P©5tntna plačana v gotovinl Izhaja Ysak petek ob 17. Stane mesečno po posts 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem Čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redabcija In uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica Št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 39. Celje, petek 25. septembra 1936. Leto XVIIL Regulacija Savinje pri Celju Celje, 25. septembra. V četrtek popoldne je bila v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu 5. konferenca za regulacijo Savinje. Po- leg zastopnikov banske uprave, sre- skega načelstva v Celju in direkcije drž. železnic v Ljubljani so bili zasto- pani tudi vsi ostali prispevni faktorji za regulacijo Savinje in sicer mestno poglavarstvo v Celju, sresko načelstvo ter sreska cestna odbora v Celju in Laškem. Udeleženci konference so vzeli na znanje poročilo o sedanjem stanju re- gulacijskih del v drugi etapi, ki ob u- godnem jesenskem vremenu in nizkem stanju Savinje lepo napredujejo. Ste- vilo pri regulaciji Savinje v Tremer- ju zaposlenih delavcev se giblje med 300 in 400. Izgleda pa, da regulacijska dela kljub sedanjemu uspešnemu raz- voju ne bodo mogla biti dovršena pred zimo. Pri razpravi o terjatvah, ki bodo predvidoma nastale ob dovršitvi regu- lacije v drugi etapi, in o razpoložlji- vih sredstvih za kritje teh terjatev je konferenca ugotovila, da bodo finanč- na sredstva v glavnem zadoščala ne samo za terenska dela v drugi etapi, temveč tudi za plačilo sveta, ki je bil porabljen pri regulaciji Savinje v pr- vi etapi. Površina razlaščenega sveta je že izračunana. Glede nadaljevanja vodogradbenih del pri regulaciji Savinje od konca druge etape v Košnici do promenadne brvi pri mestnem parku je bila konfe- renca mnenja, da bo treba do 1. apri- la 1937 najeti posojilo v znesku 16 milijonov Din in sicer že glede na to, ker je ministrstvo za promet uradno sporočilo, da bo vstavilo v svoj pro- račun za 1. 1937/38 znesek okrog 11 milijonov Din, ki je potreben za pre- ložitev železniške proge pod Starim gradom in za razširitev celjske želez- niške postaje. Mogoče je, da bo ta znesek s 1. aprilom 1937 na razpolago. Nadzorni inženjer je prejel naroči- lo, da nujno izdela za vodogradbeni del te proge projekte, ki bodo tako de- tajlni in na terenu fiksirani, da se bo- do mogla regulacijska dela po teh na- črtih vsak čas oddati na licitaciji. Ti projekti morajo biti izdelani in odo- breni do 1. aprila 1937. Ce bo financiranje uspešno poteklo in če bodo projekti pravočasno odo- breni, je dana možnost, da se regula- cija Savinje od Košnice do promenad- ne brvi pri mestnem parku izvede v 2 do 3 letih. Izgleda torej, da regulacijska dela v olisogu, kakor je bil doloceM za iz- vedbo v tekočem letu, ne boJ > ino^lu biti lotos dokončana, četudi imamo iz- redrio ugodno leto in trajno nizko stn- nje Savin je brez rbicajnih poplav. De- la so bila pač prcpozno odium. Ta samutia se letos v celoti ne bo dala več nadoknaditi. Glede nadaljevanja del za uravnavo Savinje moramo ponovno podčrtati dolžnost države kot prispevnega fak- torja, da k temu sorazmerno prispe- va, da se v bodoce no bo zojx:t zgodi- lo, da bi državna uprava s svoiim pri- spevkom izostala, kakor se je žalibog letos zgodilo. Vprašanje najetja večje- ga posojila za izvršitev regulacijskih del preko ovinka pod Starim gradom je tesno združeno s prispevkom držav- nih železnic ter zahteva pravočasno zagotovitev kreditov in težavno pot do realizacije. Potreba izvedbe nadalj- njih regulacijskih del pa je za Celje tako velika in nujna, da je dolžnost vseh faktorjev, da v tern pogledu pra- vočasno zastavijo vse sile. Političiii pregli p Sedaj in nekdaj. »Samouprava«, gla- silo Jugoslovenske radikalne zajedni- ce, piše v svoji 180. številki z dne 23. t. m. pod gornjim naslovom doslovno sledeče: »Samo malo dni je še do vo- litev v moravski banovini, nihče pa se še do danes ni pritožil, da bi volitve in priprave za volitve ne bile popolno svo- bodne. Ni bilo in ni običajnega pre- meščanja sreskih načelniko, ne pre- meščajo in ne preganjajo uradnikov in učiteljev, dovoljujejo se vsa prijavlje- na zborovanja in na zborovanjih se lahko svobodno govori in nihče ni pre- ganjan zaradi svojih političnih načel.« p Vse gre na bolje. Na zboru v Do- brovi pri Ljubljani je imel preteklo ne- deljo g. Fran Smodej, bivši duhovnik na Koroškem, zelo značilen go vor. Kritiziral je prejšnje vlade, pa je pra- vilno omenil, kako se vidno vse iz- boljšuje, odkar je prišla do moči se- danja vlada, kateri je treba v prvi vr- sti izraziti vso zahvalnost. To je na- vzoče zborovalce tako pretreslo, da so priredili navdušene ovacije gg. Stojadi- noviču in Korošcu. G. Smodej je izu- stil veliko resnico, da kadarkoli se je narod oddaljil od g. Korošca, je to pri- neslo nesrečo ne samo Slovencem, temveč tudi državi. p Pod zastavo JRZ se zbirajo vsi, ki so jim svete naše verske in narodne svetinje in ki jim je v resnici pri srcu pravi ljudski blagor. Tako piše »Slo- venski gospodar«, list ljudstvu v pouk in zabavo, ki poroča tudi, da so za o- pozicijske liste v obeh logaških obči- nah glasovali vsi uradniki in vsi jav- ni nameščenci. To je tudi viden dokaz, da so volitve po naših občinah resnič- no svobodne in da se ni treba nikomur bati, kako glasuje. Ako se tako izva- ja zakon o volitvah, potem resnično lahko še ostane javno glasovanje. p V Španiji prodirajo uporniške če- te proti Toledu in Madridu in so že 16 km pred Toledom. p Zvezo kmečko - delavskih repu- blik namerava napraviti madridska vlada iz Španije po zgledu sovjetske Rusije. V novi državi bi se socializirale banke, črtali bi se državni dolgovi, podržavila bi se cerkvena posestva, veleposestva, industrija in trgovina.To naj bi se zgodilo na pritisk španskih komunistov. Kakor se trdi, je tudi uporniška vlada v Burgosu za pre osnovo države v zvezo samoupravnih nacionalnih republik. Tuji, zlasti ang- leški glasovi svarijo madridsko vlado pred sovjetizacijo Španije, ki bi po- menilo tudi izgubo tujega kapitala v Španiji. p Volitve v državnl zbor na Sved- skem so prinesle v nedeljo zmago socialnim demokratom. Od junija je na Švedskem vladala kmetijskastranka. Pri volitvah v nedeljo pa so dobili socialisti 112, konservativci 42, kme- tijska stranka 26, ljudska stranka 27, socialisti skupine Kilboma 6, komu- nisti pa 5 mandatov. Domače vesti d Francoski in angleški kredltl za Jugoslavijo. Posebni rtopisnik lon- donskih «Times» je sporočil iz Brati- slave, da ie imel dogovor dr. Stoja- dinovica zaradi dobave romunskega potroleia Jugoslaviji ta cilj, da se po- speši mehanizacija vojske držav Male antante. Kako se bo financirala ta do- bava, še ni znano, misli se pa, da bo dr. Stojadinovič v kratkem odputova! v Pariz in London. Francoska finančna pomoč je baje že zagotovljena. »Ber- liner Tageblat« pa poroča, da bo dala Anglija Jugoslaviji kredit v znesku 3 milijard dinarjev za izgraditev dal- matinskih pristanišč, Enak kredit je ponudila tudi Francija, toda Jugosla- vija daje prednost angleškemu kreditu. d Pri občlnsklh volitvah na Po- nikvi je dobila v nedeljo lista opo- zicije 254 glasov in 16 mandatov, lista JRZ pa 193 glasov in 2 mandata. V Dolenjem Logatcu je dobila lista opozicije 279 glasov in 15 mandatov, lista JRZ 274 glasov in 3 mandate, v Gornjem Logatcu pa lista opozicije 123 glasov in 15 mandatov, lista JRZ 117 glasov in 3 mandate. d ObčinSke volitve v Dvoru raz- veljavljene. Pristaši opozicijske liste v Dvoru pri Žužemberku so vložili proti nedavnim obČinskim volitvam pritožbo na upravno sodišče v Celju. Pritožbo so utemeljelili s tem, da je lista JRZ zmagala s 146 glasovi proti 143, ki so pripadli opozicijski listi. Razlika je znašala torej samo tri gla- sove, pri volitvah pa so za listo JRZ glasovali trije volilci po pooblastilih, česar zakon o občinah ne dopušča. Če bi se ti glasovi, oddani po poobla- stilih, ne bili šteli, bi bilo število gla- sov enako in bi se morale volitve po- noviti. Upravno sodišče v Celju je pri- tožbi ugodilo in volitve v Dvoru raz- veljavilo. V Dvoru bodo imeli sedaj še enkrat občinske volitve. d Pogreb Svetozarja Pribičeviča je bil 19. t. m. v Pragi ob veliki u- deležbi. Truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v pravoslavni kapeli v Resljevi ulici. Ko so pravoslavni duhovniki opravili pogrebne molitve, so se poslovili od pokojnika dr. Milan Kostič v imenu vodsta bivše SDS, inž. Avgust KoSutič v imenu liSS, dr. Per- nar v imenu dr. Mačka, Boža Marko- vič v imenu Davidovičeve demokrat- ske stranke, dr. Milan Gavrilovič v imenu opozicijskih zemljoradnikov in prof. Selenic v imenu mladine SDS. V imenu čeSkoslovaških političnih in osebnih prijateljev se je poslovil od pokojnika poslanec David, ki je pred- sednik češkoslovaške legionarske or- ganizacije in član parlamentarnega narodno socialističnega kluba. Po go- vorih so pevci zapeli žalostinko, nato pa so krsto z zemskimi ostankl Sve- tozarja Pribičeviča prepeljali na ol- šansko pokopaliSče in jo položili v kripto tamkajšnje pravoslavne kapele, kjer bo počakala prevoza v domovino. Svetozar Pribičevič ni zapustil nikake politične oporoke. d Senator Ivan Hribar 85-letnik. Senator Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan, po zedinjenju prvi jugoslovenski poslanik v Pragi in prvi kraljevi na- mestnik v Sloveniji, je praznoval 19. t. m. svojo 85-letnico. Zaslužnemu in uglednemu javnemu delavcu iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let krepke delavnosti, zdravja in sreče I d Preložltev jeßenskega Zagreb- škega zbora. Ker tuje države zaradi stavke stavbinskih delavcev niso mo- gle dovršiti svojih paviljonov, je u- prava Zagrebškega zbora preložila otvoritev novega velesejmišča za 14 dni, tako da bo letošnji jesenski 26. mednarodni vzorčni velesejem od so- bote 17. do ponedeljka 26. oktobra. Za velesejem vlada zelo veliko zani- manje. d Tragična smrt direktorja Juga. V nekem gozdu blizu Goričan pri Medvodah so naSli Že tri tedne po- grešanega direktorja ženske gimnazije DVOJNl UŽITEK Ki-& BON B ON I PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB v Ljubljani Antona Juga mrtvega. Pc- kojnik je bil iz Št. Vida pri Grobel- nem. Več let je bil predsednik Zveze kulturnih društev in se je intenzivno udejstvoval v javnem Življenju. Bil je tudi odličen pedagog in zaslužen na- cionalni delavec. Bodi mu ohranjen časten spomin ! d Trgovinski provizorij z Italijjo. V sredo zvečer so se v Rimu končala tr- govinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Nova trgovinska pogodba bo podpisana jutri. Namesto trimesečne- ga provizorija, ki so ga prvotno na- meravali, so sklenili dogovor na šest mesecev, ki se lahko tiho podaljša do sklenitve definitivne pogodbe. Pogodba določa kontingente za jugoslovensko živino in živinske izdelke, za les in več drugega jugoslovenskega blaga. Ka- kor poročajo, je pogodba tako po svo-: jih. pogojih, kakor po kontingentih ugodna za bodoči razvoj trgovine. Po- godba vsebuje tudi ureditev plačilnega prometa, način likvidacije jugosloven- skih klirinških terjatev in ureditev rednega trgovinskega prometa. d Sporazum v tekstilni industriji. Za- stopniki tekstilne industrije v Slove- niji in tekstilnega delavstva so v sre- do v Ljubljani podpisali skupno kolek- tivno pogodbo, ki vsebuje tudi mini- malne mezde. Nova pogodba velja do 31. decembra 1937. Pogodba, ki se na- naša na preko 12.000 delavcev, pred- videva zvišanje mezd za okrogla 8 mi- iijonov na leto. d V avgustu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 290.480 Din. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hra- nilnic v Ljubljani so narasle vloge v mesecu avgustu pri 29 slovenskih sa- moupravnih hranilnicah od 1.046,388 tisoč 325 na 1.046,678.480 Din. — Vlo- ge v tekočem računu so se povečale v avgustu za 3,613.950 Din, število vla- gateljev v tekočem računu pa je na- raslo za 23 na 7.059. Od Novega leta do konca avgusta je naraslo število tekočih računov za 245. V primeri s stanjem vlog konec avgusta 1935 so narasle vloge v tekočem računu za 17 Y> milijona Din. Postopno zboljša- nje se opaža tudi v tem, da je v av- gustu naraslo skupno stanje vlog pri 9 hranilnicah (od 29), dočim je na- raslo v juliju t. 1. pri 7 hranilnicah. d Zakaj se današnje perllo tako hitro trga? Krivda je v tem, ker go- spodinja štedi na nepravem mestu. Kupuje slabo in poceni milo, toda ima zato predčasno izdatke za novo pe- rilo. Če uporabljate za pranje Schich- tovo Jelen milo, tedaj ste lahko pre- pričani, da Vam bo perilo dalje trajalo in da bo vedno kot novo. d Dunajska vremenska napoved za soboto 26. t. m.: Zaenkrat še milo vre- me, oblačnost negotova, najbrž prete- žno oblačno. Celje in okolica c Dve novi občiiii v celjskem srezu. V našem srezu je dobila zopet svojo nekdanjo samostojnost občina Gomil- sko, ki ji je pridružena bivša aamo- stojna upravna občina Grajska vas. Tako združena in na novo oživljena občina Gomilsko šteje okrog 1.000 pre- Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 39. bivalcev. Samostojnost je dobila nazaj j tudi občina Kalobje, ki je bila pri ko- masaciji leta 1933. priključena veliki občini St. Jurij-okolica ob južni že- leznici. 2al pa ni upostavljena občina Kalobje v nekdanjem obsegu, ker je davčna občina Vezovje, ki je gospo- darsko zelo močna, ostala pri občini Slivnici v šmarskem srezu. Tako na novo oživljena, številčno in gospodar- sko okrnjena občina Kalobje šteje sedaj nekaj nad 900 prebivalcev s skromno davčno podlago. V obeh ob- činah so razpisane občinske volitve za nedeljo 25. oktobra. c Vzorno ui-cjcno zavetišče mladinc. Socialne prileke, kakor so nastale v povojnem času, so rodile tudi pri nas v Celju pojav, da se mnogo mladine revnejših staršev, ki pohaja sole v Ce- lju, vozi vsak dan v Celje in po kon- čanem pouku zopet z vlaki na vse strani na dom k staršem. Da olajša to stanje in nudi svojim učenkam zave- tišče pred poukom in po pouku do od- hoda vlakov, je celjska dekliška me- ščanska sola uredila na zavodu samem zavetišče. To zavetišče menjajoče vo- dijo in nadzorujejo zavodne učiteljice, ki vzdržujejo in oskrbujejo na zavodu tudi kuhinjo, ki za skromno odškodni- no nudi učenkam zdravo kosilo. Po- žrtvovalna skrb učiteljic tega zavoda zasluži pač vse priznanje in zahvalo nas staršev. Ogromno znižanje cen let- mmvmib UI^mil V mnogih slučajih nemil DiagU. cenejekotpriraz- prodajah. - • K nakupu si usoja vabiti manufakturna in modna trgovlna FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Izgubljcna pravda. V celjski ru- briki »Slovenca« se je nekdo prav na jširokp razpisal o neki pravdi, ki jo je občina dobila proti nekemu uglednemu celjskemu meščanu. Bilo pa je letos, ko je hišni posestnik g. Pik tožil ob- čino na plačilo 1000 Din za škodo, ki mu jo je občina povzročila pri posta- vitvi ograje. K razpravi ni prišel za- stopnik občine ter je bila občina seve- da obsojena in je tako pravdo izgubi- la. Stvar dobrega okusa je, v koliko in kako se o takih pravdah piše, saj jih občina kakor tudi posameznik lah- ko dobi, pa tudi izgubi. c Krstna predstava opere »Matija Gubcc«, najnovejšega dela znanega skladatelja Rista Savina v Zalcu bo jutri v ljubljanski operi. Za novo slo- vensko opero vlada v Ljubljani veliko zanimanje. c Ljudsko vseučilišče v Celju na- znanja, da bo redni občni zbor v po- nedeljek 28. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske sole. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo dru- gih funkcipnarjev. 3. Volitcv novega odbora. 4. Slučajnosti. Clanstvo vabi- mo, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. — Odbor. c V upravni odbor Obrtne banke v Ljubljani je bil izvoljen slikarski moj- ster g. Stojan Holobar iz Celja. K iz- volitvi čestitamo! c Celjsko pevsko društvo bo tudi letos kakor vsako leto priredilo kon- cert v proslavo praznika zedinjenja dne 1. decembra. Zato prosi vse pevke in pevce, da bi točno pohajali pevske vaje, ki se vrše ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za mešani zbor. Novi pevci in pevke se bodo sprejemali samo še prihodnji te- den. c Na občnem zboru Starešinske or- ganiaacije »Sloge« v Celju je bil v če- trtek izvoljen sledeči odbor: Predsed- nik tov. Prekoršek Tugomer, podpred- sednica tov. Jerin Majda, tajnik tov. Prekoršek Branko, zapisnikar tov. Majcen Branivoj, blagajnik tov. Pik Boris, arhivar tov. Cigoj Janko, od- bornika tov. Vengust Karel in Subic Mario, namestniki tov. Grobelnik Gu- sti, Cergol Izidor in Blaško Vinko. Revizorji: tov. Zuzič Savo, Orožen Mi- lan in Krajnc Boris. c Clanski sestanek S. O. »Sloge« bo v sredo 30. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Vabljeni! c Kruh cenejši — svinjsko meso dražje. Od torka dalje se je cena be- lega kruha v Celju znižala od 4 na 3.80 Din, cena polbelega kruha od 3.60 na 3.50 Din, cena črnega kruha pa od 3.30 na 3 Din kg. Beli kruh je sedaj v Celju za 20 par pri kg cenej- ši nego v Ljubljani in Mariboru. Do- čim se je kruh pocenil, pa je cena svinjskega mesa poskočila od 12 do 14 Din na 14 do 16 Din. Kakor smo poročali v zadnji številki, sta se podra- žili tudi svinjska mast in slanina. c Prejšnje municijsko skladišče na Golovcu poleg okoliškega pokopališča je kupil od g. Westna trgovec g. Ve- koslav Bornšek, ki je začel podirati sta- ro poslopje. c Slomškovo proslavo so priredile vse celjske narodne sole v četrtek, na smrtni dan škofa Antona Martina Slomška. Dan je bil prost pouka. c Napis na poslopju ekspoziture OUZD v Celju. V Vodnikovi ulici ima- mo poslopje ekspoziture OUZD. Vsak dan pa prihajajo bolni delavci in de- lavke, ki — iščejo to poslopje in pov- prašujejo, kje je bolniška blagajna. Na poslopju je zelo moderen napis, ki pa ni dobro viden in za preprostega človeka tudi težko čitljiv. Zato bi bilo dobro, če bi OUZD namestil poleg se- danjega napisa na poslopju še en na- pis, ki bi bil bolj viden in lažje čit- ljiv. c Volilni imcnik za volitve v Zborni- co za TOI. Volilni imenik za 26. vo- lilno okrožje trgovskega volilnega od- seka za mesto Celje za volitve svetni- kov Zbornice za TOI bo razpoložen od torka 29. t. m. do torka 13. oktobra med uradnimi urami v prostorih Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje, Razla- gova ulica 8. c Pogrebnina pri »Merkurju«. Mini- ster za socialno politiko in narodno zdravje je z rešitvijo z dne 26. avgu- sta 1936, St. br. 62303/1936 odobril sklep ravnateljstva bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu, s katerim se u- vaja pravica do pogrebnine za rodbin- ske Člane zavarovanega člana pod po- gojem 6- odnosno 12-mesečnega član- stva pri blagajni »Merkur« v smislu § 56 ZOR v mejah, predvidenih v § 46 ZOR, t. j., do iznosa faktičnih stroš- kov pogrebnine, ki za odrasle osebe ne more biti večja od 30-kratnega iz- nosa zavarovane mezde, n. pr. 1440 Din, če je član v 12. zavarovalnem razredu, za deco do 14 let ne večja od 200 Din, od 4 let ne večja od 100 Din, za novorojenčke 50 Din. Ta sklep je stopil v veljavo 19. t. m. Bolniška bla- gajna »Merkur« v Zagrebu je prva in edina blagajna, ki je uvedla podporo za rodbinske člane. c Odprte planinske postojanke. Koc- bekov dom na Korošici ostane letos odprt in oskrbovan do 5. oktobra, od tega dneva dalje pa bo oskrbovan le ob sobotah in nedeljah vključno do 25. oktobra. Planinske postojanke v Logarski dolini so oskrbovane poleti in pozimi, prav tako Mozirska in Celj- ska koča. Planinci, pohitite jeseni na naše lepe gore! c Ivan Cencelj 1\ V Tremerju pri Celju je v četrtek zvečer po kratkem trpljenju umrl v starosti 70 let ugled- ni posestnik g. Ivan Cencelj. Pokojni je bil član občinskega odbora obeine Sv. Krištof pri Laškem in član načel- stva Posojilnice v Laškem. Pogreb bo v soboto ob 14. iz hiše žalosti v Tre- merju na župno pokopališče v Laškem. Vzornemu in naprednemu gospodarju časten spomin, žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje! c Umrla je v sredo v Ljubljani v 87. letu starosti ga. Ursula Orehovče- va, mati krznarskega mojstra g. Mar- tina Orehovca v Celju. Pokojnica je bila izredno blaga žena in srčno dobra mati. Bodi ji ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Zetev smrti. V Prešernovi ulici 22 je umrla v torek v visoki starosti 87 let vdova po slikarskem mojstru ga. Ana Bandekova. V celjski bolnici so umrli: 18. t. m. 75-letni progovni de- lavec v p. Jože Seničar iz Celja, 66- letni dclavec Florijan Iršič iz Bukov- žlaka, 7-letni mizarjev sin Alfred No- vak iz Vojnika in 37-letna posestni- kova žena Terezija Teržanova s Pre- sečnega pri Planini, v nedeljo pa 24- letni Miha Ocvirk, delavec brez posla in stalnega bivališča. N. p. v m.! c Divjaški napad na cesti. Ko se je peljal 26-letni Franc Sivka iz Prožin- ske vasi v noči na petek s kolesom na delo v cinkarno, sta ga napadla ob J424. dva neznana napadalca ter ga pobila s krepelci na tla, tako da je ob- ležal nezavesten. Sele nekemu mimo vozečemu se avtomobilistu se je po- srečilo, da ga je spravil k zavesti in ga odpravil na njegov dom. To je že drugi nočni napad na tega delavca. c Kronika nesreč. V soboto seje 37- letnemu posestniku Francu Staknetu iz Zg. Gore pri Braslovčah splašil konj, ki je bil vprežen v voz. Stakne je padel z voza, pri Čemer mu je po- čila lobanja. Na Bregu pri Loki pri Zidanem mostu je padla dveletna hčer- ka progovnega delavca Olga Zoretova s kozolca in si zlomila desno roko. V Vojniku se je 50-letni hlapec Anton Lipičnik pri kuhanju svinjske piče po- lil s kropom in se hudo opekel po de- sni strani obraza, vratu, ramenih in desni roki. V ponedeljek je mlatilnica zgrabila 14-letnega sina delavke Av- gusta Matjaša z Dobrove in mu zmeč- kala vse prste. V noči od nedelje na ponedeljek se je 38-letni dninar Franc Leber iz Velike Pirešice na cesti v Ve- liki Pirešici zaletel s kolesom v dru- gega kolesarja. Lebru je pri padcu po- čila lobanja. V torek je padel 47- letni slikar Bogomir Pasero s Sp. Hu- dinje, ko je delal pri nisi trgovca g. Gobca v Gaberju, z lestve 12 metrov globoko ter si prebil lobanjo, nalomil desno nogo, prebil brado, izbil devet zob in zlomil tri rebra. V ponedeljek je padel 32-letni dninar Martin Ločni- kar s Hudinje pri Vitanju pri podi- ranju dreves tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v nadlaktu. Ko je vozil 57-letni posestnik Jakob Zerak iz Strmca pri Rogatcu drva iz gozda, je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter mu zdrobila prsni koš in ga po- škodovala po vsem telesu. Ko je pre- važal 19-letni, pri regulaciji Savinje v Tremerju zaposleni delavec Ladislav Umek z Ostrožnega v sredo v čolnu kole čez Savinjo za novi začasni most, je padel kol iz čolna. Umek se je po- gnal za kolom, pri tern pa ga je zgra- bil vrtinec in ga potegnil s seboj. U- meka so delavci še pravočasno rešili in ga odpremili v bolnico. V četrtek je stroj v tovarni zgrabil 24-letno hčerko predilniskega mojstra Boženo Koko- škovo iz Laškega za levo roko ter ji zmečkal kazalec in lahko poškodoval ostale prste. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Akademija Rdečega krlža. Sreski odbor društva Rdeč. križa v Celju bo ž.akijučil teden Rdečega križa v soboto 26. t. m. z akademijo v proslavo 60 letnice RK. Akademija bo ob 20. v mail dvorani Celjskega doma. Ker ta teden ni bilo nikakega nabiranja v korist RK, prosimo, da bi Celjani in bližnji okoličani z obilnim obiskom prireditve tudi gmotno prispüvali k napredku RK. Vstopnice se bodo pro dajale tudi po hišah. Nove člane RK ;ibira druätveni blagajnik g. Josip Kra- mar, drogerija Sanitas. c Iz glrnnazijske službe. Prof. gdč. Mara Boršnikova je premeščena z drž. realne gimnazije v Celju na 111. drž. realno gimiazijo v Ljubljani, na drž. realno gimnazijo v Celju pa sta pre- meščena suplentka gdč. Ana Jančičeva iz Murske Sobote in suptent g. Julij Antic iz Negotina. c Šahovski dvomatch med stare- šinsko organizacijo »Slögo« in društvom jugoslovenskih srednješolcev »Slogo« v Celju je bil v nedeljo popoldne v Narodnem domu. Zmagala je starešin- ska organizacija v razrnerju ^U'-^lz- c Brezposelnost Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 300 brezposelnih, po večini odpuščeni Westnovi delavci in delavke, delo je bilo ponujeno za 40 oseb, po- sredovanj je bilo 19, odpotovalo je 13, odpadlo pa 53 brezposelnih. Dne 20. t. m. sta ostala v evidenci 402 brez- poselna (264 moških in 138 žensk) nasproti 187 (160 moSkim in 27 žen- skam) dne 10. t. m. Dalo dobijo: 3 čevljarji, po 2 slikarja in poljska de- lavca, več zidarjev, po 1 pekovski po- močnik in mizarski vajenec, 11 služ- kinj, 3 kuharice in 2 sobarici. c Streia je vpepelila kozolec. V noči od torka na sredo okrog pol 1. je med hudo nevihto treščilo v kozolec cin- karniškega delavca in posestnika Pli- berška v Lokrovcu. Kozok-c je bii takoj v plamenih, ki so zaČeli tudi ogrožati poleg stoječo s slamo krito hifio. Na kraj požara so prispeli ga- silci iz Babnega ter iz Celja in Oa- berja. Ker so bili gasilci pozno obveščeni, so se morali ornejiti samo na lokali- ziranje požara in so rešili stanovanj- sko hišo, ki bi bila brez intervencije gasilcev gotovo pogoreia. Požar je uni- čil ves kozolec ter v njem shranjeno seno, gospodarsko orodje in premog, ki ga je bil Piiberšek dobil nekaj dni ored požarom. Škoda znaša okrog 15.000 Din. c DruStvo absolventov drž. trgov- skih šol v Celju bo priredilo tudi letos sledeče tečaje: tečaj nemškega jezika (začetni, nadaljevalni in kon- verzacijski), tečaj francoskega jezika (začetni in konverzacijski), tečaj itali- ianskega in angleškega jezika, tečaj za kartotečno knjigovodstvo in tečaj za nemško stenografijo. Tečaji bodo za člane in nečlane. Informacije in prijave pri g. Šemrovu, pisarna dr. Ogrizka, do I. oktobra. c Celjski pododbor Društva absol- ventov drž. trg. šoi za drav. bano- vino poziva vse brezposelne člane, naj mu javijo svoj točni naslov in svoje podatke o sposobriöstih, da bo mogel nuditi potrebnim in sposobnim službe, ki jih ima na razpolago. c Zaključno potovanje z luksuznim parnikom »Kraljfca Marlja« od 9. do 28. oktobra. To 20-dnevno potovanje se prične v Trstu 9. oz. v Splitu 10. oktobra in vsebuje pristanek na Krfu, pri ljubkem kraju Monemvasia v Pe- loponezu, na Delosu, Rodosu in na Clpru, kakor tudi v Beirutu; odtod !ahko priredijo izletniki kratek izlet v Damask in Baalbek. Prihodnja postaja je Port Said, odkoder potujejo udele- ženci vzdolž Sueškega prekopa v Ka- iro s tridnevnim ogledom zgodovinskih znamenitosti in muzejev. Iz Aleksan- drije se nadaljuje potovanje v Dubrov- nik in na Sušak. Cena vožnji je 5000 do 10.000 Din. Zaradi velikega zani- manja za izlete s »Kraljico Marijo« priporočamo interesantom, da se radi nadaljnih informacij, prijave, rezerva- cije kabin in preskrbe tujih vaiut čim- preje zglasijo pri PUTNIKU v Mari- boru, tel. 21-22, ali v Celju, tel. 119. c NoČno lekarniško službo ima od 26. t. m. do 2. X. lekarna »Pri orlu«. c Gasllska In reševalna Četa Celje. Od 27. t. m. do 3 X. ima službo III. vod, inspekcijo ta mesec častni pred- sednik g. Jellenz, v oktobru predsed- nik g. Dobovičnik. c Kino Union. Petek 25. t. m.: »Maskerada«. Najlepši film, odlikovan z zlato kolajno. V glavnih vlogah Paula Wessely, Adolf Wohlbrück in Olga čehova. Predigra: zvočni tednik. Sobota 26., nedelia 27., ponedeljek 28. t. m.: »Daj mi to noč!« Sijajen zvočni film. V glavnih vlogah sloviti tenorist Jan Kiepura in sopranistka Gladys Swarthout. Predigri: risani film »Popaj« ;n kulturni film »Maroko«. — V ne- deljo ob 10. matineja. — Torek 29., sreda 30. t. m.: »L'Equipage.« N^jlepši film francoske produkcije. V glavnih vlogah Annabella in Charles Vanel. Predigri: risani film in kulturni film »Kanarski otoki«. — Od četrtka 1. oktobra dalje velika opereta »Valček za Tebe,« V giavnih vlo^ah tenorist Luis Graveur, Camilla Horn, Heinz Rühman, Adele Sandrock in Theo Lin- gen. Predigra: zvočni tednik. — Vsak dan tri predstave: ob 16.30, 18 30 in 20*30! c Kino Metropol. Petek »Vesela Sko- ta«. Sobota, nedelja, ponedeljek, torek: »Stenjka Razin« — Volga—Volga. Vsa divna in čarobna romantika ru- skega miljeja sc nahaja v tem gran- dijoznem filmskem epu. Film je izde- lan po motivih Puškinovega romana. Ruski zbori — Donski kozaki. — Nov Merkurjev tednik. Sreda, četrtek, pc- tek »4K- mušketirji«. Glasba — Hu- mor — Komedija — Zabava. Nov Fo- xov tednik. — V soboto ob 4. popoldne in v nedeljo ob pol 11. matineja »Ve- sela Skota«. Vsi prostori po 3 Din. Št. Jurij ob juž. žel. Ministrstvo pro- svete je po službeni potrebi in ne po prošnji, kakor je bilo pomotoma po- ročano, premestilo učiteljico gospo Petkovškovo iz St. Jurija na solo na Blagovni. Imenovana je bila vzorna učiteljica, ki je dolgo dobo let službo- vala pri nas. Njenega soproga, ravna- telja kmetijske sole g. inž. Petkovška je banska uprava že pred več meseci premestila v Mursko Soboto. Odlično učiteljico gospo Petkovškovo bomo v St. Juriju težko pogrešali. Za vse lepo vzgojno delo, ki ga je vršila med na- šo mladino, se ji prisrčno zahvalju- jemo. Štev. 39. »NOVA DOBA« Stran 3. Slaba navada! Ilmamo tudi cenejše milo — tukaj prosim! Da — moram vafčevatil To milo pa res ni prav nič izdatno — moram. pošteno mencatil To se mojemu perilu ne more pripetitil > S cim pa pe- ^ res svoje perilo? Napačno |e varčevati pri milu — na škodo perila. Mönj vredna mila Ško- dujejo fkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo; SCH1CHTOVO MILO JELEN varuje perilo ZA NAMAKANJE 2ENSKA HVALA Sport SK Celje : ČSK V nedeljo 27. t. m. ob 15.30 se bo pričela na Glaziji v Celju podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in Cakovečkim SK. Celje je nastopilo pre- teklo nedeljo, ko je premagalo Atleti- ke z 2:0, v običajni postavi. Proti CSK pa bo nastopilo znatno ojačeno, saj bo igral v moštvu m. dr. tudi na novo verificirani igralec Herman Slamič, po- pularni srednji krilec bivšega Primor- ja. Cakovčani, ki so bili lani resni kan- didati za prvo mesto v podsavezni li- gi, niso bili na prvenstvenih tekmah v Celju še nikoli poraženi. Ker pa bo nastopilo Celje v nedeljo v svoji naj- močnejši postavi in bo gotovo pokaza- lo vse svoje znanje ter krepko voljo, vztrajnost in odločnost, utegnejo Ca- kovčani v nedeljo doživeti neprijetno presenečenje. Za tekmo, ki bo gotovo zelo živahna in napeta, vlada v Celju veliko zanimanje. Sodil bo g. Maco- ratti iz Ljubljane. Na Olimpovem igrišču v Gaberju bosta v nedeljo dopoldne dve drugo- razredni prvenstveni tekmi. Ob 9. se bo pričela tekma SK Laško:SK Zalec, ob 10.30 pa tekma SK Jugoslavia :SK Hrastnik. t Celje : Atletik 2:0 (1:0). V prvi jesenski podsavezni prvenstveni nogo- metni tekmi je moštvo SK Celja pre- teklo nedeljo premagalo Atletike in si zasluženo priborilo prvi dve točki za klub. Na igrišču pri »Skalni kleti« se je zbralo okrog 500 gledalcev, ki so z veliko napetostjo zasledovali potek tekme. Obe moštvi sta predvajali do- bro tehnično igro, Celje pa je bilo pro- dornejše ter je igralo z večjo voljo in požrtvovalnostjo. Dočim se je ožja obramba Atletikov krepko uveljavlja- la, je bil napad premalo odločen. Celje je igralo bolj povezano in je imelo tu- di krepkejši napad. Ze takoj v začet- ku igre je začelo Celje pritiskati in si je ustvarilo več zrelih pozicij, toda smola je hotela, da se je žoga vsako- krat odbila od prečke. V zadnji tretji- ni prvega polčasa so se Atletiki zna- šli, toda obramba Celja je uspešno ei- stila. V 43. minuti diktira sodnik e- najstmetrovko proti Atletikom in Do- brajc dobro premišljeno pošlje žogo v mrežo. Po odmoru Celje nekoliko po- pusti. Atletiki začno pritiskati, a ne dosežejo zgoditka. V 30. minuti se po- ložaj izpremeni in Celje preide v pre- moč, ki jo obdrži do konca tekme. V zadnji minuti prodre Pfeifer do gola Atletikov in pošlje žogo v mrežo. Tek- ma je bila živahna in fair, kar bele- žimo z zadoščenjem. Sodil je g. Bizjak iz Maribora zanesljivo in objektivno. V podsaveznem prvenstvu je Reka v Ljubljani porazila celjski Olimp s 3:0 (1:0), Hermes Slovana s 3:1 (1:1), v Kranju Korotan Amaterja iz Trbovelj z 8:1 (5:1), v Mariboru Zelezničar enajstorico Rapida s 6:0 (5:0), v Ca- kovcu pa CSK enajstorico Maribora s 3:1 (1:0). t Laško:JiiftosIavija 3:2 (1:1). V ne- deljo dopoldne je bila na igrišču Jugo- slavije drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK La- ikim, v kateri je Laško zmagalo ne- pričakovano, a zasluženo. Sodil je g. Reinprecht točno in objektivno. t Nov Okrožni odbor LNP v Celju. LNP je v smislu določb pravilnika o- krožnih odborov imenoval sledeči o- krožni odbor v Celju: Andrej Svctek, predsednik in okrožni kapetan, Josip Veble, Josip Krell, Josip Mahkovec in Ludvik Pleteršek. t Novi igralci SK Celja. LNP je ve- rificiral s pravico nastopa 26. t. m. za SK Celje Hermana Slamiča, popu- la^nega srednjega krika bivsega Pri- morja, ter dosedanja člana SK Ju- goslavije Viktor ja. Brunška in Ervina Lesjaka. Ti trije igralci. zlasti pa Sla- mič, so dragocena pridobitov za SK Colje. t Vstopnina k nogometnim tekmam v Celju. Okrožni odbor LNP v Celju je določil za vse celjske klube obvez- no višino vstopnine in sicer: K tek- mam prvorazrednih klubov: sedež I. vrste 12 Din, sedež II. vrste 10 Din, stojišee 8 Din. K tekmam drugoraz- rednih klubov: sedež I. vrste 10 Din, sedež II. vrste 8 Din, stojišče 6 Din. Clani in verificirani igrači ostalih ce- ljskih klubov, ki se pa morajo brezpo- gojno izkazati pri blagajni z veljavno izkaznico kluba, uživajo na zgoraj na- vedene cene 20% popust. Klub. ki se ne bo strogo držal določene višine vstopnine, bo kaznovan z globo do 500 Din, v ponovnem primeru z zabrano igre do 6 mesecev. Prosimo p. n. sportno publiko, da to upošteva in da pri blagajnah ne zahteva nižjih cen, kakor so navedene. Okrožni odbor je bil prisiljen, da s tern ukrepom zašči- ti svoje klube pred propadom. Dohod- ki tekem se prisilno razdele na toliko strani, da klubu faktično ničesar ne ostane za svoje potrebe. Naj navede- mo za primer dohodke prvenstvene tekme Celje:Atletik, odigrane zadnjo nedeljo, ki so znašali 1.400 Din. Öd tega zneska je ostalo po odbitku vseh dajatev sodelujočima kluboma po 240 dinarjev, ostalo so pa vzeli: državna taksa, LNP in JNS, poškodbeni fond, policija, sodnik, reklama itd. Ako bi pa gostovalo tuje moštvo, ki stane pri- bližno 500 do 700 Din, bi pa bila ta tekma deficitna. To so dejstva, ki jasno govore o potrebi remedure. U- pamo, da nas bo sportno občinstvo ra- zumelo in priskočilo s svojim posetom na pomoč. — Okrožni odbor LNP. Po svetu s Močvirna ptica, ki je hitrejša od ! letala. Da nekatere ptice kljub letalom še vedno drže rekord na dolgih pro- gah, je moral doživeti neki ameriški letalec, ki je zagledal te dni za sabo jato ameriških deževnikov, nekih moč- virnih ptic, ki se je bližala njegovemu letalu. Spravil je aparat do največje brzine. 250 km so se kosale ptice in človeški stroj, potem pa je ta zaostal. Ameriški deževnik razvija, kakor je pokazal ta poskus, brzino kakšnih 345 km na uro, znano pa je že od poprej, da preleti lahko do 4000 km dolgo progo, ne da bi mu bilo treba »prista- ti«. s Metulj, ki ima rekord. Neki an- gleški naravoslovec v Kairu je ujel okoli 1000 metuljev, jih opremil z bar- vnim obročkom in jih spustil. Hotel je na ta način zvedeti, kako daleč lahko letijo metulji. Poročajo iz Capetowna v čisto južni Afriki, da je tarn neki u- čenec ujel enega teh obročkanih me- tuljev in ga poslal raziskovalcu v Ka- iru. Ta metulj je živ dokaz, da morejo žuželke pod ugodnimi pogoji opraviti prave rekordne polete, ki jih vodijo preko vse afriške celine. s Farma za gliste. Znane so farme za rejo kokoši, nojev, celo krokodilov, levov in strupenih kač, a nekaj povsem novega in res nenavadnega je farma za gliste. To farmo vzdržuje v bližini ameriškega mesta Los Angeles v Ka- liforniji sezona za postrvi, ima far- jo posebnih glist, ki služijo ribičem kot vaba za ribe. Kadar se začne v Ka- liforniji sezona za pastrvi, ima far- marka polne roke dela z razpošilja- njem ter prodajo glist. Z glistasto tr- govino vzdržuje premetena ženska prav dobro vso družino. Smešnice Sodnik: »Vi ste tore] pripravljeni, vse potrditi s prisego?« — Psiča: »Ali ne bi morda zadostovala častna beseda?« »Papa, kaj je to anketa?« — »An- i keta je zborovanje, na katerem se j dogovorijo, kje in kedaj se bodo pri- hodnjič sestali.« » Škot: »Ves dan toži žena, da jo boli zob.« — »Ali niste nič ukrenili proti temu?« — Škot: »O, pač, vtaknil sem si vato v ušesa.« Zdravnik (ŠKotu) : »Nič ne pomaga, ; Vi morale na planine, sicer Varn ne ' ¦'.mčim za nič.« — Škot: »Kaj bi to . s^alo?« — Zdravnik: »Približno 50 i f'.intov.« — Škot: »Mnogo predrago. \ Dobil sem znatno cenejšo ponudbo od j krematorija!« ! prvi dan v srednješolskih predmetih. Mnogi trdijo, da se mora ljudski soli prepustiti, da usposobi sama ueenca za prestop na srednjo solo; pa vendar ni temu tako. Ne glede na to, da so o- snovne sole po raznih krajih različne in da morejo torej tudi dosezati le različne uspehe, vendar ni naloga o- snovne sole pripravljati na srednjo šolo, kakor ni srednja sola zgolj na- daljevanje osnovne sole. Med obema je vrzel, ki je ostala in bi naj ostala, ker imata obe soli razne cilje. Kdor hoče na srednjo solo, naj si šc pose- bej pridobi tisto znanje, ki ga za pre- stop usposablja, ker nikakor ne gre, da bi se radi par fantičkov, ki so na- menjeni na srednjo solo, morala spre- minjati metoda in snov osnovne sole. Ne prikrivam, da mislim tukaj na slovniško znanje, ki je za kmetskega fanta ali za bodočega obrtnega vajen- ca precej nepotrebno, je pa nujno za srednješolca, ki se mora kar prvi te- den že učiti tujega jezika, pa bilo la- tinščine ali francoščine. Idealna je bi- la pripravnica za srednjo šolo, le ško- da je celega leta, ko se to znanje lah- ko pridobi v posebnih urah poleg o- snovnošolskega pouka, Sledila je otvoritvena šolskak maša in nato šolski dan. Tisti, ki bo prvi prišel v razred — smo vedeli —, tisti bo naš razrednik. In seveda smo ne- strpno čakali, kdo bo vstopil. Res pri- de hitrih korakov visok, eleganten go- spod z majhno bradico in rahlim gla- som. Ko sem ga takole gledal iz prve klopi, mi je prišlo na um, da je to le še večji gospod ko vaški učitelj. In takoj sem sklenil, da bom tudi sam profe- sor, kajti doslej sem mislil, da bom u- čitelj, ker sem tako lepo učiteljeval nad vaško deco, kadar smo se igrali po solskih sobah domače sole. — Torej prvi nastop profesorja dr. Dolarja me je napotil, da sem postal profesor in temu sklepu se nisem niti za trenotek izneveril nikoli. ÄÄGOJ Celjski dijak v začetku tega stoletja \ (Spomini ob 25-letnici mature) (Dalje) : Občutki, ki navdajajo pač sleherne- j ga, ki odhaja na novo pot od doma v j mestne sole, so navdajali tudi mene. ¦ Zivo se še spominjam poslednje noči, ko me spanec nikakor ni hotel vzeti v svoje naročje. Ugajalo mi je že, da j se bom vozil kot student med svoje tovariše, ki še bodo hodili v ljudsko šolo, a vendar mi je bilo tako hudo za domom, seveda za star ši naj bolj, po- tem za zajčki in kravico ... in za soln- cem na polju. Rano zjutraj smo se odpeljali v Ce- | lje. Tisti dan se je začela zame usod- j na pot dijaškega življenja. Najprej je bil sprejemni izpit. Sicer sem bil ko- t maj dorastel starostno mejo desetih let in bi ne bilo škode, če bi me bili pri sprejemnem izpitu odklonili. Pa s pomočjo ustnih izpitov, ki so jih mo- rali popoldne delati tisti, ki so dopold- ne naloge zabili, sem izpit napravil. Sprejemni izpit se je delal takrat iz slovenščine, nemščine in računstva. Kdor ni imel prav dobrega reda iz ve- rouka v ljudski soli, ga je moral de- lati tudi iz verouka. Sprejemni izpit naj bi pokazal zadostno pripravije- nost za študij na srednji šoli. Dognati je bilo takrat ravno tako kakor se- daj, ali je učenček dobil vsaj tisto o- snovno podlago, ki jo potrebuje že kär Pa naj naštejem takoj svoje profe- sor jc na slovenski gimnaziji: Dr. Do- lar je imel pri nas latinščino, sloven- šeino in nemščino. Bil je natančen, skrajno pravičen, čutili smo v njem mladinoljuba, a da je pisatelj, to nam je najbolj imponiralo. — Vse ure je o- stal čudovito miren in se ni znal kre- gati in se še danes ne zna. Zato se mi je tern bolj vtisnila v spomin nesreča, ki sem jo bil sam povzročil. Nekoč smo pisali nemško šolsko nalogo, bil je diktat. Drugo uro pa dobimo zvezke nazaj. Profesor se razhudi nad inenoj, češ, kako sem mogel pisati besedo Mensch — Mentsch, a tsch; očividno sem slišal pri narekovanju č in sem pisal tsch, saj besed nisem razumel. Mirni profesor Dolar pa je zakadil zvezke v razred, ker je menda obupal nad mojo nemščino. (Dalje prih.) Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 39. Mednarodna razstava gledališke umetnosti na Dunaju Ker se je vršil letos v prvih sep- tembrskih dneh svetovni gledališki kongres na Dunaju, se je istočasno otvorila v Schweizerhofu na bivšem cesarskem dvoru mednarodna razstava gledališke umetnosti, vsebujoča tudi j pregledno zbirko historičnega in umet- niškega materiala, ki ga ima Dunaj na razpolago v raznih zbirkah in muzejih. Ker pa ima — kar je razvidno v naslovu — mednarodni značai, ni za- stopana samo Avstrija, temveč tudi Češkoslovaška, Francija, Anglija, Zdru- žene države, Italija, Nizozemska, Ma~ džarska in Rusija. Že dvorane same, 24 po številu, v katerih je razporejen razkošen in vre- dnosten material, so znamenitost, zlasti mramornata in ceremonijska dvorana in razkoSna zgodovinska dvorana na- rodne knjižnice. V prvi, takozvani »častni dvorani« sta voščena kipa cesarjev Ferdinanda III. (1637. do 1657.) in Leopolda I. (1657. do 1705.), ki sta najbolj podprla gle- dališko umetnost, ki je vzela odtod svojo pot preko vse Evrope. Od 2. do 4. dvorane so razstavljeni bogati ko- stumi slavnih igralk in igralcev, med njimi tudi kostum svetovno znane igralke Charlotte Wolter (1862—1897.) kot Adelheid in kostum dramaturga Jos. Kainza. V 5. dvorani so portreti članov dunajskega Burgtheatra in slike raznih prizorov iz modernih dram. 6. dvorana —ceremonijska dvorana — ie ostala nedotaknjena in spremenjena v gledališče s pozlačenimi deli v par- ketu. V 7. dvorani razstavljata Češko- slovaška in Francija. Češkoslovaška razvršča svoj material v 3 delih : 1. Slika režiserja Hilafa in njegovih sodelavcev 2. opera in 3. današnja tendenca češko- slovaškega gledališča. Režiserja Milaf in Kvapil sta razširila svoje delovanje tudi izven Prage, na Brno, Olomouc, Bratislavo in Moravsko Ostravo. Njima je stal ob strani tudi scenograf Vladi- slav Hofman. V češki dvorani so slike raznih prizorov, modelov čeSkih oper, pa tudi steklene omarice s prizori iz nemških, ruskih, francoskih in angleških oper, ki se predvajajo na čeških po- zornicah. V isti dvorani razstavlja tudi Francija iz dobe, ko je bilo moderno francosko gledališče močno pod vplivom ruskega baleta. Videti je mnogo odrskih pri- zorov v slikah velikih slikarjev za de- koracijo odra. Tudi Francozi razstav- ljajo kostume slavnih svojih igralcev, baletne dekoracije, operne skice in mo- dele raznih prizorov v steklenih oma- ricah. V 8. dvorani je zastopana Anglija, kjer se udejstvujeta inscenatorja Charles Ricketts (1866.—1931.) in Friderik Cay- ley Robinson (1862.—1927.) in drugi, ki se jim vidi konservativen in eksklu- živen karakter angleške kulture. Tu je videti tudi načrt sceničnega oblikovanja pasijonske igre na podlagi Towneley- jevega misterija iz 14. stoletja. V tej dvorani je videti tudi razvoj scenične umetnosti Združenih držav, med drugim tudi modeli rafinirano pre- miSljenih vrtilnih odrov. Italija razstavlja razne načrte laških oper in odrske modele. Prihodnja dvorana je posvečena gle- dališču Orienta (Java — Japonska) in kulturnemu gledališču. Zadnje je v šte- vilnih steklenih omaricah in predstavlja razne odrske prizore, pa tudi jaslice z raznimi stihi, kakor na primer: »Die beste Capell'n is g'wiss di da allan, Es san a dabei d' schönsten Gfriesser. Dö Leut hab'n alle an eigenen ScharT, Und der Michel, am lustigsten is er.« Nizozemska, ki je uprizorila prvo dramo 1. 1638., ima slike resnih pri- zorov in fotografije holadskih gledališč. Tudi Madžarska razstavlja, dasi je njena gledališka umetnost §e mlada, kajti drama datira iz leta 1837., opera pa se je rodila leta 1884. 16. dvorana je filmsko gledališče. V naslednji dvorani je filmska umetnost, Celjska posojilnica d. d. v Ceiju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Rupuje In pro* dcnj a devisee in volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hrani lie vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj vidijo se tudi starejši ruski films. V raznih omaricah so papirnate jaslice, ki predočujejo sv. pismo in prikazujejo Kristusa v raznih situacijah. V prihodnji dvorani se opaža razvoj mehaničnega gledališča, ko se premi- kajo slike z mehaničnimi sredstvi. V mali redutni dvorani so silke nemških in ruskih odrskih umetnikov, ki niso razstavljeni že v prejšnjih dvo- ranah. Tu je tudi mnogo ruskih odrskih modelov, kakor velik model »Jutranja zarja« in prizor iz »Revizorja«. V 23. dvorani je prostor za ekspe- rimentalne odrske dekoracije s tehnične strani, kakor n. pr. velik odrski model s trikratno menjavo prizora, delo, ki ga vsak posetnik razstave lahko sam opravlja. Tukaj je tudi model / meha- nično pogrezajočim se vrtilnim odrom. V zadnji in najlepši dvorani narodne knjižnice, ki jo je dal zgraditi cesar Karol VI., je v sredini njegov spomenik. Tu so kolekcije sodobnih umetnikov Alfreda Rollerja in Oskarja Strnada. Bog zna, kje je tista slovenska vas, kjer se je rodil Strnadov predhodnik, če ne on sam. Tu je zopet vse polno steklenih o- maric s številnimi mojstrskimi deli baročne gledališke dekoracije. Končno so razstavljeni še odrski modeli, kakor n. pr. pasijonska igra v srednjeveškem tirolskem mestu v rekonstrukciji, pa tudi model vinskega sejma v Luzernu. Razstava je izredno pouČna in svoj- stvena ter ostane odprta do konca oktobra. Kdor ima na Dunaju opravka in se zanima za razstavo, naj si jo ogleda. Ne bo mu žal. K. Vinofoc Nlarlja Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoča hladi psi Gvčarji stari 6 tednov, zelo lepi, se prodajo v po- slopju kurilnice prl železniški postaji v Celju. Stiskalnico za vino in sadje in stiskalnico za seno proda Josip Kirbiš, Celje. l&öem prazno sobo v mestu, po možnosti v pritličju. Baum- gartner, Celje, Vrazov trg St. 2. Profesoip v Celju bi pouČeval otroke ob nedeljah popoldne igranje na kromatično harmoniko. Natanč- nejša pojasnila daje Anton Fazarinc, Ipavčeva ul. 10. Kupim dobro ohranjen otroški triolkel. Naslov v upravi. Lepo atanovanje 1 velika soba, predsoba, kuhinja in shram- ba se odda stranki brez otrok. Naslovi naj se oddajo v upravi lista. Šivalni stroj skoraj nov, znamke >Pfaff«, se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Prav lepo 2 sebno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami ter nekaj zelen- jadnega vrta se odda s 1. oktobrom. Na- slov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje L kresijo 4 I e f o n 245 kleparstvo, vodovodne imtalacije StrdOVOdnC napraVB Prevzema v$a v zgorsj navedene jtroke jpadafoJa dela in popravila — Cene zmerne — Poitrežba toina hi solidna nove in antikvarične Šolske knjige Šolske potrehščine: Risalni pribor, aktovke, ntlivna peresa itd. v veliki izbiri in ugodno pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kraija Petra c. 7-9 Najvljudneje si usojam sporočiti Vam, da sem otvorif s 25. septembrom 1936 w Celju5 Kocenova ulica 2 (zraven podružnice »Jutra«) v KROJASKISALON ZA DAME, GOSPODE IN UNIFORME Vsa poverjena naročila bom izvrgil kar najbolje, po primerni ceni, vedno po najnovejšem kroju — Lepa izbira najnovejših damskih žurnalov — Prevze- mam tudi vsakovrstna popravila in likanje Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča Krojaski salon FRANJO PEŠEC I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je sinoči previden s tolažili sv. vere po kratkem trpjenju v starosti 70 let za vedno zapustil naš dobri oče, soprog, stari oče, tast, stric in svak, gospod IVAN CENCELJ poststnik v Tremerju, 6lan občinskega odbora Sv. Kri&tof pri Laikem in clan nacelsiwa Poaojilnice v Laökem Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 26. t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti v Tremerju na župno pokopališče v Laškem. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 28. t. m. ob 8. v župni cerkvi v Laškem. TREMERJE pri Celju, 25. septembra 1936. Žalujoče rodbine : Cencelj, Golob, Rebov, Radenöek, Sodin in ostalo sorodstvo ŠOLSKE KNJIGE za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVSEK, celje, glavni trg ie PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 J E prej lužnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoči račun*lzvršuje vse v de-j narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Bado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.