7AKAJ BI KUPOVALI DRAGO, ČE LAHKO POCENI? RIS Savinjske Predstavljamo novi Volvo C 70 Stran 20 K0?IM>RJ Stran 33, 34, 35 VOLITVE '96 Za vas smo zbrali: Izjave, rezultate in komentarje Stran 15-17 Letnik 2, št. 42,20. 11. 1996 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana OBRAZ MESECA Boris Zrinski, trener KK Kovinotehna Savinjska Polzela Stran 18-19 Intervju: Jože Meh, predsednik KS Vrbje Stran 11-12 (PRENOČIŠČA PR! ZAJCU - VELENJE) ♦ OD 22. DO 24. NOVEMBRA Rezervacije: na telefon 063/856-827 \) SAVINJSKA trgovska družba, d,d. Šlandrov trg 35, Žalec VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA IGRA OD M NOVEMBRA DO St. DECEMBRA 1996 Vsak Vaš nakup nad 3.000,00 SIT v vseh naših prodajalnah je lahko nagrajen! 150 bogatih nagrad čaka naše zveste kupce -10. januarja 1997 bomo delili srečo! SODELUJTE V TEM ŽREBANJU TUDI VI! Informacije v naših poslovnih enotah: Blagovnica Savinjka Žalec 711-307 in 711-331, SP Žalec 2 711-216, Žalec 3 715-474, Žalec 4 711-178, Manufaktura Žalec 711-178, Tehnična Žalec 713-124, SP Liboje 707-249, SP Griže 711-158, SP Zabukovica 711-274, SP Pirešica 728-036, SP Vrbje 711-388, Blagovnica Šempeter 701-185 in 701-428, Blagovnica Prebold 723-611 in 723-207, Blagovnica Polzela 720-321 in 720-067, SP Polzela 721-104, SP Letuš 885-207, SP Vransko 725-029, Dom Vransko 725-028, SP Tabor 726-207, Sport-shop Žalec 715-184, Sport-shop Celje 442-335. Ko staro leto poda roko novemu Vas vabimo v naše gostišče, kjer Vam nudimo: - zabave za zaključek leta - poslovna kosila - novoletno silvestrovanje Informacije in rezervacije na telefon: 063 841 021 ČIGAVA BO SLOVENIJA? Volitve so za nami. Novi republiški poslanci in poslanke so mani. Volilno mrzlico je zamenjala povolilna, saj je treba sestaviti vlado, skleniti koalicije, imenovati mandatarja in si nekako priboriti večino v parlamentu. Rezultati volitev so slovensko politično sceno postavili malo bolj v desno, a še vedno v okviru sredine. Stranke slovenske pomladi so sicer dobile največ glasov, a moramo vedeti, da koalicije pred volitvami še niso sklenili, po objavi rezultatov pa je vsaka možnost še odprta. Za oblast se bodo gotovo potegovale štiri stranke: LDS, SLS, SDS IN SKD. Slednja je sicer med tistimi, ki jim pravimo poražene, saj niso dobili glasov, ki so jih pričakovali. Podobno velja za ZLSD. Koga bo predsednik države imenoval za novega mandatarja, še ne vemo, a najverjetneje bo to dr. Janez Drnovšek, ki pa ga že snubijo onkraj luže za generalnega sekretarja Združenih narodov. Če LDS ne bo v vladni koaliciji, lahko skupaj z ZLSD in še kom predstavlja skoraj premočno opozicijo, ki bi bila po glasovih v parlamentu skoraj enakovredna popolni koaliciji pomladnih strank. Poleg tega je pri koalicijah vedno prisotno dejstvo, da koalicijo sklenejo stranke, odločajo pa se še vedno poslanci, ki zmeraj ne sledijo strankinim direktivam. Glede na sestavo parlamenta se nam obeta zelo zanimivo obdobje. V primeru, da se ne bodo mogli sporazumeti o mandatarju, lahko pride v kratkem do novih, predčasnih parlamentarnih volitev. Se prej pa bodo Slovenci na referendumu izbrali drug volilni sistem. Verjetnosti, da bi v tako kratkem času, kljub spremembi volilnega sistema, ljudje spremenili svoja stališča, je majhna. Z zanimanjem lahko torej v prihodnjih dneh opazujemo, kako se bodo novopečeni poslanci in poslanke odločali o tem, čigava bo oblast v Sloveniji. Daleč največjo večino bi imela koalicija 3 + 1 (SLS, SDS, SKD + LDS). Vendar je težko pričakovati, da bi LDS, ki je med posameznimi strankami dobila največ poslanskih mest, pristala na mesto nekega dodatka koaliciji strank slovenske pomladi. V naslednjih nekaj dnevih bo gotovo največ pozornosti namenjene slovenski politični sceni. V pričakovanju prvega zasedanja novega parlamenta bodo stranke poskušale iz volitev iztržiti čim več. Nekatera velika imena slovenske politike se bodo za nekaj časa poslovila od parlamentarnih sedežev. Nekatere stroke, ki smo jih imeli za “stalne” sploh niso prišle v parlament. Slovenska politična elita je razdeljena na skoraj enako močno levo in desno stran. Upamo lahko, da bodo začeli drug drugega poslušati, drugače bodo stvari ostale na mestu, saj bodo ekipe, ki bodo vlekle vrv, na obeh straneh enako močne. V kratkem bo vse znano. Počakajmo! Vid Burnik IZ VSEBINE: DOGODKI Ob odstopu trenerja ŽRK Žalec Toneta Tislja Stran 5 GOSPODARSTVO Plastične kartice -plastični denar Kaj je novega na borzi Stran 7 NASI KRAJI IN LJUDJE OŠ Polzela - prvi koraki v svet računalništva Stran 8 Martinovo je poseben praznik Stran 9 Kulturno zabavni gala večer v Petrovčah Stran 10 INTERVJU Jože Meh, predsednik KS Vrbje Stran 11-12 KULTURA Koncert Emy Lynn Barber v Celju Stran 13 VOLITVE '96 Volitve, izjave, rezultati Stran 15-17 OBRAZ MESECA Boris Zrinski, trener KK Polzela Stran 18 - 19 POTOPIS Tudi to je Jamajka Stran 22 - 23 ZA DUŠO IN SRCE Po 25. letih spet misijon Stran 30 GLASBA Bili smo na koncertu... Stran 28 - 29 ' DBLIZDVAIIJE .11! , 1‘EHlUCUA DELE LA V A OGLASOV ■ YEE S''eE.EYK1E . ElilEEŽAUE POGREBA KOVINARSTVA NI BILO GOSPODARSKE razmere pri nas v Sloveniji pa tudi v razvitih državah in drugod so pač zelo krute. Vsak dan se rodi in umre na tisoče podjetij. ' Človek bi pričakoval, da bi v časopisu GLAS SAVINJSKE pod rubriko GOSPODARSTVO lahko prebrali resne informacije, ki so primerne današnjemu težkemu položaju, v katerem se nahaja večina industrijskih podjetij. Očitno pa se lahko pod to rubriko objavljajo gostilniške čveke in neresnice, kot je to bilo v 41. številki glasila z dne, 06.11.1996, pod naslovom “Na pogrebu Kovinarstva Ljubno?” V tem članku je novinar Franc Furland pisal veliko neresnice in obtožb, ki seveda terjajo odgovor in pojasnila. Pa, da ne bo pomote. Ne odgovarjam Furlandu, kateremu je takšno pisanje očitno njegov stil in uspeh. Oglašam se spoštovanim bralcem, ki imajo rajši resnico. Kovinarstvo se je vsa leta od ustanovitve obrata v I. 1972 z lastnimi silami prebijalo naprej in se razvijalo. Vendar je bil ta razvoj omejen tako tehnološko (zaradi pomanjkanja finančnih sredstev), kot razvojno (zaradi pomanjkanja izkušenih strokovnih kadrov). Do leta 1978 bi bil za podjetje bolj pravilen naziv “šola”, saj je bila polovica zaposlenih učencev ali pripravnikov. Ob razpadu Gradbenika 1. 1977 v katerem je bilo Kovinarstvo ena izmed TOZD, smo po enoletnem iskanju našli zelo dobrega strateškega partnerja, to je Železarna Ravne. Takrat je bilo v Kovinarstvu okrog 110 zaposlenih (in ne 185, kot pravi Furland). Z veliko materialno pomočjo Železarne Ravne, se je takrat pričel hiter razvoj Kovinarstva. V letih 1980 - 1981 je bila zgrajena nova proizvodna hala in kupljena sodobna tehnološka oprema. Takrat smo postali prava tovarna. Železarna Ravne nam je odstopila dva nosilna proizvodna programa: program zobatih vencev in program kolesnih stavkov, kar je dolgo let predstavljalo hrbtenico proizvodnje Kovinarstva. Tovarna je iz proizvajalca zvarjenih delov za bližnjo okolico, postala proizvajalec zelo zahtevnih izdelkov za celotno jugoslovansko tržišče, del izdelkov pa pričela izvažati tudi na tuje trge. Višek rasti je bil dosežen leta 1987, ko smo dosegli tudi najvišje število zaposlenih t.j. 172. / S pričetkom gospodarske krize v bivši Jugoslaviji, so se začele težave tudi pri nas (tako kot v večini industrijskih podjetij). Nismo odpuščali delavcev, vendar nismo mogli zaposlovati novih. Zato je število zaposlenih pričelo padati. Podjetje je nato v letu 1990 zaradi stečaja TORPEDO Reka (skupaj smo proizvajali bagre) izgubilo 40% proizvodnje in velika finančna sredstva. To pa še ni bilo dovolj. Zaradi novemberske poplave Kovinarstvo dva meseca ni normalno obratovalo in smo redno proizvodnjo obnovili šele v januarju 1991. Sledil je razpad Jugoslavije in za nas zelo velika izguba tržišča. Izgubili smo 85% tržišča. Pameten človek bi se vprašal: kako so sploh lahko preživeli??? Kot prej smo se tudi tokrat z velikim trudom zagnali v delo in se uspeli preusmeriti. Izgubo jugoslovanskega tržišča smo nadoknadili s prodajo na najzahtevnejše zahodno - evropsko tržišče. Da bi tu lahko preživeli smo se morali dokaj ozko usmeriti, saj le kot specialisti lahko preživimo v neusmiljeni konkurenci. Opustiti smo morali nedonosno proizvodnjo zvarjencev, ki je bila zadnja leta generator izgube Kovinarstva. V tej zvezi smo v letu 1996 morali odpustiti tudi nekaj zaposlenih. Vsem smo pomagali iskati rešitev nadaljne eksistence. Nekateri so odklonili našo pomoč, čegrav smo jim ponudili delo v bližini na podobnih delih kot so jih opravljali pri nas. Danes na Ljubnem proizvajamo zelo zahtevne avtomobilske dele - zobate vence - za proizvajalce motorjev v EVROPI. Naš največji kupec je francoski PSA, saj se v večini Citroenovih vozil vrtijo naši zobati venci. Francoski strokovnjaki so preiskusili našo kakovost in nam izdali priznanje za rednega dobavitelja. Druga specialnost Kovinarstva so strojni deli in industrijski noži. To prodajamo nemškim firmam MAN, EUCO in HAY, ameriški firmi IKS, japonski firmi AMADA in našemu v slovenskemu podjetju .SIP iz Šempetra. Največjemu proizvajalcu žičniških sistemov na svetu Avstrijski firmi Doppelmayr, dobavljamo nekaj najbolj zahtevnih strojnih delov, ki podležejo ostrim zahtevam kakovosti, katero nadzira avstrijski državni institut. V svoji 24 letni zgodovini Kovinarstvo še ni proizvajalo tako kakovostnih izdelkov. Končujemo postopek lastninjenja. Po potrjenih podatkih bo delež zaposlenih in bivših zaposlenih znašal 38,78%, kar ni le nekaj odstotkov, kot piše Furland (državni skladi bodo imeli 45,37% in Železarna Ravne 15,05%). Vodstvo podjetja je uporabilo vsa razpoložljiva zakonita sredstva, da zaposlenim pripada najvišji možni delež. Pa, da ne bo spet kakšnega obrekovanja, moj delež je zaradi sistema, ki smo ga uporabili, med najmanjšimi (vložil pa sem celoten certifikat). Trudim se z vsemi močmi, da po dolgih letih kriz pripeljemo podjetje spet v stanje optimalnega oslovanja. Dobrodošla bi nam ila tudi moralna podpora od zunaj. Upam pa, da se ne bo nadaljevalo s podtikanjem požarov, kot je bil namen članka “na pogrebu Kovinarstva Ljubno?” V zadevah v vezi z mano pa le to. Ponosen sem, da sem bil leta 1972 začetnik Kovinarstva in kovinske stroke na Ljubnem. Prav tako se ne sramujem, da sem bil v letih 1982 - 1986 sekretar OKZKS Mozirje. Ves čas sem trdo in pošteno delal. Dobro bi bilo, ko bi se pisec članka potrudil in si osebno ogledal mojo pisarno. Ne sedim v fotelju, pa tudi - na žalost - nimam svojih strojev v Kovinarstvu. Če pa bi jih imel bi jih rade volje vložil v Kovinarstvo in me tudi tega ne bi bilo nič sram. Sočustvujem z novinarjem Francem Furlandom, da si lahko služi kruh le tako, da piše in objavlja gostilniške “čveke” o ljudeh in kraju od koder tudi sam izhaja. KOVINARSTVO LJUBNO MIRKO STRAST K NOVO OGORČENJE SAVINJČANOV Župan občine Žalec, Milan Dobnik, je bil zadnje čase tako zaposlen, da ni utegnil pravočasno prrti na odprtje avtoceste Arja vas - Hoče, da bi se postavil na vidno mesto. Urednik lokalnega časopisa Savinjčan Janez Kroflič je bil tako “primoran” vstaviti Dobnikovo fotografijo (fotomontažo) na vidno mesto k Peterletu. Prekrita žrtev se bo verjetno oglasila sama. Prispevek za novo ogorčenje Savinjčanov! JANEZ MEGLIČ, Žalec MAR RES MORA PRITI DO NESREČE? Odprto pismo županu občine Žalec g. Milanu Dobiniku in predsedniku KS Liboje g. Štefanu Frecetu Z grenkim priokusom pišemo to pismo, toda verjemite, ne znamo si več drugače pomagati. Menimo, da smo po svojih močeh in znanju na problem, ki nas tare že opozorili. Tudi naša svetnika sta zadevo predstavila na seji skupščine občine Žalec. Gospod Šketa, uslužbenec občine Žalec si je situacijo sicer ogledal, toda kakršnihkoli reakcij na to ni bilo, zato smo problem predstavili tudi v TV Tedniku. Omeniti je treba seveda tudi to, da je bila KS Liboje s tem seznanjena že pred leti in, da so si ga ogledale celo nekakšne “komisije”. Za kaj pravzaprav gre? V prijetnem, skoraj idiličnem libojskem zaselku, nekdaj imenovanem “Tajčental”, danes pa Slovenski dol, stoji skupinica niš, ki so ostanek nekdaj daleč naokoli znane Keramične tovarne Liboje, oziroma še prej Schutz tovarne. Že pred drugo svetovno vojno so stavbe spremenili v delavsko kolonijo, kjer so živeli keramiki in rudarji. Tu pa se idilika žal konča. Za omenjene stavbe so zgledno skrbeli lastniki pred vojno, pa tudi v “zloglasnem” socialističnem režimu se čez lasntika ni bilo kaj pritoževati. Toda zob časa je opravil svoje. CELJE, 26. oktober - V Celju so priredili ustanovitveni večer Lions kluba Celje, ki šteje 29 članov, katere so zbirali skoraj leto dni. Predsednik kluba je postal Ernest Žvar. Med 300 povabljenimi gosti je ustanovitvenemu večeru Lions kluba prisostvoval tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich. Člani kluba so ob tej priložnosti zaključili z zbiranjem potrebnih 15.000 DEM za nakup ultrazvočnega aparata za otroški oddelek celjske bolnišnice. Zaradi velikega zanimanja so v Celju že pričeli ustanavljati še en Lions klub z nazivom Keleia klub. POLZELA, 28. oktober - Sklicana je bila prva skupščina družbe Polzela, tovarna nogavic, d. d., ki je v 60-odstolni lasti notranjih delničarjev. 30-odstotni tuji lastnik je KBM Infond iz Maribora, 10-odstotni lastnik pa je Slovenski odškodninski sklad. Na skupščini so sprejeli sklep, da se dobiček, ustvarjen v letih 1993, 1994 in 1995 razporedi v rezerve družbe, bodoči razvoj pa naj bi temeljil predvsem na izvozu v Nemčijo, Švico, Benelux, Švedsko, Slovaško, Rusijo in države na območju nekdanje Jugoslavije. Leta 2000 naj bi ustvarili 80.000 DEM realizacije na zaposlenega. PETROVČE, 29. oktober - Na Sadjarstvu Mirosan so zelo zadovoljni z letošnjo letino, saj so pridelali zanje rekordnih 3700 ton jabolk. Posebno dobro je obrodila sorta gloster. ŽALEC, 30. oktober - Dars je z dvanajstimi izmed tridesetih oškodovancev ob gradnji avtoceste v Savinjski dolini že podpisal odškodninske pogodbe. Zaradi škode, ki jo je na vrtninah, sadnem drevju in pročeljih povzročil prah z gradbišča, ter zaradi tresljajev, ki so naredili razpoke na nekaterih fasadah, bo Dars izplačal odškodnine, ki se gibljejo med dvesto tisoč tolarji in mili- jonom tolarjev. Skupaj jim bodo izplačali okoli 5,5 milijona tolarjev. Morda bodo ob zaključku del na avtocesti odškodnine še nekoliko višje. Ker prihajajo še novi zahtevki za povrnitev škode, sta na terenu dve pooblaščeni cenilki Darsa. Za zdaj je evidentiranih zahtevkov že okrog 50. Dars pa še vedno zavrača zahtevke za povrnitev škode, ki naj bi nastala ob razvrednotenju posesti in izpadu bodočega dohodka zaradi bližine avtoceste. Tovrstnih odškodnin, razen za kmetijska zemljišča, zakonodajalec doslej ni predvidel, zato se morajo oškodovanci obrniti na drug naslov in ne na Dars. Manjše hiše je takratni lasntik Rudnik Liboje odprodal delavcem, največji objekt pa je baje prevzel Ingrad. In prav ta dvonadstropna stavba od vseh zapuščena neusmiljeno propada. Porušili so se dimniki, delno se je sesedlo ostrešje, podirajo se stene. Tik ob njej je javna Cesta. Vsak veter, vsako neurje, potres (tudi ta. ki se je zgodil pred nekaj dnevi) prožijo opeko in omete na cestišču. Na nasprotni strani, slabe štiri metre od stavbe, stoji prva privatna hiša. Kakšne hujše nesreče do danes res še ni bilo, toda MAR RES MORA PRITI DO NJE??? Ker doslej ni bilo glede našega problema še ničesar storjenega, smo popolnoma izgubili zaupanje v vašo učinkovitost in učinkovitost vajinih podrejenih; skratka izgubili smo zaupanje v vaju. Pišemo vama zato, da se ob morebitni tragediji ne bi izgovarjala, da za problem nista vedela. Naša priča pa naj bo javnost, zato fo pismo pošiljamo tudi v sredstva javnega obveščanja. Prosimo vaju, da TAKOJ, ysekakor pa še pred volitvami, javno odgovorita, kako nameravata ravnati, da bi zaščitila zdravje m življenje občanov, oziroma krajanov. Vsaj pred volitvami želimo vedeti, ali smo enakopravni in enakovredni občani, krajani in ne nazadnje volilci..! v imenu stanovalcev: Bojan Dosedla, Zabukovica 15 j, _____ 3301 PETROVČE PRIPIS UREDNIŠTVA: K volilni številki smo želeli vsem kandidatom omogočiti enakovreden nastop na volitvah, Tjato pismo g. Rojana Dosedla objavljamo v tej številki. i'wyjui iiovjuji NA SEJI PREDVSEM O PRORAČUNU Občinski svet občine Žalec je v četrtek, 14. novembra, zasedal na 18. redni seji. Upravna enota je v septembru izdala DARS-u odločbo o višini odškodnine za spremembno namembnosti zemljišč na odseku Vransko - Blagovica. Višina odškodnine znaša 52.758.822,60 SIT, vendar se je DARS na izdano odločbo pritožil zaradi določenega 15-dnevnega roka plačila odškodnine. Ker gre za zemljišča, ki spadajo v javno dobro, DARS nima pravega naslova, na katerega bi občini Žalec izplačal odškodnino, čeprav je bil o izplačilu odškodnine že dosežen sporazum. Po precej zapletih in tajnem glasovanju so žalski svetniki z dvotretjinsko večino sprejeli sklep, da bo občina Žalec ta zemljišča brezplačno izročila Republiki Sloveniji, DARS pa jih bo nato plačal najkasneje do 15. decembra. Podan je bil predlog, da bi bila ta sredstva nakazana krajevni skupnosti Vransko za obnovo tamkajšnje šole, saj gre za zemljišča z vranskega območja. Ta predlog so svetniki zavrnili. Svetniki so obravnavali tudi predlog uresničevanja proračuna za leto 1996 do konca letošnjega leta ter potrditev izhodišč za rebalans proračuna za letošnje leto in pripravo odloka o proračunu za naslednje leto. Vsako leto pride pri izvajanju občinskega proračuna do določenih razlik pri prihodkih in odhodkih, zato je potrebno pripraviti rebalans proračuna za tekoče leto. Pri prihodkih proračuna za letošnje leto v občini Žalec beležijo določen izpad nekaterih načrtovanih dohodkov, zato je bilo potrebno popraviti rebalans letošnjega proračuna navzdol. Glavnih negotovosti glede načrtovanih sredstev je več. Ministrstvo za finance je nekaterim občinam, med njimi tudi žalski, v letošnjem juliju znižalo sredstva za zagotovljeno porabo za 145.200.000. 00 SIT. Prihodek iz naslova takse za obremenjevanje okolja z odpadki je bil načrtovan za letošnje leto v višini 56.500.000,00 SIT, vendar je verjetnost tega dohodka majhna, saj položnice za občane še niso bile razposlane, ker še ni bila podpisana pogodba med občino Žalec in davčno upravo RS v Ljubljani. Prav tako še ni bila v celoti poravnana kupnina Amovskega gozda. Načrtovani prihodki za proračun občine Žalec za letošnje leto so znašali 2.232.000. 000.00 SIT, po sedanji oceni pa znašajo skupaj 1.979.300.000. 00 SIT. Svetniki so sprejeli sklep, da se z rebalansom proračuna zagotovi delovanje zimske službe (polovica sredstev iz letošnjega in polovico iz proračuna naslednjega leta). Investicije, ki so bile načrtovane za letošnje leto, pa zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo realizirane, bodo naslednje leto imele prednost. Vse prekoračitve investicij iz letošnjega proračuna se bodo leta 1997 pokrile iz sredstev tistih krajevnih skupnosti, kjer bo do prekoračitev prišlo. Na dnevnem redu je bila tudi prva obravnava predloga spremembe statuta občine Žalec. V njem je predlagano, da naj bi župan opravljal svojo funkcijo poklicno s polnim delovnim časom, poleg tega pa naj se še uredi financiranje tajnikov krajevnih skupnosti ter se določijo njihove naloge. Svetniki so predlog sprejeli in ga posredovali v javno obravnavo. N. V. iWYJ(JJi! YiDYm ŽALEC, 31. oktober. - V sklopu meseca požarne varnosti je Gasilska zveza Žalec na industrijskem kompleksu Juteks na Ložnici pri Žalcu izvedla osrednjo gasilsko vajo. Pri tem so uporabili vso razpoložljivo gasilsko tehniko, 1:1 jo imajo gasilska društva v Gasilski zvezi Žalec. Sodelovalo je 250 gasilcev iz 34 gasilskih oruštev. ŽALEC, 3. november - V Savinjski dolini pridelujejo sladkorno peso že tretje leto. V družbenem in zasebnem sektorju Je bilo letos s sladkorno peso zasejanih nekaj več kot 100 hektarov zemljišč, od tega okoli 70 hektarov na zemljišču Hmezada Kmetijstvo Žalec. Po pričakovanjih naj • bi pridelali okoli 50 ton sladkorne pese na hektar, vso pa bodo poslali v tovarno sladkorja Ormož. CELJE, 4. november - Ana Četkovič - Vodnik, ravnateljica VVZ Anice Černejeve, je letos prejela nagrado RS za življenjsko delo. Pod njenim vodstvom je vrtec dosegel tako visoko stopnjo, da ga danes uvrščajo med najbolj razvite vrtce _ tudi v svetovnem merilu. Ana Četkovič - Vodnik je veliko prispevala k usposabljanju delavcev v vrtcih, bogato pa je tudi njeno teoretično delo, v obliki člankov objavljeno v mnogih časopisih in revijah. CEIJE, 5. november - Urgentna medicinska služba za pomoč na terenu na v območju Celja, Šentjurja in Žalca deluje že deset let, medtem ko jo v Ljubljani, Kranju in Tolminu šele poskusno uvajajo. Nujna medicinska pomoč na terenu življenjsko ogroženim poškodovancem in bolnikom rešuje življenja, krajša čas zdravljenja in zmanjša število medicinskih komplikacij. POLZELA, 5. november - Lovska družina Polzela je praznovala 50-letnico svojega delovanja. Slovesnosti se je udeležil tudi pred- O ODSTOPU TRENERJA TONETA TISLJA Pred kratkim je pristaše žalskega ženskega rokometnega kluba presenetil odstop trenerja Toneta Tislja, ki je v bodoče sklenil trenirati moško rokometno reprezentanco Gorenje Velenje. Bruno Randl, strokovni sekretar predsedstva žalskega rokometnega kluba, je ob odstopu trenerja Tislja izjavil: “Odstop 'trenerja Toneta Tislja nas je v klubu želo presenetil, še posebej prizadete pa se počutijo igralke, ki so zaupale vanj. Počutimo se nekako izigrani. Že na zadnji tekmi, proti Krimu v Ljubljani, se je čutilo, da ni več pravega vzdušja v ekipi. Sedaj želimo seveda kar najhitreje najti Zamenjavo, vendar so kvalitetni trenerji zvečine: zasedeni, razen treh, ki pa so s službenimi obveznostmi: tako zadržani, da jih ne moremo pregovoriti k sodelovanju. Sicer se nam ponuja kar nekaj drugih trenerjev, vendar zaenkrat še nimamo pravega;: kandidata. Razmišljali smo celo o tem, da bi našli človeka znotraj kluba, vendar še to ne zdi prava rešitev. Odhod ekipe v Rusijo je: naše iskanje nekoliko zavrl, ker je z dekleti odšel tudi predsednik kluba in tehnično vodstvo. Do odločitve bomo morali priti do 23. novembra, saj se naše sodelovanje s Tonetom Tisljem takrat prekine.” Dekleta bodo verjetno dobila teden dni prosto, vse pa je odvisno od: žreba in od igre v pokalu Slovenije, kjer smo se uvrstili v polfinale. Če bo tekmoviinje zd pokal že v decembru, ne pa v januarju, potem bomo delo z novim trenerjem nadaljevali brez prekinitve. Od novega trenerja, kdor koli: že to bo, seveda pričakujemo izredno delo, saj moram poudariti, da je Tone Tiselj delal kvalitetno. Vendar pa je v njem ves čas tlela želja, da bi treniral moško ekipo in po naših ocenah je to tudi pivi razlog za odstop. Je pa: tudi res, da mu bo klub Gorenja Velenje bliže, saj živi v Velenju. Ima pa menjava trenerja sredi sezone na ekipo vedno slab vpliv in tudi navajanje na drugega trenerja nekaj časa traja. Vendar upam, da bomo te težave premostili, ker je do nadaljevanja lige Še več kot dober mesec. Nastop novega trenerja na uspešnost iger rokometašic ne bi smel vplivati. Naši cilji so letos zopet uvrstitev v enega od pokalov Evrope, smatramo, da so dekleta, tudi mlade igralke, za to dovolj zrela. Menim, da se bodo igralke tudi po tem razočaranju pobrale in bodo lahko nadaljevale ž: enako uspešnim delom.” D. S. REFERENDUM O SPREMEMBAH VOLILNEGA SISTEMA Referendumsko vprašanje Državnega sveta Republike Slovenije, s katerim se bomo 8. decembra 1996 odločali o spremembi volilnega sistema, ima po mnenju prof. dr. Ivana Kristana izreden pomen za razvoj slovenske demokracije. Slovenski vo-lilci se bomo namreč prvič lahko neposredno odločali o tako pomembnem vprašanju, kot je volilni sistem. Poleg Švice, ki je znana po svoji tradiciji referendumov, so pred leti o volilnem sistemu na referendumu odločali tudi na Irskem, v Italiji in v Novi Zelandiji. Predlog za spremembe je v državnem svetu nastajal dalj časa ter v sodelovanju s predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti. Pri predlogu državnega sveta so sodelovali kompetentni strokovnjaki s področja volilnega sistema. V njem je upoštevano tudi gradivo Slovenskega razvojnega sveta o spremembah volilnega sistema, izkušnje drugih držav in novejše smeri razvoja pri spreminjanju volilnih sistemov v svetu. Ena izmed značilnosti trendov v svetu je opuščanje skrajnih oblik volilnih sistemov, torej čistega proporcionalnega ali čistega večinskega sistema. Namen državnega sveta je torej, da bi bile s kombiniranim proporcionalno večinskim sistemom omiljene oziroma odpravljene slabosti obeh skrajnih oblik, hkrati pa ohranjene prednosti obeh sistemov. Referendumsko vprašanje Državnega sveta Republike Slovenije se bo glasilo: “Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volilec dva glasova: - s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44), - z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankarske ali nestrankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati iwyjcjii mvm odločilen za proporcionalno delitev vseh 88 mandatov.” To pomeni, da lahko volilci v državni zbor izvolijo tistega kandidata iz svojega okolja, ki ga poznajo in za katerega želijo, da zastopa njihove interese v državnem zboru, ne glede na njegovo strankarsko opredelitev, hkrati pa tudi, da volijo tisto stranko, za katero želijo, da je prisotna v državnem zboru. Po novem predlaganem volilnem sistemu naj bi vsak volilec imel dva glasova. S prvim bi v svojem volilnem okraju neposredno dokončno izvolil enega poslanca po večinskem sistemu, kar pomeni, da bi bilo v 44 volilnih okrajih dokončno izvoljenih skupno 44 poslancev. Z drugim glasom bi po proporcionalnem sistemu izvolili v volilnih enotah še 44 poslancev, in sicer z glasovanjem za liste kandidatov (strankarske in nestrankarske). Tako bi bilo izvoljenih 88 poslancev državnega zbora, 2 poslanca pa bi tako kot doslej posebej izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice. N.V. GRADIJO NOVO STAVBO POŠTE IN UPRAVNE ENOTE V Žalcu pospešeno tečejo dela na gradnji nove pošte in stavbe za potrebe Upravne enote Žalec. Obe stavbi, kjer sta pošta in UE, sta neustrezni, saj je za invalide pristop do njih nemogeč. To nevšečnost bodo veijetno pri novogradnji odpravili. Po drugi strani pa se je očitno UE odločila za lastno zgradbo, ki bo bliže avtobusni postaji in ker ni dosegla sporazuma z občino. Kaj bo občina počela s stavbo, ko jo bo izpraznila UE, se vprašujejo občani, saj bo očitno prevelika zanjo, še posebej, če upoštevamo, da se bo kmalu ustanovljenih nekaj novih občin. I. Jurhar iwyjcj4 iwyja SAMMCIM ŽALSKE ŠOLE Nad učilnice za tehnični pouk gradnijo še dve učilnici. Ni še tako dolgo, ko so v Žalcu zgradili novo šolo. Pri izvedbi so zbrali napačno streho, ki se je pokazala vse prej kot dobra. Ob vsakem manjšem deževju streha pušča, in po razredih morajo imeti podstavljene posode, učenci bi skoraj morali imeti odprte dežnike. Poleg tega pa se je izkazalo, da je šola daleč premajhna. Ko so se lotili saniranja strehe, so se tudi odločili, da bodo na vzhodni strani napravili še dva razreda in tako vsaj malo omilili prostorsko stisko. Dela na dvigu ravno potekajo. Na ta del bodo tudi dali dvokapnico in tako preprečili puščanje streh. Dela izvaja Gradbeno podjetje PLUTON iz Prebolda, računajo pa, da bodo že čez štirinajst dni pokrili novogradnjo, nadaljevali pa bodo z izdelavo strehe na preostalem delu, tako da bo celotna šola dobila dvokapnico. Izbrani projektant je za projekt te nefunkcionalne šole dobil celo občinsko nagrado, saniranje pa je sedaj prepuščeno šoli, tako da se mora ravnatelj ukvarjati tudi z gradbeniki. Tekst in foto: I. Jurhar imiu mym iwyji!Ji sednik Lovske zveze Slovenije, Franc Avberšek. Edi Šuster, eden od soustanoviteljev Lovske družine Polzela, je na slovesnosti prejel znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije, najvišje lovsko priznanje. CELJE, 6. november - Celjski svetniki so sprejeli spremembe zazidalnega načrta starega mestnega jedra. Ta predvideva prenovo blagovnice Teko, še zlasti njenega pritličja, ter obnovo kinematografa Dom, v katerem naj bi uredili tri kinodvorane. CELJE, 7. november - Odprli so nove poslovne prostore petih malih podjetij, ki so nastala iz nekdanjega skupnega podjetja Obnova Celje. To so podjetja Kamen, Keramik, Monter, Klepar in Mizar, ki so nove prostore dobila v stavbi med Vrtnarsko šolo in Bentonarno Ingrad. VELENJE, 8. november - V zbornici Glasbene šole Velenje sta minister dr. Slavko Gaber in velenjski župan Srečko Meh podpisala pogodbo o sofinanciranju glasbene šole v Mestni občini Velenje. CELJE, 13. november - Število iskalcev zaposlitve, še zlasti prve, se na Celjskem povečuje, stopnja registrirane brezposelnosti na Celjskem pa je 15-odstotna. Samo v poletnih mesecih se je na celjski borzi prijavilo več kot 600 iskalcev prve zaposlitve, na borzi pa je končalo tudi 156 stečajnikov ter 190 presežnih delavcev. Na celjskem zavodu za zaposlovanje je registriranih več kot 13.000 iskalcev zaposlitve. CELJE, 15. november - Kovinotehna Celje je svojo mrežo prodajnih mest dopolnila z novim prodajnim centrov v ljubljanskem nakupovalnem centru BTC. V njem bodo kupcem ponudili 25.000 izdelkov. Naložba je stala tri milijone mark, predsednik uprave Kovinotehne Celje, Aleš Ilc, pa je ob otvoritvi prodajnega centra podaril ljubljanski pediatrični kliniki tri milijone tolarjev. CELJE, 15. november - Banka Celje, d.d., je v petek, 15. 11. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pripravila svoj 11. redni zbor. Osrednja točka zbora je bila pripojitev Banke Noricum d.d. k Banki Celje. Banka Celje je že v poslovni politiki za leto 1996 opredelila, da si mora zagotoviti svojo prisotnost v Ljubljani, saj je s svojim poslovanjem bila vezana na komitente iz Ljubljane in njene okolice. Zato je Banka Celje v konkurenčnem boju za nakup ponudila več kot ostale banke. PLAČILNE KARTICE -PLASTIČNI DENAR Banke, hranilnice in podjetja v Sloveniji izdajajo plačilne kartice svojim komitentom za poravnavo obveznosti. Po podatkih Banke Slovenije pri nas razpolagamo z več kot 414.000 plačilnimi karticami raznih vrst. Tako je bilo v prvem polletju letošnjega leta v Sloveniji s plačilnimi karticami opravljenih skoraj 6 milijonov plačil v skupnem znesku 26 milijard tolarjev. Znesek Povprečnega plačila s plačino kartico je znašal dobrih 4.000 tolarjev. V Sloveniji je 30 vrst plačilnih kartic. Plačilne kartice lahko razdelimo v: - domače kartice, ki jih izdajajo domače banke in podjetja, ' tuje kartice, izdane v tujini za nerezidente, ■ licenčne kartice, ki jih izdajajo banke na podlagi licence. Plačilna kartica seveda ni plačilno sredstvo, ampak je plačilni instrument, ki vse bolj nadomešča uporabo čekovnih blaniketov. Poleg tega pravne možnosti izterjave pri plačilni kartici niso spome, saj ne omogočajo nakupov na več obrokov tako kot čeki. Za banke je kartica pomembna, snj v primerjavi s čeki odpravlja visoke operativne stroške poslovanja, pomemben je promet z njimi, ki ob pogodbeno določenih provizijah opredeljuje višini prihodka iz tega naslova. Poleg tega omogočajo izdajateljice kartic svojim komitentom razne ugodnosti (klubi, zavarovanja, plačilni pogoji itd.), plačila potekajo direktno v breme tekočih računov komitentov ali pa jih komitenti poravnavajo preko položnic ipd. Tudi hranilno kreditne službe lahko izdajajo plačilne kartice. Tako kot ostali izdajatelji plačilnih kartic je tudi HKS zainteresirana za večanje obsega poslovanja s plačilnimi karticami, predvsem zaradi zamenjave čekovnih blanketov s plastičnim denarjem zaradi visokih stroškov čekovnih blanketov, obdelave čekovnih blanketov in vnovčevanja. Seveda pa je kartica HKS plačilna kartica, ki služi za poravnavo obveznosti komitentov in ne za dvigovanje gotovine ali za plačevanje na odlog, kar še vedno kljub zakonodaji dopuščajo čekovni blanketi. V naslednji številki bom predstavila plačilno kartico HKS Savinjska dolina Žalec. HKS posveča posebno pozornost tudi plačilni kartici, namenjenim vsem komitentom. mag. Lilijana Ježovnik Jančič ▲ A HRAN,LN0 KREDITNA služba KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tei: 063/715-211, 715-249 vamVnovembru ponuja NAJUGODNEJŠE POGOJE varčevanja" 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,27% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (ali T-0,50% mesečno) 11,05% do 11,58% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5%) za vezane vloge nad 31 dni (0,86% do 0,90% mesečno) 12,11% do 12,33% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,94% do 0,96% mesečno) 12,65% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 0,98% mesečno 14,24% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,10% mesečno Ohranjamo tradicijo - skrbimo za razvoj nove telefonske številke v upravni enoti Žalec Zaradi preobremenjenosti dosedanje telefonske centrale si je Upravna er|ota Žalec pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije zagotovila nakup štirih novih telefonskih številk, ki jih je možno uporabljati od 18. oktobra 1996 dalje. Številke so nameščene naslednjim posameznim organizacijskim enotam znotraj Upravne enote: - oddelku za kmetijstvo in denacionalizacijo063/715-935- oddelku za okolje in prostot063/715-936- oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti tor promet in zveze v 063/715-937- oddelku za upravne notranje zadeve063/715-938Upravno enoto Žalec je še naprej mogoče poklicati tudi preko hišne centrale na številko 063/715-313, vredno pa je omeniti, da so tudi inšpekcijske službe ob preselitvi v zgradbo Juteksa dobile svojo klicno številko: 063/716-949. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV STRAH države pred tujimi naložbami Vse, kar se še najbolj zanimivega dogaja, je okrog delnice SKB banke. V četrtek, 14. 11. 1996, je uspela njena skupščina, kjer so se delničarji strinjali, da se delež tujega kapitala iz dosedanjih 30 % poveča na 49 %. S tem bo delnici tudi omogočena kotacija na tuji borzi. To se je odrazilo pri trgovanju s to delnico že naslednji dan. Dobiček banke v prvih devetih mesecih tega leta znaša 1.79 milijarde tolarjev in je realno za 100 odstotkov višji od lanskega. V člen statuta, ki govori o bančnih poslih, bodo od sedaj naprej imeli vključeno tudi posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic. Zanimivo je omeniti še to, da se je navdušenje pri nakupih privatizacijskih delnic poleglo. Najprej se je to odrazilo pri delnici Krke, saj bodo spremembe pri vpisu lastništva delnic začeli preknjiževati pri vpisu delniške družbe v sodni register. Prva skupščina delničarjev pa bo šele po novem letu. Zgodil se je tudi težko pričakovani trenutek. V sredo bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi delnice Luke Koper. Opozarja pa se na določilo statuta omenjenega podjetja, po katerem tujci lahko kupijo delnice samo ob poprejšnjem soglasju lastnika prednostnih parti-cipativnih delnic, to je v tem primeru država. Ta pa še ni določila postopka za pridobivanje tega soglasja. Marija Rančigaj SAVINJSKA BODZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo), m Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...) v Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA dd __________ŽALEC___________ Pri borznem trgovanju smo priča precejšnjemu stagniranju tečajev delnic. Na prvi pogled bi lahko rekli, da nakupi s strani tujcev niso več tako intenzivni. To pa pri domačih vlagateljih vnaša dvome, saj obstaja možnost, da v primeru, če se tujci umaknejo, raven cen pade. Tudi Banka Slovenije je napovedala možnost ukrepanja oziroma kontrole nad deviznimi prilivi v državo. Podjetja sama se hočejo s posameznimi varovalkami v statutih zavarovati pred vplivom tujih lastnikov, vendar to na daljši rok ni rešitev. Ob dejstvu, da vstopamo v Evropo, to še dodatno pomeni, da takšni in drugačni ukrepi niso aktualni. Tudi izidi volitev niso prinesli prepotrebnega optimizma, pri trgovanju. Prav gotovo bodo borzni posredniki in vlagatelji sicer od strani, pa vendar budno, spremljali dogovarjanja glede tvorbe koalicije. Osnovna šola Vere Šlander Polzela_ PRVI KORAKI V SVET RAČUNALNIŠTVA Sodobna informacijska tehnologija danes preveva ves svet. Brez računalnika si danes življenja ne zamišljamo več: nekateri ga uporabljajo kot orodje v službi, drugi za izkoriščanje prostega časa, tretji se z njim nezavedno srečujejo pri zdravniku, na pošti, banki, v gostišču in še kje. Poplava »informacijskih škatel« nas je primorala, da smo se pričeli učiti, kako spremeniti računalnik iz popolne neznanke v obvladljivo orodje. Počasi ga sprejemamo in se nanj navajamo, našim otrokom pa je samoumeven, kot so nam blizu gospodinjski aparati, televizor in kar je še podobnih tehnoloških čudežev zadnjih desetletij. Sistematično računalniško opismenjevanje otrok poteka v osnovnih šolah Slovenije že od leta 1990, ko je nekaj ljubljanskih šol pričelo s poskusnim uvajanjem projekta Petra, v katerem se učenci petih razredov učijo ob računalniku likovne vzgoje, tehničnega pouka in slovenskega jezika, del pouka pa poteka tudi v šolski knjižnici. V projekt Petra se je leta 1991 vključila tudi OŠ Polzela. Hkrati z osnovnim računalniškim opismenjevanjem je tekla informatizacija knjižnice (računalniška obdelava knjig in avtomatizirana izposoja knjig), ki se je razvijala tako intenzivno, da se lahko danes pohvalimo z nazivom Osrednja šola za računalniško opismenjevanje v knjižnici. Začetki računalniškega opismenjevanja otrok v petem razredu so dobili svoje nadaljevanje v projektu Ministrstva za šolstvo, ki je leta 1994 določilo 24 osrednjih šol, da bi vodile, razvijale in pospeševale računalniško opismenjevanje na posameznih predmetnih in strokovnih področjih (od matematike do športne vzgoje). Šole so v okviru razvojnih skupin, ki so se oblikovale okrog vsake osrednje šole, pričele z intenzivnim delom. Prvo leto je bilo namenjeno predvsem opremljanju šol s sodobnimi računalniki in drugo komunikacijsko opremo. Člani razvojnih skupin pa so se tudi izobraževali na različnih seminarjih. Le izobražen in računalniško opis- menjen učitelj je lahko vzor in pomoč učencu, ki se prvič srečuje s svetom računalništva. Sčasoma so osrednje šole pričele razvijati najrazličnejše programe izobraževanja ob računalniku, ki jih letos učitelji - praktiki predstavljajo na vseslovenskem »Kongresu računalniško opismenjevanje polovic«. Kongres RO 1/2 pomeni prelomnico v projektu, saj smo nekako na polovici poti: veliko stvari je že uresničenih, čaka nas pa še mnogo novih izzivov. KNJIŽNICA, RAČUNALNIŠKA RAZISKOVALNICA V treh letih intenzivnega ukvarjanja z informacijsko tehnologijo sva Valerija Pukl (1994) in Alja Bratuša (1995, 1996) razvili več zanimivih programov, ki omogočajo učencem sodoben pouk ob računalniku. Učenci se pri bibliopedagoških urah v knjižnici učijo uporabe lokalnega kataloga Šolska knjižnica in knjižnično-informacijskega sistema Slovenije - COBISS, spoznavajo omrežje Internet in uporabljajo mul-timedijske priročnike in t.i. žive knjige (living books). V projekt PETRA se tudi knjižničarji aktivno vključujemo. V šolskem letu 1994/95 so učenci v okviru Petre izdelovali stripe s programom Paintbrush, lani so v projektu Animirani film izdelovali risanke s programom CorelMovel. Končni izdelek projekta Animirani film je delovni učbenik za učence na temo risank in priročnik za KNJ®V/C/ OŠ Vare Šlander Polzela učitelja - knjižničarja, ki izvaja projekt Petra ali poučuje filmsko vzgojo. V projektu Petra v knjižnici se učenci v petih srečanjih s knjižničarjem (5x2 blok uri) naučijo vse o animiranem filmu. Najprej spoznavajo njegove značilnosti, zgodovino, ogledajo si več različnih vrst animiranih filmov: od risanke, lepljenke, izrezanke, senčnega filma do lutkovnega filma. Učenci ves čas samos- tojno vplivajo na potek pouka, saj je ves program oblikovan kot »učenje brez prisile«. Na vsakem srečanju izvajajo učenci vaje za pozorno poslušanje, govorjenje in opazovanje, urijo spomin in se vadijo v samostojnem odločanju. Računalnik je pri pouku samo kot orodje, s katerim sproščamo domišljijo: sprva oblikujemo z njim enostavne animacije (žogico, ki poskakuje po ekranu), kasneje pa zahtevnejše animacije z vsemi elementi, ki jih mora risanka vsebovati: različni igralci, predmeti, ozadja, zvok, posebni učinki. Končni izdelki so bili na ogled od 8. do 10. oktobra, ko so ob učnih urah z računalnikom uživali tudi starši učencev 5. razreda. Podrobneje sem knjižnico kot iz-delovalnico risank predstavila knjižničarjem študijske skupine celjske regije 04. 10., od 23. do 25. oktobra je na šoli potekal še tridnevni seminar za učitelje-knjižničarje, ki so se s programom CorelMovel učili oblikovati animacije, da bi lahko na svojih šolah preizkusili in uvedli projekt Petra-Animirani film. DELA SLIKARSKO - Podčetrtek in njegovo okolico. KIPARSKE DELAVNICE V razstavnem salonu zdravrltšča izhajajo, šolah in študijskih usme- Rogaška Slatina so 8. novembra ritvah, zato so zelo raznolika tudi odprli likovno razstavo Slikarsko-ki- dela. Tako je nastal pester oris parska delavnica Limita iz Štor. poletnega Podčetrtka ter skupne Razstavljena dela so nastala na ustvarjalne vneme. Poleg del, ki so poletni slikarsko-kiparski delavnici v j>h ustvarili umetniki v sklopu Podčetrtku, ki sta jo organizirala kolonije, si je moč na razstavi predstavnik podjetja Limit Štore ogledati tudi dela nekaterih gostov Mihajlo Lišanin in Vida Varga iz ^ Slovenije, Hrvaške in Velike ljubljanskega podjetja Vitez A. Ko- Britanije. lonije so se udeležili slikarji in kiparji Razstava bo na ogled še do 15. iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki so decembra 1996. vsak na svoj način upodabljali trg_______________________ D. S. Alja Bratuša, vodja osrednje šole VELENJE - Pred dnevi se je vrnila v domovino delegacija DBS Društva barmanov Slovenije, ki se je v Toki-ju na Japonskem udeležila 45. kongresa IBA International Barman Association. V okviru kongresa so barmani imeli tudi tekmovanje v štirih kategorijah, in sicer PRE DINNER, AFTER D1NNER in LONG DRINK. Ženske pa so tekmovale v INTERNATIONAL BAR LADI ES COCTAIL COMPETITION. Tekmovalci iz Slovenije so bili zelo uspešni, saj so kot ekipa zasedli odlično sedmo mesto, saj so vse eldpc imele enako število točk in je mesto zato bilo določeno po abecednem redu. To pomeni, da naši barmani sodijo v sam svetovni vrh, kar so na tekmovanju v posamezni konkurenci tudi dokazali. V konkurenci AFTER DINNER je Velenjčan Mitja Acman zasedel odlično drugo mesto, nekdanja svetovna prvakinja Anica Oblak pa odlično četrto mesto, ki ji je zopet bilo določeno po abecednem zaporedju; škoda, da nima priimka na A ali B, saj bi bila tako gotovo uvrščena višje. Anica je nastopila s coctailom, ki ga je imenovala POLKA, da zveni bolj slovensko in ima tudi zeleno barvo, kar je storila namenoma, da slovensko zeleno barvo promovira tudi na svetovnem srečanju. Ko smo jo obiskali in ji za uspeh čestitali, ni našla besed o lepotah dežele vzhajajočega sonca in je o njej govorila le v superlativih. I. J. MARTINOVO JE POSEBEN PRAZNIK Sveti Martin je Slovencem dobro znan. Rodil se je v Sabariji, današnjem Szombatelyu na Ogrskem, blizu današnje meje z Avstrijo. Izhajal je iz vojaške družine in tudi sam je bil nekaj časa v vojaški službi. Po nekaj letih vojaščine ga je v Portier-su škof Hilarij posvetil v duhovnika. Odpravil se je domov in Poskušal spreobrniti svoje starše, vendar je naletel na velik odpor. Umakniti se je moral v puščavo. Škof ga je poklical nazaj v Portiers, kjer je kmalu ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. Sveti Martin velja za usmiljenega vojaka, saj z mečem reže Plašč, da bi ga polovico dal golemu vojaku. Takšen je upodobljen na mnogih slikah. Pogosto je upodobljen tudi z gosjo, saj pripoveduje druga legenda, da se je skril med gosi, ko so ga iskali s sporočilom, da je Postal škof. Z gaganjem so ga gosi izdale. V Sloveniji mu je posvečenih 115 farnih in 21 podružničnih perkva. Po statističnih podatkih Je pri nas kar 13 tisoč njegovih soimenjakov. Njemu pripisujejo spreminjanje mošta v vino, saj ta sprememba v tem času tudi resnično poteka. Hkrati je to zahvalni praznik katoliške cer-^e, podaljšan s pojedino pečene gosi. Ponekod ta dan velja tudi kot “jesenski pust” pred adventnim postnim časom. Nekaj korenin Martinovega iz-vira še iz poganskih časov, ko 50 se tega dne vinogradniki in Pastirji zahvaljevali za dobro letino. Y slovenski Istri so včasih v začetku listopada pekli pogačo 7 semenačo v zahvalo Bogu, ker Je omogočil, da so vso žito spravili spravili pod streho. Pojedina ob spravilu pridelkov je kot star običaj znana tudi v Motniku. V Halozah praznujejo Martinove “domladke”, kot jim pravijo. Posebne svečanosti so v vinorodnih krajih. V Beli Krajini se mize šibijo od dobrot. Martinovanje je skratka razširjeno skoraj po vsej Sloveniji. Na Štajerskem se je ta dan uveljavil kot dan poravnave najemnin in drugih obveznosti, nastalih med letom. V Slovenskih goricah so se zbirali v gostilnah premožni kmetje, da so jim kočarji poravnali račune za letno pašo. Po poravnavi je sledila gostija. Pogosto so ves pobrani denar takoj zapravili. Uživanju in veselju se tega dne niso odpovedali. Pastirji so se tega dne veselili zato, ker je bilo konec paše. Podobne običaje poznajo tudi v Avstriji, Nemčiji in Skandinaviji, kjer je Martinova gos obvezna. Posebno lepo znajo Avstrijci za ta dan s kmečkimi pridelki okrasiti farne cerkve. /. J. PUBLIKACIJE zgodovinskega ARHIVA V CELJU Spoznajte tradicijo podjetništva na Celjskem, ki ima korenine že v 19- stoletju, iz knjige mag. Milka Mikole: Stara industrijska podjetja 11 a Celjskem (izčrpna vsebina, številne priloge, stare fotografije). Cena le 1500,00 SIT. V kompletu s knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951 (zopet zelo aktualna tema), boste za obe Higi plačali le 2.025,00 SIT. knjigi lahko kupite osebno v Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, ali pa ju naročite po pošti. Na Šlandrovem trgu, kjer domuje pekarna mlinsko predelovalnega podjetja KLASJE, je pred dnevi dobila novo preobleko in nov spodnji del. Žalčani so veseli lepega videza. -nko POLICISTI PP CELJE RAZISKALI ROPA, STORJENA 27. OKTOBRA IN 3. NOVEMBRA 27. oktobra in 3. novembra letos sta se na Celjskem zgodila dva ropa, za katera so policisti izvedeli naknadno. V zvezi z obema dejanjema so policisti PP Celje že prišli na sled osumljenim, ki bodo ovadeni tožilstvu. Med raziskavo ropov so policisti ugotovili naslednje. Žrtev obeh ropov, 34-letnega Branka J. iz Celja, ki se je pred kratkim vrnil z začasnega dela v tujini (ob vrnitvi je pripelajl s sabo tudi osebni avtomobil Opel Ascona in prinesel nekaj prihrankov), sta 27.10.1996 okoli 11.00 ure na njegovem domu obiskala znanca, 22-letni Aleš K. in enako star Damir G. iz Celja in ga povabila na ogled hiše na Hudinji v Celju. Vsak s svojim vozilom so se odpeljali proti Hudinji in zapeljali v gozd na osamljen kraj. Ko so izstopih iz vozil, je Aleš Branka nenadoma nekajkrat udaril in zahteval, da jima mora dati svoj avtomobil ter mu zagrozil, da ga bosta, če jima avta ne izroči, ubila. Po teh grožnjah sta od Branka zahtevala, da se mora s svojim vozilom peljati med njunima voziloma do Celja, kjer bodo napisali pogodbo. Zaradi ustrahovanja se je Branko njunih navodil držal. Odpeljali so se v Celje, kjer so jih pričakali 17-letni D.D., 22-letni Anton M. in 22-letna Vinka D., vsi doma iz Celja. Branko je moral na njihovo zahtevo iz vozila pobrati vse svoje stvari. Vinka pa je v tem času napisala kupoprodajno pogodbo o prodaji vozila. Ker se Branko ni strinjal, da bi dal avto zastonj in pogodbe ni hotel podpisati, sta Davorin in Anton izvlekla pištoli in mu zagrozila, tako da je pogodbo podpisal. Po podpisu so mu vzeli ključe vozila in ga “nagnali”. Roparji so se z Brankom ponovno srečah čez teden dni. Od njega so tokrat zahtevali, da jim izroči še svoje prihranke. Ko jim je odgovoril, da nima denarja, ga je Davorin z močnim udarcem v obraz podrl na tla, nakar so zbežali. Zaradi strahu in groženj Branka ropa policiji ni prijavil. Ko je bil 5.11.1996 legitimiran, in ko ga je eden izmed policistov vprašal, od kod ima vidne poškodbe po obrazu, je Branko povedal, kaj se mu je pravzaprav zgodilo. Osumljeni, ki so imeli zaradi svojega početja s policijo že večkrat opravka in so bili kmalu prijeti, se nikakor niso mogli spomniti, da bi koga oropali in da bi imeli v posesti oškodovančevo vozilo. To je bilo kmalu po njihovem prijetju najdeno. Vozilo je bilo skrito na skednju v okolici Celja. Policisti so ugotovili, da so pištoli, ki so bile uporabljene za grožnjo “le” t. i. plašilni pištoli, ki kljub temu dajejo videz pravih pištol. Na podlagi zbranih obvestil in dokazov bodo policisti iz Celja vse osumljene ovadili pristojnemu tožilcu. SIMONU V SPOMIN! Novemberska sobota, sobota kot vsaka sobota, a vendar za vse nas, ki smo te poznali, dan, za katerega si želimo, da ga ne bi bilo nikoli. V tišini sobotne noči je za vedno ugasnilo tvoje mlado življenje. Še eno - v nizu tisočerih mladih življenj, ki jih je vzela cesta. Malomarnost človeka in kanček nepazljivosti je bilo dovolj, da je ugasnilo tvoje mlado življenje. Nikoli Več ne bomo videli tvojega vedrega obraza, nikoli več slišali tvojih besed. Bil si nasmejan, poln načrtov, ki jih ne boš nikoli uresničil. Skupaj smo se igrali, spoznavali prve črke, stopli na pot odraslosti - zato še toliko bolj boli, da te ne bo več med nami. Vsaka smrt je boleča, če umre mlad človek - je bolečina še večja. Dan za dnem se sprašujem, zakaj je usoda tako kruta, neizprosna. Tvoja priljubljenost je dokaz, da te je velika množica ljudi, s solzami v očeh, pospremila na tvojo zadnjo pot - pot iz katere ni_ vrnitve. Čez leto dni bomo praznovali obletnico valete. Vsi bomo tam - le tvoje mesto bo prazno. V srca tvojih ljubečih staršev, sester, sorodnikov, znancev in nas tvojih prijateljev je tvoja smrt zarezala globoke rane - rane, ki jih tudi čas ne bo zacelil. Ko bi te lahko naše solze obudile.... ALENKA TURNŠEK KULTURNO ZABAVNI GALA VEČER V PETROVČAH Bistro Amadeus iz Petrovč je v soboto, 16. novembra, v preurejeni dvorani v Petrovčah priredil velik kultumo-zabavni gala večer. V kulturnem delu programa so sodelovali pisatelj Ivan Karlovšek, ki je pred dvema letoma s svojim romanom kandidiral za najboljši roman leta, celjska plesna skupina Akt ter ljubljanska vokalna skupina Kvarta - skupina štirih deklet, ki je dvorano navdušila s petjem narodnih in jazzovskih pesmi. Za zabavo je poskrbel plesni orkester Žabe, ki je v Petrovčah nastopal tokrat prvič in upamo, da ne zadnjič. Poskrbljeno je bilo za bogat večer s kulinaričnimi dobrotami, šampanjcem in cocktailom. Organizator prireditve Mitja Brvar je dejal: “Kot aktivni član kulturnega društva sem s to prireditvijo želel širši javnosti prikazati, da se v Petrovčah dogaja dosti kulturnih stvari, obenem pa izrabiti priložnost za predstavitev novourejene kulturne dvorane v Petrovčah. Ta prireditev naj bi bila tudi dokaz nove veje prireditev, kjer gledalci dobijo kulturo in zabavo hkrati. Pri nas je tako: imamo kulturni program ali veselico. Jaz pa sem želel združiti oboje, kar je za nas vsekakor nekaj novega. Upam, da bo ljudem všeč.” Mitja Brvar se zavzema za novo “vejo” kulture. S sobotnim večerom bi na nek način rad dal vzgled in se obenem predstavil širši množici. Večer je bil v vseh pogledih popoln. Želimo si lahko le, da bi bilo takšnih kulturno zabavnih večerov, ki bi ljudi razvedrili, zbližali in kulturno prosvetlili, še več! A. T. ZAKAJ BI POZIMI ČAKALI V DOLGIH VRSTAH, ČE LAHKO ŽE SEDAJ OBUJETE SVOJ AVTO V AVTOPLAŠČE SEMPERIT MATADOR tgtnuivjL.aF j MARANGONI M TER ŠTIRI VRSTE OBNOVLJENIH GUM Srečko TKAVC s.p. Pneumatic center TEL.: (063) 831-237 LESARSKA CESTA 43 • 3331 NAZARJE SLOVENIJA KRUTA STVARNOST IN NEŽNA NOTRANJOST V petek, 15. novembra, so v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Terezije Bastelj. Na odprtju razstave sta sodelovala Savinjski oktet pod umetniškim vodstvom Milana Lesjaka ter umetnostna kritičarka Marlen Premšak Sever. Terezija Bastelj se je rodila 10. oktobra 1960 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Po diplomi je nekaj časa poučevala likovni pouk, leta 1993 pa je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Danes živi in ustvarja v Gornjem Gradu kot svobodna kulturna ustvarjalka. Od leta 1990 do danes je razstavljala na štirinajstih samostojnih in trinajstih skupinskih razstavah. Leta 1995 je prejela prvo nagrado Extempore Šaleška dolina 95, letos pa drugo nagrado Extempore Šaleška dolina 96. Umetnostna kritičarka Marlen Premšak Sever je poudarila, da sta za Terezijo Bastelj še posebej značilna izjemna občutljivost ter emotivno odzivanje na podobe časa in kraja. Slikarka v nizu svojih velikih platen gradi nekakšno epopejo človeške, ženske, a hkrati univerzalne razklanosti in bolečine, nezadostnosti in iskanja morebitnega izhoda. Podobe Terezije Bastelj so presunljive in tragične, a tudi polne energije. Njeno slikarstvo izraža dvojnost krute stvarnosti in nežne notranjosti, silovitosti potez in viharnih kompozicij ter intimnih detajlov. Njeno delo je neposredno, zgovorno, presunljivo, a s številnimi podtoni, izmikanji, intimnimi podoživljanji, znakovnimi simboli kot seizmograf slikarkine podzavesti. Slikarka sama pravi, da ob začetku slikanja nikoli ne ve, kakšna bo končna podoba, vodijo jo notranji vzgibi, ki se jim spričo odličnega slikarskega znanja lahko prepušča. Razstava bo na ogled do 5. decembra. TALIJA M. Pogovor z Jožetom Mehom, predsednikom KS Vrbje Jože Meh je pred tremi leti postal predsednik Krajevne skupnosti Vrbje. Aktiven je že od svojega petnajstega leta, zlasti v mladinski organizaciji v Vrbju, ki je bila v tistem času ena najmočnejših mladinskih organizacij v Sloveniji. Jože Meh je po poklicu trgovski poslovodja, službuje pa v Hmezadovi Tovarni krmil. Jože Meh, predsednik KS Vrbje “Člani mladinske organizacije smo bili zelo aktivni. Razmišljali smo o razvoju kraja, ki je že nekaj let stagniral, končno pa se je leta 1979 oblikovala želja m enotna zahteva krajanov, da Vrbje postane samostojna krajevna skupnost. 1. januarja 1980 je Vrbje po uspelem referendu-11111 postalo najmlajša krajevna skupnost v okviru občine Žalec. Ta prej ni imela veliko posluha na razvoj Vrbja, zato smo se odločili, da sami nekaj storimo v tej smeri. Leta 1982 smo v Vrbju praznovali občinski praznik. Takrat sta bila zgrajena nov kulturni dom in trgovina (1983. leta), asfaltirane so bile vse ceste v Vrbju, narejena je bila javna razsvetljava, obnovili smo gasil- sk' dom, na mestu nekdanje občinske deponije odpadkov bcralita Žalec smo uredili novo rokometno in nogometno igri-^e- Tam smo uredili tudi garderobo za športnike. Pouda-r’tj pa moram, da vseh teh Pridobitev ne bi bilo, če ne bi velik delež prispevali tudi krajani sami; v obliki izglasovanega samoprispevka in veliko udarniškega dela. Seveda pa nam je pomoč nudila tudi takratna družbeno-politična skupnost.” in amaterski igralec “Kakšni so načrti novega vodstva krajevne skupnosti Vrbje?” “Pred tremi leti smo ponovno pričeli z aktivnostmi za razvoj Vrbja. Z novimi volitvami smo dobili nov svet krajevne skupnosti. Ta je nadomestil prej prevelikega enajstčlanskega, ki je bil pogosto nesklepčen. Nov svet šteje sedem članov ter predsednika, ki je bil direktno izvoljen s strani krajanov Vrbja. Svet se ukvarja predvsem z gradnjo kanalizacije, ki bo v več fazah potekala naslednji pet let in je trenutno naša primarna naloga.” “Koliko sredstev boste vložili v gradnjo kanalizacije?” “Ta projekt je vreden 150 milijonov tolarjev. Z Občino Žalec in z občinskim svetom smo uspeli skleniti pogodbo, po kateri bo Občina Žalec vsako leto v občinskem proračunu prispevala 20 milijonov tolarjev za izgradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti Vrbje. Poleg tega so krajani tudi sami prispevali po 2.400 DEM na priključek za primarni vod. Ker je to velik projekt, ne moremo še posebej investirati v nič drugega, niti v asfaltiranje že načetih cest, niti v pločnike, ki bi bili za varnost pešcev nujno potrebni. Mislim, da smo edina krajevna skupnost v občini Žalec, ki nima pločnika. Kljub temu smo se odločili, da zaenkrat ne bomo vlagali v to, pač pa bomo v prihodnjih petih letih vzporedno s kanalizacijo delali na novo še ceste in pločnik. V 150 milijonih tolarjev, namenjenih za kanalizacijo, je namreč všteta tudi nova asfaltna prevleka, predviden je pločnik ter nova javna razsvetljava in vodovod. Tako bomo hkrati postorili vse, kar je treba narediti pod zemljo.” “Kdaj se bo v Vrbju pričela gradnja plinovoda? Ali so krajani zainteresirani zanj?” “Plinovod bomo pričeli graditi spomladi leta 1997 in ga bomo delali hkrati s kanalizacijo. Posebnega zanimanja za plinovod med krajani Vrbja ni, saj se je večina krajanov usmerila iz trdih goriv na kurjavo z oljem, kar je precejšnja investicija. Dokler to ne bo dotrajalo, se bodo naši krajani ogrevali z oljem, nato pa se bodo odločali med ogrevanjem na plin ali olje.” “Ali ste kabelsko televizijo že napeljali in ali se je pri tem pojavilo kaj podobnih problemov kot v Žalcu, ko vsa gospodinjstva niso dobila priključkov za kabelsko televizijo?” Od leta 1965 je vas Vrbje spadala v KS Žalec. Skozi desetletja se podoba Vrbja ni skoraj nič spremenila. Leta 1973 je bil v Vrbju ustanovljen vaški odbor SZDL, ki je krajanom omogočil spoznavanje s problemi Vrbja. Rojevala se je želja po ustanovitvi lastne krajevne skupnosti. 11. novembra 1979 so krajani Vrbja na referendumu skoraj 100-odstotno izglasovali ustanovitev svoje krajevne skupnosti. _______________________ “Kabelsko televizijo smo že napeljali, nanjo pa se je priključilo okoli 95 odstotkov krajanov Vrbja. Tudi tistim, ki se za priključitev na kabelsko televizijo niso odločili, smo kabel napeljali do hiše, tako da se bodo lahko kasneje odločili za priključitev. Posebnih problemov pri tem nismo imeli, razen pri eni hiši, do katere kabel ni bil napeljan. Sam se trudim ta problem čimprej rešiti. Tudi s telefoni je Vrbje pokrito približno 95-odstotno, tako EVVUI da ima telefon skoraj vsako gospodinjstvo v našem kraju.” “Ali bi krajevno skupnost Vrbje opisali kot predvsem kmetijsko območje?” “Industrije res nimamo, le Hmezad ima v Vrbju svoje obrate. Poleg tega deluje v Vrbju nekaj obrtnikov, ostali krajani pa se večinoma vozijo na delo v Celje ali Žalec. Imamo petnajst do dvajset kmetov, vendar med njimi ni nobenega izrazito velikega kmeta. t Mislim, da je minil tisti čas, ko so se ljudje selili iz vasi v mesta, saj vlada pri nas precejšnje povpraševanje po zazidljivih parcelah. Teh imamo na voljo le še kakšnih pet. Ne bojimo se, da bi se število krajanov Vrbja manjšalo, pač pa mislimo, da bi se, če bi imeli na voljo več parcel, celo povečalo.” “Ali bi glede na vse našteto lahko svojo krajevno skupnost označili za dobro razvito?” “Lahko bi rekel, da smo kar dobro razviti, v naslednjih letih pa bomo skušali še nadomestiti tisto, česar nismo dosegli v preteklih letih.” “Prenavljate kapelico, ki naj bi tudi pripomogla k lepšemu izgledu kraja.” “Obnovitev kapele je izključno stvar krajevne skupnosti Vrbje; pri tem nam nista pomagala niti Občina niti cerkev, le krajani s svojim prispevkom in Krajevna skupnost. Upam pa, da nam bo tudi Občina priskočila na pomoč, da bomo lahko dela končali, saj gre pri tej kapelici tudi za varstvo naravne in kulturne dediščine. Lani smo kapelo, ki je stara okrog 200 let, spodrezali in jo dvignili za 70 centimetrov. Z leti, ko se je asfaltirala cesta, se je cesta namreč dvigovala, kapela pa je ostala kakšnega pol metra pod nivojem ceste. Zaradi tega se je vsa voda izlivala s ceste h kapeli, kateri je pričel odpadati omet. Zato smo se odločili kapelo spodrezati, jo dvigniti, izolirati in napraviti temelje. Vse to smo napravili v lanskem letu. Letos smo na kapeli opravili vsa zidarska dela, tako da je kapela pripravljena za restavratorska dela, torej za obnovo fresk. Kapelo obnavljamo po nasvetih Zavoda za spomeniško varstvo. V naslednjem letu bomo kapelo poslikali tako, kot je bila poslikana prej. V načrtu imamo vse spomenike na 'otoku’ združiti v en spomenik in urediti zelenico, kar bo še prispevalo k lepšemu izgledu kraja. Ta ’otok’ nas prav nič ne moti pri gradnji kanalizacije in polaganju plinovoda, zato ga želimo ohraniti ter lepo urediti za naše krajane in obiskovalce našega kraja.” “Omenili ste, da ste bili kar nekaj let zapostavljeni glede investicij s strani Občine Žalec. Kakšno je vaše mnenje o težnjah po razdelitvi občine Žalec na več občin?” “Zapostavljenost smo čutili v obdobju pred letom 1980, ko še nismo bili samostojna krajevna skupnost. Po letu 1980 pa se je marsikaj spremenilo, seveda na bolje. Glede razdelitve občine Žalec na več občin pa razdelitev podpiram in želim novim občinam uspešen razvoj. Vendar pa bodo zadnjo besedo le imeli krajani in njihova volja je enkrat že bila izražena. O delu žalskega občinskega sveta pa menim, da je preveč strankarsko usmerjen. Vesel sem, da je Vrbje iz občinskega proračuna dobilo sredstva za gradnjo kanalizacije. Tako je naša krajevna skupnost dobila potrebna sredstva za svoj razvoj.” “Kako letošnje volitve vplivajo na življenje v Vrbju in kako vi ocenjujete letošnjo volilno kampanjo, ki je bila bolj kot prejšnje predstavljena v medijih?” “Razni plakati in mediji naredijo svoje, tako da je volilno kampanjo čutiti tudi v Vrbju, vendar se krajani zaradi volitev ne vznemirjajo preveč. Pričakujemo približno 60-odstolno udeležbo na volitvah, tako kot je bilo na lokalnih volitvah. Prav je, da je volilna kampanja strank in kandidatov predsta- vljena v medijih, saj lahko tako bolje prikažejo in povedo, za kaj se zavzemajo. Volilci lahko tako izvedo čimveč o kandidatih, strankah in njihovih programih ter se na podlagi tega tudi lažje odločijo.” “Vrniva se k vaši krajevni skupnosti, ki 11. novembra praznuje svoj praznik. Kakšno praznovanje ste pripravili letos?” “Navadno praznujemo naš krajevni praznik tako, da se praznovanje izteče na Martinovo nedeljo. Letos smo morali praznovanje prestaviti za teden dni, saj so na Martinovo nedeljo potekale volitve. V našem kraju je volitvam in praznovanju namenjena ista dvorana, tako da obojega ne bi mogli pripraviti na isti dan. Ob krajevnem prazniku smo pripravili bogat program prireditev. Športno društvo je priredilo tekmovanje v namiznem tenisu. Skupina upokojencev je pripravila razstavo ročnih del. Pripravili smo srečanje starejših krajanov s kulturnim programom, v katerem je nastopil dramski igralec Evgen Car s komedijo Poredošov Janoš. Gasilsko društvo Vrbje je prikazalo gasilske vaje. Pripravili smo tudi zbor krajanov ter slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti Vrbje s podelitvijo plaket in priznanj. Praznovanje se je zaključilo v soboto, 16. novembra, z veselim martinovanjem, ki ga je letos organiziralo gasilsko društvo Vrbje.” “Kakšno je sicer družabno in kulturno življenje v Vrbju?” “Aktivnih je več društev: gasilsko društvo, kulturno dru- štvo in športno društvo, poleg tega pa še skupina upokojencev, ki delujejo v okviru žalskega društva upokojencev. Športno društvo je precej aktivno, saj njegovi člani vsako soboto pripravijo namizni tenis in šah, v telovadnici pa imajo rekreacijo. Gasilsko društvo deluje v zadnjih dveh letih pod novim vodstvom, ki je aktivnejše od prejšnjega. Predlani so nabavili nov gasilski avtomobil, za katerega je krajevna skupnost Vrbje iz sredstev krajevnega samoprispevka prispevala okrog 1,5 milijona tolarjev. Zaradi tega bo ta avto na razpolago ne samo gasilcem, ampak tudi drugim krajanom, kadar se odpravijo na organiziran izlet in potrebujejo prevoz. Gasilsko društvo je nabavilo tudi intervencijsko prikolico. Lani je gasilsko društvo praznovalo 65-letnico svojega obstoja. Njegovi člani se udeležujejo gasilskih tekmovanj, v roku treh ali štirih let pa načrtujejo temeljito obnovo gasilskega doma. Preverili bodo, ali je možno gasilski dom dvigniti za eno nadstropje, da bi tam uredili večjo sejno sobo, kjer bi se tudi mladi lahko srečevali. Kulturno društvo, katerega član sem tudi sam, bo v letu 1997 praznovalo 20-letnico svojega obstoja. Ob tem že pripravljamo gledališko predstavo, katere premiero naj bi odigrali ob praznovanju visokega jubileja našega kulturnega društva. Gledališko predstavo bomo pripravili na zelo visoki ravni, saj jo bo režiral poklicni režiser, sodeloval pa bo tudi poklicni kostumograf. Vsi ostali, ki bodo sodelovali pri predstavi, bodo sodelovali na čisto prostovoljni ravni brez kakršnega koli plačila. Plakati in gledališki listi ter vse ostalo, kar je potrebno pri gledališki predstavi, je izdelano na visoki ravni, kakor da gre za profesionalno gledališče. Naša najodmevnejša predstava do sedaj so bili Butalci, s katero smo imeli okoli 80 ponovitev in smo jo igrali tudi po trikrat na dan. Naše gledališče pripravi novo predstavo vsaki dve leti, saj menimo, da ni smiselno eno predstavo igrati samo eno sezono, ki traja le kakšnih šest mesecev, na vsako predstavo pa je vezanih precej stroškov. Z vsako predstavo napravimo približno petdeset ponovitev v občini in po Sloveniji, kjer imamo precej prijateljskih stikov z drugimi kulturnimi društvi. Mislim, da je takšno število Med pomembne osebnosti, ki izhajajo iz Vrbja, lahko štejemo leta 1927 rojenega pisatelja Daneta Debiča, katerega roman Brez Milosti je bil nagrajen na jubilejnem natečaju DŽS, roman Stekleni metulj s Prežihovo nagrado, Balada o modri svetlobi pa s Kajuhovo nagrado. Vrbje imenuje za svoj domači kraj tudi akademski slikar Veljko Toman, sicer rojen v Splitu leta 1994. Med slovenskimi restavratorji je znan kot specialist, ki je dosegel vidne uspehe s svojo strokovnostjo in delom, bodisi pri reševanju antičnih mozaikov, fresk, starih slik in drugega. ponovitev predstav za amatersko gledališče velik uspeh, še sploh, ker je za to potrebno dobiti dopuste, kjer smo zaposleni, vse pa opravljamo brez plačila. Nekatere predstave prodamo tudi drugim gledališčem, ki se zanje zanimajo, tako da nekako uspemo pokriti stroške, ki jih imamo s pripravo predstav. Seveda nam znatno pomaga tudi Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, brez katere bi težko zmogli pokriti vse stroške.” “Je med mladimi v Vrbju dovolj zanimanja za gledališče?” “Prejšnja leta ni bilo velikega zanimanja, letos pa je navdušenje nad gledališčem med mladimi naraslo. Tako pripravljajo predstavo Figule Fagule, katere premiera naj bi bila v letošnjem decembru. Pomagali jim bomo, da bodo z gledališko predstavo lahko gostovali po osnovnih šolah, saj je za igralce pomembno, da čimveč igrajo in se tako srečajo s čimvečjim delom občinstva.” “Mladi iz Vrbja se menda pritožujejo, da nimajo svojega prostora, kjer bi se lahko združevali. ” “Možno je, da je prišlo v preteklih letih, ko še nisem bil predsednik KS, do kakšnega razgrajanja, zaradi česar so mladi izgubili svoje prostore. Vrata so zdaj mladim odprta v krajevnem domu, gasilskem društvu in na športnem igrišču, le da morajo spoštovati določen red in disciplino. Mladi morajo biti enotni, zainteresirani in organizirani, pa bodo brez kakršnih koli problemov dobili svojo mladinsko sobo. Mladi se trenutno najbolj združujejo v gledališču in v gasilskem društvu, če pa bi se hoteli sestajati tudi v kulturnem domu, za to ni nobenih ovir.” NATAŠA VERK tridnevno Turistično društvo Laško ter Martinovanje je bilo obenem Odbor za obujanje, ohranjanje in tudi priložnost za že 13. prikaz j prikazovanje starih šeg in de- starih ljudskih šeg in delovnih lovnih opravil pri Zvezi kulturnih opravil v občini Laško, pričelo organizacij Občine Laško sta pa se je 8. novembra v prostorih priredila tridnevno prireditev Laškega dvorca s predavanjem Martinovo v Laškem, ki je po- dr. Jožeta Mačka o bogati vi- tekala od 8. do 10. novembra. nogradniški preteklosti Laškega z Organizatorji so podali več okolico. Za Martinovo soboto je razlogov za oživitev tradicional- bil v Kulturnem centru pripra- nega praznika, ki ga v laški fari, vljen večer slovenskih ljudskih katere zavetnik je sv. Martin. pesmi, napitnic m zdravic, na Praznujejo že vsaj 900 let. Poleg Martinovo nedeljo pa so bile že tega, da je sv. Martin že od zjutraj postavljene stojnice za davnine zavetnik tega kraja, ene Martinov sejem. Osrednji do- najstarejših slovenskih prafar in godek martinovanja je bila pra- tudi sedanje nadžupnije, je imelo ^icna sveta maša v nadžupnijski Laško kot trg v svojih privilegijih cerkvi, s katero je mariborski Opisano pravico do tržnega dne, škof dr. Jože Smej ob 1600-letniei do Martinovega sejma. Potrdilno smrti svetnika vpeljal cerkveno Pismo je ob turškem vpadu na leto sv. Martina. Na trgu so pekli Murjevo leta 1486 zgorelo, zato kostanj, ki ga je bilo mogoče jim je celjski grof Friderik leta poplakniti z moštom, na ogled 1490 to pravico obnovil. Nadalje pa so bili prikazi prenekatere velja omeniti, da je bila laška tradicionalne obrti. V bogatem "kolka še pred 100 leti vino- kulturnem programu tridnevnega gradniška, saj je bila vsaj polovica martinovanja so med drugim zemlje posajena z vinsko trto. sodelovali pevci iz Smiklavža, Podatek iz leta 1567 omenja, da Šentruperta m Rečice, Potočmk- !ie bilo v laškem gospostvu, ki je "v' pevci, levški fantje, lioben- ; obsegalo sedanji občini Laško in dolske pevke, folklorni skupini iz Radeče, kar 1344 manjših vi- Rečice in Marija Gradca, mešam nogradnikov, zemljiškemu' gospo- Pevski zbf ||»|f 80*a ,:a du pa so morali oddajati od 8 pihala Laško tci številni drugi do 30 veder vina vsak. Vi- kulturni delavci, aogradniški značaj laške okolice je ob prelomu stoletja končala Urina uš. ____________DOMINIKA SAMBOLIC ABONMA CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA Celjski godalni orkester je za koncertno sezono 1996/97 pripravil ■ibonma, v katerem naj bi se zvrstilo pet koncertov. Prvi koncert je bil 12. novembra v Narodnem domu, naslednji pa bo prav tako v Narodnem domu, 26. decembra, ko bo orkester pod vodstvom dirigenta Nenada Firsta v spremljavi solistov sopranistke Andreje Zakonjšek in tenorista Vinka Paiča izvajal dela C. M. Ziehrerja, F. Lebarja in J. Straussa. Tretji abonmajski koncert bo 11. marca Prihodnje leto prav tako v Narodnem domu, orkester pa bo skupaj s solistoma interpretiral dela N. Firsta, G. Bottesinija in L. Janačka. Predzadnji koncert se bo odvijal 22. aprila 1997 v Opatijski cerkvi, ko se bo orkester skupaj s solistkama lotil del G- B. Pergolesija. Abonmajska sezona se bo zaključila s koncertom v Pokrajinskem Muzeju, 10. junija 1997, ko se bo orkester predstavil z deli G. Torellija, L. Boccherinija in W. A. Mozarta. Abonma lahko vpišete vsak delavnik dopoldan v tajništvu Zveze kulturnih organizacij Celje na Gregorčičevi 6 v Celju, cena abonmaja LPg_je 3500 tolarjev._ ______________________ V CELJU RAZSTAVA GORANA TRBULJKA v Galeriji sodobne umetnosti Celje so 7. novembra odprli razstavo likovnih del Gorana Trbuljaka. Na razstavi : je predstavljen izbor iz del, ki jih je avtor ustvaril v letih 1971-96. Zbrana so v sklope Zaostala dela, Omejena dela in Napredna dela. Spremno besedo na otvoritvi razstave je imela Branka Stipančič. Razstava, ki je bila Pripravljena v sodelovanju z Muzejem savremene umetnosti iz Zagreba, pa bo na ; ogled še : do 8. decembra 1996. KONCERT TOLKAL Zavod za kulturne prireditve Celje je v sredo, 6. novembra, v koncertni dvorani Glasbene šole Celje pripravil koncert Amy Lynn Barber na tolkalih. Amy Lynn Barber, tolkalistka iz Združenih držav Amerike, je v rodnem Westfieldu, Massachusetts, na Hartt School of Musič doktorirala iz tolkal in glasbene zgodovine. Študirala je na bostonski univerzi. Tolkala je študirala pri profesorjih Leighu Howardu Stevensu, Alexandru Lepaku, Petru Tannerju in Thomasu Gaugerju. Amy Lynn Barber živi v Evropi od leta 1989, odkar je prišla v Prago kot Fulbrightova štipendistka. Pet let je bila profesorica tolkal na Konservatoriju v Pragi. Od novembra 1995 živi v Ljubljani, kjer je članica orkestra Slovenske filharmonije. Je znana solistka in komorna glasbenica, ki jo zanima zlasti sodobna glasba za tolkala centralne in vzhodne Evrope. Za izvedbe sodobnih skladb je prejela številne nagrade in priznanja. V Pragi je krstno izvedla in posnela mnogo novih skladb čeških skladateljev v sodelovanju s pomembnimi solisti in ansambli. Leta 1992 je ustanovila Prague Percussion Project, s katerim je nastopala kot solistka na festivalu Praška pomlad ter na številnih drugih festivalih, turnejah in tečajih za tolkala v ZDA, Nemčiji, Italiji, Slovaški, Poljski in Hrvaški. Na koncertu v Celju je izvajala dela Paula Smadbecka, Iva Petriča, Christopherja Deana, Lukaša Matoušeka, Frederica Rzewskija in Minoruja Mikija. Pri skladbi Marimba Spiritual za marimbo in tolkala, ki je nastala pod močnim vtisom lakote v Afriki, so sodelovali tudi Ivan Urli, Matevž Bajde in Martin Konjajev. TALIJA M. KULTURA V CELJSKEM DOMU Prostori Celjskega doma so bili kar nekaj let neizkoriščeni, namestnik direktorja celjskega stanovanjskega sklada Slavko A. Sotlar pa je na tiskovni konferenci povedal, naj bi se v prihodnje v Celjskem domu oblikovalo podobno kulturno središče, kot je Cankarjev dom v Ljubljani. V prenovljenem Celjskem domu naj bi se v prihodnje odvijale razne kulturne prireditve, kongresi, konference, seminarji, poslovna in družabna srečanja, promocijske dejavnosti, razstave in dražbe. Stanovanjski sklad občine Celje je v prenovo Celjskega doma že vložil okoli 70 milijonov tolarjev. N.V. KONCERTNI ABONMA V CELJU Zavod za kulturne prireditve Celje je tudi v sezoni 1996/91 pripravil Koncertni abonma, v katerega vpisujejo od 21. oktobra dalje. Od šestih načrtovanih koncertov sta se že zvrstila dva, cena abonmaja pa je 4000 tolarjev. Tako naj bi 5. marca prihodnje leto nastopil Ansambel Arco Baleno iz Belgije, 25. marca 1997 Slovenski Filharmoniki, 16. aprila 1997 Igor Ozim na violini in gost iz Anglije Alan Brown, 7. maja 1997 pa Branimir Slokar na pozavni in švicarska gostja Cath-erine Eisenhoffer na harfi. Prav tako v Celju vpisujejo v modri abonma Orkestra Slovenske Filharmonije, ki se bo odvijal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prisluhniti bo mogoče še sedmim koncertom s številnimi priznanimi solisti, cena modrega abonmaja pa je 25 tisoč tolarjev, v kar je vračunan tudi avtobusni prevoz iz Celja. V oba abonmaja vpisujejo v tajništvu Zavoda za kulturne prireditve, na Gregorčičevi 6 v Celju. D. S. IZ POLICIJSKE BELEŽKE ČELNO TRČENJE. 9. novembra ob 11.10 uri je 20-letni Matjaž G. iz Ločice pri Savinji vozil tovorni avto po magistralni cesti iz smeri Gomilske-ga proti Vranskem. Izven naselja Kapla, v bližini mostu čez potok Eolska, je pričel prehitevati pred sabo vozeči osebni avtomobil. V tem času je iz nasprotne smeri z osebnim vozilom pripeljala 27-letna Marta P. iz Tepanja. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta se hudo telesno poškodovali voznica Marta in sopotnica v njenem vozilu, 21-letna Lidija H. iz Oplotnice. Z reševalnim vozilom sta bili odpeljani v bolnišnico v Celju, kjer sta ostali na zdravljenju. SMRTNA ŽRTEV IN SUSPENDIRANI POLICISTI. 9. novembra ob 23.45 uri je 49-letni Stjepan H. iz Vrbja vozil kmetijski traktor iz smeri Liboj proti Petrovčam. Ko je pripeljal izven naselja Kasaze, je na ravnem delu ceste-vozilo ustavil na desnem voznem pasu in izstopil. Takrat je za njim z osebnim vozilom pripeljal 28-letni Simeon G. iz Kasaz, ki je s sprednjim delom vozila silovito trčil v zadnji del neosvetljenega traktorja. V zadnji del osebnega vozila je zatem trčil še 33-letni Marko R. iz Velenja, ki se je z osebnim vozilom pripeljal za Simeonom. V nezgodi je Simeon dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju neseče umrl. Policisti so pri raziskovnju okoliščin te nesreče ugotovili, da naj bi bila o tem, da na omenjeni cesti stoji na vozišču neosvetljen traktor, obveščena tudi policijska patrulja PPP Celje. Zaradi suma, da sta policista F.S. in K.G., ki ob tem obvestilu nista ukrepala, storila hujšo kršitev delovnih SPREMENJENE IZJAVE NA SOJENJU ZA UMOR IRENE ŠMIGOVC Prav živ je še spomin na dogodek pred dvema letoma^ ko naj bi Matej Ristič po naročilu svojega prijatelja umoril Ireno Smigovc, jo z motorno žago razžagal in zakopal ter zalil z betonom. Po 14-ih mesecih napornega dela je kriminalistom iz Rovinja in Celja uspelo odkriti storilca. To naj bi napravil Matej po naročilu 29-letnega Mitja Šmigovca, vnuka pokojne Irene. Proti njima je bila razpisana obtožba in na dveh glavnih obravnavah 6. in 7. oktobra niso prišli dogodku do dna. Oba obtožena zanikata dejanje umora in kakršno koli zvezo z naročilom. Storilec umora, 26-letni Matej, je po štirih mesecih pripora dejanje pismeno zanikal, čeprav ga je javno tožilstvo obtožilo umora iz koristoljubja, vnuka Mitjo Toma Šmigovca pa napeljevanja na umor zaradi koristoljubja. Umotjena naj bi bila v sporu s svojim vnukom in je od njega terjala denar 1.400 DEM in mu grozila, da bo vse svoje dobro imetje zapustila Karitasu. Imenovana je bila zelo dobro materialno situirana. Obtoženi Matej je potem povedal zgodbo, da naj bi on našel v stavbi dva neznana moška, ki jih ni znal opisali, ki naj bi umorila Ireno in njemu izročila 100.000 DEM, da ju ne bi prijavil. Matej je tudi preiskovalnemu sodniku priznal, da se Mitje zelo boji, saj je razmerje med njima kot med gospodarjem in hlapcem. Mitja pa je zoper njega podal celo ovadbo, da ga je Matej hotel zadaviti, ko je bil pijan. Trdi tudi, da se je nad njega spravil z motorno žago. Mitja tudi zanika obtožbo napeljevanja k umoru, saj trdi, da on nima nič pri nasledstvu njenegatpremoženja, in da je imel koristi od nje, ko je ona še živela. Čudi pa se, da Matej stalno spreminja svoje izjave. Na razpravo so povabili tudi dr. Jožeta Lokarja, sodnega izvedenca, ki pravi, da je Matej podredljiva oseba, ni pa sugestibilna oseba. Nedvomno pa da se je bal Mitje in je bil njihov odnos hlapčič - gospodar, kar ni nihče od njih zanikal. Tudi sodni izvedenec, dr. Jože Balažič, je povedal, da je smrt lahko nastopila zaradi zadušitve, kar pa stroka 100-odstotno ne more potrditi, kajti dela pokojničnega vratu kriminalisti niso našli. Govori se, da niso našli tudi ene roke. Zanimivo pa je, da se Matej pred sodiščem obnaša čudno z nasmehom pred velikim senatom. Zanika sicer umor, ne zanika pa razkosanja in zakopa trupla umorjene. Zanimivo pa je tudi, da svojega dejanja ni priznal hrvaškim policistom, čeprav so bili baje z njim zelo grobi, povedal pa je to našim preiskovalcem v Celju. Zaradi pričanja Še drugih je bila glavna razprava preložena na 19. in 20. november. Kako bo potekala, bomo videli tokrat. _________________________________________/. Jurhar mmmm mim + obveznosti in dolžnosti, jima je bil 14. novembra izrečen ukrep začasne odstranitve z dela. Zoper oba je uveden disciplinski postopek, zaradi suma storitve kaznivega dejanja opustitve nadzora v javnem prometu pa bo zoper njiju podana tudi kazenska ovadba. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM. 13. novembra je 20-letni Robi P. iz Sp. Rečice vozil osebni avto iz smeri Tavč proti Marija Gradcu. Ko je pripeljal v desni pregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo in čez cesto v potok, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Robi se je v nesreči hudo telesno poškodoval. VLOM V AVTO. 9. novembra prek noči je neznani storilec vlomil v osebni avto Škoda Favorit, parkiran na dvorišču pred stanovanjsko hišo v Dolenji vasi. Iz notranjosti vozila je odtujil mobilni telefon in daljinski upra-vljalec ter s tem oškodoval Cestno podjetje Celje za približno 100.000,00 SIT. POŠKODOVANJE TUJE STVARI. 9. novembra je neznani storilec na Praprotnikovi ulici v Mozirju poškodoval fasado stanovanjske hiše Marije M. tako, da je z neznano tekočino polil fasado ter prebarval okna in vhodna vrata. Prav tako je z neznano tekočino polil osebni avto znamke Tavria, last Helene B. Z dejanjem sta lastnici oškodovani za približno 100.000,00 SIT. NEZGODA PRI DELU. 9. novembra okoli 18.00 ure je 19-letni Boštjan T. iz Levca na dvorišču stanovanjske hiše v Levcu montiral pnevmatike na kolesne obroče tovornega vozila. Pri polnjenju zračnice z zrakom je varovalni obroč, ki ni bil zavarovan, vrglo iz ležišča obroča kolesa in je zadel Boštjana v glavo ter ga hudo telesno poškodoval. VLOM V AVTOMOBIL. 9. novembra okoli 18.00 ure so štirje mladoletniki Blaž, Gregor, Sergej in Janez (stari 15 oz. 16 let) vlomili v osebni avtomobil znamke BMW, ki jev bil parkiran pri blagovnici v Šempetru. Iz avtomobila so odtujili več različnih predmetov v skupni vrednosti okoli 100.000,00 SIT. Policisti so predmete našli pri enemu od mladoletnikov in jih bodo vrnili lastniku. NAPADEL GAJE. 11. novembra se je ob 6.45 uri Gregor V. iz Šmartnega ob Paki pripeljal z vlakom v Celje. Po Cankarjevi ulici se je peš napotil proti zdravstveni šoli. Med potjo ga je ROJSTVA Olga ZAPUŠEK iz Griž - fantka Metka BERK iz Petrovč - fantka Bojana VELOVLEK iz Ljubnega - fantka Sabina PIKL iz Polzele - deklico Cvijeta GAVRIČ iz Ponikve - fantka Zdenka KRESNIK iz Žalca - fantka Marjeta MEDENJAK iz Braslovč - deklico Anica GROFELNIK iz Polzele - fantka Milojka BEDER iz Podvina - deklico POROKE Zlato poroko sta sklenila Ivan in Marija JELEN iz Andraža nad Polzelo SMRTI Jožeja KRAJNC iz Šmartnega ob Paki, 74 let Anton ČREMOŽNIK iz Polzele, 91 let Helena POLAK iz Migojnic, 82 let Marija KRI S TA VČNIK iz Drešinje vasi, 68 let Ana ŠKOBERNE iz Rakovelj, 84 let Justina TURNŠEK iz Žalca, 84 let Simeon GOLAVŠEK iz Kasaz, 28 let Jožef AČKO iz Crnove, 59 let____________ ustavil neznani moški, ga prijel za ovratnik, zahteval denar in ga ob tem z roko močno udaril po obrazu. Ko mu je pokazal prazno denarnico, ga je neznanec še nekajkrat udaril, nakar je Gregorju uspelo pobegniti v šolo. NIČ MU NI UGAJALO. U novembra je okoli 17.00 ure neznani vlomilec obiskal eno izmed stanovanjskih hiš v Selu pri Vranskem. Po prvih ugotovitvah lastnika Valentina B. vlomilec v hiši ni našel stvari, ki bi pritegnila njegovo pozornost. Med vlamljanjem je povzročil le manjšo materialno škodo. tih KOlpŠlCI s/jfm Raste SLOVENJ GRADEC • Vremjeta 2, M:063/m-686, 715-605 3310 Ute 06091635-717 Stran 15 PRIŠEL, VIDEL -OMAGAL K nedeljo, 10. novembra, so se zgodile volitve 1996. Občina Žalec je v 5. volilni enoti in je razdeljena na dva volilna °kraja (4. in 5. volilni okraj). Oba okraja sta nekako razdeljena na levi (4. okraj) in desni breg Savinje (S.okraj). Zaradi števila volilcev in uravnoteženega števila volilcev spada v 5. okraj še tudi celotna KS Petrovče. y 4. okraju (to so npr. naselja ^alec, Ložnica, Vrbje, Ponikva, Galicija, Vinska Gora, Gotovlje, Šempeter, Polzela in Andraž) je Prišlo na volišča od 15.264 volil-cev, kolikor jih je v volilnem ■nreniku, 11.093 volilcev. To po-meni, da je bila udeležba na volitvah v tem okraju 72.64 %. V tem okraju je zmagal kandidat liberalne demokracije Slovenije, §°spod Nikolaj Rožič, ki je dobil 28,51 % glasov ali 2.974 glasov volilcev. Druga je bila kandidatka Socialdemokratske stranke Slove-niie, gospa Romana Logar, ki je Prejela 17.64 % glasov, ali 1.836 glasov volilcev. Tretji je bil kandidat Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Zagožen, ki je Prejel 16,89 % glasov, četrti je '1 gospod Milan Dobnik, kandidat Slovenskih krščanskih demo-kratov, dobil je 10.65 % glasov, Peti je bil predstavnik Demokratične stranke upokojencev, gospod Anton Delak, ki je dobil 9.48 % glasov. Edini, ki mu je v tem volilnem okraju še uspelo preseči Prag 3,5 %, je bila kandidatka Združene liste socialnih demokra-'0V, gospa Dragica Povh, ki je dobila 4,24 % glasov. v 5. okraju (to so npr. naselja Liboje, Kasaze, Petrovče, Levec, abukovica, Griže, Šešče, Matke, rebold, Trnava, Gomilsko, Bra-s °vče, Letuš, Tabor, Vransko) je Prišlo volit od 15.984 volilnih opravičencev 11.954 volilk in vo-jlcev. Na ta način je bila v tem olu žalske občine večja volilna odeležba in sicer 74,78 %. I udi v tem okraju je zmagal Predstavnik liste Liberalne demo-racije Slovenije, gospod Miran prožim, ki je dobil 27,88 % g asov volilk in volilcev (3.141 g asov). V tem okraju je drugo JOesto zasedel, kandidat Slovenske Jfdske stranke, gospod Ivan Do-hnar z 20,72 % (2.335 glasov). retji je bil gospod Ivan Borštner Socialdemokratsko stranko Slovenije s 16,39 % (1.847 glasov), eetrti Milan Dobnik za Slovenske krščanske demokrate z 11,19 % *er peti podobno kot v 4. okraju andidat Demokratične stranke upokojencev, gospod Franc Lenko z 9,00 %. Edini, ki je bil preko praga v tem okraju, je bil le še kandidat Združene liste socialnih demokratov, gospod Srečko Čater, ki je prejel 5.08 % glasov volilcev. Ce si dovolimo te številke nekoliko pokomentirati, lahko za uvod ugotovimo, da je nesporna zmagovalka teh volitev Liberalna demokracija Slovenije in kandidata Niko Rožič ter Miran Orožim. Nesporno je, da sta poraženca teh volitev stranki Slovenskih krščanskih demokratov in Združena lista socialnih demokratov. Presenetljivo malo je dobil gospod Milan Dobnik, še posebej, če se spomnimo njegovega odličnega rezultata v tekmi za župane v občini pred slabimi dvemi leti. Po moji subjektivni presoji sta na to vplivali delno na splošno slab rezultat Slovenskih krščanskih demokratov v Sloveniji in po drugi strani, da je gospod Dobnik tokrat svojo neodvisnost zamenjal za strankarsko pripadnost. Občinski politični predstavniki pa za slab rezultat Slovenskih krščanskih demokratov krivijo tudi razprtije, ki jih ta stranka ima med nekaterimi svojimi člani in gospodom Milanom Dobnikom. Sam se ne nagibam k temu mnenju. Nekoliko me je osebno tudi presenetil slab rezultat Združene liste socialnih demokratov, ki so nekako ponovili rezultat iz lokalnih volitev iz leta 1994. Celo se mi zdi, da je bil rezultat gospoda Srečka Catra neprimerno boljši od rezultata kandidatke iz 4. okraja gospe Dragice Povh. Po moji presoji je 5. okraj bolj naklonjen desni opciji politične naravnanosti kot 4. okraj. Izgleda, da je bil ta kandidat boljši, predvsem pa mislim, da je bilo odločilno (vsaj pa za nekaj procentov) ali je kandidat tudi doma v občini. Namreč to lahko z lahkoto ugotovimo s primerjavo rezultatov, kajti vsi domačini so bili v manjši prednosti (gospod Dolinar pri SLS, gospod Čater ali pa npr. gospod Zvonko Petek, ki je krepko presegel republiško poprečje Slovenske obrtniško podjetniške stranke). Nedvomno je, da je največje presenečenje teh volitev Slovenska ljudska stranka, ki je uspela prepričati v republiškem merilu kar preko 19 % volilk in volilcev, da so oni in njihov predsednik Marjan Podobnik prava odločitev. Menim, da se je to odrazilo tudi na rezultatu v občini Žalec, kajti Slovenska ljudska stranka je prvič napravila prodor preko 10 in v 5. okraju celo preko 20%. Vsekakor z rezultatom ne morejo biti zadovoljni tudi predstavniki Socialdemokratske stranke Slovenije, ki so izgubili v občini Žalec primat prve med strankami slovenske pomladi. Posebej je ta rezultat nezadosten za kandidata, to je močno izpostavljeno gospo Romano Logar in vsem znanega gospoda Ivana Borštnerja. Menim, da je botrovala veliki razdrobitvi rezultatov tudi prisotnost velikega števila znanih imen, ki je vsak odnesel določen procent. Po drugi strani pa kandidata SDS nista prava domačina, kajti tako gospa Logarjeva kot gospod Borštner imata stalno prebivališče izven občine Žalec. Na koncu pa od vseh kandidatk in kandidatov pač nihče ni prišel v parlament (ne Milan Dobnik, ne Nikolaj Rožič, ne Miran Orožim, ne Franc Zagožen, ne Ivan Borštner in ne Romana Logar). Izvolitev gospoda Antona Delaka pa je prava osvežitev v teh volilnih rezultatih. Na Desus so sicer analitiki kar resno računali, vendar najbrž nihče v 5. volilni enoti ni pričakoval iz\’olitev ravno žalskega predstavnika Demokratične stranke upokojencev. Spodaj podpisani komentator pa ob tej priliki izrekam priznanje in vse čestitke gospodu Antonu Delaku za izvolitev. Osebno menim, da je tudi za občino Žalec dobro, da je uspela pridobiti eno od sedežev v parlamentu, ne glede na to, iz katere stranke je ta kandidat. Na koncu naj še nekaj rečem o ostalih poražencih. Mene osebno so presenetili slabi rezultati Zelenih Slovenije in Demokratske stranke. Mislim, da sta za Zelene Slovenije v Žalcu kandidirala dva poštena kandidata, ki pa nista presegla republiških rezultatov stranke. Zato je najbrž na vodstvu Zelenih, da resno razmislijo o kadrovskih spremembah v stranki. Spominjam se jih namreč še iz časa, ko jim je predsedoval dr. Dušan Plut in spominjam se jih kot zmerne, močne in ekološko naravnane stranke. Za Demokratsko stranko sem mnenja, da jim zgolj nekaj posameznikov, ki imajo dovolj znana imena, ni zadostovalo. Vsekakor je zmernih strank v Sloveniji najbrž več, vendar osebno sem pričakoval njihovo potrditev v parlamentu. Vsi ostali lahko predvsem čakajo na novo priložnost. GREGOR VOVK METKO B1AG0 J POZAMENTEfflA tMODNI DODATKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: X 71 P IZ A t X 71 P IZ' A velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga umetno krzno velika izbira svile termo velurji 1.490 SIT nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrofibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrojibre in viskoze vse barve diolenov in voln 1.990 SIT velika izbira gladkih zametov svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC X 7t P IZ A f X 71 P IZ A 1CAKUJEM0 VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Stran 16 ANTON DELAK, kandidat stranke DeSUS, je zmagal v 4. volilnem okraju. Izjavil je, da med svojim mandatom nikakor ne namerava spreminjati strankarske pripadnosti, kot je bila to navada nekaterih poslancev v preteklem mandatu. Poudaril je, da je z izvolitvijo postal poslanec vseh volil-cev tega okraja, zato bo tudi zastopal vse, kar bo v njihovih interesih. Ker se pripravlja upokojenska zakonodaja, ne namerava dopustiti, da bi usodo upokojencev krojili drugi. “Nič o nas brez nas” je vodilo, ki mu bo sledil Anton Delak. Po njegovem mišljenju so interesi delavcev in upokojencev dokaj izenačeni, saj brez razvitega gospodarstva, visoke stopnje zaposlenosti in dostojnih plač ne bo pokojnin. Prav tako želijo lepšo bodočnost tudi mladim rodovom. Upokojenci imajo znanje in bogate življenjske izkušnje, zato svojih volilcev prav gotovo ne bodo razočarali, pravi Anton Delak, ki se obenem zavezuje, da se bo redno udeleževal vseh zborovanj in ostal v stiku z volilci. BOJAN LUBEJ, predstavnik Občinskega odbora ZLSD Žalec: “ZLSD OO Žalec je mnenja, da so letošnje volitve potekale korektno in regularno, kljub nekaterim kršitvam volilnega molka, kot je postavljanje panojev v centru Žalca v soboto, 9.11.1996, in zapletov, ki smo jih imeli na sam dan volitev. O izidu volitev pa menimo, da smo sicer pričakovali nekoliko višji procent, kot smo ga dosegli. Volilci so svoje opravili in upam, da bodo kljub nesocialni politiki, ki so si jih izbrali, z novim parlamentom zadovoljni. Na koncu bi se radi zahvalil vsem občanom in občankam, ki so volili za Združeno listo socialnih demokratov. ” BOJAN ROP, ZLSD MOZIRJE: “Glede na prejšnje volitvev državni zbor, ko je imela naša stranka 11 odstotkov glasov, smo letos razočarani oziroma nismo zadovoljni. Računali smo na kakšnih 7 odstotkov glasov, saj je bila naša kandidatka znana kulturna umetnica Jerica Mrzel. Manj glasov smo verjetno dobili zato, ker Jerica Mrzel ni iz našega kraja, kar je verjetno marsikoga odvrnilo. Program naše stranke je namreč zadovoljiv. S potekom volitev smo bili zadovoljni, saj večjih kršitev nismo opazili. Motilo me je, da so se pri mašah propagirale določene stranke. Mislim, da politika in cerkev ne sodita skupaj. Omeni! bi kulturo plakatiranja; mi smo plakatirali le na za to določenih javnih mestih, ne pa po drevesih in podobno. Videl pa sem, da so bili plakati pogosto portgani ter prelepljeni eden čez drugega. Ljudje tako kažejo svojo 'pripadnost' določeni stranki. Naša stranka nekaj časa na področju Zgornje Savinjske doline ni bila preveč aktivna, že od lani, ko sem prevzel vodstvo stranke, pa se trudimo spet zaživeti ter pritegniti člane in simpatizerje, da bomo bolj dejavni. ” KURT KINDELHOFER, SDS: "Z uspehom stranke smo zadovoljni. Kakšna bo koalicija, je za zdaj še popolnoma odprto vprašanje, saj je to stvar nadaljnih pogovorov in držanja besede predsednikov strank slovenske pomladi. S potekom volitev smo bili zadovoljni, nismo pa bili zadovoljni z rezultatom, ker naši kandidati niso bili izvoljeni v državni zbor. Računali smo, da bi Romana Logar bila uspešna članica državnega zbora. Ocenjujemo, da je to rezultat velike premoči LDS v Žalcu ter izredno slabe udeležbe volilcev v Žalcu. V bodoče se bomo še organizacijsko krepili in storili še več glede vprašanja kvalitete. Želimo ustanoviti Gospodarski forum. Svoj program bomo skušali čim bolj realizirati. ” MIRKO ZAMERNIK, SDS: “Volilcem bi se rad prisrčno zahvalil za izkazano zaupanje. V predvolilnem času nisem veliko obljubljal, zdaj pa volilcem obljubljam in izražam prepričanje, da jih ne bom razočaral. Z izidom volitev sem zelo zadovoljen, saj sem bil direktno izvoljen v parlament. Mislim, da so bile volitve v našem okraju korektno in pošteno izpeljane. Stranke slovenske pomladi smo dosegle večino in prepričan sem tudi, da bo vlada tako sestavljena. Do zdaj sem poleg županovanja opravljal tudi dela tajnika, saj smo bili edina občina v Sloveniji, ki ni imela zaposlenega tajnika. Zdaj bomo zaposlili tajnika, sam pa bom funkcijo župana opravljal neprofesionalno. ” MILAN DOBNIK, SKD ŽALEC: “Izvedba volitev se mi je zdela korektna in tudi poročila, ki sem jih prejel, ne poročajo o kakšnih kršitvah. Z uspehom na volitvah nisem zadovoljen, vendar se je tudi s takšnim rezultatom treba sprijazniti. V načrtu imamo okrepiti delo naše stranke tako, da bi ljudem pojasnili program stranke, da bi ljudje izgubili predsodek proti imenu naše stranke. Krščansko demokratske stranke so v Evropa najuspešnejše do sedaj, zato ne vidim razloga, zakaj bi pri nas drugače gledali nanje. Ljudje se pri nas še vedno odločajo po nekih drugih merilih in ne po tem, kakšen je program stranke in kdo je kaj delal v preteklosti. Tako je na primer šentjurski župan dobil komaj 15 odstotkov glasov, čeprav sem pričakoval, da bo dobil vsaj 50 odstotkov. Zdi se, kot da ljudje zamerijo naši stranki in tudi LDS, da smo bili v vladi, saj sta obe stranki v primerjavi s prejšnjimi volitvami prejeli manj glasov, čeprav je bila vlada zaslužna za gradnjo avtocest, za reševanje problemov telefonije, gradbene firme so zaposlene, kot še nikdar prej, kar vse dokazuje, da je v državi neko gibanje. Rad bi se zahvalil vsem volilcem, ki so prispevali svoj glas Slovenskim krščanskim demokratom. ” JAKOB PRESEČNIK, SLS: “Stranka je pričakovala takšen odstotek glasov, osebno pa sem zelo presenečen, saj je odstotek volilcev, ki se je odločil zame, zelo dober. Trudil se bom začrtani program uspešno izpolniti. V parlamentu si bom predvsem prizadeval pri delu na ureditvi lokalne samouprave in infrastrukture. Predvsem se bom boril za zmanjšanje razlik med mestom in podeželjem, da se ne bo kapital enakomerno porazdeljeval po vsej deželi. V parlamentu bomo štirje zgornjesavinjčani, zato upam, da bomo skupaj doprinesli k napredku doline.” IVO GLUŠIČ, SKD MOZIRJE: “Vsi, ki so se udeležili volitev, si zaslužijo zahvalo, zahvaljujem pa se tudi vsem, ki so glasovali za našo stranko in s tem izrazili zaupanje v nas. Volitve so se iztekle, na njih pa je bilo nekaterim podeljeno večje zaupanje kot drugim, kar pomeni, da se bodo morali še bolj potruditi, da bodo izkazano zaupanje tudi opravičili. Volitve so bile po mojem mnenju korektno izpeljane. Tudi v prihodnje bomo pripadniki naše stranke tako kot posamezniki kot tudi pripadniki stranke v svojem kraju še naprej delali pošteno in v interesu ljudi, s katerimi živimo. V vseh občinah, v katerih živimo, smo aktivni, pred volitvami pa smo z župani občin opravili razgovore, v katerih so ti pozitivno ocenili nas trud za reševanje problemov in za skupno dobro." BRANKO LEŠNIK, DSS ŽALEC: “Demokrati nismo prišli v parlament, zato volilni rezultati za nas niso uspeh, ampak poraz. Mislim, da do kakšnih nepravilnosti pri izvedbi volitev ni prišlo, motilo me je le, da v Savinjski dolini ni bilo organiziranosti glede plakatiranja. S strani nekaterih je prišlo celo do načrtnega trganja in prelepljanja plakatov. O koaliciji in mandatarju se bodo morali dogovoriti tisti, ki so prišli v parlament, jaz bi le rekel, da ima narod takšno vlado, kakršno si zasluži. Demokrati Slovenije smo demokratično usmerjeni, nikogar ne grajamo in ne spuščamo se v spopad, zato nismo bili dovolj uspešni na volitvah., so dobili Volilce na svojo stran, pa so dobili tisti, ki se kregajo in iščejo napake drugih, kar mogoče ni bilo najbolj upravičeno. SLS PODRUŽNICA ŽALEC: “Savinjčankam in Savinjčanom! Z izidom volitev smo zadovoljni-Slovensko ljudsko stranko - SLS -je volilo trikrat več volilk in volilcev kot pred štirimi leti. Veslimo se tudi uspeha Socialdemokratske stranke - SDS. Pri obdelavi podatkov ugotavljamo, da je bila SLS odzivna na 27 voliščih preko državnega povprečja. Najmanjši odziv je bil na področjih, kjer so naseljeni neslovenci. Čaka nas zahtevno in obilno delo. Kar je dobrega bomo ohranili in dopoljnjevali, slabo pa odstranili-Upamo, da naših volilk in volilcev ne bomo razočarali. Delali bomo v dobro domovine - države Slovenije. Hvala vsem, ki ste glasovali za Slovensko ljudsko stranko." Ni vsaka kava Trapic kava! \\opic CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC tel.Jax: 714 - 285 VEDNO ZANIMIVA PONUDBA V KAVNEM BUTIKU! čokolada FANTAZIJA ' m,cčna 73 SIT čokolada FANTAZIJA - lešnik 8Q s/r kava NUNA S 850 SET OREHI (I kg) 850 SIT kava ARABICA (1 kg) 79Q SIT jutine vreče (60 kg) 30 SH številka volilne enote (dz): s ŠTEVILKA VOLILNEGA OKRAJA: 4 število volilcev, vpisanih v volilni imenik: 15.264 Glasovalo po volilnem imeniku: 11.088 Glasovalo s potrdili: /; Glasovalo z volilno karto: 4 Skupaj glasovalo: 11.093; Udeležba v okraju: 72,64% .Oddanih glasovnic: 11.090; Neveljavnih: 652; Veljavnih: 10.438 miEM 1— 2.976 1 28,51 LDS Nikolai Rožič — 46 0,44 KSU Milan Čepin _ 1.841 17,64 SDS Romana Logar 189 1,81 SF in deželni stranki: ZZP Henrik Krajnc — 40 0,38 SND Boian Rihter 443 4,24 ZLSD Dragica Povh 1.763 16,89 SLS Franc Zagožen 206 1,97 Zeleni Stane Grobelšek 31 0,30 LS Branko Terglav — 38 0,36 NSD Andrej Marčen 18 0,17 SED Aljoša Gramc 990 9,48 DeSUS Anton Delak 34 0,33 Zelena alternativa Klemen Bertoncelj —_ 206 1,97 DS Branko Lešnik - 281 2,69 SNS Sonja Areh - Lavrič 1.112 10,65 SKD Milan Dobnik - 82 0,79 SOPS Frančiška Lamovšek _ 142 1,36 RZS, ReS Vanja Lovrinovič številka volilne enote (dz): s ŠTEVILKA VOLILNEGA OKRAJA: 5 Število volilcev, vpisanih v volilni imenik: 15.984 Glasovalo po volilnem imeniku: 11.924 Glasovalo s potrdili: 2; Glasovalo z volilno karto: 0 Skupaj glasovalo 11.926; Udeležba v okraju: 74,60% Oddanih glasovnic: 11.956; Neveljavnih 688; Veljavnih: 11.268 _______ 3.141 27,88 LDS Miran Orožim 49 0,43 KSU Roman Fonda 1.847 16,39 SDS Ivan Borštner 76! 0,67 SF in deželni stranki: ZZP Henrik Krajnc 46 0,41 SND Bojan Rihter _____ 572 5,08 ZLSD Srečko Čater 2.335 20,72 SLS Ivan Dolinar k 238 2,11 Zeleni Jolanda Jurgec-Ušen 36 0,32 LS Branko Terglav 38 0,34 NSD Andrej Marčen 18 0,16 SED Helena Prah 1.014 ! 9,00 DeSUS Franc Lenko 29 0,26 Zelena alternativa Klemen Bertoncelj 126 1,12 UŠŠ Branko Lešnik 217 1,93 SNS Sonja Areh - Lavrič .1.261 11,19 SKD Milan Dobnik - 123 1,09 SOPS Zvonko Petek 102 0,91 RZS, ReS Darko Zupan številka volilne enote (dz): s ŠTEVILKA VOLILNEGA OKRAJA: 6 Število volilcev, vpisanih v volilni imenik: 12.807 Glasovalo po volilnem imeniku: 10.080 Glasovalo s potrdili: 0; Glasovalo z volilno karto: 1 Skupaj glasovalo: 10.081; Udeležba v okraju: 78,71% Oddanih glasov: 10.094; Neveljavnih: 367; Veljavnih: 9.727 _Lg85 20,41 LDS Milan Čajner _gr i 0,25 KSU Roman Fonda JL288 23.52 SDS Mirko Zamernik J38 0,39 SND Janez Pintarič J34g~~ 3,52 ZLSD Jerica Mrzel -T187 32,76 SLS Jakob Presečnik 1,21 Zeleni Judita Krneža 67 0,69 LS Marjana Košir 0,19 NSD Anton Seme 'e 0,08 SED Marko Jezovšek ~441 4,53 DeSUS Anton Resnik ~13 0,13 Zelena alternativa Jana Pavlin ~T46 1,50 niš Jožica Špeh 1,36 SNS Edvard Turčnik 7,73 SKD Ivan Glušič 1,22 SOPS Herman Remic ji 0,50 RZS, ReS Franc Čepin Vir Volilna komisija I**%0V \A »»»V\I« A Olimje 6, PODČETRTEK TEL.: 063/ 829-210, 063/ 829-100, FAK: 0631 829-250 V novi restavraciji nudimo doma varjeno pivo, pivske klobase, krače, pice in druge jedi po naročilu. Primerno za večje izletniške skupine. Za večje skupine je zaželjena predhodna najava. §i TS™ mimvm oumji KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilška, Tel. 063/726-072 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! ra n S. ra .S2, 'E* ‘> ra O) ra c 0) +-> o c ■> o * 0> o. 0) d) (/) i— ra 12 ra >« o j* 0) c 0) 4= 5 (/) _E N O CD Slovenska košarkarska liga postaja vse močnejša in številne reprezentance pridobivajo vidnejše mesto v Evropi. Tudi državno in domače pokalno prvenstvo je vsako leto bolj izenačeno, ekipa Kovinotehne Savinjske Polzele pa je bila prva, ki je iz prestola izrinila sicer nepremagljivo Olimpijo. Kovinotehna Savinjska Polzela je po moči in rezultatih nesporno drugi klub v Sloveniji, saj je v zadnjem času nanizala kar nekaj zmag v tekmovanjih skupine A evropskega pokala. Dosedaj so premagali že ekipi italijanskega Scavolinija in poljskega Nobilesa, najbolj sveža pa je njihova zmaga proti moštvu turškega Fenerbahceja, ki se je končala z rezultatom 91:81 v korist slovenske ekipe. “Kakšni so vtisi z včerajšne zmagovalne tekme?” “Moram povedati, da smo presegli vsa pričakovanja v tekmah evropskega pokala, ker smo vanj vstopili kot novinci, evropski javnosti bolj kot ne neznani. Dosedaj smo sicer vsa leta več ali manj uspešno nastopali v predtekmovanjih in v prvih kolih različnih prvenstev, vendar smo vedno naleteli na nasprotnika, ki je bil kasneje v finalu teh tekmovanj. Tako smo predlani igrali v pokalu pokalnih prvakov, kjer smo v tretjem kolu naleteli na ekipo Iraklisa iz Aten, za katerega igra Jure Zdovc, ta ekipa pa je kasneje tudi zmagala v finalu tekmovanja. Lani smo igrali v pokalu Radivoja Korača, kjer smo v tretjem kolu zopet naleteli na Efes Pilsen in bili poraženi v tej tekmi, to moštvo pa je kasneje postalo prvak pokala. V letošnji sezoni smo v Ligi evropskih pokalnih prvakov osvojili naslov pokalnih prvakov Slovenije. Gre za ligo, ki je sestavljena iz osmih lig po šest moštev, tako da v tem tekmovanju sodeluje 48 ekip. Glede na kvaliteto gre za drugo najmočnejše evropsko tekmovanje, prvo je tekmovanje državnih prvakov v katerem igra ljubljanska Olimpija. Skupina, v kateri smo nastopali, je bila po napovedih kar precej močna, pred tekmovanjem pa so bil glavni favoriti ekipe italijanskega Scavolinija, turškega Fenerbahce in poljskega Nobilesa. Scavolini in Nobiles sta v lanski sezoni premagovala tudi že Olimpijo. Naš izkupiček po prvem delu prvenstva je bil pred tekmo s Fenerbahcejem 3 zmage in 2 poraza, včerajšnja zmaga pa nas je zanesljivo uvrstila na drugo mesto. Vendar to še ne pomeni, da smo dosegli tisto, kar smo si začrtali. Zastavili smo si namreč, da pridemo med prve štiri na tem tekmovanju in včerajšnja zmaga prav gotovo pomenil velik korak k temu cilju. Vendar pa nas čakata doma še dve težavni srečanji, najprej 3. decembra s skopskim Rabotničkim in 10. decembra z ekipo ASK RIGA iz Latvije. Že z eno zmago v teh dveh tekmah bi nam bila zagotovljena uvrstitev med štiri najboljše. Potem se nadaljuje t. im. 'hendikep’ sistem, po katerem zmagovalec naše skupine igra s četrtouvrščenim iz skupine B, v kateri trenutno vodi moštvo Antibesa iz Francije. Za to četrto mesto se poteguje tudi ekipa BWC Maribor, s katero igramo v 9. novembra. Kar se tiče včerajšnje tekme, smo predvsem v drugem polčasu prikazali izredno čvrsto, borbeno igro. Z dobro obrambo oziroma s tesnim pokrivanjem njihovih najnevarnejših strelcev smo te povsem onemogočili. Po zmagi nad ekipo Scavolinija, je zmaga nad Fenerbachejem, ekipo, ki sodi v sam evropski vrh, tudi v Evropi izredno odjeknila. Do tega trenutka smo prejeli že številne telegrame s čestitkami iz Slovenije in iz cele Evrope. Vendar pa nam precej problemov povzroča sočasno sodelovanje v tem evropskem pokalu in tekmovanje v slovenski državni ligi. Ekipa je namreč po poškodbi Matjaža Cizeja in Jureta Stavrova precej okrnjena in v tem trenutku lahko izbiramo le med osmimi igralci, kar pomeni velike psihične in fizične težave pri pripravi na posamezne tekme. Kratko pavzo, ki je nastala zaradi nastopa državne reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, smo uspeli izkoristiti za to, da smo se psihično ter fizično spočili. To se je poznalo tudi na tej tekmi proti turški ekipi, ko smo delovali dosti bolj sveže. Tako smo lahko obnovili tisto našo igro, ki smo jo prikazali proti ekipi Scavolinija: čvrsto v obrambi ter hitro in prodorno v napadu.” “Kakšno pa je pri nas zanimanje za košarko?” “Zanimanje v Polzeli, pa tudi v širši okolici Savinjske doline, je za košarko precej veliko. Mi smo ena redkih ekip, ki zadnja štiri leta vztraja v slovenskem vrhu in zna obenem na vseh tekmah povsem zapolniti tribune z gledalci. Ravno to nas je malone prisililo v prenovo dvorane, s čimer smo dobili dodatnih osem- sto sedežev. Dvorana je še vedno na vseh naših tekmah zapolnjena do zadnjega kotička, lahko bi razmeroma realno ocenili, da klub privabi na vsako tekmo nekje okoli 1000 do 1500 gledalcev. Povečana kapaciteta dvorane je bila najpotrebnejša prav za gledalce, kajti v lanski sezoni je bilo potrebno priti uro ali dve pred tekmo, da si sploh lahko dobil prosto mesto. Sedaj pa je kapaciteta dvorane je že tolikšna, da lahko vsak dobi svoj sedež. Že v naslednjem mesecu naj bi se selili v nove garderobe, v nove klubske prostore, nekje do novega leta pa naj bi se tudi vsi igralci preselili v stanovanjski del, ki raste ob dvorani. Tu naj bi svoj prostor dobili tudi številni lokali. Celoten kompleks naj bi se oblikoval v nekakšen športni center, kjer bi se lahko zadrževali mladi. Uspešno delo s člansko ekipo je pritegnil tudi velik del mlajše populacije. Številne selekcije, ki dobro delajo in so v vrhu slovenske košarke, imamo tudi v kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. To potrjuje, da je zanimanje za košarko v širši Savinjski dolini izredno. Že v lanskem letu smo organizirali lastno interno pionirsko ligo, v kateri sodeluje 10 ekip, kar pomeni, da imamo v pionirskem delu vključenih najmanj 200 do 300 igralcev, kar pomeni velik kapital, nekakšno garancijo, da lahko tudi iz lastnih vrst nadaljujemo svojo začrtano pot in ostanemo v vrhu slovenskih košarkarskih ekip.” “Kaj menite o projektu Šolske košarkarske lige?” “Moram povedati, da sem poklicno precej vezan na delo z mladimi, ker poleg treniranja košarkarjev na Polzeli poučujem še kot profesor športne vzgoje na srednji tehniški šoli v Celju. V lanski sezoni sem bil vključen v ta projekt kot vodja ženske ekipe naše šole, letos pa zaradi prevelike obremenitve v evropskih pokalih tega šolskega moštva ne vodim več. Prav gotovo je s to ligo košarka precej pridobila, ne samo zaradi tekem, ki so tako zanimivejše za gledalce, pač pa tudi zato, ker se je vsesplošno zanimanje za košarko povečalo. Tako smo dobili številne navijaške skupine, organizirane navijačice-plesalke, ki so v bistvu sestavni del tega ceremoniala v ŠKL-ju in te že pridno polnijo dvorane slovenskih košarkarskih igrišč. Tudi k nam večkrat prihajajo plesalke iz I. Gimnazije Celje, tako da je tudi odziv srednješolske populacije na košarko vidno večji-Vse več srednješolcev in celo že osnovnošolcev prihaja na naša Ječanja oziroma na srečanja Prvoligaških ekip, ki igrajo v širši °kolici, od Laškega, Rogaške Slatine ali Slovenskih Konjic. Menim torej, da je ta projekt dobro 2amišljen, vsekakor pa je potrebna podpora s strani klubov.” Ste si zastavili kakšen bolj ambiciozen cilj?” “Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili, je ta, da se uvrstimo v nadaljni krog tekmovanja v Pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer nam zelo dobro kaže. Trenutno smo svoja prizadevanja usmerili v Posodobitev objektov za trening 'n v razširitev dvorane. Nekje Prihodnje leto naj bi bili ti cilji večidel uresničeni, zato je politika kluba v tem trenutku taka, da naj bi dali več možnosti svojemu jastnemu kadru, svojim mladim igralcem. V naslednjem letu si bomo prav s pomočjo teh mladih okrepitev lahko zastavili nekoliko bolj velikopotezne cilje tudi v sami Evropi.” “Bi strategijo kluba ocenili za ustrezno, dovolj razumevajočo Za vaše potrebe?” “Med ljudmi, ki so tesno po-Vezani s klubom, moramo prav gotovo na prvem mestu omeniti direktorja kluba Danila Seniča in klubskega sekretarja Braneta Turnška, s katerima že vseh šest iet> odkar sem trener na Polzeli, Več kot dobro sodelujemo. Oba sta uspela pritegniti številne sponzorje, pa tudi vodilne ljudi iz gospodarskega življenja širše celjske regije, in mislim, da je to Za obstoj kluba bistvenega pome-na- Lahko bi rekel, da nam sestava, v kateri trenutno deluje uPravni odbor, omogoča uresničevanje ciljev, ki smo si jih začrtali v domačem prvenstvu in tudi v evropskih pokalih.” Sh čem je poudarek pri strategiji vašega kluba; na investicijah, kadrih...?” “Že sestava ekipe kaže na to, da so pozicije tujcev zapolnjene 5 kvalitetnimi igralci, saj ves čas delujemo na principu, naj bo eden °d teh igralcev izkušen. Mislim, da smo z angažiranjem Veljka Tetranoviča zadeli v polno, prav tako pa to velja tudi za drugega tujca, nekoliko mlajšega Marka Samaniča. Z njim smo dobili 'gralca, ki je z navdušenjem prišel k nam in se je, ne glede na to, da je že igral v evropski ekipi, kot je Gibona, v to okolje dobro vzivel, pripravljen pa je ostati tudi dalj časa. Zavedamo se, da sami ne ■uoremo vzgajati vrhunskih igral-Cev oziroma ekipe ne moremo vsako leto polniti z vrhunskimi 'gralci, ki bi zadovoljevali apetite P° evropski ekipi. V tem trenutku imamo iz lastnega kadra pet ali šest igralcev, kar je zagotovo velik kapital, in če nam bo uspelo v naslednji sezoni iz slovenskega prostora pridobiti še dva izkušena vrhunska igralca, bomo imeli kar pravo podobo. Menim, da smo tako prav gotovo na boljši poti kot nekatere ekipe, kot je npr. Interier iz Krškega. Ta ekipa je bila sicer lanski hit sezone, je pa izključno kupljena ekipa, ki se sesuje v trenutku, ko zmanjka denarja. V podobni sestavi je ekipa Rogaške Slatine, prav tako pa sta obe mariborski ekipi precej zapolnjeni z igralci izven mariborskega prostora. Mi se lahko pohvalimo, da smo razen ekip Litostroj Slovana in Heliosa, ki temeljita na lastnih igralcih, verjetno edini, ki igralce črpamo iz svojega lastnega okolja. O vsakem igralcu, ki pride na Polzelo, razmišljamo dolgoročno in z mladimi igralci podpisujemo pogodbe za najmanj štiri leta. Mislim, da se bo ta politika dolgoročnega vlaganja v določenega igralca v slovenskem športu pokazala za pravilno.” “Kaj je potrebno za razvoj resnično vrhunske ekipe?” “Potreben je čas, saj igralci z vsako sezono na novo pridobijo s tekmami in s številnimi treningi. Nujno potrebno je igralce profesionalno vezati na klub, zato pri nas vsi trenirajo dvakrat dnevno. Razen tega, da imamo ob sobotah tekme, tudi nedelje izkoriščamo za treninge, kar zahteva od igralcev še dodaten napor. Vendar pa so igralci uspeli zadovoljivo uskladiti svojo profesionalno vezanost na klub in redno opravljanje svojih študijskih oziroma dijaških obveznosti. Mislim, da je sodelovanje med igralci in šolami ozi- roma delovnimi organizacijami na zelo visokem nivoju, kar je ena od garancij, da se lahko igralci primerno izobrazijo tudi na košarkarskem področju. Vendar pa je potrebno vedeti, da tovrstno prizadevanje ni dovolj, zato pri nas še vedno vključujemo strokovnjake iz “mejnih znanosti”. Tako imamo iz lastnega kadra vzgojenega treneija Boštjana Kuharja, ki se dodatno ukvarja s prehrano igralcev in s treningom moči v fitnessu, za koordinacijo s trenerji in za individualno izpopolnjevanje v klubu pa skrbi prof. Mile Čepin. Na ta način smo si delo že nekako porazdelili, v servis, ki je potreben za vrhunski šport, pa sodi tudi zdravstvena oskrba igralcev. Velik del skrbi za zdravstveno stanje in pripravljenost igralcev je na bremenu našega fizioterapevta Mladena Babiča, že drugo leto pa je lečeči zdravnik igralcev kluba dr. Dušan Polimac iz Celja. Menim, da bomo tisto, kar tej ekipi še manjka, pridobili z izgradnjo že omenjenega stanovanjskega objekta za igralce, saj bodo tako imeli možnost skupne, organizirane prehrane. Šele v naslednji sezoni, ko bo ta objekt izgrajen, bomo torej imeli na voljo tiste optimalne pogoje, ki nam bodo omogočili postaviti optimalno visoke zahteve igralcem, upravi in ostalim strukturam v klubu.” “Kako vam uspe uskladiti svojo zaposlitev profesorja s svojimi zadolžitvami treneija?” “Moram povedati, da mi gredo v organizaciji tehniške šole precej na roko, saj mi omogočajo, da delam v dveh terminih, pri dopoldanskem in popoldanskem pouku. Zjutraj imam prve tri ure pouka, potem odhajam na dopol- danske treninge, se vračam v šolo, zvečer pa imamo zopet treninge. Gotovo je takšen ritem zelo naporen, ampak mislim, da je v tem trenutku organizacija kluba na takem nivoju, zavzetost in perspektiva igralcev pa takšna, da je potrebno za to tudi nekoliko potrpeti.” “Razmišljate tudi o tem, da bi postali povsem profesionalni trener?” “Mislim, da tudi za to situacija v slovenski košarki počasi dozoreva. Ideja o dvanajstčlanski ligi se je pokazala za iluzorno, vendar pa imamo v Sloveniji trenutno osem vrhunskih ekip, za katere ocenjujem, da se bodo lahko v vseh strukturah optimalno organizirale. Mislim, da se lahko v sredini, ki redno uresničuje svoje obveznosti, navsezadnje tudi profesionaliziram. Vsa leta od osamosvojitve je slovenska košarka nekako tipala v temi. Ko smo izgubili stik z jugoslovansko košarko, je kot njen naslednik ostala le ekipa Olimpije, vsa ostala moštva, vključno s Celjem, pa so v bistvu pričela propadati. Nastajale so nove mlade sredine, vendar situacija v teh klubih ni bila izkristalizirana; ni se vedelo, kako dolgoročna je njihova politika. Menim, da je ravno naš klub dokazal, da je vsa leta od osamosvojitve dalje v vzponu, vsi pa smo mislili, da je z lanskoletno osvojitvijo pokala pokalnih zmagovalcev dosegel enega svojih vrhuncev. Vendar v letošnji sezoni s tekmami v evropskih pokalih ekipa dokazuje, da je ob primernem vložku v izboljšanje igralskega kadra sposobna res vrhunskih rezultatov.” “In kakšno je razpoloženje v ekipi po tej zadnji zmagi?” “Ravno zmage na tekmah evropskega pokala kažejo na to, da je ekipa še precej mlada in ravno zato tudi precej neizkušena. Vsaka takšna zmaga, ki s sabo prinaša neko odmevnost, publiciteto, se slabo kaže na igralcih, igralci so takoj malce v oblakih. Na račun tega smo že izgubili eno tekmo v državnem prvenstvu in po zmagi nad Scavolinijem smo potrebovali kar precej časa, da smo se spustili na realna tla. Upam, da smo se iz preizkušnje, ki smo jo plačali s porazom v državnem prvenstvu, nekaj vendarle naučili. Vendar pa sem prej že delal tudi po številnih drugih klubih in lahko rečem, da tako malo problemov, kot jih imam v odnosih z igralci v tem klubu, verjetno nimajo v nobenem drugem slovenskem klubu. DOMINIKA SAMBOLIČ NOVI VETER PRI VOLVU Čas »škatlastih« avtomobilov je pri Volvu očitno mimo. Zapihal je nov veter, ki je prinesel tudi novo obliko. Poleg tradicionalne varnosti so se tokrat posvetili predvsem obliki in izgledu svojih modelov in rezultat je nova serija avtomobilov. Prvi iz te veliko obetajoče serije je Volvo C70 kupe. Vodja oblikovalskega oddelka pri Volvu Peter Horbury je imel tokrat popolnoma proste roke. Osnovno vodilo je bilo: Ne oblikujte avtomobila, ki ga lju- dje potrebujejo, temveč takšnega, ki si ga resnično želijo. In rezultat bo tukaj naslednje leto. C70 je ekskluzivni štirisedežni športni kupe, ki vsaj po prvih vtisih sodeč, ne bo pustil nikogar ravnodušnega. Toliko privlačnosti in dinamičnosti pri Volvu vsekakor nismo vajeni. C70 je sicer podedoval nekaj za Volvo značilnih oblikovnih posebnosti SfEfPPOf tel.: 063 701 749. 0609 638 841 REZERVNI DEU ZA VOZILA: RENAULT, GOLF, OPEL, SKODA, LADA in ZASTAVA Po naročilu tudi za vsa ostala vozila! * izpušni sistemi * zavorne ploščice ATE za več tipov vozil olja, filtri, svečke... * ANTIFRIZ koncentrat DODATNA OPREMA: * sedežne prevleke . avtokozmetika VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V NOVIH PROSTORIH V ORLI VASI, t KOPALIŠČE PINGO ORLA VAS □ AVTOCESTA V IZGRADNJI SvroHul ■** TAKO PA PRIDETE DO NAS! LJUBLJANA -4- CELJE ________________________________________________________________________________________________________________________________' prejšnjih modelov, vendar v popolnoma novi preobleki. Inovacija, tradicija, mladost in klasična privlačnost - vse v enem avtomobilu. zvok v avtomobilu, serijsko je vgrajen napreden avdio sistem, ki ga sestavljajo ojačevalec, radio, CD in 10 zvočnikov vrhunske kvalitete. Notranjost je tipično skandinavska: svetli odtenki, elegantne, a preproste linije, očutek trdnosti, kvalitete in čistega užitka. Bodoči kupec ima na izbiro mnogo različnih notranjih barv, materialov in vzorcev -C70 je avto za individualiste. Poskrbljeno je tudi za odličen Pod sprednjim pokrovom C70 se skriva marsikaj: petcilindrski turbo motor, ki poganja sprednja kolesa preko petstopenjskega ročnega ali štiristo-penjskega avtomatskega menjalnika. Kupci bodo imeli na izbiro štiri motorje: 2,3-litrski turbo z 240 KM, 2,5-litrski turbo s 193 KM, 2-litrski turbo z 225 KM in 2-litrski turbo motor s 180 KM. Da je za varnost pri Volvu odlično poskrbljeno, dokazuje tudi C70: zračne blazine, samo-zatezni varnostni pasovi, ABS, izboljšani sistem bočnih ojačitev in še bi lahko naštevali. In kdaj bo ta lepotec naprodaj? Začetek prodaje v Severni Ameriki, Nemčiji, Italiji, Angliji in na Japonskem je predviden za pomlad 1997. Kdaj, če sploh, bo naprodaj pri nas, lahko samo ugibamo. 5. /• JAvtoeiektrika in trgovina z rezervnimi deti gOJLIC Kaplja vas16,tel.:723-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike % Infinit/ cah audio' coml Electron NOVO! AVTOR ADIJI PHILIPS KENVOOD BLAUPUNKT Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! Stran 21 HONDA Pri Hondi nikakor ne sedijo križem rok. Tako je za leto 1997 že pripravljena prenovljena Honda Prelude. Kot poročajo, je novi model večji in prostornejši, predvsem na račun večje dolžine. Tehnično se nova Honda Prelude bistveno ne razlikuje od Prejšnjih modelov. Na voljo sta dva motorja: 2-litrski z okoli 130 KM in 2,2-litrski motor s 185 KM. Za doplačilo lahko dobite tudi pogon na vsa štiri kolesa. Največjih sprememb je bil deležen zunanji izgled. Nova Honda ima bolj konzervativen, ue toliko športen izgled, čeprav le v bistvu še vedno športni uvtomobil. Resnici na ljubo, Honda v Evropi proda zelo malo mode- lov Prelude in verjetno tudi novi model tega dejstva ne bo spremenil. Takšna oblika avtomobila je veliko bolj priljubljena na Japonskem in delno v Ameriki. Gre za ekskluziven Hondin model in tudi v primeru njegove prodaj-ne neuspešnosti, Honda ne bo utrpela prevelikih finančnih izgub. Z modelom Prelude pa še niso izčrpane vse novosti pri Hondi. Za leto 1997 pripravljajo tudi predstavitev novega električnega avtomobila Honda EV. V osnovi avto temelji na modelu Civic, čeprav je več kot 90% sestavnih delov popolnoma na novo oblikovanih. EV je majhen, lahko bi rekli mestni avto. Motor ima kar 96% izkoristek. Zasnovan je bil na osnovi izkušenj s Hondinim PEČJAK Šlandrov trg la Žalec tel.063 715-640 odprto PO-PE 7.30 - 16.00 ■orne ploščice GOLF II. avorne ploščice KADETT <3^zun.zglob polosi GOLF spr. blažilec KADETT '?pka kpl. R5/R9 • omet LAGUNA -aromet ASTRA zaganjač TRAFIC v-' 2.880 SIT /v# s. 3.600 SlTA4r kpl.KADETT 1.3s 27.000 SIT 9.000 SIT®** ..''bati kpl.GOLF diz. 0.50mm 37.800 SIT 6.120 SIT 5.130 SIT * * ♦^Ibatni obročki GOLF diz glava GOLF diz,-’86 12.260 SIT <$■ j^spr.blatnik GOLF II. 27.000 SIT o5.J spr.blatnik KADETT E 12.600 SIT^r c? spr.odbijač GOLF II. 42.480 SIV ^ spr.steklo KADETT E 11.160 SIT 63.000 SIT 3.510 SIT 4.050 SIT 4.860 SIT 12.600 SIT rezervni deli za VVV-AUDI, RENAULT.OPEL.AUSTIN,CITROEN BMW,ALFA RADIO CEUEf 95,1 95,9 109,3 MHi tekmovalnim solarnim avtomobilom. Zmogljive baterije naj bi zadostovale za okoli 200 km vožnje (odvisno od poprečne hitrosti) in za največjo možno hitrost 130 km/h. Pospeški bodo podobni kot pri majhnih dizelskih avtomobilih: okoli 18 sekund od 0 do 100 km/h. Seveda pa baterije prispevajo k povečani teži avtomobila - EV tehta kar 1,6 tone. K standardni opremi bodo dodali tudi zaslon, ki bo kazal koliko kilometrov še lahko prevozimo in sistem za varčevanje z energijo. Nikar ne pričakujte, da boste ta avto videli tudi na naših cestah. Morda pa kakšnega njegovega naslednika čez nekaj let? NAJBOLJE PRODAJANI AVTOMOBILI V NEMČIJI Malce smo pokukali v tuje loge in odkrili, da Nemci vztrajno prisegajo na evropske avtomobile, kar dokazuje tudi seznam najbolje prodajanih avtomobilov v Nemčiji v prvi polovici leta 1996 (v oklepaju js število prodanih avtomobilov): 1. VW Golf (190.899), 2. Opel Astra (108.276), 3. Opel Corsa (86.848), 4. VW Polo (80.452), 5. Audi A4 (77.969), 6. Opel Vectra (77.849), 7. Ford Fiesta (76.831), 8. Mercedes serija E (70.181), 9. BMVV serija 3 (67.172), 10. Ford Escort (66.836). Največ prodanih avtomobilov v Nemčiji je majhnih, kompaktnih, zato je osmo mesto Mercedesa E presenetljivo. Najbolje prodajani japonski avto v Nemčiji je Honda Civic. Za primerjavo: V ZDA je najbolje prodajani avtomobil v obdobju od januarja do avgusta 96 Honda Accord (251.621), ki tesno vodi pred Ford Taurusom (250.212)._____________________ I?rugačna zgodba o Jama/k/ Robi Leban se je v letošnjem septembru s tremi prijatelji odpravil na enomesečno popotovanje po Jamajki, eksotični deželi, ki jo večina od nas smatra za deželo sonca, obilja, južnega sadja, plantaž in lepotic. Tudi Robi Leban je od svojega obiska na Jamajki sprva pričakoval nekaj podobnega, kot je videti v turističnih prospektih, vendar je kmalu spoznal, da so značilnosti Jamajke predvsem marihuana, rastafarjanstvo in revščina. “Jamajka je predvsem turistična dežela,” je povedal. “Vendar lahko turisti vse tisto, kar jim obljublja turistična propaganda, dobijo in doživijo predvsem v hotelskih sklopih. Ti so obdani z visokimi zidovi ter so dobro zastraženi, tako da domačini do njih sploh nimajo dostopa. V takšnih hotelih ni mogoče spoznati pravega življenja Jamajčanov. Sami smo si ogledali enega izmed hotelskih kompleksov, v katerem so parki, bazeni, trgovine, skratka vse, kar si običajen turist lahko zaželi. Vendar je tam vse nekako umetno; tam ni prave Jamajke.” Prvo presenečenje je Robija in njegove prijatelje čakalo že pri samem izstopu iz letala, saj je vanje udarila prava tropska vročina, kakr- šne v našem podjebju nismo vajeni. “Jamajčani namreč sploh ne vedo, kaj je mraz, še manj, kaj je sneg. Zanje mraz pomeni sveže jutro, ko nekoliko zapiha veter, za nas pa so bila jutra že zelo topla.” Zaradi vročine uspeva na Jamajki tropsko sadje in sicer v tolikih različnih vrstah, da je domačinka potrebovala več kot pol ure, da jih je naštela. “Prodajalci sadja vedo povedati za vsako sadje, na kateri del organizma dobro učinkuje. Sadje uspeva na Jamajki skozi vse leto, seveda različno sadje ob različnih sezonah. Nekateri sadeži so težki kilogram ali več. Presenetilo me je, da so tudi banane drugačne kot te, ki jih lahko kupimo v Sloveniji; na Jamajki so manjše, bolj dišeče in sladke ter polnejšega okusa.” Jamajčani so zelo zdravi in znajo pripraviti zelo okusno hrano, pogo--sto precej začinjeno in sladko. Njihov sadni kruh bi se z lahkoto lahko primerjal s kakšno našo torto. “Tam smo bili ravno v sezoni akija, sadeža, ki je tudi sestavni del nacionalne jedi Jamajčanov. To je riž z akijem in slano ribo. Jamajčani pojedo ogromno sadja in zelenja- Jamajčani veliko časa posvetijo kuhanju, s čimer se ukvarjajo večinoma moški. “Ribič, pri katerem smo nekaj časa prenočevali, nam je štiri ure pripravljal večerjo. Za glavno jed je pripravil kuhano barakudo v zelenjavni juhi, pridal pa je še riž, aki, kokos in drugo sadje. Za presenečenje nam je kupil nekaj krompirčkov, ki jih na Jamajki sicer ne pridelujejo.” Moški so zelo postavni in zdravi - le malo je debelih Jamajčanov. Da je lepota res relativen pojem, dokazuje okus Jamajčanov, ki se od našega precej razlikuje. Zanje so lepe ženske močnejše postave, ne pa vitke in dolgonoge. S takšnimi, ki jih na Jamajki ni veliko, se poročijo belci, ker Jamajčanom niso všeč. Ženske na Jamajki ne delajo veliko, saj večino dela, tudi gospodinjskega, opravijo moški, čeprav se ponoči ukvarjajo z ribolovom. “Videti je, da imajo Jamajčani svoje ženske radi. Na sploh so to zelo družabni in komunikativni ljudje, če te seveda spustijo v svojo sredo. Sicer pa so do tujcev precej nezaupljivi, tako da sem moral vsakega posebej vprašati, če ga lahko fotografiram. Večina mi tega ni dovolila, kot bi mislili, da se hočem s fotografiranjem posmehovati njihovi revščini,” je dejal Robi Leban. Belcev in turistov ne marajo, razen v kolikor se da na njihov račun kaj zaslužiti. Jamajčani imajo veliko otrok, saj pri njih nosečnost pri štirinajstih letih ni nič nenavadnega. “Žena našega zadnjega gostitelja je imela tri otroke, prvega že s štirinajstim letom. Izhajala je iz družine s šestnajstimi otroki, njena babica pa je imela dvajset otrok.” Več kot 90 odstotkov prebivalstva predstavljajo temnopolti Jamajčani, ki so zelo navezani na svoje daljne afriške korenine. Na Jamajki govorijo angleško; razumljivejšo angleščino uporabljajo v pogovorih s turisti, med seboj pa se pogovarjajo v 'broken English’ oziroma v 'polomljeni angleščini’, pri kateri izpuščajo besede ali pa iz celega stavka napravijo kakšne tri besede. Uporabljajo samo preprosti sedanji in prihodnji čas. Jamajčani - kakšnih 2 milijona in pol jih je - imajo tudi svoj jezik, imenovan Patvva. Glavno mesto Jamajke je King-ston, ki pa je poln revščine, prostitucije in kriminala. Njegova značilnost je, da so revnejša naselja skoncentrirana v središču mesta, bogatejše četrti pa ob njegovem o-brobju. Okoli teh so spet revna naselja. “V Kingstonu je ogromno kriminala, tako da ne mine dan brez vsaj enega umora. Ulice Kin-gstona, v katerem živi okoli pol milijona ljudi, niso vame niti podnevi. Ker nimajo skoraj nobene industrije, razen nekaj pivovaren in proizvodnje boksita v bližini Kingsto-na, je brezposelnost velika. Rekel bi, da je v Kingstonu mogoče za denar dobiti čisto vse, od droge do prostitutk in kdo ve, kaj še vse.” V Kingstonu se niso ustavljali, pač pa so ob obali prepotovali ves otok. Spali so v spalnih vrečah in včasih pri domačinih, saj so ti zelo uslužni in gostoljubni, če vidijo denar. “Za denar bi Jamajčani storili vse, tudi iz svoje hiše ven bi šli, da bi gostje, ki bodo plačali, lahko spali v njej. Na Jamajki je dobiti prenočišče najmanjši problem, saj te Jamajčani kar naprej sprašujejo, če ga potrebuješ. Ni pa na Jamajki čisto nič zastonj. Njihova valuta je jamajški dolar, ki je vreden veliko manj od ameriških dolarjev; za slednjega se po uradni menjavi dobi 34,6 jamajških dolarjev. Za vsako stvar veljajo dvojne cene -nižje za domačine, višje za turiste.” Hiše navadnih ljudi so skromne, zgrajene iz raznoraznih materialov, ki pridejo ljudem v roko, pokrite pa so večinoma s pločevino. Zdi se, da so napravljene predvsem zato, da lahko stanovalci vanje zaklenejo svoje stvari in se tja umaknejo pred dežjem. Kaj večjega udobja si v njih ne morejo privoščiti. “Nekega dne smo spraševali, kje je javna plaža, na kateri bi lahko prespali v spalnih vrečah. Na Jamajki so namreč ločene javne plaže od ribiških plaž. Tega dne so nam rekli, naj gremo prespat k rastama-nu, ki je živel v nekakšni zidani, vendar napol podrti koči - samo ena soba je še bila pod streho. Vprašali smo ga, če lahko spimo pri njem in dovolil nam je, ne da bi nam kaj zaračunal. To se nam je zdelo zelo čudno, vendar smo že naslednji dan izvedeli, zakaj nas je vzel pod streho. Enemu izmed nas je razložil, da je lani z boso nogo v svojem čolnu stopil na ribo, ki ima velik strupen trn. Rana se mu je zagnojila tako, da devet mesecev ni mogel ribariti, zdaj pa je potreboval ribiške škornje, da se mu ne bi še kdaj zgodilo kaj takšnega. Ribiški škornji so stali 700 jamajških dolarjev, za katere nas je prosil. Dali smo mu jih, vendar tudi ne bi bilo nič narobe, če mu jih ne bi.” Njihov gostitelj je bil pripadnik verske skupine rastafarjanstva, kar Pomeni 'ljubiti boga’. Rastafarjanst-vo temelji na Stari zavezi, cerkve kot institucije nima, saj rastafarjan-ci menijo, da bog ne potrebuje njihovega denarja, pač pa le njihovo vero. Gostitelj štirih slovenskih popotnikov je bil zelo razgledan, držal se je celibata, ni jedel mesa, bil pa je tudi edini Jamajčan, ki ga Robi ni videl kaditi. “Bil je zelo umirjen vedeli, kdaj bodo mrežo potegnili na suho. Takrat se je razvnel velik prepir, saj je bilo rib premalo; ko so ribe razdelili, jih je vsak dobil le za kakšnega pol kilograma.” Večino čolnov si Jamajčani naredijo sami, pogosto ga kar izsekajo iz enega debla ali ga napravijo iz kakšnih desk. Nekateri sploh nimajo svojega lastnega čolna, zato si ga morajo izposoditi pri sosedih. Težko si tudi privoščijo lantemo, ki bi jim bila v veliko pomoč pri nočnem ribolovu. •n ni se znal pretvarjati. Ko smo ga vPrašali, če lahko ostanemo še kakšen dan pri njem, se je strinjal, iskreno pa je dejal, naj potem le odidemo, ker ne bo imel več časa skrbeti za nas. To je povedal na takšen način, da ne z naše in ne z njegove strani ni moglo priti do nikakršne zamere.” Tudi reagge glasbi, ki je zaščitni znak Jamajke, pravijo ’rasta-music\ Bob Marley pa je narodni heroj Jamajčanov. Bob Marley je bil v veliki meri zaslužen za' mir na Jamajki. Po odhodu Angležev je namreč prišlo do državljanske vojne. Bob Marley je priredil velik koncert, na oder pripeljal voditelja obeh sprtih strank, ta dva pa sta si tam segla v roke in končala vojno. Bob Marley je bil velik propagandist rastafarjanstva. Vsak Jamajčan, °d otrok do starejših, zna vse njegove pesmi na pamet. Jamajčani se poleg uslug turistom nkvaijajo predvsem z ribolovom. “Jamajški ribolov se od našega zelo razlikuje, saj je njihova oprema za ribolov zelo skromna,” je dejal Robi Leban. “Vso dopoldne je kakšnih dvajset ljudi lovilo ribe tako, da sta dva čolna potegnila ribiško mrežo od obale v polkrogu nazaj na obalo. Pri tem so jih ovirali koralni grebeni in skale v morju, zato se je kakšnih pet Jamajčanov, opremljenih s potapljaškimi maskami in plavutkami, potapljajo in reševalo mrežo, da se ne Bi strgala. Okrog 13. ure so mrežo potegnili na obalo Jn pričeli deliti nalovljene ribe med vse, ki so pomagali pri ribolovu. Lastnik mreže m obeh čolnov je bil prvi na vrsti, nato šele ostali. V tem času so na obalo prišle ženske in drugi, ki so Velik vir zaslužka je tudi marihuana ali gandja, kot jo večinoma imenujejo na Jamajki. Čeprav je prepovedana, jo kadijo tako rekoč vsi, najstniki in odrasli, revni in bogati ter celo policisti. Vendar Jamajčani ne kadijo marihuane do take mere, da bi bili z njo zadro-girani. “Bili so skoraj začudeni, ker mi nismo hoteli kaditi marihuane ali kupiti katerekoli droge,” je dejal Robi Leban. “Mnogo turistov pride na Jamajko namreč prav zaradi drog.” Jamajčan Nevil jih je peljal V hribe’, kakor pravijo vsej pokrajini, ki ni obala, kjer so si lahko ogledali polje marihuane. Vaščani so jih povedali, da gojijo več vrst marihuane in da ima praktično vsaka družina svoje takšno polje. Na ta način si prislužijo prepotreben denar za šolnino za svoje otroke, za osnovno obleko in obutev ter za hrano, ki je sami ne morejo pridelati. Potreba po preživetju in osnovnem zaslužku je večja od strahu so prav gotovo komarji in peščene muhe. Domačini se pred njimi branijo tako, da zvečer zakurijo ogenj, da dim prežene mrčes. Turistom je v lekarnah in trgovinah na voljo posebno mazilo proti komarjem, ki pa učinkuje le kakšno uro ali dve. Plaže in morje pa so res takšne, kot jih lahko vidimo na turističnih prospektih. Plaže so peščene, morje smaragdno zelene barve, toplo in čisto. Na plažah prirejajo tudi celodnevne zabave z glasbo, ki se zavlečejo pozno v noč, na njih pa se zbere več kot tisoč ljudi. pred policijo. Neprijetnost Jamajke NATAŠA VERK ORIENTACIJSKA LIGA 1996/97 Po zelo dobro obiskanem in organiziranem odprtem prvenstvu Slovenije v orientaciji Dobrič 96 (organizator Mladinska komisija Savinjskega MDO, start na Polzeli in Šmartnem ob Paki, cilj na Gori Oljki), se je nadaljevalo prvenstvo v orientacijski ligi 1996/97. Tokrat so se ekipe zbrale na Ponikvi pri Žalcu, kjer je mladinski odsek PD Žalec pripravil drugo tekmo. Traser prog Matjaž Žohar je pripravil tri razllične proge, ki so nekaterim ekipam povzročile tudi precej težav. Tekmovanja se je od 51 prijavljenih ekip udeležilo 44 ekip s skupaj okrog 130 udeleženci, prišle pa so ekipe iz planinskih društev Braslovč, Ljubnea ob Savinji, Slivnice pri Celju, Šoštanja, Vinske gore, Vojnika, Zabukovice in Žalca. V kategoriji A (mladi planinci do 6. razreda OŠ) je nastopilo 13 ekip, zmagali so predstavniki PD Šoštanj, v kategoriji B (mladi planinci 7. in 8. razreda OŠ) je med 11 ekipami zmagala ekipa Žalca. Najtežjo progo so morali premagati tekmovalci v kategoriji C (mladinci - 9 ekip) in D (člani do 40 let - 3 ekipe). V obeh kategorijah sta zmagali ekipi iz PD Vinska gora. Pri veteranih v E kategoriji je nastopilo 5 ekip, zmagala je ekipa PD Braslovče, med dvema družinskima ekipama v F kategoriji pa je slavila planinska družina iz Žalca. Organizator je za vse udeležence pripravil brezplačno malico, vse ekipe so prejele diplome, zmagovalci pa praktične nagrade, ki jih je prispevala Semenarna Ljubljana, enota Celje. Tudi po drugi tekmi orientacijske lige 1996/97 vodi PD Žalec, sledijo pa PD Braslovče, PD Zabukovica in PD Šoštanj. Orientacijska liga se bo nadaljevala spomladi naslednjega leta. B. P. SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA RILA! POLZELA Si 7. KROG (8.12.1996) MOZIRJE : VELENJE POLZELA : PREBOLD LAŠKO : GARANT CELJE : GRIŽE NAZARJE : GOMILSKO prosti: GORNJI GRAD Vodji kroga: D. Kralj M. Škrabe REZULTATI 1. KROGA (27.10.1996) Prebold : S&S Medvedi Griže 45 : 65 Norma soft Velenje : Gomilsko 96 : 42 Puzeria 902 : ŠD Vrbovec 49 : 36 ŠD Mozirje : Zelena tehnika 67 : 59 Red buli : Rossi Laško 41 : 84 DISCIPLINSKI UKREPI PO 1. KROGU: - Avgustinčič Albert (Red buli) - Matjaž Teodor (trener ŠD Mozirje - tehnična napaka klopi) REZULTATI 2. KROGA (3.11.1996) Želena tehnika Celje : Red buli Polzela 77 : 40 ŠD Vrbovec Nazarje : ŠDMozirje TD Partizan Gomilsko : Pizze-ria 902 Gornji grad 49 : 74 S&S Medvedi Griže : ta^Vefcnje Garant Polzela : Prebold po podaljšku 70 : 65 DISCIPLINSKI UKREPI PO 2. KROGU: Zaradi tehnične napake imata prepoved igranja oz. vodenja ekipe do plačila kazni: - Avgustinčič Albert (Red buli) - Laznik Janez (Prebold) ZAKLJUČNO SREČANJE UDELEŽENCEV TABORA MLADIH PLANINCEV “ZG. JEZERSKO ’96” Proti koncu letošnje planinske sezone smo se predzadnji oktobrski vikend srečali udeleženci letošnjega tabora mladih planincev. Mladi planinci in njihovi vodje iz planinskih društev Braslovče, Vinska gora in Zabukovica, skupaj nas je bilo 30 (približno polovica vseh udeležencev tabora), smo se podali na dvodnevno krožno planinsko pot. Iz Zabukovice smo krenili mimo Beškovnika do Prevala in od tam mimo cerkve do planinskega doma na Šmohorju. Po prihodu smo organizirali razne športne igre in pripravili taborni ogenj, ob katerem smo zvečer veselo zapeli. Pred odhodom na počitek smo si ogledali diapozitive, film in fotografije ter se ob tem spominjali lepih trenutkov v taboru. Izvedli smo tudi brezplačni srečelov/ kjer je vsaka srečka zadela. Naslednje jutro smo se poslovili od prijaznih oskrbnikov planinskega doma in se mimo Prevala in Treh smrek povzpeli na vrh Gozdnika, obvezne točke Savinjske planinske poti. Med vzponom smo v lepem sončnem vremenu v daljavi občudovali bele vrhove Savinjskih Alp. Spustili smo se še do lovske koče pod Gozdnikom in se srečali z lovci, ki so ravno to nedeljo imeli na tem področju “jago”. S svojo dvodnevno krožno pot smo zaključili v Zabukovici z obljubo, da se čim prej ponovno srečamo. To smo storili že naslednjo soboto, ko smo se udeležili orientacijskega tekmovanja na Ponikvi pri Žalcu - vendar pa je to že druga zgodba. BOGOMIL POLAVDER Poletna šola v Ameriki: ftAKO OBIHifTI AMEBiga Syracuse Ko smo se utrujeni in obupani vozili proti univerzitetnem mestu in našemu bodočemu domu za šest tednov, smo radovedno opazovali stvari, mimo katerih smo se peljali. Letališče je od univerze oddaljeno slabih petnajst kilometrov, avtocesta, po kateri smo se peljali, pa ni bila niti malo primerljiva z našimi. Radovedni smo bili, kako se bo vse skupaj razpletlo, in če je res, da se bojimo tistega, česar ne poznamo, potem je bil naš strah upravičen. Naj pa, še preden prispemo v univerzitetno mesto, natrosim nekaj podatkov o mestu Syracuse in tamkajšnji univerzi. SVRACUSE Syracuse je “majhno” mesto v srcu zvezne države New York. Od samega mesta New York je oddaljeno približno 450 kilometrov v smeri severozahod. V tem, za ameriške razmere majhnem mestu, živi skoraj pol milijona ljudi. Mesto je razdeljeno na več predmestij in mestno središče -downtown. Predmestja se ločijo glede na rasno strukturo in socialni položaj oziroma družbeni razred prebivalcev. Skoraj vsako ameriško mesto ima italijansko četrt oziroma predmestje imenovano Mala Italija, kitajski del mesta imenovan Mala Kitajska in belska ter črnska predmestja. V splošnem velja, da so naselja revnih črncev med najnevarnejšimi. Precej blizu našega študentskega doma je bilo eno takšnih naselij, vmes je bil le mestni park. Vendar so nas na to opozorili, nam svetovali, naj tja ne hodimo in tako s tem nismo imeli problemov. Sicer pa Syra-cuse sodi med manj nevarna mesta, v letu 1993 so zabeležili “le” 18 umorov, skoraj 3000 vlomov in blizu 600 kraj avtomobilov. V 19. stoletju je razvoj mesta temeljil na pridelovanju soli iz slanih jezer, zaradi česar si je mesto prislužilo vzdevek slano mesto -Salt City. Kasneje, še do slabih deset let nazaj, je to mesto doži- E LICA Trgovina in tisk DOTISK KOUDDRJCV DOTISK NA RCKIAMNC MATCAIJAIC NOVOICTNI DOTISK TISK ZASTAV Dolenja vas 62, 3312 PREBOLD tel.: 063/723-090, mobitel: 0609/642-898 vljalo hiter industrijski razvoj, predvsem na račun metalurgije. Vendar pa sedaj vedno bolj odmira in ponekod lahko vidiš zapuščene industrijske zgradbe, ki jih ni malo. Tudi prebivalcev je vedno manj in Syracuse vse bolj postaja le mesto z univerzo. Močno se trudijo razviti tudi turizem, saj so pogoji za to zelo ugodni. V okrožju Onondaga, kamor spada tudi Syracuse, je namreč ogromno jezer in parkov. Ozemlje tega okrožja pa je znano tudi po tem, da so ga pred kolonizacijo naseljevali Indijanci, od katerih je okrožje, pa tudi veliko jezer in rek, dobilo ime: Onondaga, Oneida, Seneca, O- Piše LIDIJA COKAN središča je oddaljeno dvajset minut hoje. Pohvali se lahko s 126-letno zgodovino in 200.946 še živečimi bivšimi študenti. Sicer pa univerza na leto gosti okrog 15 tisoč študentov, s katerimi dela več kot tisoč ljudi oziroma na enajst študentov en profesor. Univerzo sestavlja enajst fakultet, ki ponujajo več kot dvesto študijskih programov. Študenti imajo omogočen dostop do odlično založenih knjižnic, računalniških in drugih laboratorijev ter športnih objektov in površin s skoraj neomejenimi možnostmi športnega udejstvovanja. Več kot sedemdeset odstotkov študentov živi v enem od enajstih študentskih do- wego. Še vedno je v bližini mesta rezervat indijancev Onondaga, njihova kultura in umetnost pa je tudi turistična znamenitost. SVRACUSE UNFVERSITV Univerzitetno mesto je del mesta Syracuse, vendar ločeno od njegovega centra in bolj ali manj samostojna enota. Od mestnega mov, največkrat v dvoposteljnih sobah. Omogočena je tudi redna prehrana v študentskih jedilnicah ali menzah. Po statističnih podatkih sodeč, se ameriški študenti učijo šestnajst ur na teden, osemnajst ur pa preživijo pred televizorjem. V prostem času radi gredo v kino ali se ukvarjajo s športom, priljubljen hobi pa je tudi nakupovanje. Proški but/, 0 »NIKA** ALBINA CIZEJ PRESENEČENI BOSTE NAD UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI: - NAD 10.000 SIT GOTOVINSKI POPUST - PLAČILO Z VEČ ČEKI - ZAMIK PLAČIL IZBIRO OBLAČIL "“sr - MINI CLUB soT/LVa18!,-. I\A SAVINJSKI CESTI 9. OBISKALI SMO LJUBLJANO V petek, 11. oktobra 1996, smo imeli učenci sedmih in osmih razredov o-snovne šole Slavko Šlander Prebold naravoslovno-kultumi dan. Zjutraj smo se z avtobusi odpeljali v Ljubljano do Cankarjevega doma. Ker mnogi ne poznamo Cankarjevega doma, nas je najprej ena od hostes Popeljala na ogled dvoran (Gallusove dvorane, Kosovelove dvorane in Modre dvorane) ter nam povedala nekaj zanimivosti o njih in o samem Cankarjevem domu. Po ogledu pa nas je gospod Saša Frelih - Mišo v Gallusovi dvorani popeljal v čudoviti svet orgel, najprej s štiriročno izvedbo neke skladbe. Za tem smo spoznali orgle Cankarjevega doma. Te orgle imajo štiri manuale ali klaviature in okoli 72 regjstrov, ki mehanično nadzirajo tone. Uglaševanje orgel v Cankarjevem domu traja skoraj 12 ur. Tako, mimogrede, nam je gospod Saša povedal zanimivost, ki mi je še posebej ostala v spominu, gre za največje °rgle na svetu, ki so v Ameriki. Te orgle s pomočjo manualov in registrov dosežejo 21-mestno število tonov, tako da jih človek niti približno ne more v svojem življenju vseh zaigrati. Nato smo se s pomočjo diapozitivov sprehodili skozi zgodovino orgel; od prvih prenosnih orgel do najčudovitejših baročno okrašenih orgel in orgel, ki so jih poganjali ročno. Spoznali smo vrste piščali Kr poslušali dela največjih mojstrov orgelskih skladb; Bacha, Mozarta, Hayd-na— Ogledali smo si še nekaj najlepših orgel na Slovenskem, ki so jih pri nas ustvarili nemški in češki mojstri. Za konec smo poslušali še orgle v spremljavi simfoničnega orkestra, trobente, prečne flavte in violine in lahko tudi sami kaj uigrali na orgle v Cankarjevem domu. Sedmošolci smo odšli po tem v naravoslovni muzej, kjer smo si pod vodstvom vodičev ogledali razstavo o ledeni dobi v Evropi. Nato pa smo se napotili v hišo metuljev. Tam smo se razdelili v dve skupini. Prva si je ogledala Preparirane metulje, druga pa žive metulje v rastlinjaku. Videli smo jih zelo veliko, vseh velikosti in barv. Učenci smo bili nad metulji najbolj navdušeni. Po ogledu vseh zanimivosti smo se pozno popoldne utrujeni in zadovoljni vrnili domov. Večina učencev in učenk pa si želi, da bi bilo še več takšnih naravoslovnih dni. Osmošolci smo se odpeljali v Podgorico na inštitut Jožefa Stefana. Na oddelku za energijo smo poslušali predavanje o jedrski energiji. S pomočjo pro-sojnic in grafoskopa smo najprej ponovili zgradbo atoma, nato pa spoznali ele-urent uran-235, ki ga v jedrskih reaktorjih uporabljajo kot gorivo. S posebnim Postopkom, imenovanim bogatenje, spremenijo uran v uran-335, ki ga potem nasipajo v gorivne palice, ki jih vstavijo v sredico jedrskega reaktorja. Posoda, v katero vstavljajo gorivne palice, je napolnjena s kladivom. Ko se jedro razcepi, z energijo nabiti delci odlete ter se umirijo v kladivu, pri tem pa povzročijo Povišanje njegove temperature. Hladiva nenehno kroži in preprečuje pregretje Medice ter odvaja toploto k eiwti za paro. V tej enoti voda, ki je pod velikim Pritiskom, vre in se spreminja v paro. Para poganja turbino, ta generatorje, kjer se generira električna napetost. To paro utekočinijo in se kot voda vme v pami generator. Izvedeli smo še nekaj o varnosti. Vse elektrarne so grajene protipotresno. Za primer nam je dal gospod lanski potres na Japonskem, kjer so se rušili nadvozi ‘1 ceste..., nekaj km stran pa je jedrska elektrarna četo normalno obratovala. Ce pa bi slučajno prišlo do večjega sevanja, so okrog elektrarne trije betonski zidovi, ki zadržujejo sevanje. Izvedeli smo tudi, zakaj je prišlo do nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu. Skupina znanstvenikov je delala varnostni poskus, pri tem niso želeli ustaviti reaktorja. Ker je prišlo do napake, ki je povzročila zmanjšanje hladilnega učinka in povišanje tlaka, je reaktor eksplodiral. Veliko ljudi je umrlo zaradi sevanja, mnogo pa jih trpi še zdaj. VTISI UDELEŽENCEV: K Cankarjevem domu mi je bila najbolj všeč Gallusova dvorana. Prav ponosna sem bila, ko sem sedela v njej. Upam, da se Slovenci zavedamo, kaj dnamo. Darja, s.a Orgelski koncert je bil čudovit, še posebej, ko je orgle spremljala violina. Ni-Sem si predstavljala, da so orgle tako velik instmment. Bilo je lepo. JASNA, 8.a K Cankarjevem domu sem bila prvič. Presenečena sem bila nad dvoranami, ki so zgrajene vsaka na svoj način. Orgle in način orglanja nam je g. Sašo Frelih - Mišo predstavil na najbolj čudovit način, tako smo lahko spoznali ta °gromen instrument. JERNEJA, S.a Na institutu v Podgorici sem spoznala, da jedrska elektrarna v Krškem sploh ni tako nevarna, kot sem sprva mislila. Bilo je zanimivo. VRŠA, 8.a Spoznala sem, da so jedrski odpadki lahko nevarni, da pa je jedrska energija Pomembna v našem življenju. IIARBARA, 8.0 Na institutu v Podgorici mi je bila všeč razstava in predavanje o jedrskih uurčeh. matic, 8.a LAURA ŠOLAJA, 7.a in TINA ZELFjNC, S.a OS Prebold NARAVOSLOVNI DAN V petek, 10.10.1996, smo odšli na prvi naravoslovni dan. Ob 8.30 smo se zbrali za šolo. Pomalicali smo in naravoslovni dan se je pričel. Najprej smo se z avtobusom peljali do Ponikve, natančneje do Podkraja, kjer naj bi na kmetiji Turinek izpolnili pripravljene učne liste. Polje, na katerem smo Nina,_ Klavdija, Miha, Mateja in Denis izvedli nekaj nalog, se je imenovalo Žičnica. Skicirati smo morali kmetijo in njeno okolico, opisati vreme, prst, narisati tri kulturne rastline, odgovoriti na vrsto vprašanj in še marsikaj. Najbolj zanimiva se mi je zdela naloga: Naštej nekaj domačih besed in jih s pomočjo kmetov razloži! Napisala sem špajz - shramba, kukrl - podstrešno okno, raufank - dimnik, šporhet -štedilnik, kožuhat tursco - ličkati koruzo... Vreme je bilo deževno, tako da smo bili tudi mi bolj kisle volje, zato pa smo bili veseli gospodinje, ki je bila z nami zelo prijazna. Ponudila nam je domač kruh, domače salame, topel čaj, buhteljne in pecivo, učiteljicam pa je skuhala kavo. Mi smo med njihovo odsotnostjo temeljito raziskali okolico. Prav nič nas ni bilo strah, saj sta nas spremljala pes Cufi in psička Kala. Tako smo v enem dnevu spoznali življenje na kmetiji. Bili smo zadovoljni, obljubili pa smo jim, da jih zagotovo kmalu obiščemo. P.s.: Ge nam bodo le učiteljice dovolile. rNINA BAŠA, 5.e OS Peter Sprajc - Jur, Žalec DRUŽINSKO POPOLDNE V VRTCU ŽALEC Skupina malih šolaijev vzgojiteljice Irene Solar ter njene pomočnice Tanje Veršnak iz enote I je nas, starše, prijetno presenetila na jesenskem družinskem srečanju. Mali šolarji so se nam predstavili z igrico O goski, ki se je učila peti. Tudi sami so nam zapeli nekaj pesmi. Na idejo vzgojiteljice pa smo starši otrokom improvizirano zaigrali igro Strašilo moto-vilo. Otroci so bili navdušeni, starši pa še bolj, saj nas je v igralnici čakalo presenečenje, prava prekmurska gibanica, ki so jo naši mali kuhaiji skupaj z vzgojiteljicama in kuharicama pripravili že v dopoldanskem času, še toplo pa smo poskusili skupaj z njimi. Ob klepetu, srebanju kavice in izvrstni sladici so nam prijetne urice druženja kar prehitro minile. Za spomin na udeležbo je vsaka družina prejela priznanje. Tako smo skupaj obogatili nekaj trenutkov našega življenja, odkrili odsev sproščenosti naših otrok ter potrdili pomen povezave vrtca oziroma male šole in družine. Za vse hvala. V imenu staršev teh otrok MAJDA JURAČ i ^JA POKLICNA ODLOČITEV Če bi me kdo vprašal, kaj bi rada postala, bi mu znala hitro povedati, da si zelo želim nadaljevati šolanje in postati uspešna pravnica in morda še kaj več. Toda za to ima vse zasluge moja teta Aleksandra. Mnogokrat jo obiščem in vselej ima povedati kaj zanimivega. Vendar je tudi teta za- pri njeni iMni p,e,-vela zanimiv in prijeten teden dni. Toda pred dvema letoma, ko sem bila pri njej na počitnicah, sem se šele začela zanimati za njeno delo. Mojega zanimanja je bila vesela in navdušena je bila, da lahko komu, ki ga pravo zanima, pripoveduje o svojem delu. Čeprav je mirna, na pogled stroga ženska, vendar odločna, se je med pripovedovanjem mnogokrat čisto razvnela. Čeprav je prihajala zelo utrujena iz službe in včasih tudi precej pozno, se je videlo, da jo delo zelo veseli. Vem, da ga nikoli ne bi zamenjala. ^ ^-s veliko odgovornosti. , NINA HARI, S.a OŠ Vere Šlander, Polzela 11 STARE ... pisalo se je leto 1925 VPLIV ŠOLE NA TELESNI RAZVOJ OTROKA Kakor uči izkušnja in kakor so dognali zdravniki, vpliva šola prav neugodno na otrokovo rast. Otrok preveč sedi, se premalo giblje, nasprotno pa možgani preveč delujejo. Zatorej se otrokovo telo ne more enotno razvijati in raste najbolj v dobi počitnic, a se premalo razvija med šolskim letom. Zato delajo na to, da bi bilo otrokovo duševno in telesno delovanje v istem razmerju. Da ne bi bil otrok koj pri vstopu v šolo preobložen z učenjem in da bi se tudi med šolskimi urami utegnil gibati na svežem zraku. Vse to seveda ni tolikega pomena za šole na kmetih, pač pa so mestni otroci v veliki nevarnosti. Domače stanovanje je navadno tesno in zatohlo, izprehodov ni ali pa starši ne utegnejo z otroki zdoma. In če pridenemo tem ne-dostatkom še pretirano sedenje v šoli in čezmerno učenje in napenjanje možganov, je zares treba misliti na to, da nam otroci ne bodo hirali in ne zaostajali v rasti. Ne trdimo, da so bile nekdaj šole lažje. Toda krepkejši rod je bil, ki je kaj prenesel. Tudi zelo dvomimo, če so sedanji učni redi pametni, ko mora cesto otrok po celih pet ur zapored presedeti v šoli. Preutrujen tudi doma ne stori ničesar. Dolžnost države je, da poskrbi za modro šolsko vzgojo otrok, saj bodo zdravi državljani le njej v korist. KUHARICA FRANCOSKA KRUŠNA JUHA Razgrej za drobno jajce sirovega masla in zarumeni v njem eno na SKRINJE drobno zrezano čebulo in eno žemljo ali kruha, na kosce zrezanega. Ko se zarumeni, prilij dva litra juhe od kosti, prideni, če ugaja, ščep popra in soli, kuhaj pičle pol ure; kuhano pretlači in stresi v lonec, kjer si zmešala en rumenjak. Juha je prav okusna. ZA SMEH NOBENEGA! Neki grof, strasten lovec in do-brojedec, je nekoč povabil znanca na par jerebic. Ko so bile že pečene, gospodarja in povabljenca pa še ni bilo, se je kuharica lotila jerebic, kajti bila je lačna in laskrna na divjačino. In ko sta prišla grof in njegov prijatelj - jerebic ni bilo več. Toda kuharica si je pomagala spretno iz zadrege. Najprej je prosila grofa, ne da bi povabljenec kaj slišal, naj nabrusi nože, češ da jih ona ni utegnila radi obilice opravkov. Rade volje se je grof pripravil na delo, obenem pa je mislil na sočnate jere-bičice, katerih vonj mu je prijetno udaijal v nos. Kuharica pa je nato povabljencu zašepetala v uho: “Pazite se! Gospod ima danes napad.” - “Kakšen napad?” vpraša gost. - “I, kakšen! Blaznosten! Ali ne vidite, da brusi nož?” - “Da brusi nož?” ponavlja začudeni povabljenec. “Pa zakaj?” - “Boste že videli. Ali ne veste, kaj počenja gospod grof, kadar dobi napad? Ušesa poreže vsakemu, ki pride predenj.” - “Za božjo voljo,” vzklikne prestrašeni prijatelj in - ne da bi poslušal kuharico dalje - jo ubere v divjem begu po stopnicah. Grof vpraša ves začuden žensko: “Kaj se je zgodilo? Zakaj beži?” -“Joj, kaj niste ničesar videli, gospod grof? Pograbil je jerebice in zbežal.” - Grof je bil ves obupan. Skoči k oknu in vidi prijatelja, ki beži čez trg, kolikor ga pete neso. Ne mara se niti ozreti. Grof pa, mahajoč z nožem v desnici, vpije za njim: “Vsaj eno, vsaj eno!” A gost beži in se drži za ušesa, kričeč: “Nobenega, nobenega! Iz bontona KADILCI IN NEKADILCI: VOJNA STOLETIJ - 1. DEL Leta 1519, ko so tobak prinesli iz Amerike v Evropo, so ga E-vropejci imeli za okrasno rastlino z zdravilnimi lastnostmi in šele sčasoma so ga pričeli kaditi. Oblasti so njuhanje in kajenje sicer prepovedale, vseeno pa je število privržencev “nove nava de” nezadržno naraščalo. Še danes milijoni ljudi kadijo kljub svarilom pred škodljivimi posledicami kajenja. Zaradi razkola, ki ga je povzročil tobak, je danes kajenje v mnogih državah zakonsko regulirano: kajenje je prepovedno na sestankih v zaprtih prostorih, v prostorih uradnih ustanov, ponekod tudi na javnih krajih, tobačni izdelki se ne smejo reklamirati v javnih občilih, nekatera sredstva javnega transporta imajo posebne oddelke za kadilce. Proti uživalcem nikotina nima smisla voditi “križarskih vojn”, saj se večina kadilcev sama zaveda, da kajenje škodi človeškemu organizmu. Ker je torej kajenje prostovoljna navada, je sožitje med kadilci in nekadilci možno in nujno. Kadijo predvsem odrasli, otrokom, mladini, nosečnicam in mladim materam pa kajenje močno odsvetujemo. KAJENJE NA ULICI Še posebej grdo je videti na cesti žensko s cigareto v ustih. Kadar ste v družbi z nekadilko, tedaj tudi sami ne kadite. S cigareto v ustih se ne pogovarjajte. Kadar vas mimoidoči zaprosi za ogenj, mu ne prižigajte s svojo cigareto, temveč z vžigalicami ali z vžigalnikom. Mlajši ljudje naj raje ne prosijo za ogenj neznanih starejših ljudi. Vžigalic in ogorkov ne mečite kamor koli, pravi kadilec nosi s sabo žepni pepelnik, ki ga sprazne na primernem kraju. Oseba v uniformi oziroma uradna oseba ne kadi na javnem mestu, sme pa na primernem, skritem kraju kaditi v odmoru med delom. Kadar kadi, sname kapo, to je namreč simbolično znamenje, da ta hip ni v službi. V navzočnosti po činu ali položaju starejše osebe mora uradna oseba vprašati za dovoljenje, ali sme kaditi. Po položaju starejši ponudi mlajšemu. Mlajši po činu prižge starejšemu. (nadaljevanje prihodnjič) KDAJ IN KAKO OBREZUJEMO VRTNICE? Jeseni vrtnice le toliko skrajšamo, da nam jih ne polomi sneg in da jih laže zagrnemo ter pokrijemo. Dokončno pa jih obrežemo spomladi, ko jih odgrnemo. Dobro je, da počakamo toliko časa, da očesa nabreknejo (ob pričetku rasti), ker tako zlahka vidimo, kako nizko so nam vrtnice čez zimo poze-! ble in tudi ločimo močne od šibkih, slabo razvitih očes. Pustimo le zdrave, močne in nepoškodovane poganjke, ki jih prvič po sajenju skrajšamo nizko na 3 do 5 očes, to je približno 15 do 20 cm. V naslednjih letih pa jih pustimo višje, ker bomo tako imeli več cvetja in nam bodo vrtnice prej cvetele. Če je bila pozeba močna, je tudi rez nižja, ob mili zimi pa pustimo tudi poganjke nekoliko daljše. Pri obrezovanju vrtnic je zelo pomembno to, da vemo za pravo mero. Torej ne režimo prenizko, ker bi sadike preveč izčrpali, pa tudi previsoka rez ima svoje slabe strani. Težko pa je povedati v cm ali številu očes. Vrtnar mora sčasoma priti do lastnih izkušenj, kaj je prav in kaj napačno. Mišlenje, da bomo vrtnice z nizko rezjo prisilili k nizki rasli, je napačno. Vrtnica ima svojo rast, ki je glede na sorto lahko nizka ali vi-| soka, in si tako tu s škarjami ne moremo veliko pomagati. Sicer Pa je za visoke vrtnice nemalokrat krivo preobilno gnojenje z dušikom ali prepogosto in v senco posajene sadike. //r///!'Wk'