1. Sprejemali in vpisovali se bodo učenci 29. septembra od 10-12 zjutraj v ulici Barzellini hšt. 14. Učenci, ki so hodili v to šolo minulega leta, se sprej-mo brez spričevala. Oni pa, ki vnovič vstopijo, naj prineso odpustnico — ali sploh spričevalo poslednjega šolskega leta. Po sklepu nadzornega odbora odpre se z novim šolskim letom 2. razred za one učence, ki so minulega leta dobro napredovali. V vsakem razredu se bode poučevalo po 9 ur na teden, t. j. po 6 ur ob delavnikih zvečer od 5. do 7. in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Opozor-jamo roditelje, ki imajo v mestu ali bližini mesta dečka v rokodelstvu ali pri katerikoli trgovini, na to zelo važno šolo, da rokodelske ali trgovinske vajence vpišejo začasorna v to šolo, pa da poskrbe, da jo bodo tudi redno obiskovali. Kakor love nekaterniki male otroke za laške ljudske šole po hišah in ulicah, tako pregovarjajo tudi rokodelske učence za italijansko obrtno šolo. Slovenski rodoljubi! Ne dajte se pregovoriti ne z lepa ne z žuganjem ; vedite, da oni niso ne vaši ne naši prijatelji. Tudi jim ni mari, da bi se vaši sinovi kaj potrebnega in koristnega naučlili — ampak da postanejo take izrodice, ki vas bodo preklinjali in zasramovali z „moštro di šklaf" in drugimi takim človečičem priročnimi psovkami. Naša in vaša presveta dolžnost je skrbeti zato, da postanejo rokodelski in trgovski učenci, pridni, spretni, razumni, pametni rokodelci, pa pošteni, trezni in verni meščani. V to moramo skupno delovati na podlagi naših starih načel in maternega jezika.
Požarji. — V Kamnjah je pogorel mlin Vodopivca Lovrenca; škoda okolo 300 gld. Zavarovan je bil pri „Feniksu". — V Medani je pogorela hiša št. 152. nekega Osvalda iz Kormina; škoda okoli 1000 gld.
Porotno zasedanje v Gorici. Pri
okrožnem sodišču Goriškem prične prihodnje porotno zasedanje dne 4. novembra t. 1. Predsednikom porotnih razprav določen je predsednik okrožnega sodišča dvorni svetovalec Sbisa, njegovima namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Josip G o r i u p in Ambrož Flegar.
Tkalnico pri Devinu bode ustanovila družba obrtnikov v nekdanjem mlinu ob Timavi poleg Sv. Ivana Devinskega. Poslopje se bode primerno prenovilo za tkalnico volne.
Iz Brd: Nekje v Brdih je ustaja proti šoli in g. učitelju. Občinarji so se splošno zavezali in podpisali, da ne pošljejo svojih otrok več v šolo, dokler je ta gosp. učitelj. Podpise nabiral je sam g. načelnik tamošnjega
kraj. šol. sveta v svoji pisarni. Uzroki za sedaj niso znani. Kako ostanejo pa Občinarji mož beseda, prilično že sporočim.
Društvene vesti.
—	„Goriški Sokol" bo skušal
razširiti svoj delokrog in uriti mladeniče po vsej okolici v telovadbi. Iz vse okolice so bili ljudje pri solkanski veselici in videli, kaj more ustvariti dobra in trdna volja. Vsem je imponoval nastop Sokolov iz Prvačine. — Z Št. Andreža, Št. Petra, in Ozeljana je bilo veliko mladeničev v. Solkanu; vsi so se ogreli za Sokolstvo. Prav bi bilo, ako bi se mladeniči pogovorili in skupno pristopili k „Goriškemu Sokolu". Prihodnje leto utegnemo doživeti še veliko večjo sokolsko slavnost na Rojicah: za to priliko bi lahko nastopilo vsaj 100 Sokolov več. V prvi vrsti naj bi se zganili mladeniči v Št. Andrežu, da bodo že pripravljeni na veliko slavnost v prihodnjem septembru. Kaj premore dobra volja, so pokazali Prvačanje, pa tudi naši goriški telovadci :	tržaški bratje pojdejo
naprej kot naši učitelji. Vsi skupaj pa trdno sklenimo se sokolske krasne misli, ki je izražena v geslih : V mislih domovina, v srcu srčnost, v dlani moč ! — Ljubimo se! — Ne udajmo se!
Goriška okolica naj bi se trdno oklenila sokolske misli, kajti v tej vidimo trdno oporo vsem našim bodočim bojem za narodni napredek. Naši nasprotniki bi nas radi ugonobili! Zatć zganimo se in delajmo s podvojeno močjo. Prvi zganite se vi Št. An-drežci, kajti veliko vas je, katerim bi izborno pristojala sokolska srajca. Utegne se pripetiti, da boste povabljeni na posvetovanje. Ako se to zgodi, pridite v obilnem številu !
—	„Goriška ljudska posojilnica" čedalje lepše napreduje. In to je naravno! Ona namreč daje po 47s % obresti za hranilne uloge, posojila pa daje na uknjižbo po 51i3, a na menico po G‘/2. Prihodnje leto se utegne pripetiti, da bo dajala na menice tudi po &%. To je za naše razmerje zelo ugodno poslovanje!
V preteklem avgustu je imela 22.942 gld. prometa ; do konca avgusta t. 1. ga je bilo že 133.842 gld., dočim je znašal v isti dobi lanskega leta le 91.344 gld. To je pač lep napredek!
Rodoljubi v mestu in okolici naj skrbe, da bo zanaprej še bolje napredovala naša prekoristna „Goriška ljudska posojilnica". To pa iz dveh uzrokov:
Prvi razlog je ta, da Slovenci potrebujemo močen denaren zavod, ki bi moral izdatno podpirati vsa narodna podjetja. Naša posojilnica naj nam polagoma pomaga do zažeijenega „Narodnega doma". — Pa tudi z drugega razloga mora slehern rodoljub opozarjati ljudstvo na ta denarni zavod. Premnogi naši posestniki so v rokah skopuhov, ki jih strahovito obirajo. Poznamo nekaj takih oderuhov: zbiramo že dolgo posamične slučaje, da jih obelodanimo. Naši ljudje plačujejood 8—120/0. a poleg tega morajo nositi vsak hip: maslo, jajec, piščeta, grozdja itd. Na račun dolga nočejo nič vzeti, le ves znesek zahtevajo, a tega naš kmet ne more. Za vsako najmanjšo zamudo imajo ljudje tožbe na vratu. To je strašno, kar se godi. Zat6 storijo tudi gg. duhovniki veliko dobroto ljudstvu, ako opominjajo ljudi v cerkvi, naj se izognejo oderuhom, in si poiščejo denarja pri naši posojilnici. Kot dokaz oderuštva dostavljamo, da je prišel te dni neki slovenski posestnik z objokanimi očmi, naj se ga reši iz — židovskih rok. L. 1888. je naredil prvi dolg, zdaj mu že grozi, da ga vrže na cesto. Zakaj? Plačevati je moral 25%. — Neki drug Slovenec si je izposodil 1. 1887. 125 gld.; danes ima upnik že 400 gld. uknjiženih, dasi mu je dolžnik vrnil že 35 gld. Za vsako najmanjšo zamudo je imel Slovenec tožbo, potem sta se poravnala — i'1 sledila je nova vknjižba. Zdaj je prišel k posojilnici, naj ga reši iz oderuških rok. — Takih zgledov je vse polno. Na uprašanje, zakaj ljudje že poprej ne pridejo k P030-jilnici, odgovarjajo, da za njo niso vodeli.
Rodoljubi na deželi! Opozarjajte ljudstvo na ta zavod, ki je n a j c e n e j š i v G o-
rici. Laška posojilnica zahteva precej višje obresti ; naša posojilnica je uvedla novo poslovanje za uknjižbe, da se vse vrši hitro in ceno. — Častiti gg. duhovniki naj v cerkvi opozarjajo ljudi pred oderuhi, zlasti pred posredovalci, ki ljudi love z obljubami, da jim preskrbe ugodna posojila, da pijejo in jedo po več tednov na račun ubogega nevednega kmeta, — ki nima v svoji vasi nikogar, d a b i ga poučil. Par takih propovedij v cerkvi bi gotovo bile ubogemu ljudstvu v veliko korist.
Od 1. oktobra naprej bode odprt hra-nilnični urad vsak dan zjutraj od 8. do 12. ure, popoludne pa od 3. do 6. ure. Izplačevalo se pa bode kakor doslej: v nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. do 12. ure predp.
— Ravnateljstvo vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, upisano društvo z omejeno zavezo, naznanja, da se bo vršil občni zbor dne 6. oktobra t. 1. v Biljani z ravno istim dnevnim redom, ki je bil določen za 22. t. m., a se ni mogel vršiti radi volilnega shoda.
— Vabilo k občn. zboru učit. društva za sežanski okraj, ki bo 3. oktobra v Nabrežini ob 10 dop. Petje od 9. do 10. Dnevni red: 1. rVolk“, prakt. posk. v 6. š. 1. 2. Kritika 3. Overovlj. zapis, slednjega zbora. 4. Predavanje 5. Raznoterosti. Učit. dr. v Sežani.	Odbor.
Ostala Slovenija.
Trst. — V Pragi je vlada razglasila izjemno stanje za to. ker so se jej nekatera društva zdela preradikalna. Trst pa šteje mnogo društev in celo nekaj javnih korporacij in mej njim tudi mestni zastop, ki dan na dan uganjajo očitne irredentistiške demonstracije ; mej tržaškim ljudstvom je mnogo, da premnogo rovačev, ki bi vso Avstrijo prodali za pol krajcarja in ki očitno po korsu, na velikem trgu pred mestno palačo in pred c. kr. namestništvom vpijejo „Viva Roma“ in „Abbasso Austria", a nikdo se ne zgane, temveč mirno gleda, kako laški gospodiči očito hrepene po materi Italiji ter sramote Avstrijo in avstrijski čut. Kdor čuti v sebi količkaj avstrijskega domoljubja ter je bil 19. pr. m. na tržaškem velikem trgu, gabiti se mu je moralo, kar je tam videl. Z žalostjo je moral gledati, kako rahlo postopa primorska vlada s sramotilci avstrijskega čuta. Kakor vsakdo ve, 19. pr. m. bil je predvečer onega znamenitega dne, ko je pred 25 leti italijanska vojska napadla Rim ter ga vzela papeževi oblasti. Mestni magistrat tržaški napovedal je bil za 16. septembra javno sejo, da se „dostojno" sklene resolucija, v kateri naj se izrazi „velikansko veselje" vsega tržaškega prebivalstva nad tem znamenitim dogodkom. Po privatnem in zaupnem prizadevanju g. namestnika je pa župan to sejo odpovedal. Koliko velja „uradna tajnost" pri tržaškem županu, pokazalo se je osobito pri tej priliki. Drugi dan so vsi tržaški listi objavili pismo (seveda zaupno), ki ga je namestnik pisal županu!! To pismo se od raznih strani j razno presoja in občno — obsoja. Seja mestnega zbora se je torej opustila, zborovanje društva „Progresso" je pa policija prepovedala. Lahom se je torej vzela vsaka prilika, da dajo duška svojim kipečim veleitalijanskim irredentistiškim Čutom. Vsled tega so šli na ulico — pred magistrat in pred namestništvo, da tu javno demonstrujejo proti avstrijskemu jarmu. Pod noč se je na velikem trgu producirala mestna godba. Kakor „nalašč" izbrala si je za ta večer za godenje samo komade z markantnim narodnim značajem. Tako je svirala komad iz opere „Ernani", v kojem se tako pomenljivo povdarja, da „siamo tutti una sola fa-miglia" (Lahi smo vsi jedna sama družina), kar je vročo kri tržaških neodrešencev, videčih se v „okovih tujcev", tako razburilo, da so jeli živahno ploskati in kričati: „Viva Roma, Abasso ii papa, Viva 1’Italia" in „Abbasso" in „Abbasso". Človek, ki je bil priča temu prizoru, moral se je žalostno obrniti v I stran ter reči: Uboga Avstrija s tvojimi la- | škimi „zvestimi" podaniki. Samo sem ter tja '
iz gneče čul se je posamezen glas: „Fora gli ebrei, fora i ravanei" (ven z Židi, proč z redkvo (Lahi). Z velicega trga šla je tolpa po korsu in po glavnih ulicah, ter uprizarjala po raznih krajih razne proti-avstrijske demonstracije, pojoč znano nas Slovane sramotečo pesen: „Nella patria di Ros-setti non si parla che italian". Pred uredništvom „II Piccola" in „ludipendente-ja" klicali so „Evviva", pred uredništvom vladnega „Mattina" pa „Abbasso". Sotrudnika zadnjega lista Marcovitza so celo napadli. Policistov bilo je povsod kakor listja in trave, a vsi so pazili, gledali ter čakali, da se gospodje naveličajo in razidejo. Ker so pa ti videli, da jih policisti puste pri miru, rasla jim je še „korajža" in kričanja in vikanja ni bilo kraja. Šele pozno ponoči, ko so stražniki vender uvideli, da se avstrijski čut na tak divjaški način ne sme žaliti, pozaprli so nekatere izbrane gospodiče. Vkup je bilo zaprtih 12 razgrajalcev, kateri so se morali zagovarjati pred sodiščem ter bili obsojeni razum jednega vsi na ječo. Proti polnoči je neki Sustersich napadel obč. svetovalca, znanega rudečkarja Edgarda Rascovicha v kavarni Ferrari ter ga ranil nad očesom. Napadalca so zaprli. Župan je šel k namestniku in policijskemu vodju, da oprosti zaprte razgrajalce, a brez uspeha. 20. pr. m. se je pred italijanskim konzulatom zgodila druga demonstracija. Kakih sto kričalo je „Viva 1’Italia unita", „Viva Umberto" — policija je morala tudi tu vmes poseči ter svetovati „gospodom", da se spravijo v poslopje konzulata, kjer so pozneje še bolj upili ter se koncem mirno razšli. Časniki so bili iz večine zaplenjeni; „Mattino" je širokoustno pripovedal svojim slepim in gluhim bralcem o neki impozantni protidemonstraciji v avstrijskem smislu, katero pa menda nikdo slišal niti čutil ni. Dočim se irredentarskemu elementu v Trstu pušča popolna prostost in svobodo, zapostavlja se in kolikor možno zavira slovenski patrijotični živelj. Kako se spoštuje naš slovepski deželni jezik celo v hiši božji — v cerkvi, kaže nam nastopen slučaj. Dne 17. pr. m. umrl je velezaslužni, rodoljubni in uzorni duhovnik g. Mihael Jagod e c, katehet na c. kr. ljudskih šolah. Čislalo in ljubilo je blagega pokojnika vse, kar ga je poznalo. Pri njega pogrebu zbralo se je mnogobrojnega občinstva in tudi pevski zbor „Slov. pevskega društva". Policija mu je dovolila pevati žalostinke v hišni veži in na kolodvoru, a ne tako župnik cerkve sv. Antona starega, kjer je pokojnik navadno maševal. Ko so pevci v veži začeli peti ,,Na grobeh" ter slišal besede neki don Mioni, mlad laški svečenik, skočil je mej pevce in trugo, rekoč: „Ne izzivajte ljudstva". Neki stražnik ga je odpravil, na kar se je srboriti duhovniček potuhnil v kot, kjer si je j e z e ves zelen raztrgal roket ter izjavil, da mrtveca dalje ne spremi. Le ravnodušnosti našega krotkega ljudstva se je zahvaliti, da se ni dogodil večji škandal. Takšne stvari se torej dovoljujejo v naši državi! — Minuli mesec je bil velik požar v Modi-janovem zavodu za izdelovanje raznih popir-nih obrtnostij, kakor popir za zavitke, popirne žakljiče itd. Ogenj je nastal vsled strele, ki je udarila v zavod in v katerem je delalo 700 delavcev. Ves zavod je postal žrtva ognja, a delavci so ostali brez dela. Škoda znaša do 800.000 gld., katero bodo trpeli razni zavarovalni zavodi. — Dr. Otokar R y b a f upisan je kot odvetnik s sedežem v Trstu; ako bi bil izvoljen v deželni zbor, utegnil bi priti v Gorico, kjer nujno potrebujemo narodnih odvetnikov.
Iz Istre: „Pri nas v Istri je vse dopuščeno našim Lahom in lahončkom, posebno pa našim poturicam. Udrihati lopovski na zaslužno našo duhovščino na dnevnem je redu, žaljivo pisati proti našemu rodoljubnemu učiteljstvu ni nič posebnega, ostudno pisati in razgrajati proti našim požrtvovalnim prvakom je že prišlo v kri in meso naših sovražnikov. V obče vse, kar diši narodnim našim duhom, podvrženo je pisanju in obrekovanju banditskih italijanskih časopisov. Ta I druhal dobi morda kakšno nagrado za svoje | podlo delo, ker prav z veseljem prijema za ' pero, če treba udrihati po naših rodoljubih.
Slučajno sem dobil v roke neko številke umazanega zakotnega lističa iz Pulja „II giovane Pensiero", ali kakor ga mi v Istri zovemo „Oslič", katerega urejuje poznani hrvatski uskok Martinolich (recte Martinolič).
Dopisnik „Liburne" kar po vrsti laže in maže naše učitelje v Liburniji tako nesramno, tako zlobno, da se poštenemu človeku studi čitati. Kaj vse piše, tega nočem navajati, ker bi predaleč zašel in tudi ne bi našel izrazov, in v botaniki ne imen cvetlic „avite culture", s katerimi je okrasil svoje dopise. Sklep njegovega modrovanja je ta-le: di progresso e inutile parlare.
Zastonj smo čakali, da se „Oslič" spomni tudi italijanske šole v Lovranu, katera, kakor je poznano, prav — slabo napreduje. Ali seveda, da nismo pričakali tega veselja, ker tamošnji nadučitelj je poznani slovenski uskok, italijanski konzul v Liburniji in . . . in menda tudi sam dopisnik. Ako bi dopisnik „Liburno", ako to že ni sežanski uskok, imel samo pojem o poštenju, moral bi bil tudi ono šolo prerešetati in tamošnjega nadučitelja uščipnuti, kakor je storil drugim.
Ali ne ve „Liburno", kateri je, kakor se vidi, prav dobro podučen o šolskih razmerah v Liburniji, kaj se je vse godilo v oni šoli in kako se je ponašal nje nadučitelj zunaj nje? Ali ne zna ta vrli in pravicolju-beči (? !) gospod, kaj se je vse s svedoki dokazalo proti njemu ? — Ali seveda vsega tega ne vidi pri svojih ljubčkih. To je menda italijanska pravičnost.
No, da pa častiti čitatelji ne mislijo, da se sedaj prvi krat napada na naše učitelje, povem jim, da so oni tega že navajeni. In kaj delajo šolske oblasti ? — Nič ! Puščajo, naj se obrekuje pred svetom njim podrejeno učiteljstvo. *) Ali je torej čudo, če se pri nas ne spoštujejo učitelji, kakor se pristoji ? Ali je pri nas kaj posebnega, če kmet na cesti napada z besedo in tudi z dejanjem na naše učitelje ? Nič čudnega, nič posebnega! Ko se more v javnih glasilih napadati na nje, zakaj ne bi se napadali tudi na ulici ? In kedo je vsega tega kriv ? Višja oblastva, katera nočejo pod svoje varstvo vzeti podložne jim službenike. Razžaljen učitelj more iskati zadoščenja ne pri svojih oblastih, ampak pri sodišču. — Mislite, da šolske oblasti pozovejo na red dopisnika, ali pa urednika predrznega „Osliča", da obranijo čast in ugled svojega učiteljstva ? — Kaj še 1
Seveda, v drugih prilikah, ko bi se moglo kazniti katerega učitelja, takrat nikdo ne zamudi ni trenotka — kakor nas izkušnja uči — ampak se hitro pošlje žandarmerija, da izprašuje na podlagi dopisa. In če se dokaže neresničnost dopisa, ne pozove se dopisnik — obrekovalec na odgovornost, ampak se vse zamolči in mirna Bosna !
Še jedno pikantno notico o naših šolskih razmerah. Lovranski nadučitelj bil je že večkrat pod disciplinarno preiskavo. Konečno so se vendar enkrat zmenili, da ga službeno prestavijo, Kaj pa je naredil naš slavni deželni odbor ? Odločil je, da se ona šola poviša še za eno učiteljsko mesto, njega pa imenoval udom okrajnega šolskega sveta in pustil ga je na njegovem dosedanjem mestu. A mora se znati, da je on po mnenju ne-pristraskih strokovnjakov jeden od slabših učiteljev in vsem svojim kolegam v okraju po-litiški nasprotnik. — Tako plačujejo naše uskoke in svoje ljubčeke 1“
Kranjska. — V Škofjiloki je umrl uzor-narodnjak, prof. Jakob Hafner. Pogreb se je vršil sijajno 22. pr. m. popoludne. N. v m. p. 1 — Trgovinsko ministerstvo je podaljšalo za šest mesecev inžinirju Glovackemu dano dovoljenje za izvrševanje tehniške priprave za normalnotirno železnico mej Ljubljano in Borovnico do Vrhnike. — V Auerspergovem gozdu blizu Kočevja so ljudje našli precej veliko podzemsko jamo s krasnimi kapniki. Sredi jame je majhno, a globoko jezero.
— Deželni odbor kranjski je izdal naslednjo okrožnico vsem županstvom in okrožnim zdravnikom na Kranjskem: Množe
*) Zadnji „Primorec" :e pa bil zaplenjen, dasi smo strogo stvarno navajali dejstva, torej suha in gola fakta, kak6 je uplival sežanski glavar na volitev deželnih poslancev !
se vedno slučaji, da se bolniki iz bolnice morajo oddajati v hiralnico in da se ondi morajo oskrbovati ob stroških dotičnih občin, dokler županstva ne pošljejo po nje. S tem občinam nastajajo prav občutljivi stroški za oskrbovanje in vožnjo. Vrh tega se krati s tem prostor za one bolnike, katerim se ne more odreči oskrbovanje v bolnici. Da se odpravi ta veliki nedostatek, je vsekakor treba strogo spolnjevati določila o prejemanji , bolnikov v javno bolnico. Osebe, katere trpe za kroničnimi in neozdravnimi boleznimi, sploh hirajoče osebe, se ne smejo sprejemati v javne bolnice, razun, če so na novo zbolele za kako akutno boleznijo. Bolniki pa, ki se v bolnicah oskrbujejo, se morajo, ako so postali neozdravni, oziroma hiralci, odpraviti iz bolnice in prepeljati v domovno občino, ali, dokler se to ne zvrši, oddati v hiralnice ter ondi oskrbovati ob občinskih stroških, ker deželni zaklad takih stroškov ne more in ne sme prevzeti. Pazijo naj torej županstva in gospodje okrožni zdravniki skrbno, da se osebe, ki trpe za kako kronično in neozdravno boleznijo, sploh hirajoče osebe ne bodo oddajale v javno bolnico, ampak da se zdravijo doma. Istotako je le v korist občini sami, da vse take bolnike, katere jim vodstvo bolnice naznanja kot neozdravne hiralce, nemudoma vzame iz bolnice, oziroma iz hiralnice, ako jih je vodstvo bolnično že oddalo v hiralnico, v kateri znaša dnevna oskrbnina 50 kr., ki jih mora plačati občina. Sicer pa je zavoljo itak zelo obremenienega deželnega zaklada treba, da se kolikor mogoče omeji vstop v bolnico tudi ozdravnirn bolnikom, namreč, da se v bolnico odkažejo le taki bolniki, katerih oskrbovati in zdraviti ni mogoče doma, ali pri katerih je treba kake težavne operaeije. V tem oziru deželni odbor poudarja posebno, da so okrožni zdravniki po § 13. zakona z dne 24. avgusta 1888. 1., dež. zak. št. 12., oziroma zakona z dne 13. avgusta 1892. 1., dež. zak. št. 11., kakor tudi po § 15. službenega navodila za okrožne zdravnike dolžni, zdraviti v svojem službenem okolišči bodisi domače, kakor tudi vnanje ubožce.
Štajerska. — Cesar je iz svoje zasebne blagajne nakazal 50.000 gid., da se štajerskemu namestniku baronu K ii b e c k u, ki nima nič premoženja, kupi vila in tako zaaotovi primerno stanovanje. To kaže, da pojde baron Kubeck v pokoj. — Vsporednica za I. razred na slovensko - nemški gimnaziji v Celji je dovoljena. Gotovo najlepši dokaz, kako je bilo potreba tega zavoda. — Pripravnica na nemškem gimnaziju v Celji je odpravljena, ker se je oglasilo samo G dijakov. S tem je odpravljena tudi tista krivica, da je moral Slovenec 9 let obiskovati gimnazijo. — „Narodni dom v CeljP je dozidan že do II. nadstropja in pričelo se je staviti nahišje, ki bode kmalu gotovo ter se začne takoj pokrivati z opeko in kositarjem.
Koroško. — Dne 1. oktobra odprd v Celovcu novo trgovinsko šolo, ki bode imela tri letnike. Vzprejemajo dečke z 12 leti.
—	Suša je po Koroškem naredila veliko škode in bode le malo ajde. V nekaterih krajih tudi žita ni bilo mnogo. — Domači umetnik gosp. V. Progar je dovršil svoj umotvor iz belega kararskega mramorja „Kristovo ustajenje". Skupina obsega 7 osob : V sredi iz groba ustajajoči odrešenik, ob straneh 3 vojaki (2 na tleli, jeden bežoč) in v daljavi 3 prihajajoče ženske. Podobe so jako natančno izklesane. Kakor poročajo pride to delo na grobišče grofov Egger v Rotensteinu.
—	Shoda slov. katol. društva v Lipi pri Rudi in v Grabšteinu sta bila prav dobro obiskana in je bilo ljudstvo navdušeno. Na vsakem shodu so nastopili po trije govorniki.
Razgled po svetu.
Novo ministerstvo. — Časopisi pišejo, da je sestavil novo ministerstvo grof Badeni, sedanji gališki namestnik. V ministerstvo baje ustopi zopetkotnaučniministerbaron Gau tsch, a grof Welsersheim prevzame deželno hrambo. Od ministerstva, v katerem bi bil baron Gautsch, ne smemo Slovenci upati nič boljšega, kajti poznana nam je Gautecheva
ljubezen do slovenskih šol, ako se ni kaj premislil na — počitnicah z debelo pokojnino.
Dunaj. — Sedanji poljski minister Javvorski bo koj,' čim se sestavi novo ministerstvo, imenovan članom gosposke zbornice, a finančni minister dr. Bohm-Ba-werk je določen pravim senatnim predsednikom pri upravnem sodišču ; grof S c h 6 n-b o r n postane baje ravnateljem na Terezi-janišču na mesto barona Gautscha. — Cesar je dovolil, da se pri deželnih vladah službujoči vladni svetniki, tajniki, koncipisti in praktikanti odslej imenujejo: deželno-vladni svetniki, deželno-vladni tajniki itd. — Še ta mesec nastopi grof Badeni ministarsko predsedstvo. Naslednik njegov v Galiciji bode knez S a n g u s z k o. Višji deželni maršal pa postane grof Stanislav Badeni, brat novega ministerskega predsednika.
Zmaga antisemitov na Dunaju. — Dne 17. pr. m. so pričele volitve za dunajski mestni zastop. Tega dne je bilo izvoljenih 44 antisemitov, 2 sta prišla v ožjo volitev z nemškima narodnjakoma, pri kateri sta bila zadnja izvoljena. — Dne 23. se je vršila volitev v II. razredu; pri tej je bilo izvoljenih 32 antisemitov in 14 liberalcev. Liberalci so zgubili 8 sedežev. Tako imajo v prvih dveh razredih antisemiti 7G, liberalci 14, nemški narodnjaki pa 2 zastopnika. Od volitve v I. razredu je odvisna še popolna zmaga antisemitov. Volitev v tem razredu se je vršila učeraj (2G. t. m.) V zadnjem hipu smo izvedli uspeh iste. Izvoljenih je bilo 13 antisemitov in 32 liberalcev, torej prvi imajo v mestnem zboru 89 sedežev, drugi 46, nemški nacijonalci 2, a za 1 sedež potrebna je ožja volitev. Antisemitom je potreben le jeden sedež za dvetretjinsko večino.
Volitve za tirolski deželni zbor se bodo vršile dne 4. novembra v kmetskih občinah, dne G. novembra v mestih, dne 7. novembra in dne 9. novembra v veleposestvu. Zanimive bodo posebno volitve na južnem Tirolskem, kjer baje nova vlada napne vse svoje sile, da bi pripomogla do zmage takim možem, ki bodejo nji ljubi.
Ogerska. — Njegovo Veličanstvo preš. cesar se je mudil na Ogerskem pri tamošnjih orožnih vajah. — Ogerska zbornica se je sešla k zborovanju 26. pr. m. Na dnevnem redu bodo zopet nekatere cerkveno-politične zakonske osnove. — Opozicijonalni madjarski časopisi prinašajo dopise raznih občin, katere protestujejo proti administrativnemu in finančnemu obremenenju občin z vodstvom civilnih matic, ter zahtevajo, naj država sama plača one uradnike, kateri so imenovani v to svrho. — Kardinal - primat V a s-z a r y je razposlal pastirsko okrožnico glede cerkveno-političnih zakonov. Ista je tiskana v Ostrogonu v madjarskem, nemškem in slovaškem jeziku. Okrožnico so podpisali vsi nadškofi in škofi rimskokatoliške in grško-kato-liške cerkve, vseh 22, izvzemši jegarskega nadškofa Samasso, kateri je že izdal slično okrožnico poprej. — V Pešti pričakujejo „krah“ ali polom precej po jubilarni razstavi 1. 189G. Ta sum utemeljujejo s tem, da je bilo letos le v Budimpešti opomnjenih na plačilo zaostalih davkov nič manj nego 53.000 oseb; pri 20.000 oseb se je vršila dražba radi davkov, a 1500 osebam so vse prodali. Lep pogled v prihodnost! V „Soči" smo poročali o nesreči, ki je doletela cesarsko hišo vsled nepričakovane smrti nadvojvode Lavo-slava, ki se je ponesrečil pri lovu. Pogreb se je vršil sijajno v Budimpešti; udeležili so se ga pa vsi dostojanstveniki, le ogerski minister-ski predsednik Banffj ne. Vsled tega napada ga časopistvo in dokazuje njegovo netaktnost, pa tudi madjarski časopisi mu to štejejo v greh. „Budapesti Hirlap" pa je pisal: „Ni čudež, ako minister ni bil navzoč pri pogrebu, kajti znano je, da človek ne gre rad tje, kjer ga prav ne želijo videti". Vladni časopisi so tihi — Izvršujoči odbor shoda ogerskih nemadjarskih narodnostij nameruje izročiti cesarju spomenico uprav o času, ko bodo zborovali v Budimpešti člani mejnarodnega parlamentarnega shoda, to je prihodnje leto za časa millenijske razstave. — Cesar je pomilostil vse one Ru-munce, ki so bili obsojeni v pravdi radi spomenice, in vsled tega so bili izpuščeni na svobodo. Pozno, a vendar! Ubogi Rumuni!
Italija. — O priliki slavnosti „20 septembra" odkrili so v Rimu spomenik Garibaldiju v navzočnosti 100.000 oseb. Navzoča je bila tudi kraljevska dvojica. Istega dne so odkrili spomenik na „Porta Pia", dne 21. m. m. Cavour u. — V Rimu zborujejo italijanski zgodovinarji. — Kralj je pomilostil vse obsojence, ki so sodelovali pri ustaji na Siciliji in Massi-Carrari, kateri niso bili obsojeni čez lOletno ječo. Onim pa, ki so bili obsojeni na več kakor deset let, znižana je kazen za tretjino. Tako bodeta morala biti še v zaporu kot poslanca izvoljena socijalista De F e 1 i c e in B o s c o. — Istodobno, ko so v Rimu slavili orgije, Sicilija je jokala. Minister Crispi, razkačen vsled izvolitve socijalistov na Siciliji, je dal nalog generalnemu governeru, da zapre vse one osebe, katere so agitovale pri volitvah proti vladi. 13. m. m. zaprli so vsled tega več „odličnih" oseb. kakor kneze, barone (seveda italijanske, ki samo toliko veljajo kot goriški „markiji"), odvetnike, tiskarje itd. Ves odbor socijalistiške stranke je pod preiskavo. Ta postopek je razkačil tako tamošnje prebi-valsvo, da je, zbrano v tolpe, napadlo stare „Garibaldince", ki so se bili namenili k rimskim slavnostim, ter jih je preteplo in preklinjalo. Redarstvo je imelo obilico posla, da obvaruje nekdanje vojake za „osvobojenje" in zjedinjenje Italije
Nemčija. — V Erfurtu je razglasila svoj program antisemitska ali nemško-socijalna reformna stranka. V programu je tudi točka:	Ustanova ter neprenehana voditev
statistike o Židih, ki žive na Nemškem, prepoved naseljenja ptujih Židov, napuščanje enakopravnosti, odnosno da se podvržejo židje posebnemu zakonu o ptujcih, prepoved rituvalnega klanja, znanstveno preiskovanje židovskih verskih propisov glede vsebine in zavez. — Urednik socijalno - demokratiškega časopisa „Volkszeitung" v Lipskem je zaprt radi razžaljenja carja Viljema s tiskopisom, ker je kritikova! neko njegovo zdravico v Berolinu. Isto tako zaprli so urednika časopisa „Vorvvarts", ker je obsojal se-dansko slavnost. Tega socijalistiškega časopisa se je prodalo v Berolinu na dan navadno 45.000 iztisov, a ko so ga pričeli pleniti (konfiskovati), poskočilo je število na 51.000 in raste dnevoma. — V Berolinu se zabavljajo z „nosom" bolgarskega kneza Koburžana. Nekdo je spisal glediščno igro „Bolgarija v Berolinu". Pri tej igri sicer nima nič opraviti knezova oseba, vendar pa nos, kajti nos glavnega igralca je sličen — Koburžanovemu.
Franclja. — Ruski general Dragoma n o v je bil navzoč pri orožnih vajah francoske vojske, kar je zelo ugajalo Francozom. Tudi jih veseli, da je stopil v zvezo s predsednikom Fauerom ruski minister zunanjih poslov knez Lobanov. — Belgijski kralj je bival na Francoskem, kjer ga je sprejelo prav srčno francosko prebivalstvo, ukljub temu, da so bili o njem raztrosili francoski časopisi razne laži, češ da je v zvezi z Nemčijo. — Francoski predsednik je odlikoval kneza Lobanovaz redom častne legije, vsem ruskim častnikom, kateri so bili navzoči pri orožnih vajah, je podelil pa razna odlikovanja.
Belgija. — Belgijska zbornica je bila zaključena, a poslanci so šli na počitnice po devetmesečnem zborničnem zasedanju, ki je bilo najdaljše in najživahniše, kar jih je bilo doslej. Razprave zbornice so bile posebne važnosti, osobito z ozirom na bojevitost so-cijalistiških poslancev, ki so prišli prvič v zbornico. Sad vsega zborničnega delovanja je bil šolski zakon, ki vnovič upeljava verski pouk v vseh osnovnih ljudskih šolah kot za-vezni predmet. Pa tudi volilni red za občine ni brez pomena, kajti s tem zakonom je za-prečeno, da ne morejo dobiti socijalisti v roke uprave in premoženja belgijskih občin. Volilna pravica v občine prične z dopolnjenim 30. letom.
Anglija. — Angleška vlada je v hudem razporu- s Turčijo zaradi Armenije. 1 urški sultan se je obrnil za pomoč na rusko in francosko vlado, pa menda brez uspeha. Odkar na Angleškem vlada nova večina v zbornici, poostruje se čimdalje bolj razpor z Irci, ki hočejo doseči samoupravo.
Irska. — V Dublinu (glavno mesto Irske) pripravljajo se slavnostno proslaviti rine 6. oktobra obletnico smrti pok. vodje Ircev Par n el la. Izdelujejo na tisoče črnih zastav za to priložnost. Mestni svet bode sodeloval v polnem številu pri ti žalostinki.
Razgled po slovarjsVin svetu.
Hrvaška. — Volitve v mestni zastop v Zagrebu so končane. Kakor se je pričakovalo, v prvem in drugem razredu izvoljeni so vladni kandidatje, v tretjem pa oni stranke prava. Tako šteje vladna večina 36, a manjšina le 14 glasov. Značilno je bilo pri tej volitvi le to, da ni izvoljen v tretjem razredu nijeden kandidat „Obzorove“ ali neodvisne narodne stranke, kar pa seveda ne znači Se, da nima stranka svojih privržencev v glavnem mestu. — Istotako so se izvršile občinske volitve po drugih mestih, n. pr. Varaždinu, Oseku; toliko v Varaždinu kolikor v Oseku so izvoljeni le vladni kandidatje. — Madjarski upliv na Hrvaškem dnevoma raste, ž. njim pa v posamičnih mestih tudi šole. V Brodu na Savi no dovoljujejo niti predavanja krščanskega nauka v hrvaškem jeziku v zasebni madjarski šoli ukljub temu, da je samo 6 učencev, ki niso hrvaških starišev. Ker Brod spada pod cerkveno upravo dijakovarske škofije, dal je nalog škof Strossmayer, da se tem otrokom mora razlagati krščanski nauk v hrvaškem jeziku. Ko je prišel v to odločeni duhovnik v šolo in pričel razlaganje hrvaški, je šolski voditelj učence peljal iz razreda, a veroučiteli je ostal sam. Takšne in še mnoge druge reči se dogajajo na Hrvaškem, ki pričajo o popolni prevladi Madjarjev. Kam pripelje sedanja neodločnost in popustljivost hrvaške narodne stranke ? — Njegovo Veličanstvo pride v Zagreb dne 14. oktobra ter odide 16. Tako določuje uradni program.
—	Mej politično oblastnijo na Sušaku in mesto na Reki je bil nastal neki prepir radi kosa zemljišča, ki tiče popolnoma hrvaškemu delu dežele in na katerem so se umestili Rečani, ter od tam celo zapodili meritelja od hrvaških oblastnij imenovanega. Kakor navadno že, Hrvatje so ostali krajših rokavov. Zagrebški „O b z o r“ ima z Reke dopis, v katerem se opisuje cela zadeva, proti koncu pa je čitati sledeča popolnoma umestna dopisnikova opazka, ki je namenjena Hrvatom brez razločka strank; dopisnik piše: „Dokler se vse to pri nas (na Reki) dogaja, vi se v Zagrebu prepirate za politične programe; jeden drugemu predbacujete popustljivost radi tega, ker je jedna ali druga stranka pozabila staviti Koroško v „okvir" hrvaškega državnega prava — mejtern ko je nas strah, da v kratkem zgubimo zraven Koroške tudi Primor je ukljub vašim državnopravnim programom in pravaški nadepolni madini". — Kakor pišejo, namerujejo upeljati v srednje šole na Plr-vaškem madjarski jezik kot fakultivni jezik, to je po volji dijakov, za katere postaja z a v e z n i predmet, ako se odločijo učiti ga. In tako naprej !! ! v madjarski „orsag" !
Dalmacija. — Deželnozborske volitve so popolnoma končane in, kakor smo že naznanili v „Primorcu", od izvoljenih poslancev pripada 23 narodni, 3 pravaški, 9 srbski in 6 avtonomaški stranki. Po pečanju je 18 pravnikov (16 odvetnikov in 2 notarja),
9	posestnikov (ki se pečajo tudi s trgovino),
10	uradnikov (državnih in občinskih, v službi in umirovljenih), 2 časnikarja in 2 zdravnika. Mej izvoljenimi sta le 2 duhovnika (Biankini in Perič), 5 županov, 5 profesorjev, 1 poštni uradnik, 1 politični, 1 sodiščni,
1 občinski, 16 pa jih je odlikovanih z raznimi redovi, avstrijskimi in črnogorskimi. Po dobi so najstarejši poslanci narodne stranke, mej katerimi nima nijeden pod 40 let. Po veri je 33 katolikov, 7 pravoslavnih ter jeden Žid (Morpurgo, ki pripada hrvaški narodni straki). Kot srbska poslanca sta izvoljena tudi dva katolika. Pri volitvah je zgubila le pravaška stranka, pridobila pa narodna stranka, avtonomaši so obdržali svoje število.
—	V 75. številki „Nar. Lista" z 'dne 18. m. m. priobčuje gosp. dr. Anton Trum-hič, odvetnik v Splitu, odprto pismo svojim
volilcem, v katerem naznanja, da polaga v njih roke čast poslanca. Kot uzrok navaja, da ne more sprejeti poslanstva v teh političnih okoliščinah, v katerih je bil izvoljen — to je, ne mara biti izvoljen s pomočjo glasov narodne stranke, ker je privrženec stranke prava.
Češka. — V Domažlicah na Češkem so odkrili spominsko ploščo češki pisateljici Boženi Nčmcovi v oni hiši, v kateri je pisateljica bivala več let. — Razstavo je doslej obiskalo tričetrta milijona oseb. — Shod pisateljev češko-slovanskega narodopisja je bil 27. m. m. — „Č a s" piše, da je olmuški nadškof Kohn dal čitati v delu svoje pruske škofije slavnostne službe božje in pa „Te-deume" v spomin sedanske slavnosti.
Čehi skušajo vsako leto proslavljati 12. septembra kot dan, katerega je bil razglašen znameniti kraljevi roskript. Tako je hotelo tudi letos storiti češko polit, društvo v Brnu, kar pa ni dovolilo redarstvo. — Smetanova opera „Prodana nevesta" je bila pevana 25. m. m. v Pragi že tristokrat. Prvič je bila pevana 1. 1866. — Odlomke iz nove Foer-sterove opere „Gorenjski slavček" so svirali na praški razstavi. — Praški češki tednik „Vjšehrad" ne sme več izhajati. — Pražki mestni zastop je zaključil prekrstiti v Smetanovo ulico dosedanjo „Ostrovno ulico" in sicer v spomin 300-kratne predstave Smetanove opere „Prodana nevesta". Ta sklep pa je razveljavil vsemogočni namestnik češki, grof Thun. Iz kakih uzrokov, tega še ne znamo.
Galicija. — V sredo so pričele deželnozborske volitve za Galicijo. Gališki deželni zbor šteje 151 članov (140 voljenih in 11 virilnih). V zadnjem zasedanju deželnega zbora je bilo 135 Poljakov in 16 Rusinov. V sredo je bilo voljeno v kmečkih občinah 74 poslancev ; mesta in trgovinske zbornice so volile 30. m. m. 23 poslancev, veleposestniki pa bodo volili 44 poslancev jutri.
Slovaška. — Ta ubogi slovenski narod se mora dnevoma boriti proti madjarski prevzetnosti, katera presega že vse meje. Ma-djarji so jim odvzeli že vse pravice, zaplenili imetje slovaške „Matice", uničili gimnazij itd., sedaj hote uničiti še ono malo avtonomijo, kojo imajo v evangeliški cerkvi. Že 1. 1791. je bil izdan sinodalni zakon, s katerim je bila razdeljena Ogerska na štiri evangeliške okraje ali škofije, od teh je preddunavski objemal popolnoma slovaško zemljišče. Samouprava ogerskih evangelikov dovoljuje samemu ljudstvu, da si voli po svojih poslancih škofa ali superintendanta, da ustanavlja šole, pričenši od ljudskih do vseučilišča, in da določuje učni jezik, voli učitelje, ravnatelje in nadzornike. Slovaki, kateri imajo večino v tem preddunavskem okraju, so uporabili to cerkveno avtonomijo v obrambo svoje narodnosti. Zato je generalni konvent (shod evangeliških poslancev vse Ogerske) predložil sinodu (shodu ogerskih evangelikov, kateri sklicuje kralj), da razdeli ta slovaški okraj na tri dele ter priklopi posamične dele madjarskim okrajem, kjer bi bili Slovaki vedno v manjšimi. Ukljub temu, da je ta čin vzakonjen, stopili so Slovaki proti njemu v opozicijo. Starašinstvg (seno-rijati) požunski, nitranski, trenčinski, turčanski in oravski so izjavili, da se nočejo pridružiti madjarskim škofijam, ampak bodo pričakovali brez škofa, dokler se ne premeni zakon in ne ponovi prejšnja naravna razdelitev. O tem poslu je zboroval liptovski seniorat, ki je dodeljen po zakonu k predtiskemu okraju. Namestnik škofa je bil poslal vabilo 28. avgusta starašini liptovske županije, naj skliče shod poslancev za 4. septembra ter je ob enem stavil na dnevni red volitev škofa in poslancev. Madjarski prefrigane! so ustanovili kratek rok, nadejaje se, da se Slovaki ne bodo mogli sporazumeti v tako kratkem času in tudi ne zbrati v zadostnem številu. Stvar je bila drugačna, kajti na tem shodu je predložil neki Slovak, naj se shod razide, ker ni bil sklican, kakor to zakon določuje, kajti po zakonu se mora to zgoditi z lece v cerkvi, da se obvesti ljudstvo in si izvoli svoje poslance posamične župnije. V tem slučaju, radi kratkega roka, ni bilo časa obvestiti ljudstva, a to tem manj, ker so dobili poziv k shodu nekateri župniki še - le dan poprej,
nekateri ga sploh dobili niso. Seveda madjarski poslanci so se upirali predlogu za razid shoda, no pri glasovanju so zmagali Slovaki z 19 proti sedmim madjarskim glasovom. Pred dnevi se je vršil novi shod, pri katerem so si izvolili Slovaki škofom zopet Zelenka, ki je bil odložil to čast. In tako je zmagala pravična reč !
Bosna-Hcrcegovina. — To šolsko leto odpro v Banjaluki prvi realni razred. — V mesecu oktobru se snide poverjenstvo, ki ima nalogo, urediti mejo mej Bosno in Srbijo, kajti ta še ni dognana vsled lega, ker je obmejna reka Drina že večkrat premenila svoje korito, vsled česar so se spremenili tudi zemljiščni odnošaji. — Dne 15. avgusta so se vršili učiteljski izpiti na sarajevski I učiteljski pripravnici. Od 23 kandidatov je položilo izpit 17. — Deželna vlada v Sarajevu je podelila štipendij za slikarsko akademijo v Monakovem jednemu učitelju, ki je pokazal lep dar za slikarstvo. — „Bošnjak" se pritožuje na draginjo, ki je v Sarajevu, ter veli, da je vse tako drago, kot v kakem največjem evropskem mestu. V kavarnah so zvišali tudi ceno kavi. Vse po velikomestno ! — Ukljub raznim prošnjam in pisanju časopisov se je vršila slavnost streljanja golobov v Ilidži, katere se je udeležilo 34 najboljših lovcev. Da se prepreči za prihodnjič taka neumestna zabava, je iznašel neki inženir Hugo Fuchs nov način za izdelovanje golobov iz papirja ter ga dal že patentovati. Takšnega goloba bo možno pustiti v zrak s pomočjo nekega stroja: zleta! pa bo kot pravi golob. Svoji iznajdbi je dal ime „Columbia". Ako se iz tega goloba ne porodi kaka „raca", potem bo res pomagalo, da se opusti v prihodnjič streljanje na žive golobe.
Črn a go ra. — Minuli mesec so se mudili na Cetinju nekateri ruski dostojanstveniki, mej njimi knez Dimitrij Petrovič Golici, potem znani pisatelj Muravljin ter mladi ruski skladatelj Sergij Vladimirovič Juferov. Črnogorci so jih sprejeli prav srčno. Od tam so odpotovali v Italijo, kjer so ostali ves september. — „Glas Črnogorca" javlja, da je umrl raško - prizrenski mitropolit Me-lentij. — Iz Splita brzojavljajo, da- so tam zaprli nekega Štefana Kovačeviča, kateri je potoval z Reke v Kotor in pri katerem so baje našlj neke spise, katere je hotel utiho-tapiti v Črnogoro.
Srbija. — Iz Belgrada poročajo, da pride zopet Jovan Ristič na politično površje, dasi so ga že proglasili za političnega mrliča. Ta mrlič zopet vstaja in vsa Srbija upira oči v njega. Po državnem prevratu le 1893. je živel Ristič osamljen, a pokazal se je mej svetom še le te dni o priliki bogoslužja za srečno rešitev kralja Aleksandra. V Srbiji smatrajo to znamenjem, da se je Ristič pomiril s kraljem ter pozabil razža-Ijenje, katero mu je storil kralj, ko se je proglasil polnoletnim in dal Rističa resnično zapreti. Ako pride na površje zopet Ristič, tolmačijo to zopet tako, da se Milan ne povrne več v Belgrad, kajti le on je uzročil državni preobrat, vsled katerega je bil razžaljen Ristič. — Kralju Aleksandru so pripravili v Belgradu sijajen sprejem. Povrnil seje koncem pret. meseca. — Srbska liberalna stranka je imela svoj shod, pri katerem je govoril bivši regent Ivan Ristič. Njegovemu govoru pripisujejo veliko važnost. — Politični umori so na dnevnem redu, kajti vsak dan se zgodi, da ustrelijo kakšnega človeka, kateri pripada jedni ali drugi politiški stranki v Srbiji.
Bolgarija. — Češka „Politik" dokazuje, kako propadajo Bolgarska, Srbija in Grška, torej male balkanske države, vsled silno množečih se državnih dolgov, ki dovajajo ne le do finančnih, temveč tudi do po-litiških polomov. Do leta 1879. je štel proračun za vztočno Rumelijo 12,177.525 frankov, 1. 1884, pred združenjem z Bolgarsko so znašali dohodki 16,138,606 fr. Proračun kneževine bolgarske je imel do leta 1885. redne preostanke, ki so se pokladali v rezervni zaklad, zasnovani od ruske uprave. Leta 1875. so znašali dohodki 23*/* mil. frankov, stroški pa 211/2 mil.; leta 1885. bilo je dob. 35, razhodov pa 36 mil. Šest let so bili preostanki od 2—5 mil.; nedostatek
7,745.578 je bila zakrivila srbsko-bolgarska vojna. Od I. 1879. do 1885. je ostalo skupnega preostanka 14.136.823. Ker je prihranila več mil. tudi ruska uprava, morala bi bila imeti Bolgarska 1. 1885. prihranjenih 36,641.665. Po združenju vztočne Rumelije z Bolgarsko je začelo drž. gospodarstvo propadati. L. 1886. so znašali dohodki združene Bolgarske 47,150.916 frankov, razhodi pa 47,021.769; I. 1893 doh. 70,435.760, stroški pa 89,369.334. Nedostatki so v 7 letih, do 1893, narastli na 46,557.450 frankov. Danes ima Bolgarska dolgov uže 105,905.376 ukljub temu, da so se davki poviševali od leta do leta. „Liinderbank" je posodila 142,780.000 frankov, in sicer po 6% v tej dobi, ko so obresti znižane na 4% ali še niže.
Rusija. — Za obrtno-umetno razstavo, katera bo 1896. 1. v Nižjem Novgorodu, se že pridno pripravljajo. — Skoro končan bo novi most črez reko Oko, katera pod Nižjim upada v reko Volgo. Ta most bo lesen, 364 sež. dolg in 8 sež. širok, 118 sež. mosta bo plavalo v Oki, koje bo podpiralo 22 lesenih pontonov. ostalih 146 sež. pa bo lesena estakada na svajih (Pfahle). Načrt mosta je sestavil inženir V. M. Lohtin, R. K. Mazing pa mu je pri sestavljanju načrta pomagal. Cena mosta je proračunjena na 253.618 rub. 12 kop.— Nedavno se je iz Petrograda v Moskvo odpeljala cela tolpa amerikanskih kapitalistov, koji v Moskvi neki zasnujejo društvo na delnice, katero bo gradilo lesene hiše ter jih zatem po koščekih prevažalo v zapadni kraj, kjer so bili letos strašni požari. Ta vest je nekako čudna, no tudi neki ruski carigradski tržni agent spodbuja ruske podjetnike graditi v Odesi ali v Nikolajevem lesene hiše in koče v ruskem slogu ter jih na drobno odpravljati v Carigrad, kjer je neki moda za vse rusko, med drugim tudi na ruske stavbe. Torej Rusi bodo gradili hiše Turkom, Amerikanci pa Rusom! — Mi-nisterstvo narodne prosvete je storilo pre-važen korak naprej po poti zjedinjenja pri-baltijskega nemštva - viteštva z ostalo rusko državo. Zaukazalo je namreč, da prensgauska učiteljska seminarija v kurlandski guberniji preneha svoje delovanje, a dvorjanska učiteljska seminarija na zelškem otoku, jedina v kraju, bo preustrojena po potrebnostih splošno - državnih. Ista usoda doleti tudi ženske šole po velikih mestih, kakoršna so Jurjev, Mitava in Libava: v vseh treh mestih bodo rečene šole preobrazovane v navadne 7-8 razredne ženske ruske gimnazije.
Raznoterosti.
♦Neverjetno požrtvovalnost so pokazali nedavno zopet francoski katoličani. Francoska vlada je pomožnemu škofu v Cambrai-u odtegnila uborno letno plačo 1500 frankov; potem mu je poslala kot pokojnino enkrat za vselej 375 frankov, s katerimi bi se stari onemogli gospod nikakor ne mogel preživeti. Ljudje, to zvedevši, nabrali so kar iz proste volje za preganjanega škofa celih 100.099 frankov od ravno toliko oseb. Tako so storili že pred par leti, ko je vlada dvema škofoma odtegnila plačo, dokler osramočena po radodarnosti ljudstva, ni zopet jela izplačevati svoj dolg.
♦Pošteni dediči. — V Ameriki je umrla pred par meseci gospa, ki je zapustila v dobre namene 160.000 dolarjev. Ker pa ni jeden mesec dnij pred svojo smrtjo oporoko podpisala, bil je podpis neveljaven, in vlada je razdelila vso isto svoto med sorodne dediče rajne gospe. Ti pa so se vsi isti dediči odpovedali in jo oddali v prvotni dober namen, kakor ga je gospa določila. Taki dediči so res redki !
♦Grozen potres. — V srednji Ameriki, okolu Yetapana, se je primeril strahovit potres. Začel je 8. pr. m. in trajal neprenehoma dva dni. Bil je vulkaničnega izvira in na raznih krajih je udaril plamen iz zemlje. Ker se v mestu ni tako čutil kakor v okolici, pribežalo je v Vetapan kakih 4000 ljudij. Ko je potres ponehal, vrnili so se ljudje v razrušene vasi, a ponoči se je potres zopet ponovil in ljudje so zopet v mesto bežali. Zdaj pa je prav tu potres najhujše divjal.
Zrušil je cerkveni stolp in mnogo drugih poslopij, Predno se je zdanilo, je začelo zopet tresti. Podirajoče se hiše so ubile mnogo ljudij. Ponekod je začelo goreti, na bližnjih gorah pa so se povsod videli plameni. Vsega skupaj je razrušil potres nad 150 poslopij popolnoma ubitih je blizu 300 ljudij, ranjenih pa nad tisoč.
Knjižeirnost.
„Koledar za nadškofijo gor iško" za
leto 1896. (Letnik II). izda že 15. decembra 1895. naša tiskarna. Zraven raznega koledarskega gradiva bode obsegal zabavno-po-učno berilo, zlasti zgodovinske razprave o naši deželi iz peresa prof. S. Rutarja, ter prinese raznovrstne oglase ali inserate, ki se smejo nadejati najboljših uspehov, kajti prihajali bodo tako pred oči najboljšim ljudskim vrstam. Važno pri koledarju je posebno to, da ga vsakdo drži vedno pri rokah in tako tudi vsak hip lehko poišče oglase o takem blagu, katero isti čas potrebuje. O vseh v tem letniku priobčenih oglasih prinese koledar vsebino ali kazalo na zadnji tekstni strani tako, da bode navedeno ime trgovca, s čem trguje, in kraj, oziroma stran, na kateri se nahaja oglas, s čemur se čitatelj opozori nanj.
Koledar bode tiskan v 1200 izvodih in se ga razpošlje po deželi na ogled, četudi si ga ne naroče. Tako se ga razširi mej svet ukljub morebitni gmotni škodi, a na korist mnogih in mnogih trgovcev, ki priobčijo oglas v tem koledarju. — Cena koledarju bo le 35 kr.
Oblika koledarju bode navadne osminke ; tiskan bode ukusno. Posebno skrb se uloži v lepo izvršitev oglasov s strokovnega stališča.
Radi vseh teh lastnostij vabimo naše trgovce, obrtnike itd. da nam naklonijo gmotno podporo s priobčenjem svojega oglasa v — svojo korist. Oglase računimo tako-le: cela stran (V,) gld. 6, pol ('/2) gld. 372. tretjina (7,) gld. iP/gi in četrt (74) pn 2 gld. Vsaki naročnici prosimo priložiti primerno svoto na račun, katero odštejemo pri konečnem obračunu. Vsak oglasnik dobi koledar brez-plačno. Čas za doposlanje oglasa je najkasneje do 1. novembra 189 5.
Karol Drašček
prodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Ttron	veletržec z vinom v Gorici ima
1 Vclll -• -'' K it V tl v gvojji, založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja na Generališču (prehod Edliugov). Prodaja na debelo.
FVnm*	v 0zki ulici št- 8 v Gorici pro'
x i dinj	jaja vsakovrstno usnje, podplate,
kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje] Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah ; zato se s občinstvu priporoča za obilen obisk.
AnFnn ( 41 n,lir* čevljar v Semeniški ulici št. 4 xxlllUIl UltllO se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
T fV; gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči na 1 *	, J ravno briško vino.
A iifdii ni v Semeniški ulici ima prodajalnico J\ 11 Klil 1 Ull vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
A n L Tprptir* za ve'iko vojašnico v Gorici pro-x\ lil. <>' I ' llC jaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
T-tro n Pppcmlrn veletržec z vinom na debelo ivail l PClllKU v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno), prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
ANdRPI lAIfll tovarna kož v Rupi pošta nnunu JnlllL, Miren in zaloga usnja v Gorici, na trgu Kornu.
Tvnn Rein gostilničar J Ali neja vojašnico na
„Alla Colomba" za veliko na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Gene prav zmerne.
Anton T^orpn trgovec v Gosposki ulici št. 4
xVOI t II prodaja razno lončarsko, ])orce-lanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Prnilin Inkil listna tvornica kož v Rupi 11 (Ulju Janu pri Gorici. — Prodajalnica v Gorici, Raštelj 9.
„Kažipot" za leto 1895-96.
dobi se v tiskarni za gl. P20, s pošto 10 kr. več.
Raznovrstne
prazne sode
prodaja
Iv. Pečenko
trgovec z vinom
V VttlU uUc\ \)
Gostilna Antona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario št. 12
priporoča se
rojakom iz Goriške in drugim Slovencem v Trstu, kajti v istej se točijo le pristna vipavska črna in bela vina iz prvaške občine in s Krasa.
Priporoča se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst.
Kuhinja prav dobra in po ceni.
Glavni zastop
DVOKOLES „S1IKIFT"
orožarne
v
Steyru.
Daja se pouk.
Posebnost v kolesih za vojake,
neprekosljiva dvokolesa, ki so svetovno znana radi solidnosti in elegantnosti.
ilMr- Prodajata, posojujeta, popravljata In imata zalogo — vse po nizki ceni
Sautug &
Nunska ulica št. 14-16 v Gorici.
Bogata zaloga šivalnih strojev raznih zistemov. kakor tudi pušk.
V stolni ulici 13 v Gorici.
Za nastopajočo spremembo časa (sezono) možno je kupiti po zelo nizki ceni vsakovrstno blago v stolni ulici 13, in sicer :
Pogrinjala z balo pročita, pogrinjnala iz volne, kocne, pogrinjala v barvah tn bole — vse v veliki izberi.
Flanol, iovijot, tibet in drugo volneno blago za ženske obleke.
Struk, kamgarn, lodon, cajg in raznovrstno blago za možke obleke.
Fuštanj bel surov, pikast in v barvah.
Majo in spodnje hlačo iz volne, fuitanja in težke bombažavino.
Srajco po JSgerovom kroju vseh kakovosti].
Srajco za hribolazce (turiste) bele iu v barvah — kakor tudi:
Platno, bombaževino, madorpolan, šifon-Platno in bombaževino dvojnato žirokosfi za postolje.
Prevleka za blazine in slamnjače a11 za iuftto.
Kroma; gotove blazino z kremo prve kakovosti.
Vsakovrstno ijalo in robeo iz flanela.
Črtano blago (rigadini) iz Kormina za srajce in hlače in še mnogo dugih stvary I>r0' daja se po ugodnih cenah
V stolni ulici 13 v Gorici.