Ob 100-leliilci Planinske
zveze Slovenije
vabimo ptujski planinci na
svečani občni zbor, ki bo v pe-
tek, 26. 2. 1993 v Srednješol-
skem centru v Ptuju. Pričetek
ob 19. uri. V nedeljo, 28. 2. zve-
čer se bomo udeležili osrednje
svečane akademije v Cankarje-
vem domu v Ljubljani. Odhod
avtobusa ob 15. uri z avtobusne
postaje.
Malo je društev in organizacij
na Slovenskem, ki bi doživele
tako visok jubilje, še manj je
takšnih, ki bi opravile tolikšno
poslanstvo v zgodovini sloven-
skega naroda, kot ga je opravilo
Slovensko planinsko društvo oz.
Planinska zveza Slovenije.
SPD je bilo ustanovljeno 27.
2. 1893 v Ljubljani na pobudo
piparjev in nekaterih najuspeš-
nejših slovenskih planincev ti-
stega časa (Fran Kocbek, Jakob
Aljaž, dr.Henrik Tuma, dr. Fran
Orožen, Jožef Hauptman, Jan-
ko Mlakar idr.)
SPD je kmalu zaživelo v vseh
slovenskih deželah in po vsem
slovenskm ozemlju. Postalo je
branik slovenstva v boju proti
agresivnemu nemštvu in itali-
janski iredenti. Planinska zveza
je organizirala veliko število za-
vednih Slovencev, željnih re-
kreacije in samodokazovanja.
Pred 1. svet. vojno je organizi-
rala okoli 3300 planincev, pred
2. svet. vojno okoli 8500, danes
pa nad 100.000 planincev. Orga-
nizirana je v ok. 170 planinskih
društvih (število variira) in
upravlja z okoli 180 planinskmi
postojankami. Opravlja pomem-
bno kulturno dejavnost. Več o
Slovenski planinski organizaciji
ob njeni 100-letnici boste lahko
prebrali v prihodnji številki
Tednika.
Ptujski planinci praznujemo
letos 40 let svojega delovanja.
J. J.
Izvršni svet SO Ptuj je obravnaval dogajanje pred in ob
33. tradicionalnem Kurentovanju na Ptuju in je sprejel
sklep, da izreče
JAVNO POHVALO
organizatorjem, folklornim društvom in skupinam, vsem sodelu-
jočim ter sponzorjem 33. kurentovanja za njihov prispevek k ohra-
nitvi in nivoju tradicionalne prireditve, s katero Ptuj med drugim
predstavlja Slovenijo v Evropski skupnosti karnevalskih mest.
Skoraj 300 korantov v povorki, kar je dvakrat več, kot na kate-
remkoli dosedanjem kurentovanju in mednarodna udeležba naz-
nanjata, da bo prireditev nadaljevala svojo mogočno tradicijo.
30.000 obiskovalcev (ocena organizatorjev), od tega precej iz tu-
jine in drugih krajev Slovenije kže, da korant (kurent) in kurento-
vanje sta in bosta simbola Ptuja in Slovenije.
Naš pesnik Franc Forstnarič je v pesmi Hvalnica v zbirki Pijani
kurent zapisal:
Kako jih vleče,
neznana moč, ki nima jedra,
kako jih veže. V vsakem izmed njih
je porazgubljena, ko da so deli
bitja, nekoč razdraženega le zato,
da bi se spet združilo.
Ptuj, 22. 2. 1993	Predsednik Branko Brumen
KOZJEREJSKO DRUŠTVO IMA PISARNO
Iz kozjerejskega društva Ptuj so sporočili, da so uspeli pridobiti pro-
stor za sedež društva, gre za pisarno v drugem nadstropju Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živinorejo, na Ormoški cesti 28 v Ptuju, nad
kmetijsko svetovalno službo. Pisarna bo odprta vsako sredo od 16 do 17
ure, člani društva bodo v tem času dobili nasvete, vpisovali bodo nove
člane, skratka, v tej pisarni bo mogoče reševati vse probleme v zvezi s
kozjerejo.	JB
Mrzlo vrame nI odgnalo številnih obiskovalcev ormoškega karne-
vala. Ob maskah šolarjev obeh ormoških osnovnih šol, korantih,
oračih tz Ptuja ter godbenikov pihalnega orkestra Ormož, se je
predstavilo še enajst karnevalskih skupin, ki so se lotile poslan-
skih plač, denacionalizacije, privatizacije In drugih problemov.
Nekaj posebnega je vsakoletna fašenska modna revija, ki Ima
svojo posebno sporočilnost prirejeno trenutnim razmeram pri
nas. Karnevalska ocenjevalna komisija je prisodila prvo nagrado
skupini Iz Ormoža, ki se je predstavila s poslanskimi 'PROBLEMI'.
(VT)
ORAČI IZ LESKOVCA SO SE LETOS PRVIČ PREDSTAVlU. POKROVITEU SKUPINE JE TRGOVINA "LESKO". — MG — FOTO: OZMEC
LENARŠKIM KMETOM JE PREKIPELO
v ponedeljek so se v Lenartu
zaradi nerazumljivih potez tam-
kašnje kmetijske zadruge sestali
kmetje lenarške občine. Le-
narški župan Jože Škrlec je po-
vedal, da je zadruga brez vedno-
sti kmetov od odkupne cene za
liter mleka odtrgala 1,45 tolar-
ja. Rejci krav molznic pravijo,
da gre po nekaterih izračunih za
priMižno 17-odstotno nižje pre-
jemke. Kmetje pa so tudi ra-
zočarani zaradi ignorantskega
obnašanja KZ Lenart. Povedali
so, da se Mariborske mlekarne
in kmetijska zadruga Lenart ni-
sta hoteli pogovarjati s pred-
stavniki več kot 50 kmetov ob-
čine Lenart. Na ponedeljkovem
srečanju kmetov iz vseh krajev-
nih skupnosti občine Lenart so
imenovali inicativni odbor za
ustanovitev nove mlekarske za-
druge v Lenartu. Povedali so,
da s staro KZ ne želijo več so-
delovati, med drugim pa še zah-
tevali, naj potekajo vsa plačila
preko mariborske Kreditne ban-
ke in ne več preko Hranilno
kreditne službe. Svoje zahteve
pa so poslali tudi na ministrstvo
za kmetijstvo.
Marija Slodnjak
PLANINSKI KOLEDAR
IZLETOV IN PRIREDITEV
Planiasko društvo Ptuj prireja
v mesecu marcu naslednje izlete
in prireditve:
4.3. bo v Pokrajinskem arhivu
Maribor odprta razstava "100
let zvestobe goram", kjer bodo
razstavljeni tudi dokumenti na-
šega društva ter prapor društva;
6.3. pohod na Krim pod vod-
stvom Franca Korparja;
18.3. posvet planinskih ka-
drov Podravja, ki bo na Ptuju;
28.3. izlet v Podgorce, ki ga
bo vodil Franc Kodela;
V marcu bo tudi planinsko
predavanje, točen datum in na-
slov bomo sporočili naknadno.
Odbor za informiranje in
propagando pri PD Ptuj
POIZVEDBA
"Dne 25. 1. 1993 je bilo v reki Dravi pri HE Formin naplavlje-
no truplo moškega, katerega indentiteta ni znana.
Gre za moškega, starega med 30 in 40 let, visokega 168 cm,
močnejše postave, ovalnega obraza, temno kostanjevih las, po-
manjkljivih ter močno kariozno spremenjenih spodnjih in zgor-
njih zob.
Oblečen je v sivo moško obleko z belimi črtami, rjavi volneni
pulover z rdečim vodoravnim vzorcem, sivi puli in rjavo karira-
sto srajco, kratke telovadne hlače svetlo rjave barve z rdečim
vzorcem in črnim napison "MARCEDES BENZ". Obut je v
črne gumijaste škornje št. 44.
UNZ Maribor prosi občane, ki bi karkoli vedeli o neidentifici-
ranem moškem, da to sporočijo najbližji policijski postaji ali na
telefon številka 92." Za sodelovanje se vam zahvaljujemo.
Zvone Rožman — ŠEF URADA NAČELNIKA
Ptujsko kurentovanje naj bi bilo že prihodnje leto vl^ju-
čeno v koledar mednarodnih folklornih prireditev. Ptuj naj
bi se vključil v CIOFF (The International Coundl of orgahi-
zations for folklore festivals and folk art), organizacgo, ki
deluje v okviru Unesca. Trenutno je Slovenga v CIOFFF-u
zastopana le z eno priredityyo, mariborskim folkartom 93.
Predsednik ptujskega izvrš-
nega sveta Branko Bromen in
član izvršnega sveta, odgovoren
za področje turizma, gostinstva
in trgovine Peter Veseivjak sta
na nedeljskem pogovoru s tajni-
kom slovenske nacionalne ko-
misije za CIOFF Brunom Rav-
nikarjem povedala, da je Ptuj
zelo zainteresiran, da se s svo-
jim kurentovanjem vključi v
mednarodni koledar folklornih
prireditev in v mednarodni svet
za organizacijo folklornih prire-
ditev. Bolj kot o denarnem pri-
spevku za članstvo, ju je zani-
mala, kaj lahko mesto in prire-
ditev dobita s članstvom. Bruno
Ravnikar je povedal, da si z ak-
tivno udeležbo v tem medna-
rodnem svetu lahko Ptuj zago-
tovi udeležbo najimenintnejših
folklornih skupin sveta, ptuj-
skim pa hkrati omogoči predsta-
vitev, oziroma nastope v drugih
deželah, in strokovno pomoč.
Peter Vesenjak je tudi povedal,
da bo ptujsko kurentovanje tudi
v bodoče obdržalo folklorni del
prireditve in ga še bolj bogatilo,
veliko več kot doslej pa bodo
naredili tudi v karnevalskem de-
lu, ki zadnje čase vse bolj šepa.
Prt tem pa močno računajo na
sodelovanje z evropsko skupno-
stjo karnevalskih mest. MG
Bruno Ravnikar na pogovoru v mestni hiši v Ptuju. (Foto: OM)
2 — DOMA IN FO SVETU
25. FEBRUAR 1993 TEDMIK
Napoved za odmero dohodni-
ne je tudi letos dolžnost vsake-
ga državljana Slovenije, ki je v
letu 1992 dosegel kakršenkoli
dohodek. Napovedi je potrebno
vložiti do 31. marca na občinski
izpostavi Republiške uprave za
javne prihodke, oddajati jih bo
mogote tudi v krajevnih uradih.
Obrazci so že daljši čas na voljo
v papirnicah in nekaterih drugih
trgovinah, podobni so lanskolet-
nim, doživeli so le nekaj manj-
ših sprememb.
Po drugem členu Zakona o
dohodnini so viri dohodnine
osebni prejemki (plače), dohod-
ki iz kmetijstva, dohodki iz de-
javnosti. d^ohodki iz kapitala,
dohodki iz premoženja ter do-
hodki iz premoženjskih pravic.
Letošnjim obrazcem je pri-
loženo razumljivejše navodilo in
tako i^olnjevalci ne bi smeli
imeti pri tem opravilu večjih
težav. Lani, ko smo napovedi za
odmero dohodnine vložili prvič,
je bilo kar nekaj težav, zato
nam je kakšno površnost država
tudi spregledala. Letos napove-
duje davčna služba strožji nad-
zor, predvsem pa hitrejšo obde-
lavo podatkov. Odločbe in ob-
veznost plačila dohodnine lahko
pričakujemo že v poletnih me-
secih, pa tudi 60-dnevno odla-
ganje plačila je bila menda sa-
mo lanskoletna posebnost. Vse
to narekuje, da se obrazcev na-
povedi za odmero dohodnine
lotimo resno. Poznejše tarnanje
nad visokimi zneski razlike, ki
jih prinese odmerna odločba bo
v glavnem zaman, saj je razlika
)ač posledica naših podatkov,
u smo jih posredovali državi.
Delodajalci oziroma vsi iz-
plačevalci kakšnegakoli dohod-
ka fizičnim osebam so že morali
ustreznim službam posredovati
natančne podatke o vseh izpla-
čilih v letu 1992, naši podatki se
morajo z njimi seveda ujemati.
Sicer pa bomo v napovedi za
odmero dohodnine vpisovali v
največ primerih samo tiste po-
datke, ki smi jih ali jih še bomo
prejeli od izplačevalca. Izplače-
valec nam je dolžan dati tudi
podatke o med letom plačanih
akontacijah dohodnine.
Pri napovedi gre namreč zgolj
za poračun med akontacijo do-
hodnine, plačano med letom, in
zneskom, ki je rezultat dohod-
ninskega obračuna na osnovi
naših podatkov. Posebno pozor-
ni moramo biti pri uveljavljanju
olajšav, te navedemo na tretji in
četrti strani napovedi. Olajšave
na tretji strani pod B.L lahko
skupaj zmanjšajo osnovo za ob-
račun dohodnine za 10 odstot-
kov. Navedemo lahko sicer višje
zneske, vendar nam jih uprava
za javne prihodke ne bo prizna-
la. Pod B.II navedemo dejanski
znesek samoprispevka, za kate-
rega se v njegovi celoti zmanjša
osnova, obvezno pa moramo na-
vesti tudi podatek, če gre more-
biti za invalidno osebo s 100-od-
stotno telesno okvaro ali osebo,
ki je dopolnila 65 let starosti.
Oboje namreč predstavlja do-
datni olajšavi. Na četrti strani
uveljavljamo olajšavo za vzdr-
ževane družinske člane. To so
lahko otroci oziroma posvojen-
ci, vnuki, zakonec, starši oziro-
ma posvojitelji in drugi člani
kmetijskega gospodinjstva. Na-
vesti moramo še podatke o mo-
rebitnem šolanju otroka izven
kraja bivanja, lažji ali težji pri-
zadetosti vzdrževane osebe, o
času vzdrževanja v mesecih in
pa morebitne lastne dohodke
vzdrževanca (štipendije, preživ-
nine, katastrski dohodek člana
kmetijskega gospodinjstva ...).
Za ponazoritev pomembnosti
uveljavljanja olajšav poglejmo
)rimer napovedi za odmero do-
lodnine za leto 1991. Najprej
primer napovedi z uveljavljan-
jem vseh olajšav:
plača in regres skupaj —
174.029 SIT
minus prispevki za socialno
varnost — 40.362 SIT
akontacija dohodnine (med
letom) —21.279 SIT
Po odbitku prispevkov za so-
cialno varnost je znašala osnova
za obračun dohodnine 133.667
SIT. Zavezanec je uveljavljal
olajšave v višini 10 odstokov
osnove, torej 13.367 sit. Uvelja-
vljal je tudi olajšavo za vzdževa-
nega otroka, vendar samo za
šest mesecev, kar je znašalo
8.075 SIT. Osnova za obračun
dohodnine se je tako zmanjšala
na 110.109 SIT. Primerjava med
obračunano dohodnino in med
letom plačanimi akontacijami je
pokazala, da je zavezanec plačal
347 tolarjev akontacije več, kot
je bil dolžan glede ne končni
obračun. Ta znesek mu je dr-
žava tudi vrnila.
Če v tem primeru izpustimo
10-odstotno olajšavo, je moral
zavezanec po obračunu dopla-
čati 3.213 tolarjev dohodnine,
če pa ne bi uveljavljal še šest-
mesečnega vzdrževanja otroka,
bi moral doplačati 5.474 tolar-
jev. Ker so bili zneski plač in
plačanih akontacij v letu 1992
nominalno precej višji, utegnejo
biti tudi obračuni morebitnih
razlik za doplačilo prav tako
precej višji. Ne podcenjujmo to-
rej možnosti uveljavljanja olaj-
šav, ki nam jih nudi Zakon o
dohodnini.	Jože Bračič
V Republiški upravi za javne
prihodke - Izpostavi Ptuj je odme-
ra dohodnine za leto 1991 prak-
tično že končana. Razčiščujemo
še primere zavezancev, katerih
odločbe s strani pošte, niso bile
vročene. Na tem mestu pozivamo
občane, ki so oddali napovedi za
leto 1991, pa še niso prejeli
odločb, da se osebno oglasijo na
izpostavi ali pa pokličejo po tele-
fonu 771-131 (gospo Štefko
Kralj), da skupno ugotovimo ra-
zloge nevročitve. V teh dneh
pošiljamo tudi pozive zavezan-
cem, ki bodo kontrolirani in zave-
zancem, ki niso oddali napovedi,
pa bi jih po naših kontrolnih po-
datkih morali (1002 zavezanca).
Nevložitev napovedi je v zakonu
sankcionirana s kaznijo najmanj
25.000 SIT.
Zakon v enoletnem obdobju ni
bil bistveno spremenjen, zato iz-
polnitev napovedi za dohodino
1992 ne bi smela več predstavljati
velikega problema. Podobno, kot
lani, so vam, ali pa vam še bodo,
izplačevalci virov (plač, pokojnin,
pogodbenega dela...) dostavili po-
datke, ki so potrebni za izpolnitev
napovedi. Napovedi prodajajo
knjigarne in papirnice in so letos
v modri barvi. Rok za oddajo na-
povedi je 31. 3. 1993. Letos je no-
vo tolmačenje 11. točke 7. čl. Za-
kona o dohodnini, ki dovoljuje
uveljavljanje olajšave tudi za na-
kup šolskih knjig in učnih pripo-
močkov za otroke. Vsi tisti, ki bo-
do uveljavljali znižanje osnove za-
radi nakupa obveznic, delnic, mo-
rajo te vrednostne papiije, skupaj
s potrdili o nakupu, pri oddaji na-
povedi tudi pokazati (samo na iz-
postavi). Za ostale namene pa
morate hraniti račune še eno leto
po prejemu odločbe.
Zavezanci, ki imajo katastrski
dohodek, lahko dobijo podatke o
višini KD na izpostavi, ali pa po-
dobno kot lani, na sedežih KS oz.
pri matičarjih, kjer ti delajo vsak
dan. Tisti kmetijski zavezanci, ki
so prejeh odločbe o odmeri davka
od dohodkov iz kmetijstva, lahko
vse podatke za napoved dohodni-
ne najdejo na odmerni odločbi
(višino KD oz. znižani KD, če je
bila upoštevana škoda zaradi
suše, višino prispevkov za zdrav-
stveno zavarovenje, krajevni sa-
moprispevek). Tudi letos si zave-
zanci, ki so solastniki razdelijo
višino katastrskega dohodka in
pripadajoče davke in prispevke v
deležu solastništva.
Na izpostavi Ptuj razpolagamo
s podatW za cca 550 občanov, da
prejemajo pokojnino iz tujine, ni-
so pa je napovedovali med letom
in ne pri napovedi za leto 91.
Občane pozivamo, da to storijo za
leto 92. Pokojnine si naj na dan
sprejema preračunajo v domačo
valuto po srednjem tečaju banke
Slovenije, stanje tečajev dobijo na
banki). Pod oznako 18 napovedi
za dohodnino vpišejo kumulativni
znesek celega leta in eventuelno
plačane zneske davka in prispev-
kov v tujini. Na tak način se bodo
izognili nevšečnostim in večjim
stroškom, saj možnost obnove po-
stopka odmere zastara v petih le-
tih. Najboljši način je sprotna na-
poved v roku sedmih dni po pre-
jemu vsake posamezne pokojnine.
Sprejem napovedi bomo orga-
nizrali podobno kot lani. Vse štiri
sobote v marcu bo dežurna ekipa
na izpostavi, napovedi pa bomo
sprejemali tudi na sedežih krajev-
nih skupnosti (razpored bo obja-
vljen prihodnji teden v Tedniku in
po radiu). Napoved lahko tudi
pošljete po pošti na naslov Repu-
bliška uprava za javne prihodke
Izpostava Ptuj, Mestni trg 1,
62250 Ptuj. Če boste v zgornjem
levem kotu napisali "DOHODNI-
NA", bo pošiljka dospela zaprta
na izpostavo. Napovedi bomo tudi
sprejemali v času uradnih ur izpo-
stave. Občane še enkrat prosimo,
naj z oddajo ne čakajo na konec
marca, saj se bodo tako izognili
morebitni vrsti. Čas oddaje napo-
vedi ne vpliva na čas odmere, ki
je pogojen s sprejemom vseh na-
povedi v Sloveniji.
Stanislav Zavec,
vodja izpostave Ptuj
V prejšnji Številki Tednika sem
napisal komentar na to temo. Ko-
mentar vsebuje novinarjev pogled
na problem in navedbo piscu zna-
nih ozadij. Razlog, da sem upora-
bil tudi nekiff obrekljivih govoric,
je ta, da sem želel vzpodbuditi ak-
terje, ki sodelujejo v zgodbi o ob-
veznem zbiranju, sortiranju, od-
vozu in deponiranju komunalnih
odpadkov, k temu, da pojasnijo
svoja stališča in da s tem dajo
javnosti celovitejšo ir^ormacijo.
Nekqj uspeha je izziv U prinesel.
Sekretar Zelenih Ptuja Stanko
Žunec se je odzval z nasledryo in-
formacijo:
"Zeleni Ptuja smo nenehno
opozarjali na slabo delo Komu-
nale. Zato smo tudi nasprotova-
li podelitvi koncesije Ekolesu,
saj smo vedeli, da bo le-ta sode-
loval s Komunalo, ki že takrat
ni bila finančma in kadrovsko
sposobna izvajati odvoza smeti
po odloku.
Zeleni Ptuja smo nato novem-
bra 1991 ter aprila in septembra
1992 sprožili v ptujski občinski
skupščini diskusije o neizvajanju
koncesije. Tudi Izvršni svet SO
Ptuj smo nenehno opozarjali na
napake pri izvajanju odloka."
Stanko Žunec je tudi povedal,
da je res, da Zeleni sodelujejo z
Ekolesom, saj je njihov interes,
da se zadeve, povezane s komu-
nalnimi odpadki, opravljajo v
skladu z odlokom, ne glede na
stanje v Ekolesu oziroma Či-
stem mestu: "Zeleni tudi vemo,
kje so vzroki za zamudo pri iz-
vajanju odloka. Komunalno
podjetje namreč ni želelo spu-
stiti iz rok kokoši, ki nese zlata
jajca. Komunalno podjetje je
namreč opravljajo odvoz komu-
nalnih odpadkov za Ekoles in
imelo zagotovljeno plačilo stori-
tev. Če upoštevamo, da le 50 do
60 odstotkov porabnikov pla-
čuje odovz odpadkov, je jasno,
zakaj je bil Ekoles Komunali
kokoš z zlatimi jajci. Komunala
je tudi zavlačevala s plačilom
deleža, ki naj bi ga vložila v
ustanovitev podjetja Čisto me-
sto, čeprav je bila prav Komu-
nala tista, ki je dala pobudo za
njegovo ustanovitev."
Kar pa se tiče sponzorstva
skupščine Zelenih Slovenije, je
pojasnilo Zelenih Ptuja nasled-
nje: "Bih smo organizator skup-
ščine Zelenih Slovenije in smo
morali zagotoviti tudi del sred-
stev. Obrnih smo se na ptujsko in
mariborsko gospodarstvo, ki nam
je pomagalo zagotoviti potrebna
sredstva. Ekoles je prispeval naj-
večji delež in je bil ^avni sponzor
skupščine. Sredstva za izvedbo
skupščine smo priskrbeli sami,
brez izvršnega sveta in njegovega
predsednika (ki je simpatizer
lenih in je sodeloval pri organiza-
ciji in izvedbi skupščine, op. p.),
zato dodeljena sredstva ne obve-
zujejo izvršnega sveta h kakšni
pokorščini in tišini. Pridobljena
sredstva tudi ne obvezujejo Zele-
nih Ptuja, da ne bi mogli ali znali
kritično oceniti dela pri odvozu
komunalnih odpadkov, oziroma
da ne bi smeli kritično ocenjevati
podjetij, ki so nam pomagala, gle-
de njihovega škodljivega vpliva na
okolje. Potrebno je povedati tudi
to, da je bila skup^ina Zelenih
Slovenije skoraj leto dni po pode-
htvi koncesije. Interes Zelemh
Ptuja je kakovosten odvoz komu-
nalnih odpadkov ne glede na izva-
jalca. Zaradi tega smo se pripra-
vljeni vselej aktivno vključiti v
pripravo projektov ter tako pri-
spevati k čistosti mesta in občine.
Vse naše aktivnosti potekajo iz-
ključno po poteh, predvidenih v
z^onu oziroma po dogovoru."
Jože Bračič
Z bogatiiii PUijeni za srečno Slovenp!
člani ptujske podružnice Slovenskih krščanskih
demokratov, ki jo vodi Ivan Jurkovič, so na tretji let-
ni konferenci v četrtek, 18. februarja, v refektoriju
minoritskega samostana na Ptuju, med drugim ugo-
tovih, da so v minulem obdobju dokaj aktivno delo-
vali v okviru kluba poslancev Demosa - dokler je ta
še obstajal. Dobro so bih povezani tudi z vodstvom
stranke v Ljubljani, nekohko manj pa je bilo to sode-
lovanje izrazito v Podravju, zato so navezali tesnejše
stike s podružnico SKD v Ormožu. Velika in odgo-
vorna naloga so bile nedvomno priprave na lanske
volitve, svoje sodelovanje na samih vohtvah pa so
ocenili kot neuspešno, saj kljub njihovim prizadevan-
jem nihče od njihovih poslancev ni bil izvoljen. Kljub
temu pa ugotavljajo, da so bili precej uspešni predv-
sem na področju izobraževanja v stranki.
V prihodnje bodo svoje aktivnosti usmerjali tako,
da bi pridobili čimveč novih članov, zato si bodo pri-
zadevali za ustanovitev novih krajevnih odborov. Si-
cer pa se bodo tako kot do sedaj še naprej povezova-
li z njimi sorodnimi strankami. Največ možnosti za
to vidijo v Slovenski ljudski stranki.
Sicer pa si bodo kot podružnica posebej prizade-
vali za oživitev ptujskega gospodarstva, zato so si iz-
brali tudi geslo: "Z bogatim Ptujem za srečno Slove-
nijo!" Prizadevali si bodo tudi, da bi Ptuj postal
upravno središče, vso podporo pa bodo dajali tudi
hitrejšemu razvoju vseh tistih dejavnosti, ki bodo
Ptuj pripeljale do večjega blagostanja. Še naprej bo-
do prirejali okrogle mize in se na njih lotevali ak-
tualnih družbenih, strankarskih in tudi gospodarskih
tem. Aktivno pa bodo sodelovali tudi v pripravah na
ustanovitev novih občin ter v pripravah na jesenske
volitve v lokalno samoupravo.
Ptujski zbor podružnice SKD sta pozdravila tudi
Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba Slovenskih
krščanskih demokratov, ter dr. Magdič, član držav-
nega sveta Slovenije. Kulturno pa so ga obogatih
člani vokalnega kvarteta Vinkler ter videmski cer-
kveni pevci.	— OM
BOSNA LN HERCEGOVINA:
Muslimani iz številnih okupira-
aih ali obkroženih mest so sve-
tovni javnosti naslovili protest
zaradi odločitve vrhovne komi-
sarke Ogatove, da humanitarne
pomoči v Bih ne bo več pošilja-
la. Vendar je s sedeža UNCHR
že prišlo obvestilo, da bodo
konvoje humanitarne pomoči
tja še naprej pošiljali. Najbolj
odmeven je te dni konvoj iz Al-
zacije. Posebej zato, ker prosto-
voljci želijo pomoč razdeliti sa-
mi in neposredno v roke priza-
detim. Tudi ameriški predsed-
nik Bili Clinton je napovedal,
da bodo ZDA povečale humani-
trano pomoč, ki jo bodo najbrž
metale iz letal.
— • —
HRVAŠKA: Spopadi na za-
darskem in šibeniškem območju
se stopnjujejo. Srbski viri po-
ročajo o hrvaški ofenizivi proti
Srbski krajini ter o hrvaškeni
uničevanju civilnih ciljev na
širšem območju Benkovca in
Obrovca. Tudi boji na območju
od Hercegnovega do Dubrovni-
ka so se znova okrepili in ni
povsem jasno ali je sporazum v
zvezi s Prevlako bil tudi v resni-
ci potrjen z obeh strani. Pozna-
valci napovedujejo, da bo tam
znova nastalo žarišče hrvaško-
srbskih spopadov.
— • —
MAKEDONIJA: Odnosi med
Makedonijo in Grčijo so se zad-
nje dni posebej zaostrili. Po zad-
njih podatkih naj bi se za Make-
donce v Grčiji razglasilo kar mili-
jon prebivalcev, to pa je hkrati
tudi vzrok, da grške oblasti tako
zelo nasprotujejo priznanju ma-
kedonske države. Približno pet
tisoč Grkov se je zato konec mi-
nulega tedna zbralo na grško-
makedonski meji pri Evzonu,
kjer so protestirdi proti prizade-
vanjem za mednarodno prizna-
nje Makedonije. Demonstranti
so se pripeljali predvsem iz Solu-
na in so vzklikali tudi gesla proti
vladi v Atenah, ker je po njiho-
vem mnenju preveč omilila svoja
stališča glede priznanja nekdanje
jugoslovanske republike.
—	a —
SANDŽAK: Spopadi so se mi-
nuli teden priteli tudi v San-
džaku. Srbske paravojaške enote
so konec tedna v Sandžaku ubile
tri Muslimane in zažgale eno od
muslimanskih vasi. Voditelj mu-
slimanske Stranke demokratične
akcije dr. Rasiz Ljajič je napove-
dal kolektivno izselitev Musli-
manov iz Sandžaka. Srbski viri
pa poročajo, da so Muslimani iz
Sandžaka udarna sila Izetbego-
vičeve vojske v BiH. Dodatno je
odnose med Srbi in Muslimani
zaostrila tudi nedavna mobiliza-
cija v Novem Pazarju in Tutinu.
Nanjo se je, od okoli 4 tisoč Mu-
slimanov, odzvalo samo pet ali
šest mož. Muslimani v Srbiji so
zaradi vse večje ogroženosti poz-
vali OZN naj čimprej pošlje svo-
je enote, ki naj bi jih ščitile pred
pregonom.
—	• —
LJUBLJANA: Tam je minuli
teden potekalo zasedanje Med-
narodne helsinške federacije za
človekove pravice. Ob njej pa je
bila tudi okrogla miza o govorici
sovraštva v medijih. Udeleženci
okrogle mize so med drugim po-
vedali tudi to, da so pekel, ki se
zdaj dogaja v Bosni, načrtovali in
vzpodbudili znanstveniki, inte-
lektualci, pisci in celo lirski pe-
sniki. Radovan Karadžič je ne-
koč na primer pisal pesmi...
— • —
POLJSKA: Garnizijsko vojaško
sodišče v Krakovu je obsodilo dva
poljska skrajneža, ki sta bila ob-
dolžena, da sta novačila plačance
za vojni na Hrvaškem in BiH. Se-
stavljala sta seznam plačancev, ki
naj bi sodelovali v mednarodnem
odredu boja zoper komunizem. Ti
naj bi odhajali v Osijek, kjer bi
sodelovali pri mednarodni brigadi
Narodne garde pri Osijeku. Ob-
toženca sta se branila, češ da je
bila njuna akcija simbolična, zan-
jo pa sta se odločila, ker se urad-
na Varšava ne zmeni za usodo več
sto mladih Poljakov, ki se borijo
in umirajo v BiH in na Hrvaškem.
Proces in obsodbo pa sta označila
kot maščevanje postkomunistič-
nih struktur zoper tiste, ki se bo-
jujejo za neodvisnost.
pripravila: dlž
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Maritx)rski tisk, Maribor.
TEPMIK -- ggBROAR 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Ali je podražitev kurjave upravičena?
Sredi tega meseca so koristniki toplovodnega ogrevanja, ki
ga izv^a Komunalno podjetje Ptiy, prejeli novo serijo položnic
za plačilo kurjave s skoraj enkrat višjimi zneski od dosedanjih.
To je med stanovalci sicer dobro ogrevanih blokov povzročilo
pravcati plaz negodovanj in odkritega nezadovovoljstva. Precej
stanovalcev je svojo ogorčenost zlivalo tudi prek telefonskih
klicev radiu Ptuj in v redakcijo Tednika ter ob tem zahtevalo,
da Komunalno podjetje Ptuj to svojo drastično — natanko 74
odstotno podražitev — podrobno pojasni. Večina namreč meni,
da je podražitev ob dalj časa trajajočem mirovanju cen naftnih
derivatov neupravičena, povsem nelogično pa je, da prihaja do
podražitve ob koncu in ne na začetku kurilne sezone.
Za pojasnilo smo prosili
dipl. ing. Jožeta Cvetka, di-
rektorja Komunalnega podjet-
ja Ptuj, ki je o okoliščinah in
vzrokih za podražitev povedal:
"Komunalno podjetje Ptuj
obračunava svoje storitve
ogrevanja stanovanj na osnovi
celoletnega mesečnega plače-
vanja po kurilni sezoni, ki tra-
ja od 1. oktobra do 30. sep-
tembra naslednje leto. V za-
četku kurilne sezone se na
osnovi takrat znanih kalkula-
cijskih elementov ugotovi ce-
na, ki pa se med kurilno sezo-
no prilagaja stroškom te de-
javnosti. Tako teoretično ali v
skladu z našimi ustanovitveni-
mi akti. Konkretno pa se je
predračunska cena za letošnjo
kurilno sezono s 1. oktobrom
92 formirala na osnovi dovol-
jene rasti starih cen zaradi
odlokov o oblikovanju cen ko-
munalnih storitev, ne pa na
osnovi dejanskih stroškov. Po
predlogu obračuna stroškov
ogrevanja za preteklo kurilno
sezono 1991/92 (z dne 8. juni-
ja 92), bi morala biti poračun-
ska cena še 25,53 tolarjev za
kvadratni meter ali 70,43 to-
larjev na kvadratni meter sku-
paj z redno akontacijsko ceno
(44,90 tolaijev na kvadratni
meter) v mesecih julij, avgust,
september 1992. To pa ni bilo
realizirano zaradi omejitev po
odlokih:
Odlok o načinu oblikovanja
cen komunalnih storitev in na-
jemnin (Ur. list RS, 5/92),
odlok o načinu obl^ovanja
cen komunalnih storitev in
stanovanjskih najemnin (Ur.
list RS, 26/92), Odlok o na-
činu oblikovanja cen komu-
nalnih storitev (Ur. list, RS
32/92) in nazadnje Odlok o
načinu oblikovanja cen komu-
nalnih storitev in najemnin za
neprofitna stanovanja (Ur. list
RS, 53/92).
Tako je bila s 1. oktobrom
uporabljena cena v višini
45,70 tolarjev za kvadratni
meter, ki že za preteklo kuril-
no sezono ni pokrivala stro-
škov te dejavnosti. S 1. okto-
brom 92 bi namreč morala biti
na osnovi takrat znanih stro-
škov določena predračunska
cena v višini 76,53 tolarjev za
kvadratni meter. Predlog cene
ogrevanja je bil obravnavan
tudi na Izvršnem svetu občine
Ptuj, vendar ta — glede na
veljavne (zgoraj omenjene)
odloke — ni bil pristojen za
izdajo soglasja, a je ugotovil,
da predlagana kalkulacija po-
kriva le najnujnejše material-
ne stroške.
Tudi na zahtevek o pove-
čanju cen in uveljavljanju na-
domestila za izpad prihodka
zaradi omejitev po odloku,
smo pri republiškem Mini-
strstvu za trgovino dobili ne-
gativen odgovor, brez zagoto-
vitve virov sredstev.
Po ponovnem preveijanju
izračuna cene po predlogu z
dne 4. decembra 92 je Izvršni
svet občine Ptuj z dne 24. de-
cembra 92 sprejel sklep, s ka-
terim ugotavlja, da predlagana
cena 82,70 tolarjev za kvadrat-
ni meter od 1. januarja 1993
dalje pokriva najnujnejše stro-
ške do konca kurilne sezone z
vračunanim zaostajanjem od
oktobra 92 dalje, ne vsebuje
pa neporavnanih stroškov za
preteldo kurilno sezono kot
tudi ne sredstev za investicije,
investicijsko vzdrževanje in
amortizacijo.
Vsi navedeni ukrepi so pri-
peljali podjetje že v nesolven-
ten položaj, saj je bil mesečni
fakturirani prihodek za
5.893.000 tolarjev manjši od
stroškov energentov. Podjetju
niso bili zagotovljeni drugi viri
sredstev za plačilo teh stro-
škov in je bilo prisiljeno spre-
meniti ceno ter s tem zagoto-
viti redno izvajanje dejavnosti.
Nismo želeli iti po poti izsil-
jevanja s prekinitvijo ogrevan-
ja, ki nam je grozila s strani
dobavitelja energentov zaradi
neporavnanih računov in ob
tem povzročiti še dodatno ma-
terialno škodo. Uveljavili smo
zgolj ceno za pokrivanje čistih
materialnih stroškov in obvez-
nosti, ki v strukturi cene pred-
stavljajo 90- odstotni delež.
Osebni dohodek zaposlenih
pri tej dejavnosti predstavlja
le 10-odstotni delež stroškov.
Iz tega je razvidno, da na ta-
ko visoki delež materialnih
stroškov v strukturi cene, ki jo
zajemajo večinoma energenti,
naše podjetje nima vpliva.
Preostri delež cene, na kate-
rega pa lahko vplivamo, pa je
že skrajno skrčen, in četudi bi
ga popolnoma izločili z veljav-
no ceno, ne bi mogli pokriti
stroškov te dejavnosti. Naša
prizadevanja za racionalizaci-
jo poslovanja v pogledu racio-
nalnejše rabe energije za
zmanjšanje materialnih stro-
škov so izkoriščena, tudi si-
stemske spremembe za uved-
bo meritev porabe energije na
objektih, kjer je to tehnično
izvedljivo, smo opravili. Ovi-
rajo pa nas neizvedeni postop-
ki za imenovanje upraviteljev
stanovanjskih objektov po no-
vem stanovanjskem zakonu."
Takšno je torej pojasnilo
Komunalnega podjetja Ptuj za
74-odstotno povišanje cen
ogrevanja. V javnem gre to-
rej le za obračune za nazaj. Če
je takšen skok v ceni upra-
vičen ali ne, presodite na
osnovi povedanega sami. Ob
tem pa je dejstvo, da bodo tu-
di nove — višje cene kurjave,
ostale na tej ravni le do prve
podražitve naftnih derivatov,
ki pa so bojda že napovedane.
Potem bo kurjava zagotovo še
dražja. To pa bo za žep upo-
rabnikov v teh kriznih časih,
ko gre že marsikomu za čisto
preživetje, zagotovo še hujši
udarec. Ali ga bomo prenesli?
— OM
PREDSTAVNIKI TRINAJSTIH OBČIN SO SE V PTUJU SREČALI S POSLANCI
PR^NEGA ZBOI^^ DRŽAVNEGA SVE^ 8, VOLILNE ENOTE
PreJnoslne naj se pežulejo gospodarski ppomemt
Zakon o demografsko ogroženih območjih je potrebno nujno spremeniti * Oskrba z vodo naj
postane nacionalni program * Odločno proti centralizaciji države_
19. februarja so se v Ptuju na povabilo ptugskega župana Voj-
teha Rajheija srečali predstavniki trin^'stih občin in poslanci
državnega zbora in državnega sveta iz sedme in osme volilne
enote. Srečanje je bilo družabno-spoznavnega in tudi informa-
tivno-delovnega značaja. Vojteb R^her je ob tej priložnosti tu-
di poudaril, da srečanje, ki n^ bi v bodoče postalo redno, nima
značka regijskega povezovanja, poudarek je na interesnem po-
dročju, da bi poslanci novega slovenskega parlamenta slišali,
kakšni so lokalni interesi, kateri pa so tisti, ki imajo širši po-
men in bi jih kazalo reševati v republiškem merilu in z repu-
bliško pomočjo. Poslanci so se v petek srečali tudi s predstav-
niki posameznih občinskih podružnic združei^a razlaščencev.
Ti so jim povedali, da je potrebno pospešiti izvajanje zakona o
denacionalizacgi in drugih naig vezanih zakonov in da v nobe-
nem primeru ne bodo soglašali, da bi se zakon o denacionaliza-
ciji spremenil. Predstavniki Pomurja pa so še posebej opozori-
li, da se na njihovem območju prepočasi rešujejo zahtevki
upravičencev za vračanje kmetijskih zemljišč.
Ptujsko srečanje je pokaza-
lo, da je potrebno dati pred-
nost reševanju nakopičenih
gospodarskih težav. Ugotovili
so, da si nekateri posamezniki
že kar načrtno prizadevajo, da
bi družbena podjetja propa-
dla, delavci pa ostali brez za-
poslitve, torej na zavodu za
zaposlovanje. Na demograf-
sko ogroženih obmo^ih bi
morali čimprej odpreti nova
delovna mesta, da bi postavili
osnove za samorazvoj. Gospo-
darstvo mora čimprej ozdrave-
li, sicer blaginje ne bo.
Vprašanje nadaljnjega razvoja
kmetijstva pa bi morali pričeti
reševati v okviru aktivnosti
Slovenske ljudske stranke,
pravijo v občini Gornja Rad-
pna, kjer še posebej opozar-
jajo na to, da bo letos za spod-
bujanje razvoja na demograf-
sko ogroženih območjih na
voljo v okviru republiške bla-
gajne le milijardo petsto mili-
jonov tolaijev. Predsednik
občine Slovenska Bistrica
Ivan Pučnik je bil med tistimi,
ki se je zavzel za skorajšnji
sprejem zakona o lokalni sa-
moupravi in učinkovitejše re-
ševanje nerazvitih območij, V
občini Slovenska Bistrica ima-
jo še vedno okrog dvesto dru-
žin, ki nimajo urejenih pro-
metnih poti, vodo pa še vedno
nosijo na plečih. Povedal je
še, da se ljudje bojijo državne
centralizacije, odločno na-
sprotujejo velikim uradniškim
mestom, ki se bodo odmikala
od ljudi, zato ne bi smeli za-
vreči vsega, kar je bUo v prete-
klosti že doseženega v okviru
tako imenovanega komunal-
nega sistema.
Predsednik Izvršnega sveta
SO Lenart Avgust Zavernik je
kritiziral novi slovenski parla-
ment in vlado, ki še nista
začela vleči odločnejših potez,
sicer bi v gospodarstvu že ka-
zalo na boljše. Nezaposlenost
še vedno močno narašča, jav-
na poraba je previsoka, gospo-
darstvo takšne obremenitve
več ne prenese. Pozval je po-
slance k razumnosti in k temu,
da si prizadevajo za zmanjšan-
je javne porabe. Posebej pa
naj se zamislijo ob svojih
plačah. Ciril Pucko, bivši
predsednik SO Lendava, je
opozoril na kritične razmere v
občinskem gospodarstvu in na
to, da ima občina Lendava že
okrog 25 do 26-odstotno stop-
njo nezaposlenosti. Poleg tega
se srečujejo s problemom de-
lavcev iz Hrvaške, ki ga bodo
morali reševati z veliko mero
preudarnosti. Prva prioriteta
pa naj bo reševanje kmetijstva
in infrastrukturnih povezav.
Mirko Prelog, župan iz Ljuto-
mera, je poudaril, da bo pri
nastajanju novih regij potreb-
no upoštevati naravne dano-
sti, tradicijo in mentaliteto,
poslanci novega slovenskega
parlamenta pa se morajo čim-
prej seznaniti z nekaterimi
projekti, med njima sta zelo
pomembna Prlekija in Sloven-
ske gorice, Panonika pa mora
iti skozi Ljutomer, Maribor-
ska županja Magdalena To-
vornik je predlagala poslan-
cem, da se čimprej seznanijo z
rezultati delovanja razvojnih
skladov. Prepričana je, da od-
puščanje presežnih delavcev
ni edina rešitev pri sanaciji
podjetij. Vprašala je, kaj se bo
zgodilo, če bo naša država
preveč socialno usmeijena in
bodo nezaposleni delavci v
boljšem položaju kot zaposle-
ni, Poslanci naj bi se čimprej
seznanili s projektom Mari-
bor-jutri, katerega realizacija
je tudi odvisna od državne
blagajne. Poslanci naj bi pod-
prli tudi projekt za gradnjo
koroškega mostu, ki ima regij-
ski značaj. Poleg tega je pre-
pričana, da bi poslanci morali
podpreti vse tiste projekte, v
katerih je zbranega veliko
znanja. Dr. Jože Bešvir, pred-
sednik SO Ormož, je poudaril
nujnost sočasnega sprejeman-
ja zakona o lokalni samoupra-
vi in državni upravi. Posebej
pa je opozoril na problem vi-
sokih prispevkov za spremem-
bo namembnosti kmetijskih
zemljišč. Predsednik ptujske-
ga izvršnega sveta Branko
Brumen se je zavzel za spre-
membno zakona o demograf-
sko ogroženih območjih, saj je
nevzdržno, da je kar 62 od-
stotkov Slovenije demograf-
sko ogroženih. Predlagal je tu-
di, da bi vprašanje oskrbe z
vodo morali reševati v okviru
nacionalnega programa. Zara-
di podcenjenosti javne pora-
be, s katero se srečujejo v
vseh trinajstih občinah, pa bi
morali nadaljevati z izenače-
vanjem le-te, sicer bodo kraji
oziroma območja, ki so že do-
slej zaostajala v razvoju, v bo-
doče zaostala še bolj. Cilj mo-
ra biti, da se doseže vsaj 95
odstotkov povprečne javne
porabe na prebivalca. Glede
reševanja obmejne problema-
tike pa je povedal, da je ve^^o
intenzivnsot pričakovati po-
tem, ko bo tudi Hrvaška usta-
novila svojo skupnost obmej-
nih občin.	MG
OD ^^PAČ_
ZAVRČ — Na nedavnem zboru krajanov so se dogovorili, da bodo
razpisali referendum za uvedbo samoprispevka v prihodnjih petih letih.
O njegovi uvedbi bodo glasovali v nedeljo 14. marca. Kot nam je pove-
di tajnik krajevne skupnosti Peter Vesenjak so sprejeli samo prioritet-
ni vrstni red naložb, ne pa natančno določenih odstotkov porabe denar-
ja. Tako bodo največ denarja namenih za gradnjo vodovoda, napeljavo
telefonskih priključkov, vzdrževanje osnovne šole, modernizacijo lokal-
nih in krajevnih cest ter za njihovo vzdrževanje in gramoziranje. Hkrati
z referendumom bodo 14. marca izpeljali tudi vohtve krajevnega vod-
stva. Tajnik je opozoril še na to, da občina ni izpolnila obljube o pove-
zovalnem vodovodu med Forminom in Zavrčem, ki naj bi ga naredili že
do 15. decembra lani. Le na osnovi tega voda bodo namreč lahko v
Zavrču pričeli z gradnjo vodovodnega omrežja.	(dž)
TEDNIK
VIDEM — Za uvedbo krajevnega samoprispevka se je v krajevni
skupnosti Videm pri Ptuju v nedeljo odločilo 62.8 odstotka krajanov z
glasovdno pravico. Sredstva bodo krajani združevali naslednji dve leti,
namenjena pa bodo sofinanciraju gradnje prizidka k videmski osnovni
šoh. V ta namen naj bi zbrali 6.3 milijona tolarjev ali sedem in pol od-
stotka investicijske vrednosti. Delavci bodo prispevali 2 odstotka neto
plače, upokojenci 2 odstotka od pokojnin, obrtniki 2 odstotka zavaro-
valne osnove in prav toliko od dobička, kmetje pa 5 odstotkov letnega
katastrskega dohodka.	JB
Gospodarska zveza Slovenske ljudske stranke — Podružni-
ca Ptuj vabi na srečanje obrtnike in podjetnike, ki bo v po-
nedeljek, 1. marca 1993 ob 18. url v kletni dvorani pri
gledališču v Ptuju.
Na srečanju bodo člani izvolili vodstvo Gospodarske zveze
v okviru SLS — Podružnice Ptuj.
Gost bo poslanec državnega zbora dr. Ludvik Toplak, ki bo
zbranim govoril o trenutnem gospodarskem in političnem
stanju v Sloveniji.	Vljudno vabljenll
4 NAŠI KRAJI IN LJUDJE
25. FEBRUAR 1993 — TEDMIK
Konec januarja že 5677 nezaposlenih
Da se razmere v ptujskem gospodarstvu vse bolj zaostrujejo, kaže
tudi število nezaposlenih. Konec januarja jih je bilo že 5677. Nihče
pa si v tem trenutku ne upa napovedati, koliko jih bo še do konca
leta. Doslej je v občini šlo v stečaj kar nekaj podjetij, napovedanega
oživljanja proizvodnje v njih pa noče in noče biti.
V občinski vladi so za moratorij
Polona Bonar, predsednica upravnega odbora Tovarne volnenih
izdelkov Majšperk, je ptujskemu izvršnemu svetu predložila pre-
dlog za ureditev dolžniško-upniških razmerij s podjetjem TVI
Majšperk. Podjetje je s podpisom pogodbe na Sklad republike Slo-
venije za razvoj preneslo vso lastnino. Ta pa naj bi jim omogočil
čim hitrejšo finančno sanacijo, razrešil vprašanje presežnih delav-
cev in dosegel dezinvestiranje s prodajo poslovno nepotrebnega
premoženja. Sestavni del finančne sanacije je tudi ureditev odno-
sov z upniki za zapadle neporavnane obveznosti. Ptujski izvršni svet
je pregledal predlog predsednice upravnega odbora in med večimi
variantami predlagal moratorij za odplačevanje obveznosti, ki so
zapadle do 31. 12. 1992, do 31. 12. 1995. V TVI Majšperk so te dni
opredelili tudi presežne delavce, odločbe o trajnih presežkih bo
prejelo 97 delavcev. Bistveni elementi sanacijskega programa TVI
so poleg pogajanja z upniki. za reprogramiranje dolgov še ra-
zreševanje presežnih delavcev, izvajanje ukrepov za povečanje pro-
daje in za zmanjševanje operativnih stroškov, razreševanje poten-
cialnega zahtevka za denacionalizacijo in cenitev podjetja ter pri-
prava na prodajo le-tega v prvi vrsti vodstvu in drugim zaposlenim.
Neodvisni ustanavljajo sindikat
nezaposlenih
Rastko Plohi, predsednik neodvisnih sindikatov Slovenije, poziva
vse nezaposlene v Ptuju, da se včlanijo v sindikat brezposelnih, ki
ga ustanavljajo v teh dneh. Njegova osrednja naloga bo celovito
uresničevanje vseh pravic, ki nezaposlenim pripadajo po zakonoda-
ji. Sedež neodvisnih sindikatov v Ptuju je v Trstenjakovi ulici 9, te-
lefon: 776-421.
Novo ime centra za usposabljanje vodilnih
delavcev
Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju se
je v začetku letošnjega leta preimenoval v Center Brdo, sklad za
razvoj managementa. Od 10. januarja pa je tudi središče združenja
menedžerskih šol srednje in vzhodne Evrope, ki ga bo dve leti vodfi-
la direktorica Centra Brdo dr. Danica Purg.
Koncesija za zasebno lekarno
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Ptuj je na osnovi na-
tečaja za opravljanje zasebne lekarniške dejavnosti izdal odločbo o
podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju
krajevnih skupnosti mesta Ptuja diplomirani inženirki farmacije
Nedi Toplek.
Župan Morbacha na obisku v Ptuju
Ptujsko kurentovanje je letos privabilo veliko število obiskoval-
cev od drugod. Med njimi je bil tudi župan mesta Morbach iz
Nemčije Erwin Lieser, ki se je v petek tudi sestal s predsednikom
ptujskega izvršnega sveta Brankom Brumnom. Med obiskom v Ptu-
ju si je gost iz Nemčije ogledal več ptujskih zanimivosti.
Poslanska pisarna tudi v Ptuju
Predsednik slovenske parlamentarne komisije za imenovanja in
administrativne zadeve Tone Anderlič je na petkovem srečanju
predstavnikov trinajstih slovenskih občin ter poslancev za državni
zbor in državni svet iz sedme in osme volilne enote, predstavil tudi
predlog za poslanske pisarne v Sloveniji, ki bodo izpostave držav-
nega zbora in ne pisarne posameznega poslanca. Ker bodo imele
stalno zaposlenega tajnika ali tajnico, bodo tudi stalno odprte. Eno
poslansko pisarno so v Mariboru že odprli, drugo bodo v kratkem,
načrtujejo pa jih še v Murski Soboti, v Ptuju, v Lendavi za madžar-
sko narodnost, in v Slovenski Bistrici.
Poleg stalnih poslanskih pisarn, bodo odprli še nekaj občasnih in
sicer v Lendavi, Gornji Radgoni, v Slovenskih Konjicah in Šmarju.
Za te pisarne bodo z občinami sklenili posebne pogodbe.
Tudi društvo nekadilcev na Potrčevi 23
Ptujska bolnišnica bo v stavbi, kjer ima telefonsko centralo, nekaj
prostora namenila za delovanje humanitarnih organizacij. Med
prvimi sta prostore dobili društvo za bolj proti sladkorni bolezni in
društvo nekadilcev.
Halo — informacijski center
kmetijsko-turistične ponudbe Haloz
že nekaj časa posluje v haloški Pristavi, v krajevni skupnosti Cir-
kulane družinsko podjetje "Halo", d.o.o.. Turizem, gostinstvo in trgo-
vina. V podskupini dejavnosti je registrirano kot turistični urad. Pod-
jetje vodi Jernej Gole, doslej pa jim je za uresničevanje amibiciozne-
ga načrta, ki pomeni tudi hitrejši razvoj Haloz, uspelo pridobiti prvi
del razvojnih sredstev iz občine in republike, sedaj pa konučujejo
drugo etapo naložbe v turistično kmetijo. Pri ministrstvu za znanost
in tehnologijo Republike Slovenije so prijavili razvojno nalogo pod
naslovom "Organizioranost informacijskega centra kmetijsko turi-
stične ponudbe Haloz (IC-KTP Halo), ki je rezultat njihovega dela in
pomoči ter sodelovanja pogodbenih delavcev.
Skladno z aktivnostmi raziskovalno razvojne naloge vabijo vse, ki
se želijo vključiti v organizirano kmetijsko turistično ponudbo, da
postanejo člani Kluba Halo in ustanovitelji informacijskega centra
kmetijsko turistične ponudbe Haloz. Cilji informacijskega centra so
predvsem: skupna predstavitev na slovenskem in evropskem tursi-
tičnem trgu (skupni prospekt, katalog, cenik^, izdelava standardne
haloške ponudbe (vinotoči, dejavnost kmečkega turizma, kmetija
odprtih vrat, domača obrt, storitve, servis), izdelava skupnega ceni-
ka in biltena ponudbe in povpraševanj, razvoj marketinške dejavno-
sti, organizacija lastne računalniške baze podatkov, izdelava eko-
nomske upravičenosti investicije, svetovalni inženiring in podobno.
Informacije dajejo vsako soboto od 9. do 12. ure na sedežu pod-
jetja v Pristavi 21/a Cirkulane.	Pripravila: MG
DELAVCI PIO SO
BREZ DELA
Klemosova družba PIO je že
od decembra lani v stečajnem
postopku. Brez dela je ostalo
140 ljudi. Delavci še niso pre-
jeli decembrskega osebnega
dohodka. 25. februaija bo prvi
narok za stečajne upnike. De-
lavci bodo iz Zavoda za zapo-
slovanje prejeli minimalno na-
domestilo osebnega dohodka,
saj so zadnje mesece prejemali
tudi do 40 odstotkov manj od
tistega, kar jim zagotavljajo
kolektivne pogodbe. Delavci
tudi niso dooili regresa za do-
pust v letu 1992.
VODOOSKRBA
V lanskem, daljšem suš-
nem obdobju se je izkazalo,
da je v nekaterih krajih
oskrba s pitno vodo zelo sla-
ba. Zato so se odločili, da
bodo zgradili vaške studence
na kolo. V Lormanju so mo-
rali zgraditi še dodatno vod-
no zajetje, saj so zaradi niz-
kega dotoka podtalnice va-
ščani ostali kar nekajkrat
brez vode. Še vedno pa osta-
ja nerešen problem v Zg.
Žerjavcih. Za zajetje imajo
že urejen projekt, nimajo pa
denarja, da bi ga uresničili.
V lenarški občini bo potreb-
no še veliko sredstev, da bi
izboljšali vodooskrbo.
TVT-LENTHERM
OSTAJA NEGOTOVA
Težavam, ki jih ima mari-
borski koncem TVT, se niso
izognili tudi delavci lenar-
škega obrata.
Razmere v lenarškem
TVT-ju so še naprej negoto-
ve, Kot nam je povedal pred-
sednik sindikata Danilo Ko-
larič, ostajajo še naprej brez
dire^orja. Jože Gračar ni
bil potrjen, čeprav ima pri
delavcih vso podporo. Dejal
pa je, da se bo lenarški obrat
osamosvojil do konca letošnjega leta. Seveda vseh strojev ne
bodo mogli več vrniti v Lenart. Tako bo s 400 tonsko stiskal-
nico v Mariboru, na kateri bodo poslej delavci delali za le-
narško družbo. Zagotovo je, da dela za vseh dosedanjih 163
delavcev ne bo, saj bodo morali opraviti tudi kadrovske iz-
boljšave. Predvsem jim manjkajo strokovnjaki za marketing.
V celotnem koncernu TVT ima lenarški Lentherm najper-
spektivnejši program. Proizvajajo grelce za vodo, ki jih prodaja-
jo doma in na zahodnem trgu. V prihodnosti bodo kar 80 od-
stotkov svojih izdelkov izvozili v Avstrijo, Nemčijo ter na Šved-
sko. Tečejo pa tudi že pogovori s še nekaterimi tujimi partnerji.
Celotna obnova naj bi potekala v dveh delih in bo končana v
letu 1994.
V lanarikem obratu Imalo šb vodno oravsč zaloa
IGRALA V PARKU
Člani lenarškega Turističnega društva so vodstvu Krajevne
skupnosti Lenart predlagali, da bi dopolnili opremo mestnega
parka, saj je njegova sedanja vsebina dokaj skromna.
Predsednik sveta KS Lenart Edi Golob nam je dejal, da bodo
park ozelenili, saj je sedaj že veliko dreves starih. Parku bodo dali
drugačno podobo: dopolnili ga bodo z novimi in popravili že ob-
stoječa igrala. Namestili bodo tudi klopce in koše za smeti.
Marija Slodnjak
PROBLEMATIKA S
TELEKOMUNIKACiJSKiMI
^^^^^^^^^^^^
NSS imamo že dalj časa
težave s prenosom infor-
macij po telefonu in tele-
faksu. Še posebej je bil
problematičen ta teden,
ko ni bilo možno nekaj
dni sprejeti določenih in-
formacij. Ministrstvu za
delo republike Slovenije
ni preostalo drugega, kot
da nas obvesti s telegra-
mom, da se udeležimo se-
stanka. Sestanka se nismo
mogli udeležiti, ker je te-
legram prispel le nekaj ur
pred pričetKom. Enako je
bilo z GZ Slovenije, ko
prav tako nismo mogli
preko telefaksa in telefo-
na poslati predlogov do-
govorov v zvezi s splošno
kolektivno pogodbo, ozi-
roma aneksom. Predloge
so nam tako poslali pisno
po pošti. Tudi ena izmed
sindikalnih central nam ni
mogla poslati predlogov
in vabila za sindikalni se-
stanek dne, 19, 2, 1993.
Po samem naključju in
omenjenih poteh smo se
lahko uspešno dogovorili.
Želimo dodati, da se nam
dogaja, da smo sredi tele-
fonskega pogovora prekin-
jeni in moramo ponovno
vzpostaviti zvezo. Zato
imamo tudi priče, sogovor-
nike z druge stani. Zadnja
prekinitev je bila 19. 2.
1993. Večkrat se med tele-
fonskimi pogovori pojavi
pokanje in šumenje, pa tudi
težko je dobiti vezo, ker je
telefon na trenutke brez
impulzov, ali pa ga vrže iz
veze.
Problematiko smo že več-
krat predstavili službam
PTT. Te so nam zmeraj
obljubile, da bodo zadevo
uredile, vendar se situacija
še slabša, kar nas onemo-
goča pri delu.
Prosimo, da nam PTT
omogoči normalno delo-
vanje telekomunikacijskih
naprav.	Predsednik
predsedstva NSS:
RASTKO PLOHL
V petek in soboto je bilo na
podružnični šoli v Stopercah
srečanje vseh podružničnih
šol Slovenije, kjer imajo kom-
binirani pouk. Srečanje, ki je
potekalo pod strokovnim vod-
stvom Zavoda za šolstvo Re-
pulike Slovenije, je tradicio-
nalno, namen pa je izmenjati
izkušnje šol, kjer imajo kom-
binirani pouk. Pedagoški sve-
tovalec za razredni pouk pri
mariborski enoti Zavoda za
šolstvo je o pomenu srečanja
povedal: "Namen srečanja
učiteljev in učencev v kombi-
niranih oddelkih, v mariborski
enoti imamo dvanajst takih
oddelkov v petih šolah, je iz-
menjava izkušenj učiteljev in
prijateljstva med učenci takih
šol. Izmenjava izkušenj pri de-
lu učiteljev v kombiniranih
oddelkih, ki je zelo težko, je
izredno koristna, bogati tako
učence kot učitelje. Delo v
kombiniranih oddelkih je za
učitelje izredno naporno, za
učence pa intenzivnejše, pri
svojem delu pa so tudi bolj sa-
mostojni."
Kakšno je delo v kombinira-
nem oddelku je Romana Križ-
nik iz podružnične šole Reka
v občini Laško povedala: "Po-
učujem tretji in četrti razred v
kombiniranem oddelku. Delo
je izredno zanimivo, v začet-
ku, dokler se ne navadiš je ze-
lo težko, ampak človek se vse-
ga navadi. Učencev je manj
zato je delo bolj zanimivo.
lažje se dela. V razredu ima-
mo v tretjem razredu štiri, v
četrtem pa devet učencev,"
Letošnje srečanje je bilo na-
menjeno likovnemu izražanju,
ker je bil to pustni čas so ga v
likovni delavnici za učence in
učitelje namenili maski. Li-
kovno delavnico sta vodili Lea
Kralj in Ana Krajnc. O delu v
likovni delavnici je Lea Kralj
povedala: "Delo je bilo dru-
gačno kot običajno, z drugač-
nimi metodami prilagojenimi
različni starosti učencev. Te-
klo je v nekaj skupinah, lahko
so izbirali ali bodo delali ma-
ske iz papirja ali maske iz va-
lovite lepenke, lahko pa so
maske tudi kaširali. Delo je
bilo zanimivo in ustvarjalno,
saj smo jih motivirali prej z
ogledom videofilma o ptuj-
skem kurentovanju in pustni-
mi običaji našega območja.
Veliko likovnih elementov na-
ših pustnih mask smo potem
opazili pri izdelkih otrok kot
so kurent, njegov jezik, nos,
ušesa ... To je bila nova iz-
kušnja, saj sva delavnico vodili
dve likovni pedagoginji, ki sva
si pri delu pomagali in se do-
polnjevali. To pa je tisto, kar
si učitelji želimo, da bi učitelj
imel še enega pomočnika, da
bi se lažje posvetil posamez-
nemu učencu."
Podružnična šola Stoperce
se je tudi tokrat izkazala kot
dober in pozoren gostitelj. V
soboto so jih popeljali še na
ogled Ptujske Gore in Ptuja.
NaV
Srečanje učiteljev In učencev podružničnih šol s kombiniranim poukom v Stopercah
TElINiK — februar 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukid
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
23^_
Zraven vsega povedanega
pa ima slikarstvo kakor tudi
kiparstvo Egipta še eno la-
stnost. Izredno je togo. V
obeh umetnostih so veljala
izredno stroga pravila, ki so
jih predpisovali svečeniki. Ta-
ko je biJa glava obrnjena tja,
roka je morala stati točno ta-
kole, noge zopet takole...,
enako je veljalo pri uporabi
barv. Vse zakonitosti so do-
ločili svečeniki in nič ni bilo
prepuščeno slučajnosti, fanta-
ziji ali opazovanju umetnika.
Prav zato ne moremo govoriti
o umetnikih, pač pa so bili
ustvarjalci bolj obrtniki, roko-
delci, ki so delali po naročilih
svečenikov. Žal pa zaradi teh
pravil delujejo slike in kupi
neresnično, togo in mrtvo.
Za hec poizkusi narisati sli-
ko idealistično in v naravno-
stnem slogu, brez prespektive.
Slika bo veijatno zabavna, ti
pa si boš zapomnil, da je to
ena od stopenj razvoja umet-
nosti, ko je bila le-ta pod po-
polnim vplivom religije.
Področje aktivnosti svečeni-
kov pa še ni končano. Poleg
duhovništva, politike, umetno-
sti so se ukvarjali tudi z zna-
nostjo. Pri njih je bila skrita
vsa znanost njihovega ljud-
stva.
Egipt je bil tesno odvisen od
časa poplav, zato so tudi
egipčanski svečeniki zrli v ne-
bo in ugotavljali položaj
zvezd. Sonca... Tudi Egipčani
so naredili koledar, enega po
luni, drugega po soncu, kot je
bilo to običajno pri vseh starih
razvitih ljudstvih. Njihovo
sončno leto je imelo 360 dni
in 5 prestopnih dni, 12 mese-
cev po 30 dni in 3 letne čase.
Posebnost st. Egipčanov je, da
so prav oni prevzeli sončno le-
to kot enoto časa.
Kot Sumerci so bili tudi
Egipčani izredno vraževerni
in neprestano so nosli amule-
te. Po številnih besedilih nam
je znano, da so Egipčani upo-
rabljali magijo na vseh po-
dročjih ljudskega življenja. V
rabi je bUa vremenska, uročna
in za dušna magija.
Egipčai«ki svečeniki so po-
sebej izstopali zaradi svojega
znanja o medicini. Tudi znan-
je o medicini je bilo tesno po-
vezano z magičnimi predsta-
vami in magičnimi izreki...
Vendar so znali pozdraviti
marsikatero bolezen, zlom ko-
sti ali zašiti kožo na rani.
Morda se ti to ne zdi kaj po-
sebnega, toda zaradi zloma
kosti so ljudje takrat umirali.
Tudi stomatologija ali zo-
bozdravstvo jim ni bilo tuje.
Če je imel egipčanski otrok
gnil zob, so mu pač s svedrom
sčistili gnilobo (karies) in na-
redili zalivko (plombo).
Starejšim so majave zobe pri-
trdili z zlatimi nitkami ali po
potrebi izdelali protezo. Misliš,
da se hecam? Kje pa bi upala!
Kako, da vem? Tako zdravljene
zobe in kosti, pa tudi šivane ra-
ne so znanstveniki našli na mu-
mijah. Mumijah? Da, toda to je
že druga zgodba — zgodba o
veri v posmrtno življenje.
Sanacijska dala na objektu enote vrtca v Ralčev112
V MESTNI HIŠI RAZSTAVLJA
LOJZE PETROVIČ
v petek so v razstavišču v Mestni hiši odprli razstavo foto-
grafij Lojzeta Petroviča, člana Fotokluba Ptuj. Lojze Pterovič
je imel že pet samostojnih razstav. Tokrat razstavlja motive
Ptuja, fotografije pa je mogoče tudi kupiti.	N.V.
MAŠKARE IZ MAMINE
IN OČETOVE OMARE
v enoti ptujskega vrtca Med vrti 2 so tudi letos pripravili
posebno pustno rajanje. Minuli četrtek so se otroci oblekli v
obleke mam in o^tov. Tudi modnih dodatkov, kot ogrlic,
uhanov, klobukov in še česa, ni manjkalo. Veselje, da mu ni
para, saj se nihče ni jezil, če si je pet, šestletnik nadel očeto-
vo suknjo in enako stara mlada damica mamine čevlje z viso-
ko peto. Sicer pa o zadovoljstvu in razigranosti priča slika
spodaj!	N.V.
V PTtKfSKElif VBTCU OBESKU^E KiUUŠE
f^ftoanAims v$ak tntuai otnoic
Vrtec v Raidevi 12
obnavllajo
Mnogokje po Sloveniji število
otrok v vrtcih pada, v ptujskem
vrtcu pa celo rahlo narašča. Res
pa je tudi, da je zaradi
zmanjšanja v prejšnjih letih
zdaj število otrok v skupinah
znosnejše, saj je bilo včasih v
skupini tudi trideset otrok, kar
je preseglo vse normative.
Pred letom in pol je vrtec
uvedel krajše vzgojne progra-
me, kot sta nemščina in ritmi-
ka, kar je naletelo na velik od-
ziv, saj je danes vanje vključe-
nih okrog 600 otrok od 1.289
otrok, kolikor jih je bilo zaje-
tih v celodnevno vgzojo in var-
stvo po januarskih podatkih.
Starši so tudi z zadovoljstvom
sprejeli izmenski vrtec, saj je
vanj vključenih 116 otrok. Ve-
liko manjše pa je zanimanje
za krajši vzgojni program za
otroke, ki sicer ne obiskujejo
vrtca, čeprav je bilo o tej obli-
ki veliko govora, češ, da bi
obogatila ponudbo. Ta pro-
gram trenutno obiskuje 30
otrok, vendar v vrtcu menijo,
da je to na celotno število
otrok, ki so doma, zelo malo.
Te dni tečejo tudi pogovori za
tečaj angleščine in upajo, da
jim bo uspelo s tem progra-
mom pričeti že marca. Vrtec
pa ima tudi 35 oddelkov male
šole. S svojimi 65 oddelki, 15
jih je dislociranih, in po števi-
lu otrok je ptujski vrtec tretji
najvei^i vrtec v Sloveniji.
Februarja so pričeli s sanacijo
enote v Raičevi 12, ki je dotra-
jala do te mere, da ni bila več
varna za bivanje otrok in vzgoji-
teljic. Pogodbena vrednost sa-
nacijskih del na objektu in stro-
kovnega nadzora je 15 milijo-
nov tolarjev, denar pa zagoto-
vlja občinski proračun. Kot je
povedala ravnateljica vrtca,
Boža Bratuž, upajo, da bodo de-
la končana v treh mesecih, do
prvega maja. V enoti Raičeva
12 je šest oddelkov in še dva od-
delka male šole. Ti otroci zdaj
gostujejo v Dijaškem domu, v
Domu krajanov krajevne skup-
nosti Boris Ziherl, v Domu kra-
janov krajevne skupnosti dr.
Jožeta Potrča, na upravi vrtca, v
enoti Med vrti 11 in v enoti na
Potrčevi 9a.	NaV
ŠOLSKI ZVONEC
NAM JE ZAUP/UL .■,
PTUJ ♦ V petek, 26. februarja
ob 9. in 15. uri bo za učence
osmih razredov informativni
dan o možnostih šolanja na
Srednješolskem centru, za ti-
ste, ki se želijo izobraževati
ob delu pa naslednji dan, v so-
boto 27. februarja ob 9.uri.
PTUJ • V ponedeljek so učen-
ci 3. in 4. razredov Osnovne
šole Breg predstavili staršem
svoje projektno delo o kuren-
tu. V torek pa je bilo na šoh
vsesplošno pustno rajanje.
MARKOVa • Tudi učenci os-
novne šole so se aktivno vklju-
čili v markovski fašenk. Izdelali
so maske, plakate, okrasili vasi
in se za povorko oblekli v pice-
ke, vile, kokotiče, kiirike, riise,
melike, ostali pa so povorko
spremljali v "civilu" ali pa na-
šemljeni v klovne, pikapoloni-
ce, čarovnice ...
BMHM %Mmt ^ NATAŠA KULAH
60. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
MITRAIZEM
(nadaljevanje)
V provinci Panonije pred-
stavlja Poetovio najstarejši
center mitraizma. Pojav ver-
stva povezujemo z namestitvi-
jo carinske uprave za časa ce-
sarja Hadrijana, ki je dal cari-
no v zakup. Prvi pripadniki
mitraizma v naših krajih tako
niso bili vojaki,ampak sužnji -
uradniki na carinski postaji,
locirani na današnji Spodnji
Hajdini, kjer sta bila na pre-
hodu iz 19. v 20. stoletje od-
kopana L in II. mitrej. Prav
tako lahko novo odkriti V. mi-
trej pripišemo carinskim urad-
nikom. Šele v 3. stoletju, v ča-
su vladavine cesaija Galijena,
ko prideta v mesto legiji XIL
Gemina in V. Makedonska
pod poveljstvom Flavija Apra,
lahko govorimo o vojaškem
mitreju — IIL mitrej na Zg.
Bregu. Tudi nekatere posa-
mezne najdbe na Vičavi kaže-
jo na sočasno svetišče.
Novo verstvo, ki se je poja-
vilo v koloniji, je vplivalo tudi
na širšo regijo. Tako poznamo
svetišča v Rušah, Modriču na
Pohorju, v Hočah, v Pohanci,
v Rožancu v Beli Krajini, po-
samezne napise pa v Drno-
vem, Tremeijih, na Trojanah,
v Višnji Gori, Emoni, Polj-
čanah itd.
Časovno najstarejši med
poetovionskimi je I. mitrej, ki
ga datiramo v sredo 2. stoletja
našega štetja. Ob vhodu iz
predprostora v svetišče sta
stala levo in desno posvetilna
napisa Kautu in Kautopatu z
njunima kipoma, ki pa nista
ohranjena, prav tako ni bila
najdena glavna oltarna plošča.
V centralni ladji stoji nekaj
kamnov s posvetilnimi napisi
in reliefi, ki so nastali pod
vplivom akvilejsih umetnosti-
nih tendenc. Najbolj poznana
je statua bikonosca (Taurofo-
rusa), posvečena prehodu
(Transitu) iz ene v drugo pla-
netno sfero (od Merkurja k
Veneri) in istočasno prehodu
G. Caecina Kalupuija (ki je
dal tempelj popraviti) s stop-
nje krokaija (Corax) na stop-
njo Nimphusa. Prav tako je
prikazano v plastiki rojstvo
Mitre iz skale (zimski solsticij
— 25. december), ki jo ovija
kača, simbol zemlje in atribut
druge stopnje. Spomenik je
dal postaviti Felix, namestnik
carinskega upravnika Pruden-
sa, sužnja Antonija Rufa, ko
je napredoval v stopnjo vojaka
(miles). Mit o rojstvu govori
tudi o prehodu iz planetne
sfere Venere v sfero Marsa.
Ob prvem mitreju je nastal
na začetku 3. stoletja II. mi-
trej, ki je deloval do prve
četrtine 4. stoletja (novci). Za
razliko od prvega ima ohran-
jene fragmente glavne oltarne
plošče in več stranskih plošč z
isto vsebino ter dotok za vodo
in bazenček. Epiktet in Via-
tor, namestnika Servandija, ki
je bil suženj Kvinta Sabinija
Verana, sta večnemu vrelcu
postavila napis. Začetek 11.
mitreja postavljamo v prvo de-
setletje 3. stoletja, v čas vlada-
vine cesarja Septimija Severa
in njegovih sinov Karakale in
Gete. Datacija je utemeljena
na osnovi posvetilnega kamna,
ki ga je dal postaviti neprema-
gljivemu Mitri preglednik ilir-
ske carine Salvijan s Trojan.
Ime socesarja Gete je bilo
zbrisano leta 212. Spodnji del
kamna krasi relief kantharosa
z vinsko trto, takšna posoda
pa je bila atribut pete stopnje
in Salvijan je dal verjetno po-
staviti ta stebrič, ko je prešel s
stopnje Leva na stopnjo Per-
žana.
Drugi, časovno določljiv, je
posvetilni napis s statuo roj-
stva iz skale, ki je bil posta-
vljen za časa konzulov Pere-
grina in Aemilijana (244 n.
št.) oziroma v času, ko sta bila
predstojnika kulta — parta V.
Firmij in Antonij Celer.
Tako kot v prvem so tudi v
drugem mitreju večino posvetil-
nih napisov dali postaviti urad-
niki ilirske carine, tako s poeto-
vionske kot z drugih carinskih
postaj. Poleg že omenjenega
preglednika s Trojan sta nave-
dena na kamntih napisih še dva
gosta. Tako je dal že omenjeni
predstojnik (pater) Antonij Ce-
ler postaviti zaobljubni kamen
Mitri za blagor Charidema,
upravnika na carinski postaji
Enensis (ob reki Inn pri Rosen-
heimu — meja med Recijo in
Norikom — začetek področja
ihrske carine). Drugi gostujoči
uradnik, ki nam zaradi ohranje-
nosti posvetilnega kamna ni
poznan, pa je prišel s carinske
postaje Čonfluentes, ki je stala
ob zlivu Donave in Save, na-
sproti Singidunuma (Beograda).
Ob številnih odlomkih drugih
kamnitih spomenikov naj ome-
nimo še novce, ki dokazujejo,
da je bilo svetišče v rabi še v 4.
stoletju.
Pri več narodih Bližnjega vzhoda Je poznan mit o bogu, ki Je r
puščico ustrelil v skalo (nebo) In Je zečelo deževati. Mit Je
vključen tudi v mitralčno vero In Je povezan s 5. stopnjo posvetit-
ve. Relief na fotografiji je Iz lil. ptujskega mitreja.
6 -- IZ NAŠIH KRAJEV
25, FEBRUAR 1993 TEDNIK
Osnutek odloka o proraču-
nu občine Ptuj za leto 1993 s
programi dejavnosti je nastal
po predhodnem trikratnem
usklajevanju. Sekretarka za fi-
nance Lizika Vidovič je pove-
dala, da so imeli težave pri
oblikovanju osnutka proraču-
na za letos tudi zaradi tega,
ker so iz republiškega finanč-
nega ministrstva prejeli le go-
lo obvestilo o tem, da naj pri-
stopijo k izdelavi proračuna
brez natančnejših usmeritev.
Osnova naj bi bila realizacija
proračuna v 1992. letu, od ka-
tere pa je potrebno odšteti
sredstva za naloge, ki so se
prenesle na republike, ki pa
še niso bila opredeljena s stra-
ni republike. V ptujski občini
so jih ocenili na 44 milijonov
tolarjev. Tako dobljeno osno-
vo pa so povečali za 18,1 od-
stotka. Limitirani obseg javne
porabe znaša skupaj
1.455.070,00 tolarjev. K temu
pa so dodali še druge prihod-
ke: komunalne takse, nado-
mestilo za spremembo na-
membnosti kmetijskih zem-
ljišč, nadomestilo za uporabo
stavbnih zemljišč, prihodke od
obresti ter prihodke od uprav-
nih organov tako, da znašajo
skupni prihodki občinskega
proračuna občine Ptuj za letos
1.802.748.160,00 tolarjev. Od
tega zneska pa se bo za finan-
ciranje zakonsko določenih
nalog porabUo 1.235.000.000
ali 76 odstotkov od obsega
javne porabe brez upoštevanja
prihodkov od nadomestil za
spremembo namembnosti kme-
tijskih zemljišč in prispevka za
uporabo stavbnih zemljišč.
Lizika Vidovič je ob pred-
stavitvi osnutka proračuna za
letos povedala, da so v okviru
občinske blagajne najprej za-
gotovili denar za financiranje
osnovnih dejavnosti oziroma
za naloge, opredeljene z zako-
nom, investicijsko vzdrževanje
pa bo zagotovoljeno v okviru
finančnih možnosti oziroma
prihodkov proračuna. Glede
na to, da bo kar 76 odstotkov
občinskega proračuna namen-
jenega za financiranje nalog v
okviru sistemskih zakonov, se
bodo delegatske razprave lah-
ko največ sukale okrog odhod-
kov investicijskega značaja v
znesku 442.700.000 tolarjev.
Pri investicijah bodo imele
prednost tiste, ki so jih pričeli
v lanskem letu, investicije, za
katere bodo investitorji prido-
bili sredstva v okviru natečaja
za spodbujanje razvoja demo-
grafsko ogroženih območij
oziroma republiškega pro-
računa. Možno pa je, da se
občinski proračun dodatno za-
dolži z dolgoročnim krediti-
ranjem za naložbe v gospodar-
sko infrastrukturo. Koliko bo
tega zadolževanja, bo odvisno
od tega, za koliko projektov
bomo pridobili republiška
sredstva. Prav na tem po-
dročju je bilo usklajevanje
najtežje. Skupaj je bilo pre-
dloženih za milijardo dvesto
milijonov tolarjev programov
ali skoraj toliko kot znaša do-
voljeni obseg javne porabe v
občini v tem letu. Predsednik
izvršnega sveta Branko Bru-
men je na seji prejšnji četrtek
tudi predstavil svojo pobudo o
tem, da bi v letu 1993 kot naj-
nižji obseg javne porabe opre-
delili 95 odstotkov povprečne
javne porabe na prebivalca v
Sloveniji. Državni svet je nje-
govo pobudo sprejel kot zah-
tevo. Sedaj pa je vse odvisno
od vlade oziroma državnega
zbora. Če bi bilo to sprejeto,
bi to pomenilo, da se bo do-
voljeni obseg javne porabe v
občini Ptuj povečal za okrog
70 milijonov tolarjev. V občini
pa še vedno razmišljajo tudi o
izdaji občinskih obveznic, vsaj
v višini petih milijonov nem-
ških mark. Vse pa je odvisno,
kako se bodo dogovorili z re-
publiškim finančnim ministr-
stvom in pripravljalcem pro-
jekta ptujskih obveznic.
Izvršni svet je 18. februarja
sprejel osnutek odloka o
proračunu občine Ptuj za
1993. leto s programi dejav-
nosti s priporočilom, da bi o
njem še pred skupščino raz-
pravljali poslanski klubi in
predsedstvo ter uskladili mo-
rebitna odprta vprašanja. Po-
samezni člani občinske vlade
so že ob sprejemanju osnut-
ka proračuna opozorili na to,
da s sedanjim obsegom javne
porabe realno ne bo mogoče
pokriti vseh potreb. mG
Zanimivosti iz ormošice občine
OBČNI ZBOR
PLANINSKEGA
DRUŠTVA
»MAKS MEŠKO«
V dvorani gasilskega doma na
Hardeku bo v soboto, 27. fe-
bruarja, izredno živahno. V po-
poldanskih urah se bo najprej
pričel občni zbor mladinskega
odseka Planinskega društva
"Maks Meško" iz Ormožu, zve-
čer pa bo občni zbor še za čla-
ne. Najaktivnejšim planincem
bodo podeljena priznanja. Na
obeh zborih bodo ob pregledu
vsega opravljenega dela v 1992.
letu veliko govorili tudi o najno-
vejši knjigi avtorja Cirila Am-
broža s Senika pri Tomažu:
Prlekija — Med griči Sloven-
skih goric. Ogledali si bodo tudi
diapozitive in filme z obeh pla-
ninskih taborov v lanskem letu.
Občni zbor bodo sklenili s pla-
ninsko modno revijo in planin-
skim plesom.
97. OBČNI ZBOR
GASILSKEGA
DRUŠTVA HARDEK
"Vse ima svoj začetek in svoj
konec", je uvodoma povedal na
občnem zboru Gasilskega dru-
štva Hardek dosedanji predsed-
nik Franci Polič, ki ie ta "voz"
vlekel kar dolgih 12 let. Po pre-
gledu tega izredno delavnega in
aktivnega obdobja, ko so po-
večali staro stavbo takrat že ne-
koliko dotrajanega, predvsem pa
premajhnega gasilskega doma, ki
je dobil današnjo lepo, in kar je
najvažnejše, funkcionalno podo-
bo, in ko so nedaleč vstran zgra-
dili še novo gospodarsko poslop-
je, nabavili novo opremo (kom-
binirano gasilsko vozilo TAM
190) ter še veliko drugega, je
poudaril, da so večino denarja za
vse naštete gospodarske dejavno-
sti zbrali s prostovoljnimi pri-
spevki in z opravljanjem raznih
storitev občanom.
"Preživeli smo 12-letno ob-
dobje, ki je imelo svoje značil-
nosti, v njem smo bili med naju-
spešnješimi," je zatrjeval Franci
Polič in se ob tem spraševal, ka-
ko naprej. Glede na snovanje
nove gasilske zakonodaje, bo
uvedenih nekaj novosti, ki naj
bi v spremenjenih družbenih
razmerah omogočale aktivno
delo gasilcev. Mednje sodita tu-
di Zakon o požarnem varstvu in
Zakon o gasilstvu, kjer je med
drugim zapisano, da naj bi fi-
nansiranje gasilske dejavnosti
zagotavljala država. Kar je prav
tako pomembno, je ohranjanje
tradicije v gasilstvu, zato bodo
ustrezno mesto dali tudi gasil-
skim veteranom.
Razrešili so stari upravni od-
bor in v novega izvolili mlade
ljudi. Tako bo v naslednjih letih
opravljal funkcijo predsednika
društva Robert Vaupotič, njegov
namestnik je Slavko Petek —
oba iz Hardeka, novi poveljnik
društva je Franc Šoštarič iz Do-
brave, njegov namestnik pa
Franc Bombek, prav tako iz
Hardeka.
V ORMOŠKI
KRAJEVNI
SKUPNOSTI DEL
SREDSTEV ZA
TELOVADNICO_
Ker v Ormožu — največji in
tudi najštevilčnejši šoli v ormoški
občini — še vedno nimajo prepo-
trebne telovadnice, bodo v le-
tošnjem letu v krajevni skupnosti
Ormož del zbranih sredstev iz
krajevnega samoprispevka v
višini 11,5 milijonov tolarjev na-
menili za izgradnjo telovadnice
pri osnovni šoli Ormož.
Seveda bodo tudi letos name-
nili del sredstev krajevne skup-
nosti za širitev telefonskega om-
režja, asfaltiranju cest, vzdr-
žavanju cestno-komunalnih na-
prav ter drugemu.
AVTOBUSNA
POSTAJALIŠČA SO
PROBLEM TUDI NA
KOGU_
Anton Bolkovič, predsednik
sveta kogovske krajevne skup-
nosti, je potožil, da so med dru-
gim poseben problem v njihovi
krajevni skupnosti tudi avtobu-
sna postajališča. Vzrok so šte-
vilni objestneži, ki se "trudijo",
da bi vse, kar se zgradi, tudi hi-
tro uničili. Vsa avtobusna po-
stajališča bodo dali popraviti in
jih obiti z deskami, tako da bo-
do imela lep in kulturen videz
in ne bodo k azila podobe kraja.
OZNAČENOST
KRAJEV JE SLABA
Krajani številnih krajev v or-
moški občini (pa menda še ka-
teri drugi) se jezijo zaradi slabe
označitve. Veliko kažipotov je
uničenih, bodisi namerno ali po
nesreči, in tako v mnogih pri-
merih ostane samo polovica
kažipota, ki tistemu, ko pride
prvič v te kraje, nič ne pove.
Takšen primer je pri odcepu ce-
ste proti Kogu, pod Gomilo,
kjer na kažipotu piše samo
"og". Prav tako je proti Kogu
slabo označena smer tudi v Sre-
dišču ob Dravi, kjer je dokaj ja-
sen kažipot proti Štrigovi, skro-
men smerokaz za Kog pa lahko
vsakdo, ki je tod prvič, zlahka
spregleda.
Takšnih primerov bi lahko
našteli še več. Občane vse to je-
zi, še posebej, ker letos na veli-
ko govorimo o letu turizma.
Menda pa tudi dobra označe-
nost krajev sodi na to področje.
SREDIŠČANI SE
BODO V NEDELJO
ODLOČALI
O KRAJEVEM
SAMOPRISPEVKU
V nedeljo, 28. februarja, se bo-
do krajani središke krajevne
skupnosti odločali o krajevnem
samoprispevku, ki bi ga uvedli za
čas od 1. marca 1993 do 1. marca
1998. leta, z zbranimi sredstvi pa
bi uredili veliko tistih reči, ki so v
kraju nujno potrebne.
Obremenitve so tokrat neko-
liko nižje, 1 odsototek od oseb-
nega dohodka iz delovnega raz-
merja, nagrad, dopolnilnega de-
la ter dela po pogodbi. Prav ta-
ko bodo prispevali 1 odstotek
od zavarovalne osnove vsi, ki
opravljajo samostojno obrtno
dejavnost. 0,5 odstotka bodo
odšteli od svojih pokojnin upo-
kojenci, kmetje 3 odstotke od
katasterskega dohodka, krajani,
ki živijo na začasnem delu v tu-
jini prispevajo letno 150 DEM v
tolarski protivrednosti, vrednost
100 DEM pa bodo v to skupno
vrečo vplačali vsi tisti, ki tod si-
cer nimajo stalnega bivališča,
posedujejo pa na tem območju,
denimo, hišo. vida Topolovec
Odgovor na članek v Tednik u dne 10.2.1993
SPOŠTOVANI
GOSPOD UREDNIK
V vašem cenjenem časopisu
ste 18. 2. 1993 objavili prispevek
novinarke Milene Zupanič in
komentar novinarja Jožeta Bra-
čiča na temo problematika pod-
jetja Čisto mesto Ptuj.
Ker se v članku pojavlja moje
ime, želim v zvezi z navedbami
javnost seznaniti z nekaterimi
argumentiranimi dejstvi:
1. Podjetje Čisto mesto je
ustanovljeno na podlagi pozitiv-
ne zakonodaje v soglasju z
agencijo Republike Slovenije za
pospeševanje prestrukturiranja
gospodarstva in spodbujanje
prenove podjetij s strani javne-
ga podjetja Komunalno podjet-
je Ptuj in podjetja v mešani lasti
Eko Les Ptuj.
2.	Koncesija za zbiranje, sor-
tiranje in odvažanje komunal-
nih odpadkov v občini Ptuj je
dodeljena podjetju Eko les na
podlagi javnega natečaja, obja-
vljnega v Uradnem vestniku št.
15 z dne 20. 6. 1991, po postop-
ku na IS in SO Ptuj, na podlagi
strokovno opravljene analize
prijav in pripravljenega predlo-
ga izbire s strani strokovnjakov
komunalne, pravne in ekonom-
ske stroke in ne dobrodušnosti
IS SO Ptuj ali predsednika.
3.	Koncesija je bila dodeljena
5. 12. 1991, skupščina Zelenih
Slovenije na Ptuju pa 13. in 14.
6.1992, torej več kot pol leta
pozneje.
4.	Žal, razen s poštenim de-
lom, odnosom do soljudi in bi-
vanja ter rezultati tega dela, ne
morem vplivati na podtikanja
zlonamernežev, zato lahko sa-
mo ponovno javno izjavim, da
nimam deleža v nobenem pod-
jetju na Ptuju, Sloveniji ali v tu-
jini, ne izkazanega, ne "tihega".
5.	Ocenjujem, da je bila "za-
deva" Čisto mesto politično pri-
pravljena in predimenzionirana.
6.	Razgovori bi po moji oceni
morali biti opravljeni prej, med
vodstvom podjetij in sindikata
ter delavci. IS SO Ptuj se je na
)isno posredovane zahteve de-
avcev z dne 28. 12. 1992 po
opravljenih razgovorih in obrav-
navi problematike na IS pisno
odzval 21.1.1993.
7.	V dobrih dveh letih man-
data še nisem zahteval od Poli-
cijske postaje, da posreduje za-
radi kakšnega dogodka v Ptuju.
Lepo vas pozdravljam.
Ptuj, dne 21. 2. 1993
Branko Brumen
Olja GEA za ljudi, ki cenijo zdravje
s 1. januarjem letošnjega leta je tovarna olja v Slovenski Bistrici spremenila svoj status. Iz
družbenega podjetja v družbeni lastnini se je "prelevila** v kapitalsko družbo, delniško družbo v
družbeni lastnini. Pomembna novost je tudi ime pocl^etja, ki se sedaj imenuje Tovarna olja Gea,
delniška družba, Slovenska Bistrica. Dopolnitev firme z besedico Gea ni zgolj naključje. S tem
želi tovarna olja poudariti svojo povezanost z zemljo in usmerjenost v proizvodnjo zdravju kori-
stnih proizvodov, zlasti olj, ki imqjo blagovno znamko GEA in Zvijezda.
"Pri tem bi poudaril, da smo
obdržali enako število zaposlenih,
to je 129. Bodoče podjetje bo
težilo k dopolnjevanju proizvod-
nega programa z novimi vrstami
olja, z varovalnimi učinki na
zdravje in s čim manjšim one-
snaževanjem okolja", pove uvodo-
ma direktor, Leopold Turnšek.
Povedati moramo, da je že obi-
čaj, da vodstvo slovenjebistriške
tovarne olja povabi v začetku leta
novinarje na tiskovno konferenco
in jim predstavi novosti v njihovi
tovarni. Letos je to novo ime fir-
me in ustanovitev družbe z ome-
jeno odgovornostjo, v mešani lasti
z nizozemskim podjetjem Stapo iz
Rotterdama, z imenom Parti's,
proizvodnja, trgovina in storitve.
Ob oljih z blagovno znamko
GEA, ta se je že udomačila na do-
mačem tržišču, predvsem pri tistih
potrošnikih, ki cenijo svoje zdravje,
so v bistriški tovarni olja razvili
odličen program solat na osnovi
majoneznih prelivov, ki mu pravijo
tudi delikatesni program.
"Če smo ga hoteh razviti z do-
datnimi programi, smo potrebo-
vali še skoraj milijon nemških
mark. Začeh smo iskati partnerje.
Pri tem smo se za vlaganje v ta
program dogovorih z nizozemsko
firmo STAPO iz Rotterdama, s
katero sodelujemo že od prej. Ta
firma je dober poznavalec živil-
skega trga v Evropi in ima dovolj
kapitala, ki ga je vložila v Parti's.
Mogoče tudi iz radovednosti, da
vidijo, kako je s slovenskim
trgom. Ker je program te nove
mešane firme v bistvu nadaljevan-
je delikatesnega programa solat,
bomo preko nje uvažali tudi tiste
delikatesne proizvode, ki jih na
našem trgu ni", dodaja direktor
bistriške tovarne olja.
Delež tovarne olja GEA v me-
šanem podjetju je v stavbah in
opremi, kar znaša 52 odstotni de-
lež, s tehnologijo pa bodo z 48 od-
stotki sodelovali tujci. Z novo bla-
govno znamko Parti — firma pa
je Parti's, bodo startah ob širši
promociji v začetku letošnjega
aprila. V tem mešanem podjetju
bo v začetku delalo pet ljudi.
"Tovarna olja je del svojih sred-
stev vlagala tudi v ostale posodo-
bitve, enoje čistilna naprava, dru-
go pa so v lanskem letu zgrajena
nova skladišča in polnilnica z no-
vo polnilno linijo olja", je novi-
narje seznanil o novostih v tovar-
ni Leopold Turnšek, ki je ob tem
še dodal, da so v njihovi tovarni
poslovno leto 1992 zaključili z po-
zitivno ničlo, kar pomeni, da niso
v izgubi, kako velikega plusa pa
tUdI mmajo. Zaposlenosti mso
znižali, razen prirodnega odliva in
če ne bo večjih pretresov v gospo-
darstvu, ne predvidevajo od-
pušanja delavcev.
V tovarni olja so v minuhh letih
vlagali veliko sredstev tudi v eko-
lošlu razvoj in kot je povedal di-
rektor, so bih zaradi tega, ker so
se lotih čiščenja odpadhh voda
prezgodaj, ko še nekatere reči na
tem področju niso bile znane, "te-
peni". Prva naložba v čistilno na-
pravo se ni obnesla, zato so jo sa-
nirali in pred letom dni spustili v
poskusno obratovanje. Sedaj so si
zanjo pridobili že tehnično doku-
mentacijo. Tako so v letu 1992
očistili več kot tretjino porablje-
nih vod, pri tem so dobili 210 ku-
bičnih metrov organskega mulja,
ki so ga odpeljali na pragersko
deponijo komunalnih odpadkov.
Vendar, kot poudarjajo v tovarni,
to ni njihova edina skrb za čisto
okolje, temveč so veliko naredili
tudi pri varstvu zraka, saj uporab-
ljajo že od 1986. leta zemeljski
phn. Menijo, da so po strokovni
plati naredili velik korak naprej,
čeprav se dobro zavedajo, da nji-
hovo delo na področju varovanja
okolja še zdaleč ni končano.
Vida Topolovec
Uspešna bilanca v ljubiteljski kulturi
Minulo soboto so se v Kaukler-
jevi gorci na Vrholah pri Laporju
zbrali vsi, ki v slovenjebistrišla lju-
biteljski kulturi kaj pomenijo. Pre-
gledali so delo v minulem letu, se
pogovorili o težavah in tudi uspe-
hih, sprejeli nova pravila ter statut,
ki je že zastarel in opravih nekate-
re kadrovske rešitve. IzvoUU so
nov, devetčlanski izvršilni odbor
ZKO Slovenska Bistrica. Pri tem
so upoštevali teritorialno zastopa-
nost, v izvršilni odbor pa so
vključili tudi nekaj mlajših ljudi.
"Z ljubiteljsko kulturo se v slo-
venjebistriški občini trenutno ak-
tivno ukvarja okoh 780 ljudi,
vključenih v razna kulturna dru-
štva in sekcije. To pa lahko mirno
pomnožimo s tri, da dobimo tisto
pravo število članov", je med dru-
gim povedal strokovni delavec pri
ZKO Slovenska Bistrica Stane
Gradišnik ob vprašanju kako na-
prej v ljubiteljski kulturi.
Pod okriljem ZKO Slovenska
Bistrica deluje 14 kulturno umet-
niških društev ter 3 samostojne
skupine. Prej jih je bilo več, vendar
so se spravili pod okrilje posamez-
nih KUD. Kot samostojna sekcija
ne nastopa več impolska folklorna
skupina, ki je trenutno pod okril-
jem DPD Svobode iz Slovenske Bi-
strice ter Vaberski fantje, ki so prej
nastopali kot etnološka skomina,
sedaj pa so priključili KUD Šmar-
tno na Pohorju.
Beseda je tekla tudi o težavah,
ki so prisotne v bistriški ljubitel-
jski kulturi. Stane Gradišnik je
povedal, da je velik problem do-
ber kader. Nekako so uspeh pri
folklorni dejavnosti, kjer imajo
celo tri mentorje z državnimi
tečaji, tudi nekaj zborovodij ima-
jo, težave pa so z režiserji. "Saj bi
še tu in tam na vasi ljudje radi kaj
zaigrali, vendar ni nikogar, ki bi
prevzel režijo. Seminarji za to de-
javnost so največkrat tudi desetd-
nevni in težko se ljudje odtrgajo
od svojega vsakdanjega dela in
gredo na usposabljanje. Prav za-
radi tega razmišljamo pri ZKO
Slovenca Bistrica, da bi za naše
potrebe razpisah kadrovsko šti-
pendijo na igralski akademiji v
Ljubljani", razglablja o tej proble-
matik Stane Gradišnik.
Lep primer, kako potrebni so
dobri kadri, je tudi KUD na Pra-
gerskem. Dolga leta ni bilo pri njih
nič drugega, razen knjižnice. Ko je
v vodstvo prišel mlad kader, pa so
stvari stekle svojo pot. Aktivno že
deluje tamburaški orkester ter pev-
ski zbor, kaže pa se že tudi zani-
manje za dramsko dejavnost.
Menda so nekateri problemi tu-
di v vaških kulturnih domovih, ki
jih je težko vzdrževati in so vsaj
nekateri v dokaj žalostnem stanju.
Še nekako najbolje so te reči
rešene na Črešnjevcu, v lanskem
letu so obnovih kulturni dom v
Makolah, letos to nameravajo na-
rediti v Oplotnici, kjer se še ved-
no ubadajo z določenimi lokalni-
mi problemi. V kratkem bodo
uredili domove še v Poljčanah,
Slovenski Bistrici in na Tinju.
V letošnjem letu bodo organizi-
rali nekatere že ustaljene prire-
ditve, od folklorne revije, pevske-
ga koncerta na grajskem dvorišču,
Pohorje poje, do srečanja ljudskih
pevcev in godcev na Smartnem,
kar pa ne bi imelo več območne-
ga, temveč državni značaj. K so-
delovanju bodo povabih skupine
ljudskih pevcev in godcev iz vse
Slovenije. Novosti pa bodo "prire-
ditve ob grajskem vodnjaku", na
obnovljenem dvorišču gradu v
Slovenski Bistrici, ki bodo pote-
kale od maja do oktobra. Novo
zasnovo naj bi dobilo v Slovenski
Bistrici Borštnikovo srečanje, na-
menjeno amaterskim odrom iz
vse Slovenije.
Poleg dramske dejavnosti, ki jo
gojijo na Zgornji Polskavi, Lapor-
ju in Slovenski Bistrici, je razveja-
na pevska in folklorna dejavnost.
Kar 12 odraslih zborov, med nji-
mi je tudi en oktet, prepeva v
občini. Najštevilčnejši je Študen-
tski pevski zbor Jurij Vodovnik,
ki se je letos prijavil celo na revijo
"Naša pesem". V občini deluje še
10 folklornih skupin ter 8 skupin
ljudskih pevcev in godcev, ki so
znani delač izven občinskih meja.
V slovenjbistriški občini je tre-
nutno edina profesionalna kultur-
na ustanova knjižnica dr. Josipa
Vošnjaka. Iz amaterizma v profe-
sionahzem se prebija zadnje čase
"Razstavni prostor Grad Sloven-
ska Bistrica" s številnimi stalnimi
razstavami in zbirkami, ki jih
pridno obiskujejo razne skupine.
Tako si jih je že v letošnjem letu
ogledalo okoli 300 obiskovalcev.
Veliko več ljudi jih bo obiskalo
po uradnem odprtju gradu, kar
bodo storili po osrednji svečanosti
v letošnjem maju.
Stane Gradišnik nam je zaupal,
da bo v bistriškem gradu, ob dru-
gih stalnih zbirkah našla svoj pro-
stor tudi Attemsova, kjer bo pred-
stavljena celotna zgodovina te
plemiške rodbine.
Vida Topolovec
TEDNIK raBRUAR 1993
OD TU IN TAM
Direktor ne pristaja na njihove zahteve
Prejšnji četrtek so se bivši delavci Agrotransporta ob prisot-
nosti neodvisnih sindikatov ponovno sestali z direktorjem dr.
Antonom Luftom. Vztrajali so pri svojih dosedanjih zahtevah,
da podjetje izpolni obveznosti do Zavoda za zaposlovanje, da se
jim bodo povečala nadomestila in da se jim v zameno za še
neizplačano odpravnino omogoči solastništvo Agrotransporta.
Direktor na njihove zahteve ni pozitivno odgovoril, predlagal
je, da se ponovno sestanejo čez štirinajst dni. Zahteva delavcev
pa je, da se sestanejo teden dni prej. Zaradi neuspešnihh pogo-
vorov, posebej še, ker direktor odločno zavrača zahteve po la-
stninskih deležih, premožei^e podjetja pa se še naprej prodaja,
so delavci skup^ z vodstvom neodvisnih sindiaktov odšli pred
občino in pozneje na pogovore s sekretarko za gospodarstvo
Danico Gajzer, ki jim je povedala, da v občinski vladi razmere
v Agrotransportu dobro poznajo, vendar nim^o vpliva na do-
gajanja v podjetju, ki svoje imetje vse bolj razprodaja. Delavci
pa, ki so priprav^eni rešiti svoje nekdauje podjetje, pa se bodo
morali sami odločiti, kako bodo nastopili do vodstva pod^je^a.
Odpuščeni delavci kot upniki lahko zahtevajo odstop direktor-
ja ali pa stečaj podjetja.
V pogovoru z delavci pred
mestno hišo smo izvedeli tudi,
da so bile odpravnine, ki jih je
podjetje sicer pripravljeno iz-
plačati takoj, ko bo to mo-
goče, izračunane zelo ra-
zlično, od štiristo do tri tisoč
mark. Dvajset odstotkov pa so
jih jim izplačali pred koncem
lanskega leta, čeprav se je
podjetje s pogodbo obvezalo,
da jih ba izplačalo v roku
šestih mesecev. Delavci so
odločno povedali, da ne bodo
več dovolili, da se bo še naprej
prodajalo tisto, kar so v dolgih
letih težkega dela in ob slabih
plačah ustvarili. Sedaj želijo
ohraniti vsaj tisto, ker je še
ostalo, kar podjetje še ni
uspelo prodati. Odpuščeni de-
lavci živijo v izredno težkih
razmerah, nekateri morajo z
dvanajstimi tisočaki preživeti
celo družino. Milan Cvetko je
v imenu bivših delavcev med
drugim povedal, da če bi jim
podjetje pravočasno plačalo
tisto, kar jim dolguje, bi firmo
pustili pri miru, sedaj pa to ni
več mogoče... Srečko Šeliga je
v Agrotransportu delal celih
28 let, sedaj pa prejema 12 ti-
soč nadomestila. Kako naj s
tem preživi on in njegova
družina, skupaj pet družinskih
članov, od katerih so trije
šolaiji. Slavica Lidental pa je
ob tem opozorila na sklepe, ki
so bili sprejeti na delavskem
svetu v zvezi z izplačili po ko-
lektivni pogodbi, niso pa jih
izvajali.
Delavci so prejšnji četrtek
tudi povedali, da če direktor
ne bo pristal na novi pogovor
čez teden dni, bodo zasedli to-
varno in v njej vztrajali tako
dolgo, dokler s svojimi zahte-
vami ne bodo uspeli.
Rastka Plohla, predsednika
neodvisnih sindikatov, ki za-
stopa interese bivših delavcev
Agrotransporta, smo vprašali,
kako bodo nastopali v prihod-
nje, Povedal je, da bodo pod-
jetje ponovno pozvali, da po-
ravna Zavodu za zaposlovanje
to, kar mu dolguje, da bodo
delavci prejemali tisto, kar jim
pripada. Pozvali so še vse, za-
poslene v Agrotransportu, in
vse, ki so na Zavodu, da se od-
povedo delu dohodka oziroma
denarnega nadomestila z Za-
voda v zameno za lastninske
deleže, da se tisti, ki še niso
dobili odpravnine, temu odpo-
vedo v zameno za lastniaske
deleže in da se zainteresirani,
zaposleni in nezaposleni, v ok-
viru možnosti odločijo za do-
kapitalizacijo podjetja. S tem
bodo postali solastniki podjet-
ja, prek svojih predstavnikov
bodo bodo udeleženi pri upra-
vljanju in odločanju v podjet-
ju, imeli bodo vpogled v po-
slovanje in urejanje razmer.
Rastko Plohi je še poudaril,
da direktor odločno nasprotu-
je lastninski udeležbi zaposle-
nih in nezaposlenih iz njim
nepoznanih vzrokov. Tiste, ki
so še zaposleni v Agrotran-
sportu in ki želijo pomagati
pri urejanju razmer ter sode-
lovati pri lastninjenju, vabijo,
da se oglasijo na sedežu neod-
visnih sindikatov v Trstenja-
kovi ulici 9, nezaposlene pa.
da se včlanijo v sindikat neza-
poslenih, ki jim bo pomagal
pri uveljavljanju vseh pravic,
ki jim pripadajo po zakonoda-
ji. Sicer pa se neodvisni sindi-
kati še naprej zavzemajo za
revizijo zakona o lastninjenju,
ki želi Slovence odpraviti s
certifikati, vrednimi pet do
šest tisoč mark. To pa je toli-
ko, kot bodo nekateri poslanci
novega slovenskega parlamen-
ta zaslužili mesečno. MG
KONCERT, KI JE NAVDUŠIL
VEČINO DIJAKOV SŠC PTUJ!
V torek, 16. 2. 1993 se je v športni dvorani Center zgodil odličen
koncert Vlada Kreslina. Udeležila se ga je večina dijakov SŠC Ptuj, ki
se je dodobra vživela v koncertno vzdušje. Koncert se je pričel ob
12.30 uri in je trajal dobro uro. Vlado Kreshn je odigral večino svojih
uspešnic, ki jih je včasih izvajal s skupino Martin Krpan, in nekaj no-
vih skladb, ki jih trenutno izvaja z Beltinško Bando. Na koncertu je z
akustično kitaro odigral skladbe: Črna kitara. Daj mi Micka peneze
nazaj. Mali bogovi, Od višine se zvrti, Je v Šiški še kaj odprtega...
Večino je najbolj navdušila priredba skladbe Lilly Marlen, prav tako
pa nekaj tujih uspešnic skupin Guns N Roses in RoUing Stones.
Kreslin je po koncsrtu dejal, da je nastopal že na marsikatari šoli v
Sloveniji, toda kljub temu ni pričakoval takšnega odziva, saj smo se di-
jaki popolnoma predali njegovi glasbi. Učenci smo uživali in zadovol-
jni odšli s koncerta!
Upamo, da bo takšnih in podobnih koncertov še več, hkrati pa se
zahvaljujemo Vladu Kresllnu za odličen nastop! David Breznik
STOLETNICA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ITUJ
Arhiv na prelomnici?
v 6. številki Tednika je bil objavljen zapis o Zgodovinskem
arhivu v Ptuju, ki je prikazal njegov nastanek in razvoj (1954-
993).
Tokrat bi rad opozoril in predstavil sedanjo problematiko v
arhivski službi.
Arhivi so dolžni tako po zakonu kot po izvirni pristojnosti zbi-
rati, primerno hraniti in dajati arhivsko gradivo v uporabo razi-
skovalcem in ostalim uporabnikom. Arhivsko gradivo je kultur-
na dediščina, ki je last vseh in dostopna vsem državljanom.
Z nastankom samostojne države je prišlo do velkih spre-
memb, ki se v veliki meri odražajo tudi v arhivski dejavnosti.
V procesu denacionalizacije in lastninjenja so in morajo arhivi
nuditi osnovne in primerne podatke o določenem stanju v pre-
teklosti. V tern procesu so torej prvi na "udaru".
Pri tej veliki angažiranosti in dejanskem odpiranju javnosti,
se je v arhivih kot javnih zavodih pojavila vrsta novih vprašanj
in problemov. Po stari zakonodaji — Zakon o naravni in kul-
turni dediščini (Ur. 1. SRS, št. 1/81) — so bile ustanoviteljice
regionalnih arhivov občine (Zgodovinski arhiv Ptuj-Ormož,
Ptuj; Pokrajinski arhiv Maribor — 13 občin. Zgodovinski ar-
hh^ Ljubljana — 24 občin). Vendar pa so arhivi že v času Kul-
turne skupnosti Slovenije prešli na republiško financiranje,
občine pa so prispevale svoj delež le za upravno dejavnost (ne
bi se spuščal v to, kako in koHko) ter delno za opremo in pro-
store. Pri vsem tem pa je v skladu z Zakonom o zavodih ostal
stari sistem upravljanja, ki je določal ustanoviteljske pravice,
imenovanje organov upravljanja in imenovanje ravnateljev.
Uatanovitelji -skupščine občin — bi morali poskrbeti za statu-
tarne sklepe in ustanovitvene akte, imenovati delegate v svete
zavodov in poskrbeti za redno imenovanje ravnateljev. To se
ni zgodilo nikjer ali le redkokje.
Na statusne probleme smo arhivi opozorili že 15.3.1992,
vendar do danes, kolikor mi je znano,ni bilo nobenega odziva.
Kolegij ravnateljev regionalnih arhivov — kjer sem se sam
angažiral kot koordinator — je vsa ta vprašanja evidentiral ter
jih poskušal ustrezno reševati tako z ministrstvom kot ustano-
viteljicami.
Ker še ni bilo ustrezne zakonodaje - prejšnja pa ni zadosto-
vala - smo prišli tako daleč, da imamo pri šestih regionalnih
arhivih namesto ravnateljev dva vršilca dolžnosti (Ljubljana,
Koper) in enega "polovičnega" v Ptuju, ker ga občina Ormož
ni potrdila. (Kje je tu strokovnost Komisije za volitve in ime-
novanje pri SO Ptuj? Da sploh ne omenjam ptujskega vedejev-
skega sindroma.)
Na področju nove Zcikonodaje so arhivi najdlje. Pripravljeno
je gradivo za Zakon o arhivih in arhivskem gradivu. Temeljno
izhodišče zakona je zavarovanje arhivskega gradiva, ki je kul-
turna dediščina. Prav tako so predvidene rešitve za imenovan-
je ravnateljev, ki jih imenuje minister, zavodi sami pa naj bi
postali državne institucije. Rešiti bo potrebno tudi še medse-
bojni odnos v lastništvu med državo in ustanoviteljicami.
Po besedah ministra Pelhana mora nova zakonodaja uzako-
niti do sedaj doseženo in postaviti temelje za nadaljnji stro-
kovni razvoj arhivov.	Ivan Lovrenčič, dipl. zgod.
V sredo, 17. februarja, je bilo
na novem ptujskem pokoplaišču
v Rogoznici poslednje slovo od
Alojza Vidmarja iz Ptuja, Mai-
strovega borca in uglednega
Ptujčana. Njegova življenjska
pot je bila izjemno dolga, pestra
in težka, a vseskozi poštena.
Rodil se je 29. oktobra 1897 v
Clevelandu v ZDA, kjer sta
starša, oba zavedna Slovenca,
delala v železarni. S često krva-
vimi žulji sta si prislužila toliko,
da sta se s 4 otroki vrnila v do-
movino in si v Sadinji vasi pri
Žužemberku kupila kmetijo.
Alojzu je bilo takrat 6 let. Po-
magal je staršem na kmetiji do
leta 1915, ko je bil vpoklican v
avstro-ogrsko vojsko. Takrat je
divjala prva svetovna vojan in
Alojza so kmalu poslali na fron-
to na Južnem Tirolskem, kjer je
okušal grozote prve bojne črte.
Ob koncu voje in razsulu Av-
stro-Ogrske se je odzval klicu
slovenske domovine, sledil pozi-
vu generala Maistra in postal
borec za našo severno mejo
1918-19. Dobil dve spominski
medalji, na eni od njih je bilo
zapisano: "Če v tem času ne bi
bilo nas, še večji kos slovenske
zemlje bi odtrgal tuji plaz!"
Nastala je nova država, kra-
ljevina Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev, prijavil se je za orož-
niško službo. Skoraj dve dese-
tletji je moral službovati po raz-
nih predelih tedanje države,
največ na območju sedanje
države Makedonije, tam sta se
mu tudi rodila hčerka in sin.
Šele malo pred drugo svetovno
vojno je bil premeščen v Slove-
nijo, na orožniško postajo v Go-
rišnici. Tam ga je zatekla oku-
pacija in od tam so ga odpeljali
v vojno ujetništvo v Nemčijo.
Šele po dveh letih se je vrnil,
vendar pod pogojem, da je spre-
jel službo v nemškem orož-
ništvu. Nameščen je bil na po-
staji v Markovcih pri Ptuju.
Bil in ostal je zaveden Slove-
nec, povezal se je z osvobodil-
nim gibanjem in pomagal lju-
dem tudi za ceno varnosti sebe
in družine. S svojim delom je
marsikoga obvaroval pred zapo-
rom in trpljenjem, morda tudi
pred smrtjo. Za to njegovo
skrivno delo je izvedel okupa-
tor, v začetku marca 1945 so ga
zaprli, mučili, vendar je ostal
trden in dočakal osvoboditev.
Zaradi njegove narodne za-
vednosti, sodelovanja z OF in
pokončnega zadržanja v zaporu
je takoj po vojni bil sprejet v
službo na takratnem okraju,
pozneje občini Ptuj. Vodil je
ekonomat do upokojitve, pa še
pozneje je bil precej let hišnik v
občinski zgradbi na sedanji
Slomškovi 10 v Ptuju. Delo je
opravljal pošteno in vestno, s
čutom odgovornosti pred svojo
vestjo do ljudi in oblasti, zato so
ga ljudje spoštovali in cenili.
V letu 1969 je postal tajnik
občinskega odbora borcev za se-
verno mejo 1918-1919. Takrat
je bilo v občini še 124 veteranov
— Maistrovih borcev. Leta 1983
je postal predsednik te organi-
zacije, takrat je bilo le še 26 ve-
teranov. Sedaj, ko se je tudi on
poslovil, sta mu poslala zadnji
pozdrav le dva, ki sta bila —
enako kot pokojnik — sloven-
ska vojaka pred 74 leti, to sta
Jakob Pal iz Slovenje vasi in Mi-
hael Karo iz Brezovca pri Cir-
kulanah.
Njegovo prizadevno delo tu-
di še po tem, ko je že priko-
račil 90 let, je vzbudUo pri lju-
deh občudovanje. Še leta 1990
je osebno obiskal vse, še žive-
če Maistrove borce v občini in
se z njimi prijateljsko pogovo-
ril, obudil mnog tipek, pa tudi
lep spomin. Še ni dolgo tega,
ko je dejal: "Vedno sem živel
skromno, nikoli nisem kadil, v
ničemer pretiraval!" To naj bo
tudi koristen nasvet vsem, ki
želijo bistrega razuma in duha
dočakati visoko starost.
Pokojni Alojz Vidmar zasluži
naš trajni spomin!
Franc Fideršek
Ob srečanju z Abrahamom
leta 1947
Ali je politika sklada moralna?
Podružnica Neodvisnih sindikatov v Agisu je bila ustanovlje-
na februarja 1992. Ista. V enem delovanja je pridobila nekaj
nad dvesto članov. Predsednik Zvonko Novak je prepričan, da
so do sed^ dobro delovali, bili pa bi še uspešnejši, če bi imeli
ve^o podporo delavcev. Podružnica je nastala na pobudo de-
lavcev Tovarne orodij in strojev, ki so bili takrat ^ breupnem
moralno ponižujočem polož^u**. Pozneje so se jim pridružili
delavci iz Zavor, Tovarne avtomobilske opreme in Tahografov.
N^mauj članov so pridobili iz holdinga, kar je razumljivo. S
svojim programom so dali vedeti, da se v mnogih vprašanjih ne
striigajo z vlogo krovnega podjetja, ki s svojo vlogo ovira
družbe, da se samostojno, z manjšimi stroški prebijejo iz težav.
Skrb za usodo delavcev in
podjetja, jih je povezala s svo-
bodnimi sindikati pri stavki, ki
so jo izvedli lani julija. Stavka je
bila uspešna, saj so s pomočjo
države uspeli zagotoviti sred-
stva za izplačilo junijskih plač.
Zatem se je začel v Agisu posto-
pek ugotavljanja tehnoloških
presežkov delavcev. Vodstvo so
neuspešno prepričevaH, da sa-
nacija podjetja na osnovi od-
puščanja delavcev ne more biti
uspešna, saj zastarela tehnična
oprema tega ne dopušča. Pod-
jetje se je v nekaj mesecih pre-
polovilo, število delavcev pa bi
se še naprej zmanjševalo, če bi
oba sindikata ne nastopila enot-
no in odločno proti dodatnemu
odpuščanju delavcev, ki bi raz-
mere v Agisu samo še poslab-
šale. Ljudje bi bili še enkrat žrt-
ve države, ki je v tem trenutku
najdražja v Evropi. Zvonko No-
vak je tudi povedal, da so se pri
svojem delu dosledno držali
programa. Dokaz je tudi odstop
direktorja Tovarne orodij in
strojev v novembru prejšnejga
leta, ker ni več vzdržal pritiska
delavcev. Sklad Republike Slo-
venije, ki je postal lastnik Agisa,
je v začetku skušal do sindikata
"zavzeti trdno pozicijo", vendar
ga je vedno večja nenaklonje-
nost medijev in povečano števi-
lo stavk v podjetjih, ki jih je
prevzel, prisililo k temu, da je
sprmemenil svoj odnos. Sindi-
kati se sedaj udeležujejo sej
upravnih odborov hčera in pod-
jetja ter so sprotno obveščeni o
poteku sanacije podjetja. Zvon-
ko Novak je ocenil, da Sklad za
Agis ni naredil nekaj bistvene-
ga. "Sklad ni naredil ničesar
drugega, kot da je zagotovil od-
pravnine za 320 zadnjih delav-
cev, ki so bili opredeljeni kot
tehnološki presežki. Povišal pa
je plače menežerjev, kar je mo-
ralno vprašljivo glede na to, da
pa pravih rezultatov ni." Na let-
ni konferenci so govorili tudi o
delu menežerjev. Direktor krov-
nega podjetja Jože Botolin, ki
se je edini od direktoijev ude-
ležil letne konferenc, je pove-
dal, da je ocenjevanje nenežer-
jev relativna zadeva, ki ni nikoli
objektivna. V sedanjih razme-
rah je resnično izredno težko
kaj narediti. Izvoz naj bi bil edi-
na rešitev, država pa za spodbu-
janje izvoza doslej ni naredila
skoraj ničesar. Marka je v zad-
njih štirinajstih mesecih devalvi-
rala za 78 odstotkov, tehnologi-
ja je zastarela, v zadnjih petih
letih so sicer kupili za deset mi-
lijonov nemških mark nove
opreme, lani pa so že imeh te-
žave pri plačevanju obveznosti
za najete kredite. Glavni prob-
lem v tem trenutku je trg. Pod-
jetje pa je do sedaj preživelo tu-
di zaradi tega, ker so delavci ra-
zumeH razmere. Agis bo po be-
sedah Jožeta Botolina preživel
in ne drvi v propad. Nakup no-
vega avtomobila, ki ga nujno
potrebujejo, če želijo menežerji
potovati po svetu in pridobivati
nova tržišča, njegovega obstoja
ne bo ogrozil. Kovinsko-prede-
lovalna industrija je v tei^ci kri-
zi, reši se lahko le z izvozom, te-
ga pa ne bo, če bodo menežerji
ostali doma in ne bodo potovali.
Glede prodaje nepotrebnega
premoženja je povedal, da je
eden od sanacijskih ukrepov tu-
di ta, da bo podjetje prodalo
vso poslovno nepotrebno prem-
noženje, da bodo s kupninami
lahko poravnali nekatere dolgo-
ve, Dolgujejo pa še odpravnine
prvi skupini presežnih delavcev,
te bi radi poravnaH čimprej, Pe-
tovije za zdaj ne morejo proda-
ti, ker se je pojavil lastnik zem-
ljišč z zahtevkom za vračilo, Jo-
že Botolin je tudi povedal, da
Sklad obljube do Agisa izpol-
njuje,
Rastko Plohi, predsednik ne-
odvisnih sindikatov Slovenije, je
prepričan, da bi se Agis dal
rešiti, rešili pa ga bodo zaposle-
ni, ne pa t^o, da ga bo kupil
nekdo od zunaj. Delavcem je
dal v razmislek več predlogov,
kako bi poštah lastniki podjetja.
O tem naj bi se pogovorili tudi
na sestanku s predsednico
upravnega odbora Agisa Polono
Bobnar, na zboru delavcev cele-
ga podjetja pa naj bi razpravljali
tudi o povišanju plač menežer-
jem. Letno konferenco so kon-
čali s sklepom, da bo Zvonko
Novak dva dni v tednu delal za
potrebe sindikalne podružnice,
tri dni pa v proizvodnji. MG
8 — ZANIMIVOSTI
25, FEBRUAR 1993 — TEDNIK
za dve uri
v mehiko
Za ogled Mehike, predvsem
ostankov indijanskih kultur,
me je navdušil ameriški du-
hovnik, ki je 4 leta deloval v
tej državi in sem ga spoznal na
poti v Los Angeles. V poseb-
nem vodniku po Mehiki mi je
celo označil zanimive kraje in
o njih povedal še kaj več, kot
je bilo napisanega. Zato sem
se kljub poletni vročini naj-
prej odpravil na jug, v državo,
ki ima sedaj že čez 80 miljo-
nov ljudi, velika pa je za okrog
8 nekdanjih Jugoslavij. Sicer
je obisk Mehike iz ZDA neko-
liko neugoden, ker se kultur-
ne znamenitosti nahajajo
predvsem v južnem delu, pa
tudi svetovno znani letoviški
Acapulco leži nižje od prestol-
nice. Severni del Mehike v
glavnem prekrivajo puščavska
področja, ki se nad^jujejo iz
ZDA. Na prvem večjem poto-
vanju proti San Diegu sera se
tako znašel na eni največjih
prometnic Severne Amerike,
to je na Transameriški cesti,
ki poteka ob zahodnih obalah
vse od Aljaske na jug do Čila.
Pogled na cesto, po kateri se
po 6-8 pasovih v vsako smer
stalno valijo kolone avtomobi-
lov, predstavlja nekaj enkrat-
nega. Po krajšem postanku v
San Diegu, kjer ni videti
kakšnih posebnih znamenito-
sti razen ogromnih stolpnic,
sedežev raznih družb, ter pred
mestom letalskih tovarn, sem
s potjo nadaljeval do San Ysu-
dra, zadnjega ameriškega na-
selja ob mehiški meji. Čez
mejni prehod v Mehiko sem
prišel tako, da se avtobus
sploh ni ustavil. Znašel sem se
na avtobusni postaji v Tijuani
ter začel iskati svoj nahrbtnik.
Med potovanjem sem navad-
no dal spraviti nahrbtnik v
prtljažnik avtobusa, pri sebi
pa obdržal le manjšo torbo s
priročno opremo, za katero
sera raenil, da jo bom med
potjo rabil. Uslužbenci so rai
pokazali kar nekaj prostorov,
polnih raznih kovčkov, vendar
med njimi ni bilo nahrbtnika.
Pri iskanju kovčka se mi je
pridružila neka Nemka, ki je
prav tako naraeravala potovati
v Mehiko, pa ni na.šla svoje
prtljage. Ko sem vozniku avto-
busa opisal nahrbtnik, je de-
jal, da ga je odložil na ame-
riški strani v San Vsudru in da
bora raoral počakati ves dan.
Odločil sem se, da se kar sam
vrnem nazaj po nahrbtnik, saj
sem v njem irael vso oprerao,
medtem pa je Nemka sklenila
tukaj počakati na prtljago.
Čez približno dve uri sem se
tako vračal nazaj v ZDA, kjer
pa je na meji potekala stroga
kontrola. Najve^a težava je
bila ravno v tem, ker nisem
imel dejansko nobene opreme
ter tako bil zelo podoben Me-
hičanora, ki na različne načine
poizkušajo priti čez mejo,da
bi se priložnostno zaposlili.
Šele ko je voznik zatrdil, da se
vračam ravno zato, ker je mo-
ja prtljaga v ZDA, se je prob-
lem uredil. Pri vstopu v ZDA
sem naštel kar 15 vhodnih ko-
lon za osebna vozila ter še ne-
kaj za tovornjake in avtobuse.
Prodajalci raznih spominkov
so se sprehajali kar med vozili
in še tako poskušali iztržiti
kakšen pesos.
* * *
Tijuana, ki je sicer čisto ob
ameriški meji, pa predstavlja
že tipično latinskoameriško
revno in neurejeno mesto, po
katerem se v poletju širi nez-
nosen smrad. V šali sem dejal,
da me sporainja na naše Koso-
vo, če bi ga še enkrat izropali
ter podrli vse pomembnejše
zgradbe. Prebiv^stvo v veliki
meri sestavljajo Indijanci in
razni mešanci, katerih je ved-
no veliko na ulici, ko po-
skušajo karkoli prodati. Kana-
lizacija se kar prosto steka po
ulicah, ob katerih so nizke
hiše, v njih pa živi neugotovlji-
vo število ljudi. Posamezni av-
tomobili, ki so stali ob ulicah,
so bili takšni, da si moral kar
dobro pogledati, ali še imajo
podvozje ali pa že služijo
kakšnemu drugemu namenu.
Na nekem mestu sem opazil
avtopralnico, zraven pa velik
kup odpadnih delov avtomobi-
lov ter začel sklepati, da la-
stnik gotovo vse, kar ob stiku
z vodo odpade, zmeče stran.
Prvi vtis o Mehiki je bil po-
razen. Sklenil sera, da si jo
bora teraeljito ogledal drugič,
ko se bora za takšno potovan-
je tudi bolj pripravil. Spoznati
zaniraivosti Mehike in ZDA
na isti poti resnično ne gre
skupaj. Ob povratku je v avto-
busu zraven raene sedel me-
hiški Indijanec, ki je znal ne-
kaj angleških besed. Razlagal
je, kako težko je v Mehiki do-
biti zaposlitev in da se zato
vozi na sezonsko delo v ZDA.
Čeprav jih v ZDA plačajo
le z dvema dolarjema na uro
brez kakršnega koli zavaro-
vanja, je zelo težko priti do
ameriške delovne vize. Ka-
sneje sem na Floridi in tudi
drugod videl ogromna lesena
naselja, namenjena latin-
skoameriški, zlasti mehiški
delovni sili, ki jo uporabljajo
predvsem na plantažah.
Ob vrnitvi v San Diego sem
spet imel nekaj ur časa za
ogled mesta, vendar me stol-
pnice niso zanimale ter sem
/aje ostal kar na avtobusni
postaji in razmnišljal, kako je
mogoče, da je na tako kratki
razdalji takšna razlika.
Ko tako v lokalu sam zase
modrujem, opazim na zdiu
zemljevid, ki se mi je zdel
znan. In resnično je bil sta-
rinski zemljevid Slovenije z
Istro, pod njim pa naslov:
DUCATUS CARNIOLIAE
VINDORUM MARCHIAE
ET HISTRIAE, o katerem
pa lastnik ni imel pojma, ka-
ko se je tukaj znašel.
Včeraj - danes - jutri
Po drugi svetovni vojni je dom
imel tudi v vzgojeimi pogledu ve-
like težave. Vse do šolskega leta
1948-49 dom ni imel poklicnega
vzgojitelja. To vrzel so "udar-
niško" zapolnjevali profesorji
gimnazije, ki so brezplačno delali
v domu vsak dan od 14. do 17.
ure. V ostalem času so vzgojno
delo opravljali redki visokošolci
in dijaki višjih razredov gimnazij.
Po šolskem letu 1948-49 sta
vzgojno delo v domu prevzela
učitelja Asta Skaza in Franc Lo-
vrec. Do izboljšanja zasedbe pri
vzgojnem kadru pride šele v letu
1958, ko začne v domu delovati
šola partizanskih sirot. Največjo
zasedenost je dom dosegel v šol-
skem letu 1963-64, ko je nudil
zavetje 170 Makedoncem zaradi
potresa v Skopju. Pedagoški de-
lavci se niso radi odločali za po-
klic vzgojitelja v domu, saj so
morali delati vsak drugi dan od
7. do 21. ure brez praznikov in
nedelj z le 30 dnevi dopusta, z 42
obveznimi tedenskimi urami in
50 mesečnimi neplačenimi nadu-
rami. Gojenci so bili v šoli 5-6 ur,
ostali čas pa v domu, kjer so ime-
li dnevne dopoldanske in popol-
danske skupne učne ure med 8.
in 11. uro ter 15. in 18. uro. Izven
učnih ur je moral vzgojitelj kon-
trolirati gojence v devetih pro-
storih, kontrolirati odhode v šolo
in h glasbenim uram, skrbeti za
bolnike in zapisovati obiskovalce
kina, gledališča, koncertov in
drugih prireditev.
Prav tako je moral organizira-
ti svobodne aktivnosti gojencev,
med katerimi je prevladovala
predvsem dramska dejavnost. Z
odrskimi deli so dijaškodomci
razveseljevali poleg Ptujčanov
tudi ljudi na podeželju, kjer so
gostovali.
Vzgojno delo je bilo težavno
tudi zaradi strukture gojencev,
saj so v domu bivali gojenci
obeh spolov v starosti od 7. do
20. leta, ki so prihajali iz ra-
zličnih socialnih okolij, med ka-
terimi so zaradi posledic vojne
prevladovali otroci brez enega
ali obeh staršev.
Po vojni je bilo v domu tudi
veliko gojencev iz drugih delov
države (Bosančki, Vojvodinci). 1.
septembra 1964 preide dom v sa-
mostojno upravljanje delovne
skupnosti s predstavniki javnosti.
Ta oblika se je z majhnimi modi-
fikacijami ohranila do danes.
V obdobju med letom 1965 in
1975 je število gojencev nihalo
med števili od 40 do 60. Zaradi
nezasedenosti doma so se pro-
stori oddajali za potrebe pouka
gimnazije in posebne osnovne
šole. Po letu 1970 pa so se
začeli v dijaškodomsko vzgojo
vključevati tudi učenci posebne
osnovne šole. Ta razvoj je pri-
speval k temu, da so še danes v
dijaškem domu učenci osnovne
šole s prilagojenim programom
in učenci srednjih šol v pri-
bližnem razmerju 40 proti 60.
Po letu 1945 so v domu ravna-
teljevali: 1945-60 Slavko Komac,
1960-61 Jože Dvoršak, 1961-64
Slavko Komac, 1964-68 Dušan
Sedlak, 1968-69 v.d. Ivan Zem-
Ijič, 1969-70 v.d. Anica Vogrinec,
1970-72 Andrej Fekonja, 1972-80
Zvonimir Kralj, 1980-84 Stani-
slav Napast, 1984-91 Andrej
Fekonja, od 1991 pa je ravnatel-
jica Anica Starki, (se nadaljuje).
Prof. DANICA STARKL
Spalnica v domu na Prešernovi ulici v Ptuju
Vinotekar Maks Muršič
Tokrat me je pot zanesla na
Mariborsko cesto 21, kjer že de-
set let živi v pokoju bivši refe-
rent za kmetijstvo Skupščine
občine Ptuj M^s Muršič. Isto-
časno, ko se je upokojil, se je
začel ukvarjati s tem vinskim
konjičkom.
Na Janškem Vrhu so kvalitet-
ne vinogradniške lege v zahod-
nem delu Haloz. Od Ptuja je
oddaljen 15 km. Tu ima zgraje-
no zidanico, pred njo pa 18 arov
visoko intenzivno obdelanega
vinograda. Vsa dela v vinogradu
opravlja družina povsem sama,
saj imajo v Maksu strokovnjaka,
ki jim zna svetovati, kako mu
morajo streči pri delu.
V zidanici hrani lastna pridela-
na vina od letnika 1981 dalje. Pra-
vi, da sta bila letnika 1981 in 1983
najkvalitetnejša, saj so bili vre-
menski pogoji pravi, za pravilno
zorenje grozdja. Toda, da bo tudi
letošnji letnik zelo kvaliteten.
Poprečno pridela 1500 litrov
vina, ki ga klasično šola, to je s
pretakanjem, brez filtriranja in
brez čistil. Žlahtna kletna ple-
sen se nabira na stenah kleti in
steklenicah. Le-ta ima pogoje,
da raste samo tam, kjer je pra-
vilna temperatura in vlaga. Ple-
sen reguhra klimo, da je najpri-
mernejša za zorenje vina.
Najkvalitetnejša vina pridelu-
jejo na Janškem Vrhu, Turškem
Vrhu in Gorenjskem Vrhu, to
so področja srednjih in spodnjih
Povedal mi je veliko zanimi-
vih stvari o negi vinograda, o
pravi kulturi pitja vina, kot jo
imajo Francozi, o nemškem vi-
nogradništvu, kjer še imajo trte
na kolih, o kvalitetnih svetov-
noznanih vrstah vin in še o mar-
sičem zanimivem.
Njegov nekdanji konjiček pa je
bil ribištvo. 15. januarja leta 1951
je v Dravi pri Borlu ujel doslej
najtežjega sulca v Sloveniji in si-
cer težkega 25 kg. Velikan je me-
ril od gobca do repa 1 meter in
38 centimetrov. Čestitamo!
več zbiralcev lastnih vin, saj
bodo s tem dvignili kulturo
pitja vina, ki smo je Slovenci,
zelo, zelo potrebni. Na zdrav-
je ob dobri kaplici!
EDI KLASINC
Vsi ljubiteljski zbita*
telji, ki bi leleli^ da Jih
predstavim v rubriki
ptujski konjiikavjif naj
se javijo na naslov: Bdi
Klasinc, Rimska pUh
Sčad Sy Ptuj, Telefon
772-809.
Lep pozdrav!
Notranjost Muršičeve kleti
Uspela uppizopitev Kresnička
"Izšel sem iz preprostega ljudstva in vesel sem, če mi kdo
prisluhne," je med drugim zapisal v pismu tomaževskim
šolarjem skladatelj Radovan Gobec, kjer se jim tudi opra-
vičuje, da zaradi bolezni ne more priti k njim in se skupaj z
njimi veseliti ob premieri njegovega Kresnička.
Izgleda pa, da se profesorica Alenka Čurin-Janžekovič,
zborovodkinja in režiserka Kresnička iz tomaževske osnovne
šole, ne ustraši nobenega dela. Uprozoritev Gobčeve spevoi-
gre ni njeno prvo delo. Znana je po številnih aktivnostih in
tudi dobro pripravljenih projektnih tednih na šoli.
Tokrat si je za svoje sodelavce izbrala 42 mladih pevcev,
članov mladinskega pevskega zbora na šoli, profesorico kla-
virja Metko Žižek, za ples pa Tomaža Bolcarja, oba iz Or-
moža. Da je uprozoritev dobro uspela, so ji pomagali tudi
drugi. Ksenija Robnik in Marjan Putanec sta skrbela za sce-
no, Jelka Janžekovič, Milena Korpar in L Korenčič pri kostu-
mih, nastopajoče je šminkala Niver Rauter, z lučmi so delali
Tomaž Bolcar, Marjan Petek, Zdravko Majcen in Drago Sla-
vinec, v vlogi šepetalke pa je bila Zlatka Majcen.
V samo delo so morali nastopajoči in mentorji vložiti veli-
ko dela in prostega časa. Po svoje jih je tik pred krstno upri-
zoritvijo prizadela tudi gripa in razredčila vrste nastopajočih,
ki so bih nekoliko razočarani zaradi slabega obiska. Vse sku-
paj pa jim le ni vzelo volje do reprize. Obljubili so, da bodo
gostovali povsod tam, kjer jih bodo želeli slišati in videti.
VIDA TOPOLOVEC
Sugestija in odicritie hipnoze
postavitev
znanstvene
teorije (4)
V Franciji se je mesmerizem
prvič zakoreninil in se tu tudi
razbohotil v goščavo čudaških
)ostopkov in zmedenih teorij,
u so docela zakrile, kar je bilo v
Mesmerjevih spoznanjih po-
membnega in koristnega. Vsa
množica učenih razprav o me-
smerizmu v Franciji pa pravza-
prav ni spravila znanosti na tem
področju z mesta, kamor jo je
bil postavil Mesmer. To pa je
šele dosegel človek, ki ni dopu-
stil, da bi mu ta kočljiva zadeva
spodmaknila tla, kot jih je mar-
sikomu v Franciji. To je bil ki-
rurg James Braid, po rodu Škot.
V svoji knjigi "Nevrohipnologi-
ja" (1843) je zbral izkušnje pre-
teklih desetletij v animaličnem
magnetizmu. Pokazal je ponov-
no na zanimive pojave, ki jih je
mogoče doseči s "hipnozo" - ta-
ko Braid prvič imenuje to meto-
do — namreč somnambuHzem,
hipnotično okorelost, neobčut-
ljivost in drugo. Kar je pač naj-
pomembnejše, je to, da posred-
nika, ki vse to povzroča na hip-
notiziranem, Braid ni iskal več v
kakem fluidu ali podobni sub-
stanci (energiji), temveč je za-
govarjal mnenje, da gre pri hip-
nozi le za nekak "psihičen pre-
klop", ki ga poskusna oseba
doživi pod vodstvom hipnotizer-
ja in da so ti pojavi v glavnem
odvisni od moči domišljije po-
skusne osebe oziroma pacienta.
Tako vidimo že pred sto petde-
setimi leti pravzaprav izdelano
in na zdravo teoretično osnovo
postavljeno psihoterapevtično
metodo — hipnozo. Znano je
celo, da so bili tedaj že zdravni-
ki, ki so v hipnozi, brez bolečin
drli zobe in izvajali manjše ope-
racije.
začasni
ZATOlh^^
Pa vendar hipnozi še ni bilo
usojeno, da bi si obdržala v me-
dicinski praksi mesto, ki ji gre,
temveč je bila potisnjena nekam
v kot. V bolj solidni obliki hip-
notizma se je sicer nekdanji ma-
gnetizem vrnil na celino in so se
številni znanstveniki spet lotili
teh problemov. Tudi v Franciji,
ki je magnetizem zavrgla, so se
pomembni ljudje posvetili študi-
ju hipnotizma.
Da se hipnoza ni ohranila kot
pripomoček za odvračanje bo-
lečin pri operacijah, je bilo kri-
vo bržkone to, da so prav tedaj
odkrili, da je kloroform bolj za-
nesljivo narkotično sredstvo. So
pa tu še drugi činitelji, ki hipno-
zi niso pustili do veljave. Teh-
nični razvoj je v tem času tudi
medicino kakor druge znanosti
usmeril v strogo materialistično
smer - psihe pa v ta okvir ni bilo
moč spraviti, hipnoza bi pa še
celo vnesla v tedanjo medicin-
sko znanost preveč elementov,
ki jih mehanistično usmerjena
večina medicinskih učenjakov
ne bi mogla prebaviti. Ko se je
ob koncu 19. stoletja medicina
začela sproščati okovov meha-
nizma, se je na prizorišču že po-
javil Freud, ki je uveljavljajl v
psihoterapiji nove misli in prije-
me, hipnozo pa je bolj ali manj
obsojal kot zastarelo in neznan-
stveno metodo.
hipnoza"''
v medicini danes
V zadnjih desetletjih je hip-
noza vendar spet oživela kot za-
konita zdravstvena metoda, ki
jo je sprejela tudi uradna medi-
cina; ima pa svoje omejeno po-
dročje in si ne lasti sposobnosti
vsemogočne terapije za najra-
zličnejše telesne in duševne bo-
lezni, temveč živi kot ustrezen
poseg zlasti pri nekaterih tako
imenovanih "histeričnih" in
"psihosomatskih" motnjah.
P.S. Sestavek je povzet po
prof. dr. Levu Milčinskem in
nam lahko služi kot vedenjski
vzorec za določena praktičnan
področja v prihodnosti. (Konec)
Dr. ADOLF ŽIŽEK, dipl. inž.
TEDNIK g^SBRUAR 1993
PUST
Obiskovalci 33. ptujsicega
jcurentovanja so povedali
Vitomir Gros,
Kraiy: "V Ptuj
sera prišel na
povabilo ko-
rantov, ki so
obiskali Kranj.
Prireditev je v
redu, letos sem
si jo prvič ogle-
dal. Pripomb nimam, saj ni-
sem prišel kritizirat, prišel
sem le gledat."
Peter Černec,
Starše: "Prire-
ditev je super.
Pozitivno je, da
se tradicija na-
daljuje in da se
Ptuj vključuje v
skupnost ev-
ropskih karne-
valskih mest."
Jože Kolar, Op-
lotnica: "Prire-
ditev je odlič-
na. Pripomnil
bi le, da bi po-
vorka morala
biti bolj ureje-
na, strnjena.
Po cesti naj bi
hodile le maske, ne pa, da se
za njimi sprehajajo obiskoval-
ci. Povorka naj bi mesto
večkrat obšla, saj ko gledaš
prvič ne vidiš vsega. Vtis je
dober."
Mojca Štajner,
Krško: "V Ptu-
ju smo letos
prvič, deset let
smo se že od-
pravljali. Pre-
potovali smo
domala ves
svet, v Ptuju, ki
pa je tako blizu
pa do letos še nismo bili. Pri-
reditev je lepa, še bomo
prišli."
Ivanka Šturm,
Dravograd:
"Ptujsko ku-
rentovanje mi
je zelo všeč,
doslej sem si
ga o^edala že
več kot dvaj-
setkrat. Prepri-
čana sem, da bi
bila prireditev še boljša, če bi
bilo več denaija. Želim si, da
bi bUo v bodoče več denaija
za ptujsko kurentovanje."
Anneliese Jau-
sovec, Dor-
drecht. Nizo-
zemska: "Ku-
rentovanje je
lepo, z vese-
ljem sem si ga
ogledala. Do-
slej še nisem
videla takšne
prireditve, pustovanja na Ni-
zozemskem so čisto nekaj dru-
gega. Tam je vse tako mirno,
tu pa vznemirljivo divje."
Miran Varga-
zon, Ljutomer:
"Lepo je, da se
tradicija ohra-
nja in širi.
Ptujsko kuren-
tovanje mi je
zelo všeč. Ker
sem trenutno
vojak, se letos
nisem maskiral."
Tekst: MG—Slike: OM,
Boris Vugrinec.
POROČILO ORGANIZATORJEV
O 33. KURENTOVANJU NA PTUJU
(TURISTIČNO
DRUŠTVO - TIC
PTUJ, FOLKLORNO
DRUŠTVO PTUJ)
Skupine — Koranti:
1.	Breg
2.	Poetovio 3
3.	Lancova vas
4.	Stojnci
5.	Rogoznica
6.	Spuhlja
7.	Ptuj
8.	Ptuj 1
9.	Ptuj 3
10.	Center
11.	Gasilsko vozilo
12.	Certusov oldteimer bus
13.	Pogrebni avtobus
14.	Pihalni orkester Ptuj
15.	Mažorete
16.	Pihalni orkester Emo Celje
17.	Pihalni orkester Sp. Polskava
18.	Kopjaši
19.	Ples z bosmani
20.	Orači
21.	Vile
22.	Rusa, medved
23.	Ploharji
24.	Nosilci tabel
25.	Haloški jurek
26.	Veliki in mali orači
27.	Orači iz Leskovca
28.	Kukeri iz Bolgarije
29.	Klada iz Sp. Polskave
30.	Stara kolesa iz Ribnice
31.	Novigradski svatovi
32.	Orači, pokači, rusa Podlehnik
33.	Lukari iz Dornave
34.	Folklorna skupina iz bolnice
35.	Gusarji
36.	Klovni
Število skupin: 36
Število nastopajočih: 605
Število korantov: 225
Skupaj: 830
Število prodajalcev vstopnic: 70
Število prodanih vstopnic: 3.200
kom
Število obiskovalcev: cca 30.000
POHVALA ORGANIZATORJA:
Okrašene hiše: Murkova 3, OŠ Ljudevita Pivka, Lackova 8 — drugo
nadstropje, stanovanjski blok Rimska pl. 3.
Okrašene trgovine in izložbe:
Mercator MIP vse prodajalne, Emona Merkur Ptuj - prodajalne,
Optika, Ghetaldus - Slomškova ul.
okrašene gostilne:
Gostilna Rozika (notranjost in natakarice v pustnih oblačilih),
gostilna Pri Tonetu (notranjost).
Pohvala organizatorjem balonarksega tekmovanja, ki je potekalo
ob Kurentovanju - Balonarski sekciji Aerokluba Ptuj.
Sponzorji, ki so omogočili finančo izpeljavo 33. Tradicionalnega
Kurentovanja kljub težkim razmeram v gospodarstvu, zato jim velja
še posebna zahvala:
PETROL Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj, KBM s Poslovno eno-
to Ptuj, Hotel SUPER LI Ptuj, Gradiš, gradbeno podjetje Gradnje
Ptuj, Trgovsko podjetje MOST, Sp. Hajdina, Perutnina Ptuj, MER-
CATOR-IZBIRA-PANONIJA Ptuj, EMONA MERKUR Ptuj,
CERTUS potniški promet Ptuj, ŠTAJERTOURS, prometno pod-
jetje Ptuj, HALOZE, vinarstvo Slovenske gorice - Haloze,
Okrepčevalnica GASTRO Ptuj, Zavarovlnica Maribor, MLEKAR-
NA Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Bistro RIMLJAN, Prešer-
nova ul.Ptuj, Gostišče s prenošišči PRI TONETU, Turistična agen-
cija ANKA, ALFA READE GmbH, Dachau, ZR Nemčija,
Slaščiščarna SLADKI BUTIK, Ptuj, Gostilnica PAV Ptuj,
Slaščiščarna TRIGLAV, Ptuj, Zlatarstvo TOFANT Ptuj, in ostali,
ki bodo še objavljeni v posebnem pismu vsem Ptujčanom.
Za organizacijski odbor — Peter Vesenjak
USPELO JE!
Letošnja osrednja ptujska pustna prireditev je uspela, so pove-
dali organizatorji. V nedelo je bilo na ptujskih ulicah in trgih
okrog 30 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Koranti so letos obi-
skali osemnajst slovenskih mest ter v okviru županove poslanice
vabili na ptujsko kurentovanje. Nekateri župani, med njimi Vito-
mir Gros iz Kranja, so vzeli vabilo zares in v nedelo prišli v Ptiu>
Največ gledalcev je bilo iz Slo-
venije, pa tudi nemško in an-
gleško govorečih. Pustna podoba
mesta je bila letos bogatejša kot v
prejšnjih letih. Nekateri pravijo,
da celo najboljša doslej. Priredi-
tev pa je bila času primerna. Za
letošnje ptujsko kurentovanje bi
lahko rekli, da je bila slovenska
folklorna prireditev v malem. V
karnevalskem delu je bilo malo
nastopajočih, za vzorec, zato pa
kvahtetnih. V podjetjih in ustano-
vah je stanje preresno, da bi se
lahko odločiH za malo smeha. Le-
tos jih ni nihče pretirano prigan-
jal, da bi sodelovali, podobno je
bilo v šolah, kakor da ne vedo, da
imamo vsako leto v Ptuju kuren-
tovanje. Tudi v tem, kako se nek-
do vključuje v program prireditev
v okolju, kjer iivi in dela, se kaže
pripadnost nekemu kraju in po
tem naj bi jih v bodoče ocenjev^i.
Če ničesar ne prispevaš, tudi
ničesar ne pričakuj. Pa tudi pri
"maskah" obiskovalcev in do-
mačinov je v glavnem vse ostalo
po starem. Bih so takšni kot dru-
ge dni v letu.
Tudi letos se je najbolj zatikalo
pri prodaji vstopnic, kupih so jih
redki. Kljub temu pravijo organi-
zatorji, se bo letošnja prireditev
finančno pokrila. V zadnjem tre-
nutku so se našli sponzorji. Ko-
ranti so bili in ostajajo osrednji
lik ene najstarejših pustnih prire-
ditev v Sloveniji. Letos jih je bilo
čez tristo. Svojo poslanstvo so do-
bro opravih, zlati zvonec priredit-
ve pa si je letos pripela skupina
korantov iz Rogoznice.
Kukeri Iz Bolgarije, predhodr^lkl kurentov, že drugič na ptujskem
kurentovanju.
Ena od redkih karnevalskih skupin na letošnjem kurentovanju —
skupina klovnov, ki se je Izredno trudila, da bi Izvabila smeh pri
obiskovalcih.
Več kot 300 kurentov je bilo v nedeljo v Ptuju.
Bilo je in iio Icot nekdaj
Fašenk v Markovcih je navdušil
in zdaj ni nobenega dvoma več, kje
poganski običaji lahko oživijo. Do-
mačini so pogostili pustne maske
in obiskovalce svoje prireditve.
V nedeljo, kmalu po poldnevu,
se je pri kmečkem mlinu v Zabov-
cih začel fašenk, ki ga prireja Et-
nografsko društvo Korant iz Mar-
kove. V vas, kjer se prvobitnost
kmečkih hiš sicer sramežljivo
umika v pozabo, prebivalci pa še
niso pozabili šeg in običajev svo-
jih prednikov, so prihajali koranti
in ostali pustni liki, brez katerih
fašenka ne bi bilo.
Množico obiskovalcev, ki so se
zgrinjali v Zabovce in Markovce,
so kajpada najbolj navduševali
prav koranti, največkrat v behh
kožuhih ovac, tu in tam pa tudi
črno odeti, da so še bolj poudarja-
h svojo demonskost. Po vasi in po
kmečkih dvoriščih so zaplesali
kopjaši, zaorali orači — ti so tudi
s pesmijo vabih pomlad v deželo.
Zaplesale so vile, poskakljali pice-
ki, kurike in kokotiči. Riise in me-
like, ki so se podile med obisko-
valci (in jih malce podregale), po
prastari šegi prinašajo kmetom
rodnost v hlev. Ja, bih so še med-
vedi, pa čisto prava konja z jezde-
cema. Povorka, ki se je vila od
Zabovec do Markovec je, za sicer
ne prav dolgo pot, potrebovala
"več kot preveč časa", saj so se vsi
ti pustni hki ustavljali na kmečkih
dvoriščih, povedali, odplesah ali
odpeli kar že imajo pokazati. Obi-
skovalci, predvsem pa sami do-
mačini, so bih navdušeni in pri
marsikatari hiši se donedeljski
neznanci pridno segli po domačih
dobrotah.
Kaj videti so imeh tudi študentje
etnologije iz Ljubljane pa strokov-
njak dr. Janez Bogataj, ki je pre-
pričan, da je fašenk v Markovcih ti-
sto, kar so Ptujčani dolgo iskali.
V	nedeljo pod večer seveda
fešanka še ni bilo konec. Koranti
so po vasi pozvanjali do torka
opolnoči, od hiše do hiše so se še
nekajkrat sprehodile vile in zapo-
dih piceki. Za rodno leto pa so
naokrog prihajale še riise, mehke,
medvedi, pa orači.
V	torek so tudi v teh krajih po-
jedh še zadnje dobrote s pustne
mize. V sredo se je začel post in
pričakovanje tiste pomladi, ki so
jo obljubljali koranti. Kakorkoli
že pa se bo vreme obrnilo, fašenk
v Markovcih je navdušil vse, ki
znajo ceniti staro ljudsko izročilo.
Dnevi letošnjih pustnih norčij
so mimo. Organizatorji bodo v
teh dneh imeli še veliko dela. Na
tehtnico bodo dajah pozitivne in
negativne strani letošnje priredit-
ve. Na pustno nedeljo je mesto
sprejelo pomembno odločitev -
vključilo se bo v mednarodni svet
za organizacijo folklornih priredi-
tev. Ugibanja o tem, ali bo poslej
Ptuj organiziral samo karneval, s
tem dokončno odpadejo. Sedaj je
samo od nas odvisno, koliko bo-
mo potegnih iz članstva v medna-
rodnem svetu za organizacijo fol-
klornih prireditev in koliko iz
evropskega združenja karneval-
skih mest. Dejstvo pa je, da lahko
mesto in Ptujčani dobijo veliko,
''če bodo le znali strniti svoje vrste
in ne bo vsak vlekel na svojo
stran, kot je to že navada v tem
mestu. Prednost 33-letne tradicije
in izkušenj sta bogastvo, ki se mu
ne kaže odreči. To pa so tudi ok-
viri za izdelavo novega koncepta
prireditve, ki bo nastajal v prihod-
njih treh mesecih.
MG—(Foto: OM)
Mlada družina na sliki je vred-
na posnemanja. Z malo do-
mišljije In Iznajdljivosti bi lahko
vsak obiskovalec prispeval k
pravemu pustnemu vzdušju.
Tako je bilo v nedeljo v Markovcih. Foto: Boris Vugrinec
10 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
25. FEBRUAR 1993 TEDNIK
Kogovčani že od nekdaj vedo, kaj hočejo
Ni zgolj naklju^e, da ima Kog — najmanjša krajevna skupnost v ormoški občini v svojem
grbu grozd s šestimi jagodami in na njih imena vasi Gomila pri Kogu, Kog, Jastrebci, Lačaves,
Vitan in Vodranci, ko pa so, na katerokoli stran pogledaš, sami vinogradi, kjer rastejo najigaht-
nejše sorte grozdja, ki dajejo odlična vina. H kateremukoli vinogradniku na Kogu prideš, ti bo
ponudil dobro kapljico. Pravijo, daje Še posebej dober lanski letnik. Kdo ne pozna vinogradnika
Stanka Čurina in njegovega zeta Prapotnika ali vinarstva Hlebec in še številne druge vinograd-
nike. Ni pa naš glavni namen, da bi veliko govorili o vinu in vinogradih, kljub temu, da je to na
Kogu nojhvaležnejša tema. Da ne bo kdo Kogovčanov obsodil, da pretirano ljubijo žlahtno ka-
pljico, od vina vendar ljudje na tem lepem koščku zadnjih obronkov Slovenskih goric živijo. Za-
služek pa je v veliki meri odvisen od letine in povpraševanja po tem žlahtnem pridelku. Naš
glavni namen je spoznati kraj, z vsemi težavami in tudi dobrimi stranmi. Po vsem tem nas bo
popeljal predsednik sveta kogovske krajevne skupnosti Anton Bolkovič.
Dogovorila sva se, da se naj-
deva v sedanjih prostorih kra-
jevne skupnosti, ki ie v zasebni
hiši, od koder pa se bodo morali
do letošnjega septembra izseliti.
Hiša je bila po vojni nacinalizi-
rana, sedaj pa jo bodo morali
vrniti. Ker pa je krajevna skup-
nost v stavbo, ki bi sicer žalo-
stno propadla, vložila znatna
sredstva, med drugim so v celoti
obnovili ostrešje, napeljaH vo-
dovod, uredili sanitarije in še
drugo, bodo dobili od novih la-
stnikov tudi nekaj odškodnine.
"Ker pa so to mladi ljudje, teh
pa nam na Kogu primanjkuje,
krajevna skupnost ne bo preti-
ravala pri odškodnini," je za-
trjeval predsednik kogovske
krajevne skupnosti.
V hiši, ki je bila pred naciona-
lizacijo last družine Štuhec, je
krajevna skupnost uredila v
prvem nadstropju knjižnico s
čitalnico in sejno sobo, v pri-
tličju pa uradne prostore kra-
jevne skupnosti ter prostor, kjer
je neke vrste skladišče civilne
zaščite. Krajevni urad, kjer je
matičarka samo občasno, pa
ima svoje prostore v drugi stav-
bi ob pošti.
STAVBE BODO NA KOGU
REŠILI MARSIKATERI
PROBLEM
Skozi okno sedanjih prosto-
rov kogovske krajevne skupno-
sti vidiš stavbo, starejšega izvo-
ra, podkleteno, kjer je zgoraj
dokaj velika dvorana, v prete-
klosti pogosto zbirahšče kraja-
nov. Takoj zraven je še ne dolgo
od tega stala stara baraka, ki je
Kogovčanom po drugi vojni na-
domeščala uničeno in požgano
šolo. Zraven je bilo nekaj pro-
storov, ki so služile raznim na-
menom. Vse to so podrli in se-
daj čakajo na gradnjo večna-
menskih prostorov. Ravno da-
nes je potekel rok oddaje grad-
benih del do tretje faze, za kate-
ra se potegujejo tri gradbena
podjetja. Izbrali bodo seveda
najboljšega ponudnika.
"Pri obstoječi dvorani, ki bo
ostala takšna kot je sedaj, seve-
da z novo fasado, bomo gradiH
nove prostore, v velikosti 24
krat 7,5 metrov, kjer bodo našU
svoj prostor pisarna krajevne
skupnosti, knjižnica, sejna soba
in prostor, kjer bo imela svoje
reči civilna zaščita. Z občino se
dogovarjamo, da bi krajevni
urad presehh v to stavbo. Nekaj
zaradi tega, ker bi potem del
sredstev za gradnjo večnamen-
ske stavbe prispeval občinski
proračun in tudi za to, ker bi
potem krajani imeU na enem
mestu vse kar potrebujejo. Do-
govarjamo se, da bi imeH ob
dvorani še kuhinjo s pripada-
jočo posodo, ki bi služila za vse
večje prireditve, od gostij dal-
je," pove Anton Bolkovič.
Za gradnjo že imajo veliko
gradbenega materijala, opeko
za zidavo, les za celotno ostreš-
je in ostalo. Vse to je ostalo še
od vojne pred poldrugim letom.
Krajanom, ki so potrebovali po-
moč, so izdatno pomagah, osta-
nek pa so namenili za ureditev
skupnih krajevnih potreb.
Lansko leto 14. junija so iz-
glasovali nadaljevanje krajevne-
ga samoprispevka do 1997. leta.
Nekaj denarja se bo nabralo iz
teh sredstev, nekaj bo kanilo iz
občinskega proračuna, nekaj pa
ga že imajo, tako, da bodo do
tretje faze večnamenski prostor
nemoteno zgradili. Vse ostalo
bodo prispevali krajani, nekaj
tudi obrtniki, ki so pripravljeni
pomagati s svojimi uslugami.
VRAČA DRUŽABNO
ŽIVLJENJE
Svoj čas je bilo na Kogu dokaj
razvito družabno življenje. VeH-
ko reči se je odvijalo okoli nji-
hovega krajevnega praznika, ki
so ga dolga leta pranovah 27.
decembra, v počastitev spomina
kogovskih talcev. Dejavno je bi-
lo tudi prosvetno društvo, ven-
dar je zadnjih nekaj let o njem
manj slišati. Krajevnega prazni-
ka 27. decembra ne praznujejo
več, ostal je samo še spominski
dan. Nov datum krajevnega
praznika pa bodo prilagodili let-
nemu času, ko je denimo na Ko-
gu najbolj zanimivo.
Na vprašanje, kako je pri njih s
strankarskim življenjem, je An-
ton Bolkovič povedal, da je sicer
prisotno, vendar ko Kogovčani
organizirajo večje akcije, pozabi-
jo na vse strankarske različnosti
in so pri delu dokaj enotni.
Pred nedavnim je bilo ustano-
vljeno turistično društvo, ki je
že začelo z delom. Od njega Ko-
govčani veliko pričakujejo,
predvsem pa ponovno oživitev
družabnega življenja.
"Da pa ne bi rekh, da pro-
svetno društvo povsem spi, mo-
ram pohvaliti naš bolfenški fan-
tovski oktet in dekliški sekstet
ter skupino ljudskih pevcev in
godcev, ki obuja stare običaje.
To pevsko tradicijo želimo na
Kogu ohraniti. Imamo tudi ga-
silce z osemdesetletno tradicijo,
vendar imajo trenutne težave.
Prišlo je do prepada med mlaj-
šimi in starejšimi. Tiste vmesne,
srednje generacije, ki bi vse
skupaj mirila pa ni," izvem od
sogovornika. Nekaj hude krvi je
menda tudi zaradi tega, ker se
to društvo imenuje Vitan - Kog
in je gasilski dom zgrajen na Vi-
tanu.
.........................
DOBRO GOSTILNO
Naravnh lepot na Kogu ne
manjka. Pokrajina je še vedno
Anton Bolkovič sicer nI tisti
pravi, rojeni Kogovčan, vendar
s krajem čuti In diha. (Foto: VT)
lepa, neokrnjena, kar vse tiste,
ki pridejo v te kraje še posebej
razveseljuje. Od tod je lep raz-
gled proti Ormožu, na hrvaško
stran do Urbana in seveda vse
tja do radgonskih goric in še
dalje. Ljudje, ki sicer pridejo na
Kog, nimajo primernega gostin-
skega lokala, kamor bi se vsedli,
popili nekaj tistega, kar na Ko-
gu v tolikšnem obilju pridelajo,
ali pa pojedli kos domačega
kruha, z zaseko, mesom iz tunk
ali celo pogače. Svoj čas je bii v
samem centru kraja bife, last
trgovskega podjetja Mercator
— Zarje iz Ormoža, ki pa so ga
iz raznih vzrokov zaprH. Veliko
izložbeno okno, ki nekako ne
sodi v kraj, daje videz zapušče-
nosti. Izvem, da bi nekateri za-
sebniki lokal želeU vzeti v na-
jem, vendar postavlja ormoška
Zarja, pogoj, da najemnik zapo-
sH dva njihova človeka. "Gostil-
no bi na Kogu potrebovali že
zaradi večjega druženja ljudi.
Marsikaj se lahko lažje naredi
pri kozarcu vina, ljudje bi imeli
prostor, kjer bo posedeli po ne-
deljski maši, pogrebu aH ob po-
rokah in se kaj pogovorih," ugo-
tavlja Anton Bolkovič.
Gostilna in to dokaj dobra je
na Vitanu, ki je od centra kra-
jevne skupnosti oddaljen 3 kilo-
metre, na Kogu pa po besedah
predsednika sveta krajevne
skupnosti, ni pravega prostora.
Menda bi bil dober izhod tudi
kmečki turizem. Za njegov hi-
trejši razvoj so Kogovčani dali
celo delati pri Zavodu za urba-
nizem v Mariboru posebno štu-
dijo, ki opisuje vse, kar bi se na
Kogu lahko delalo. Izgleda pa,
da je to zaspalo. Seveda je
vprašanje, če so od namer od-
stopili kmetje ali pa je tisti, ki je
bil za to delo zadolžen, nekoli-
ko zaspal.
CESTE, ZELENA MEJA
IN SE KAJ....
Kljub temu, da spada Kog
med najmanjše krajevne skup-
nosti v ormoški občini, imajo
veliko cest, ki jih je potrebno
urejati. Gramoz je zadnje času
postal pregrešno drag, tako,
da želijo vse krajevne ceste,
teh pa je kar nekaj, asfaltirati.
Nekaj jih bodo uredili s sred-
stvi, zbranimi s krajevnim sa-
moprispevkom, pri nekaterih
pa bodo zaprosili republiška
sredstva za demografsko ogro-
žena območja.
Celotna vzhodna meja kra-
jevne skupnosti gre po državni
meji med Slovenijo in Hrva-
ško. Preko te zelene meje gre
danes vse, od ilegalčkov, ki
pridejo iz juga nekdanje Jugo-
slavije, tihotapstva, do legal-
nih prehodov vseh, ki imajo
posest na eni ali drugi strani.
Na Kogu imajo lepo urejeno
pokopališče in mrliško vežo.
Zanimivo je bilo, da so bili
krajani pred leti proti njeni
gradnji, češ, saj imamo dovolj
prostora za umrle doma. Se-
daj pa že dolgo časa nihče ne
vztraja na tem, da bi mrlič
ležal do pogreba doma, tem-
več pridno uporabljajo mrli-
ško vežo.
Cerkev sv. Bolfenka, farne-
ga patrona je vsa prebeljena
in lepo urejena, za kar so upo-
rabili del sredstev krajevnega
samoprispevka.
Zadnje čase se na Kog ponov-
no vrača življenje. Vedno več
mladih družin je, ki imajo ma-
jhne otroke. Anton Bolkovič
pove, da se število šoloobveznih
otrok veča in da v naslednjih le-
tih na Kogu ne bo več kombini-
ranega pouka. Ni pa mogel mi-
mo pohvale učiteljem. "Na ko-
govski šoli imamo resnično do-
ber učiteljski kader. Ne samo,
da otroke v šoli vehko naučijo,
šola vedno sodeluje s krajem.
Mislim, da je to v redu. Sedaj,
ko nimamo naše dvorane, dobi-
mo prostore v šoli, bodisi za
razne sestanke in drugo".
Novonastalo turistično dru-
štvo, ki se ga krajani še posebej
veselijo, je že pričelo z delom.
Za prihodnji mesec načrtujejo
večjo prireditev, kjer bodo med
drugim ocenjevali domača vina.
"Če je na Kogu doma dobro
vino, je potrebno pričeti tudi s
takšnimi akcijami," pribije za
konec predsednik sveta kogov-
ske krajevne skupnosti.
VIDA TOPOLOVEC
Pogled na Kog s šolo In cerkvijo (Foto: Ema Žalar)
Predavanla o vzpe]i, psihoM in vedenlu psov
Kinološko društvo v Ptuju
združuje trenutno 120 ljubitel-
jev psov. V začetku februarja so
na skupščini izvolih tudi novo
vodstvo in organe društva. Novi
predsednik je Matjaž Krepfl.
Letos je društvu zaupana or-
ganizacija dveh državnih tekem,
19. junija v agiHtyju in 23. okto-
bra finale državnega prvenstva
šolanih službenih psov skupine
A in B. Vodstvo društva si želi,
da bi lahko obe tekmi pripravili
na lastnem vežbališču v Budini,
in upajo, da bodo do takrat
uspeli urediti elektriko, ki je
eden največjih problemov pri
pripravi in izvedbi načrtovanih
tekmovanj.
O načrtih v letošnjem letu
nam je predsednik društva Mat-
jaž Krepfl povedal: "Društvo za
svoje člane tudi letos pripravlja
vrsto tečaiev za šolanje psov,
kot so mala šola, začetni in na-
daljevalni tečaj in agility. Na-
črtujemo pa še šolanje reševal-
nih psov. Mala šola ie namenje-
na psom, ki so dopolnili 4 in več
mesecev. Gre za svetovanje in
praktično delo pri vzgoji psa.
Začetni tečaj je namenjen
psom, ki so končali malo šolo
oziroma so že stari 10 mesecev.
Vodniki psov bodo v tem tečaju
pse pripravili za izpit B, ki zaje-
ma poslušnost, sledenje in vaje
obrambe. Nadaljevalni tečaj
lahko obiskujejo vodniki s psi,
ki so zaključih začetni tečaj ali
pa so se posebej izkazali v mali
šoh. V tečaju agilityja se psi
naučijo premagovati ovire. V
naše tečaje sprejemamo vse pa-
sme psov, vodnikom pa svetuje-
mo, za kateri tečaj je njihov pes
najbolj primeren. Tečaje vodijo
usposobljeni inštruktorji. Pred
pričetkom tečajev organiziramo
tudi predavanja o vzreji, psiho-
logiji in vedenjskih značilnostih
psov."	NaV
Vpis v spomladanske te-
čaje Kinološkega društva
Ptuj bo v soboto 27. in v ne-
deljo 28. februarja od 10.
do 12. ure v društvenih
^roston^^Budini^^^^^
V enem od tečajev Kinološkega društva Ptuj
Vprašanje Komunalnemu podjetju Ptuj oz. »odgovornim«
Uporabnike storitev central-
nega ogrevanja iz skupne ko-
tlovnice nas je presenetila cena
ogrevanja, še bolj pa obvestilo,
ki smo ga dobili ob položnicah.
ŽELELI BI ODGOVORE
NA NEKAJ VPRAŠANJ:
1.	Ali lahko dvig cene m2 do-
loča izvršni svet glede na svoje
mnenje brez predhodnega ute-
meljenega obračunskega predlo-
ga ^munalnega podjetja Ptuj?
2.	Menimo, da bi vsi uporab-
niki morali biti seznanjeni z go-
spodarjenjem z materialnimi
sredstvi, ki se nanašajo na ogre-
vanje, in z njihovo poraba.
3.	Lastniki stanovanj smo od-
govorni za vzdrževanje stavb in
svojih stanovanj v smislu čim
boljšega gospodarja, zato sma-
tramo, da imamo pravico izve-
deti za gospodarjenje s sredstvi,
ki jih namenjamo za ogrevanje.
4.	Zanima nas tudi, koliko
stanovanjskih površin se ogreva,
koliko poslovnih prostorov in
kohkšen je odstotek stanoval-
cev, ki ne plačuje centralnega
ogrevanja?
Ker se vsa povišanja storitev
Komunalnega podjetja Ptuj "ver-
jetno" ne obravnavajo več pre-
ko skupščine, predlagamo, da
Komunalno podjetje s svojim
poslovanjem seznanja javnost v
dnevnem časopisu (vsake 3 me-
sece).
Predlagamo, da se lastnikom
stanovanj pripravijo ponudbe za
montažo internih števcev pora-
be goriva, ali vsaj za števec po
posameznih vhodih.
Tako bomo vsaj vedeh "KDO
PIJE IN KDO PLAČA"!
Lastniki stanovanj na Rimski
ploščadi, vhod 14 in 15
VABILO NA USTAKOVNI ZBOR
Krščansko misleči izobraženci
in študentje Ptuja in okohce že
dalj časa čutimo potrebo po po-
vezavi. Razlog je preprost: ljud-
je, ki jih družijo isti ideali, so
zmožni ustvariti veliko več, po-
sebej ko gre za uresničitev
skupno zastavljenih ciljev. Zato
žehmo ustanoviti društvo, ki naj
bi povezovalo predvsem krščan-
ske izobražence in študente,
ostalo pa bi odprto tudi za dru-
ge. Društvo bi skrbelo za du-
hovno in kulturno rast svojih
članov in vseh tistih, katerih du-
hovne vrednote temeljijo na
krščanskem etosu. To pomeni,
da bi ustvarjalo možnosti za
osebno duhovno poglobitev,
prirejalo predavanja, okrogle
mize in kulturna srečanja.
Če kot izobraženec ali štu-
dent čutite soodgovornost za
duhovno rast našega mesta, vas
vabimo, da s svojim osebnim
prispevkom kot član ali kako
drugače pomagate pri uresničit-
vi ciljev našega društva. Zato
vas vabimo v petek, 26. februar-
ja 1993, ob 18. uri na ustanovni
zbor, ki bo v refektoriju mino-
ritskega samostana. Sv. Viktori-
na Ptujskega kot škofa in du-
hovnega pisatelja nam bo pred-
stavil prof.dr. Rajko Bratož z
ljubljanke Filozofske fakultete.
O pomenu združevanja krščan-
skih izobražencev pa bo govoril
Vinko Kobal. Zboru bo priso-
stvoval tudi mariborski škof dr.
Kramberger. Glasbeni program
so pripravili: Godalni kvartet
bratov Feguš, Natalija Frajnko-
vič — flavta ter Tanja Kožar -
klavir.	Le po vablj e ni!
Nada Jurkovič
za Iniciativni odbor društva
TEPMIK i^BRLAR 1993
MLADI DOPISNIKI 11
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
SVETOVNO
MLADINSKO
ŠAHOVSKO
PRVENSTVO
Konec meseca junija 1992
sem odpotoval s starši na
svetovno mladinsko šahov-
sko prvenstvo. Res, da rad
igram šah, a kaj takega je bi-
lo tudi zame veliko prese-
nečenje. Predstavljati svojo
državo, pa naj bo še tako
majhna, izven meja naše do-
movine, je nekaj nepozabne-
ga. Še toliko več je to pome-
nilo meni, saj sem končal še-
le peti razred osnovne šole.
V Duisburgu v Nemčiji
smo se zbrali mladi šahisti z
vsega sveta. Okoli 850 nas je
bilo iz 146 držav. Pripotovali
so črnci, Kitajci, Japonci, In-
dijci... Vsak dan smo igrali le
eno partijo šaha, vendar je
ta trajala štiri ure ali pa še
več. Dva dni pa smo imeli
prosto. Takrat smo si ogle-
dali lepote mesta in živalski
vrt. Mi, Slovenci, smo se po
rezultatih uvrstili v drugo
polovico tekmovalcev. Ven-
dar je bil tudi to za nas lep
uspeh, saj je šah v drugih
državah dosti bolj razvit ka-
kor pri nas.
Najbolj sem si zapomnil
prvi dan prihoda v Duisburg.
Po zelo lepem otvoritvenem
programu smo se napotili v
hotel. Tu nas je čakalo pravo
presenečenje. Ugotovili smo,
da smo ostali brez sob. Naše
sobe so zasedli Hrvati, ki so
prišli pred nami. Potrebno
nas je oilo premestiti v drugi
hotel. Šele ob drugi uri zju-
traj smo lahko legli v težko
pričakovane postelje. Ven-
dar je bil ta neprijeten dogo-
dek hitro pozabljen, saj je
bilo bivanje med šahovskimi
prijatelji prijetno in nepo-
zabno.
Z nekaterimi šahisti sem
se spoprijateljil in izmenjali
smo naslove. To so: Ebgnjemi
Obrsupo iz Nigerije, Naser
Al-Sayed Mohamed iz Oatara
in Rydl František iz Češke.
Čeh Milan Smistik mi je že pi-
sal, jaz sem mu pa tudi že od-
govoril. Poslal sem mu slo-
venske pisemske znamke. Zle-
zlo sem srečen, ker sem lahko
spoznal otroke z vsega sveta.
Videl sem, kako se oblačijo,
poslušal, kako se pogovarjajo,
spoznal sem marsikaj, tesar
dotlej še nisem vedel.
Avgusta pa sem odpotoval
še na Slovaško. Tam sem se
v mestu Rimavska Sobota
udeležil evropskega šahov-
skega prvenstva. Spet sem se
srečal s starimi prijatelji.
Tekmovanje je bilo sicer na-
porno, vendar teh dni ne
bom nikoli pozabil. Z na-
sprotniki sem izmenjal več
zapiskov in še zdaj jih z za-
dovoljstvom prebiram ter se
spominjam nepozabnih po-
čitniških dni.
Seveda pa se moram za vse
svoje šahovske uspehe zahva-
liti svojim stalnem, ki so ved-
no ob meni, in našemu šolske-
mu mentorju Ivanu Voršiču,
učitelju matematike, ki me je
popeljal v skrivnostni svet
črnih in belih figur.
Jurij Cvitanič, 6.a
OŠ Gorišnica
IZGUBILA SEM
KLJUČ
Takoj po zajtrku sera se od-
pravila v šolo. Ker je pri naši
hiši skoraj vedno nekdo doma,
kjuča ne nosim s seboj. Starša
pa sta mi to jutro povedala, da
ob moji vrnitvi iz šole ne bo
nikogar doma, zato sem mora-
la vzeti ključ s seboj.
^ Ure pouka so hitro minile.
Že čez nekaj minut sem bila
doma, saj stanujem v bližini
šole. Hotela sem odkleniti
vrata. Izza majice sem pote-
gnila vrvico, ki sem jo imela
obešeno okrog vratu. Nanjo
sem zjutraj privezala ključ. A
sedaj ga ni bilo nikjer. Prei-
skala sem torbo, žepe, vse,
vendar ga nisem našla. Torbo
sem pustila tam, kamor sem jo
položila po prihodu, pred do-
mača vrata. Počasi sem se na-
potila proti šoli, po isti poti,
kot sem se vračala domov. Oči
sem imela na široko odprte, a
naj sem še tako gledala, izgu-
bljenega predmeta nisem mo-
gla najti.
Vrnila sem se domov. Sedla
sem na prag. Razmišljala sem,
kaj naj storim. Splezala sem
na balkon. Skušala sem priti
skozi pripahnjena balkonska
vrata. Ni šlo. Skoraj sem že
obupala.
Odločila sem se, da bom
odšla k najbli^i sošoli, dokler
se ne vrnejo starši domov. S
sošolko sva si privoščili mali-
co, nato pa sva rešili domače
naloge. Predvidevala sem, da
bi lahko bili starši že doma,
zato sem se zahvalila za go-
stoljubje in zavila proti domu.
Oče in mama sta me že čaka-
la. Skrbelo ju je, kaj se mi je
zgodilo, saj sta ob svoji vrnitvi
našla ključ na predpražniku
pred vhodnimi vrati.
Jaz ga seveda nisem mogla
najti, saj sem nanj položila
šolsko torbo. Torbe pa nisem
premikala. Ko sera se napotila
k sošolki, pa se nisem ozrla.
Ob tej ugotovitvi smo se vsi
veselo nasraejali. Meni pa je
bilo vseeno nerodno, ker sera
ključ iskala vsepovsod, pred
nosom ga pa nisem videla.
Leja Golob, 6.b
OŠ Gorišnica
Moj dedek me ima zelo rad.
Ko me pogleda, me oblije
čustvo prijaznosti in topline.
Z mano ravna, kot da bi bil iz
krhkega porcelana in zame
najde zraeraj lepo besedo. Po-
gosto rae poboža s svojo težko
roko. Rad rai kaj podari. Ko
zaprem oči, ga vidim jasno
pred seboj, kako rai ponuja
dišečo domačo potico ali pa
slastne piškote. Je visoke po-
stave s širokimi rameni ter
močnirai rokarai. Na glavi se
rau šopiri gnezdo čmorjavih
las, ki so lepo počesani nazaj.
Na nosu rau čepijo štirioglate
očala, ki rau pomagajo, da
bolje vidi pri branju in pisan-
ju. Ko pa postanem malce ži-
vahnejši, povzdigne glas ter
upre roke v boke in zdi se mi
ravno tak, kot da bi se kak po-
nosen poveljnik postavil pred
raene. Njegove besede rae bo-
drijo, veselijo in tolažijo. Vča-
sih tudi kaj pozabi. Na ustih
rau zraeraj igra nasraeh, in ko
se sraeji, se rau bleščijo beli
zobje. Ne pije alkohola in ne
pokadi nobene cigarete. Nje-
govi starinski kroji hlač, pulo-
vaijev in srajc se natančno
ujeraajo z njegovo osebo. Pod
ozkimi obrvmi pa prijazno ku-
kajo v svet modre oči. Po po-
klicu je mizar. Vsako jutro za-
pojejo žage in pod njegovimi
pridnimi rokami nastajajo le-
pa okna, modema vrata in še
raarsikaj. Ima le dve roki, in ti
dve sta pridni kot dvajset dru-
gih. Kar predstavljara si ga,
kako se mu raudi k delu — v
treh požirkih spije kavo ter
poje kos kruha.
Ko se nagiba noč, pa se ves
izčrpan uleže spat in zapre
svoje tudne oči. Včasih jž tudi
bolj strog, vendar tudi rad pri-
poveduje šale. Je pač tak... ta
raoj dedi. Doslednost pri delu
—	to je njegovo geslo. Ker si
tak, te iraara zelo rad, raoj de-
dek!	Toraaž Sok, 6.a,
OŠ Markovci
i^imsmmmmiimmgmfmmmmiimfi
V torek srao imeli kulturni
dan. Ogledali srao si znraeni-
tosti mesta Ptuja in zgodovin-
ski arhiv, ki se nahaja v nek-
danjem dominikanksera samo-
stanu.
Dominikance — redovnike
—	je cesar Jožef II. pred 100
leti razpustil. Njihove prosto-
re so kasneje namenili muze-
ju. 1893. leta so ustanovili
Muzejsko društvo, ki je bilo
razdeljeno na muzej, knjižnico
in arhiv. V muzejih hranijo
predmete, v arhivu dokumen-
te, v knjižnici pa knjige. Člani
Muzejskega društva so zbirali
stare predmete, stare knjige in
stare listine. Arhiv je bil usta-
novljen leta 1945 — v arhivu
hranijo listine, urbarje, cehov-
ske rede, kronike in razne spi-
se. Listine so pisali na perga-
mentni papir. Pargaraent je
živalska koža. V arhivu hrani-
jo listino iz leta 1517, kije pi-
sana na pergaraent. V arhivu
so nara pokazali tudi knjigo,
ki se imenuje urbar. Graščak
je imel veliko razdrobljeno
posest,ki so jo obdelovbali po-
dložniki. Vsak podložnik je
moral vsako leto dajati gra-
ščaku desetino svojega pridel-
ka,kar so med drugim zapiso-
vali v urbarje.
Obrtniki mesta Ptuja so se
združevali v cehe. Cehi pa so
morali imeti svoja pravila, ki
so se imenovala cehovski redi.
Ta pravila je moral potrditi
tudi cesar,
V arhivu hranijo tudi gradi-
va šol, gradiva sodišč, društev
in občin. Nataša Rajh, 4.r,
OŠ Kidričevo
MOJA BABICA,
Veliko časa sera preživela
pri svoji babici v Apačah.
Vedno rai je pripovedovala
pravljice in kazzJa knjige. Ra-
da sera jo poslušala, še rajši
pa gledala slike v knjigah. Ba-
bica je rada brala. Veliko
knjig je imela v svoji knjižnici.
Dostikrat je šla tudi v vaško
knjižnico. Babica je brala, če
je le imela čas, najrajši pa
zvečer v postelji. Z njo sera
hodila na pašo. Vedno je irae-
la s seboj knjigo. Tako sera se
naučila brati. Babica rae je
naučila, da sem knjigo vzljubi-
la. Rada iraara knjigo. Če le
raorera grem v knjižnico. Za
vse to sem hvaležna babici.
Ksenja Andrejek, 3.
OŠ B. KIDRIČ Kidričevo
Ul	K> C/3	(-H
p VO 00	ON ^	rt
3 s 5. o g- o s	o
-o o n<	X
» as	M 3 N n 0<
tz 3 s H
II if||r|
Ul i
n o ^ a S «
O C 3 « 5 "
3 g 5 33 O
® - i £ - i
n n g< y
S' < «	s. N-
^ O- ^	o
2 2	2.»
I	2 3
^ ^ g ^	9'
f ^ i i g ^
W S-
^ ^ 5 N 5 S
ocrc	M
«3 ^ C Z S
S' T, I 5 g H
«2. i? a-3 ^ n a
< >13 3 o t« 3
a C ,2 "O
rt "g o C
n s
^ S I = I
2. 3 rt n:
» <
I- i i- i &
Mi'
^ "O ^
» ^ 2. 2.
t-, g TS "TS
i =
K C	^
a	N	03
i-7 f
h	h	sVMh
O^' ti s? fo n -»	»fc-- <3	o
šil	i I	-s	Ip
S N ^ ^	i i ii. 1 I; . § I.	o ligci ^ ^ ^^
O 2' •	% '	g" =	O o. •
i| FŠlili •	il I |t	i	If IIP
S 5-'S:g ?	n ^^ ■ N	2-	? S 3- < a
I I Iif I i I 11| o	I lis	fll^ii	|iii!=	Iiiig"^
sassSsi-salgilse^	15-1 š^^il	irg|:|	tU^U s^is |
lilllllil Itll	If: Ull	lll-l!^	IIIIIS	IfHli. |li- lla
iirilfl.B-	lil	|!i II	ifill	il m II
^mmH i	II-~	i^ifi:	pji I	pil 1 ip
II l|l t	Mill|4llr IS^
r ^li I	1^131	If^ii F
P" 11 II =	l!:^ m	flii I	I l|? Kil I
II |l I i-	lil llf	lili I	I	s 51 i HI t
ti n Bji— o. r«,	o S	crPTsEi.	r^oi	c«^. a — a^m	2
I ! i !	I| tli.	I	I|ri !i
IZ	a-l^	i^l o ilMIp	-'-Ig	ll-m
sls. ^ I "I	r: il w fll^^^sis.-	I 3	|lil=
=	li i	It ii-^K^iiB-^i	i li	II	J
1	=1	Si- -I	II	ti I
oi	II =	I igi-^iši	II I	f# f 1!
II	fs I	t- = n^mp	f	ir mi
o«	3	?3 5-?oSi	S.	5f	§?5<
o 3 C
CL s: ^
® 2 O.
n
en 22.
T o B
« S c:
a, B5
H. 3 o
a S
B
^ rt s
% =
A tt M
n<ffi C
• «0 a:
rt 1— ft-
N< j^S
C 2 •«:
T D. —;
2 2®
lil
fN
3S.3
- 65 3
o «-• rt
3n<
50 B
®
O 2: -.
^ o 3
r-ac
P&l
H-fl S
S"' e 2.
M -
0<
as B
» o E
? K H
C rt
VI a
2.
K
95 o —
f>< s. s
g" 3
2: cr
Vc «
S o-N
B
n. O	K
a-1	rs<
^ I I
12 -- PRIJELI SMO
25, FEBRUAR 1993 TEDNIK
Balkan po ptujsko
Sedaj, ko smo Slovenci sa-
mostojen narod s svojo dr-
žavo, hočemo čimprej izbrisati
sledi bivšega komunističnega
sistema. Ob tem nam je v vseh
pogledih za vzgled Evropa.
Balkanski način življenja naj
bi bil samo del mračne prete-
klosti. Želimo si čim prej v
Evropo po načinu gospodar-
jenja, v turistični ponudbi,
kulturnem izražanju... Skrat-
ka, bili bi radi uspešni, bogati
in dostojanstveni kakor prebi-
valci zahodnih dežel. V svoji
zaletavosti in nedoslednosti
pa se vračamo na Balkan.
Nedolgo od tega je ptujske
vlade sklenila, da bo "počistila
ptujsko tržnico". Na njej naj
bi imeli prednost pri prodaji
izdelki domače obrti in pridel-
ki z domačih njiv in vrtov. O
tem je poročal tudi Tednik.
Vendar je vse po starem. V
večini je vsa ponudba z juga.
Južnjaki še vedno prodajajo
ure, ki jih v Italiji kupujejo po
20 do 40 DEM za kg, spodnji-
ce prodajajo na več mestih,
tudi pred blagovnico, da vsega
kiča ne omenjamo. Najbolj pa
se Ptujčani čudijo, kako je
mogoče, da je edini zidani
kiosk v Ptuju na tržnici prešel
v šiptarske roke. Ta kiosk je
bil sezidan leta 1932 na ta-
kratnem Tyrševem trgu. Od
vsega začetka pa do skoraj da-
našnjih dni je bila tam cve-
tličarna. Najprej v posesti
Vincekoviča, nato Majcna. Po
šestdesetih letih cvetlične ro-
mantike jo imajo Šiptarji za
prodajo sadja in zelenjave,
čeprav imajo večji del tržnice.
Stojnice so postavili tudi pred
kiosk. Okrog njega pa so ved-
no polni kesoni in embalaža.
Znano je, da so si za ta pro-
dajni prostor prizadevali do-
mači obrtniki za prodajo me-
du, hitre hrane, pa tudi čev-
Ijaiji in navsezadnje tudi cve-
tličarji, kar bi bilo še najpri-
mernejše. Zakaj so imeli Šip-
tarji prednost? V Ptuju res ni
bila potrebna še ena prodajal-
na z južnim sadjem.
Še vedno smo Slovenci tam,
kjer smo bili. Še vedno se ne
moremo otresti hlapčevske
miselnosti, da morajo južnjaki
imeti prednost pred domačimi
ljudmi. S primerom, kakršen
je ptujska tržnica, se z veliki-
mi koraki vračamo na Balkan.
S. Vičar
Demonstracija gasllskeoa vozHa TAM 190 TIS BEG v Moškanjcih
v sodelovanju z g. Cvetkom
Menhartom, tehničnim inšpek-
torjem mednarodnega marke-
tinga v TAM GOSPODARSKA
VOZILA, in GD Moškanjci ie
prišlo v nedeljo, 14. 2. 1993, do
predstavitve gasilskega vozila.
G. Roman Sok, predsednik
društva, nam je povedal, da je
GD Moškanjci bilo ustanovljeno
leta 1905 in šteje 90 aktivnih čla-
nov. Z devetimi tekmovalnimi
desetinami deluje na vseh večjih
in manjših tekmovanjih, kjer do-
sega nadpovprečne rezultate.
GD Moškanjci pokriva požar-
ni okohš, ki zajema vasi Moš-
kanjci, Tibolci in Cunkovci z
vsemi specifičnostmi okolja (le-
tališče, železniška postaja, veli-
ko skladišče, magistralna cesta,
hribovit teren, velike obrtniške
delavnice, kmetje in trgovine).
Ob spoznanju, da sedanja
požarna obremenitev že prese-
ga zmogljivosti njihove tehnike
in dejstvo, da se ta obremenitev
povečuje (gostejši promet, širi-
tev proizvodnje, večia širitev de-
javnosti na letahšču^ so si v le-
tu 1993 zadali v plan nabavo so-
dobnega in funkcionalnega vo-
zila, kar pa je povezno z veliki-
mi finančnimi sredstvi, ki jih bo-
do poskušali zbrati s pomočjo
vaščanov in OGT Ptuj.
Vsem pa, ki jim boste kakor-
koli pomagali, se že vnaprej
zahvaljujejo. Tekst in foto:
LAURA, Gorišnica
Novi gasilski avtomobil
Krvodaialci
Vili Angel, Ptujska gora 92; Viktor Kamenšek, Doklice 9, Ptujska
Gora; Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Videm; Franc Drevenšek, Ge-
rečja vas 39, Ptuj; Vlado Kos, Majšperk 34; Janez Horvat, Poljska
2, Ptuj; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Lovrenc Šeru-
ga, Čučkova 1, Kidričevo; Andrej Petek, Zg.Hajdina 147; Miroslav
Baručič, U1.5. Prekomorske 18; Zoran Bilič, U1.25.Maja 3, Ptuj;
Renato Rižner, Apače 118, Kidričevo; Emil Toplak, Golobova 7,
Ptuj; Mirko Nežmah, Čučkova 7, Kidričevo; Milan Jerebič, Moravci
148, Bučkovci; Stanislav Fišar, Lovrenc na Dr. polju 2; Zvonko
Muršec, Zechneijeva 18; Branko Križanec, Majšperk 65; Jože Bez-
jak, Vlahovičeva 1, Kidričevo; Anton Zaje, Apače 38, Lovrenc;
Stanko Šegula, Stogovci 47, Ptujska Gora; Jože Topolovec, Jablo-
vec 39, Podlehnik; Jožica Horvat, Vodova ul.4, Ptuj.
NA DAN 28.1.1993
Alojz Petrovič, Zg.Hajdina 146; Tatjana Šalamun, Nova vas 96/a,
Ptuj; Andrej Ogrizek, Ihčeva 1, Ptuj; Miran Jeza, Gomilškova 3, Ptuj;
Štefan Ros, Ul. B.Kraigherja 14, Kidričevo; Alojz Purg, Stranske Ma-
kole 4; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Z^ravko Krošl, Savin-
sko 38, Majšperk; Alojz Kelc, Oslušovci 7; Iva^a Zemljarič, Kajuhova
12, Kidričevo; Marija Vojsk, Kicar 45/b, Ptuj; Mirko Bezjak, Straže 27,
Voličina; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Marjan Jerenko, Gerečja vas
109; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu 49/a; Marjan Sakelšek,
Potrčeva 42, Ptuj; Stanislav Brodnjak, Dravinjski vrh 11, Videm; Janko
Krepša, Potrčeva 46, Ptuj: Stanko Ferčec, Apače 242; Stojan Dajnko,
Ptujska Gora 105; Vinko Sirec, Kočice 55, Žetale; Miran Pešl, Arbaj-
tarjeva 8, Ptuj; Radovan Mesarič, Slape 17, Ptujska Gora; Damir Kosi,
Lancova vas 46/b; Janez Pekhč, Kraigerjeva 17, Kidričevo; Branko
Ivančič, Ijovrend na Dr. polju 1; Roman Šmigoc, U1.25.maja 4, Ptuj; Ja-
nez Kiseljak, Gerečja vas 112, Hajdina; Franc Kaisersberger, Gerečja vas
108, Hajdina; Ivan Lajh, Erjavci 6, Vitomarci; Konrad Kostanjevec, Stoj-
nci 80, Markovci; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju; Maijan Caj-
nko. Nova vas 100/b; Sih^o Petek, Trajanova 9, Ptuj; Darko Ferlic,
Ul.B.Kraigheija 4, Kidričevo; Janez Murko, Trnovci 12, Lovrenc; Jože
Palčič, Senešci 14, Vehka Nedelja; Janez Fajfarič, Gorišnica 35; Kari
Horvat, Drstelja 43, Desternik; Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj;
Zdenka Godec, Draženci 21/d; Peter Žnidarič, SP.Duplek; Andrej Ha-
ložan, Slovenja vas 9, Ptuj; Franc Fridl, Zg.Hajdina 97/a; Franc Pišek,
Stari log 65, Pragersko; Anton Mlakar, Čučkova 11, Kidričevo; Štefan Lu-
kas, Gerečja vas 73, Ptuj; Mladen Lazar, Bedenec 217; Štefan Šmintič,
Cvethn 127;Iztok Fridl, Zg.Hajdina 97/a; Vihbald Krajnc, Chkovce 48;
Renata Stermšek, CMD 9, Ptuj; Zlatko Bednjanič, Gajeva 32, Cestica.
KREDITNA BANKA MARIBOR RAZŠIRILA
PONUDBO KREDITOV
.....................................-
Šolanje na kredit
Kreditna banka Maribor je razširila svojo ponudbo kreditov.
Tako lahko občani od lO.februarja naprej najamejo kredit za
izobraževanje, za vpis na višje in visoke šole, nakup študijske
hterature, tečaje tujih jezikov, kot tudi za podiplomski študij.
Krfediti se praviloma dajejo za eno leto. V primeru, da so
stroški šolanja večji od 8.000 nemških mark, pa je rok vračila
lahko tudi do tri leta. Obrestna mera za te kredite je poleg re-
valorizacijske deset odstotkov letno.	N.V.
vo
H
>co
en
o\
0
<
D
01
ca
w
uu
vS
(N
I—»
P
H
PH
Z
>N
O
^
o:
o
>U
Da
0
^
z
H
C/3
W
>
Z
Q
<
01
O
00
z
<
a:
H
C/3
i .S 2 i	Si B	w -n -H, Si Si	3i«	S h	"S -^b-S ^ o.	.2, n 6 « -S i) <u o s o ^
lllli g. i li	Bi!Sl|l	11	:i Ig	Mili	!f1: flfi ||l t I II }
kltf^^i	lil I	ENisli, i	It	I ||	iJlMioi	|l| ^ili ,11 II
piii^^	I r	^iiiMsh	5	i-, r	iih^i^n
hJ "	S C11 J	--fii I	g s W .u	a« > - ^g s-s'"-S" „ J s
M	s^ „ §-2	.^o "S	^iž 2 = ^ ^ C	« g-n ri jž ? >> o " s s > .2 > -T^r^
f !|!-li	I t i/	iMHt-^i	11	tli/	iiiftgi	« iltnfl!|1|l lUIHI
Iffl P	11 ilil	^iPit!	I I	=11111°=	i^MI lil llltl liUI III I
CXt5^NC	.Ji, > ^ c£ ^ o Vi -o to	.Si,-o	>	:i:s.5 3Sxn	c-Om^ .S> c s ao .10 O .S iJ
I«	U "H-gSt^
S?^	O si
ig^^gs u^if Htfs -I
il^-g	s -Si.««
w CQ	»j^Pi^n«^ "S""-« -^SSo-o-u «0
SiO	^od^S .J-o^-iSc^
II d pHi-siSls
. I	liiisfriilK
ig^	oiiisii
OON?^ tflCiC! \J 3C
lip HiU^U ^^	li^lf	^lii
tlfo	-pil
n =-S S a oO S	O C/2 n^aJ^	a"-*«®
c2 C 5 ^-a E -S O" B n S S	> S^ e^-S
I ^^ "S §iž 2II3 « ?1:2	« ^ IV	^ W O	«crl> I
2 33^0332	M-cgg«	n	^^^^
o 00 N 3 E -o ž: tnJ^ T3T300	^
.S	E^	^ .S, S ° >	S§
4)	"OTS^.O^C fc	^	J?	OcS
- i	il i	-fjif-^
^	I	ti §-§ ^fi
li I	I
s t |-2fS2S.g." g. -S I -Bl-^l I SI
-^iri^lililii ^ t liit fs ^fii
I« lllli-li'^" I	.1
Se Sjž^	-3 .. i O g & 5 g.
li	irwi«iiii =1
-lllitllili
"m	> Oi.s	Vi B ^ Oh-o	C &.t5 « C T3 XI	O H
o«	gf^S odffoo	"^s«
^ ll^iJI l&l llS-g	sg^	|i	^
lil iIhif	lit -U IIIII I ril	Iti.	s
Vi csOS-c? >««2	3.S
a ižEu	->	> 2
riš 51« šiifi	I I	s 2
^11	Ž|-|E N III	m	I
STr^. fC^-r-i ori^-l-T-i	n--	iDo
TEDMIK -- FgBR^AR 1993
ŠPOET --- 13
Pokalni prvak Slovenije
Ivo Reja - Cene
v športni 'dvorani Center je
bilo ekipno državno pokalno
tekmovanje, ki ga je odlično pri-
pravil Judo klub Drava Ptuj.
Šesturno tekmovanje si je
ogledalo nad 800 gledalcev, ki so
videli najboljše judoiste, ki jih
Slovenija premore. Kvaliteten ju-
do in odlične borbe so navdušile,
kar pa ne moremo trditi za slabo
sojenje sodnikov, ki so močno
vplivali in krojili izide.
Veliko zanimanje je vladalo
med gledalci za domači derbi
med ekipo Gorišnice in Drave,
kjer so bili gostje boljši in zma-
gali z 8 : 6.
Na tekmovanju je nastopilo 8
ekip v dveh skupinah in izid fi-
nalnega dela je naslednji: Go-
rišnica : Ostržno 12 : 4, Impol :
Drava 10 : 6, Ivo Reja : Olimpi-
ja 10: 6.
Končni vrstni red: Ivo Reja-
Celje, Olimpija-Ljubljana, Go-
rišnica, Impol-Slov. Bistrica,
Drava-Ptuj, Ostrožno-Celje...
*	RAZGIBAJMO SE Z ODBOJKO — To soboto bo re-
kreativno tekmovanje v odbojki, ki ga organizirata Odboj-
karski klub Ptuj in Športna zveza. Udeležijo se ga lahko
ekipe športnih društev, delovnih organizacij, TVD Partizan,
KS in rekreacijskih skupin, vendar le z neregistriranimi
igralci. Prijavijo se lahko na Športni zvezi pa tudi pred sa-
mo prireditvijo. Prijavnina je 500 SIT. Tel^ovanje, ki po-
teka pod geslom "Razgibajmo življenje", se bo pričelo ob 9.
uri v športni dvorani Center.
*	Tekmovanje veteranov v malem nogometu bo zaradi veli-
kega števila prijavljenih izvedeno po turnirskem sistemu. Prvo
kolo bo že to nedeljo v dvorani Mladika ob 15. uri.	McZ
Obetaven začetek sezone
v Rovinju je bila otvoritvena
dirka v kolesarstvu pred novo se-
zono. Med udeleženci iz Avstrije,
Češke, Hrvaške in Slovenije so bi-
li tudi tekmovalci kolesarskega
kluba Perutnina. V močni konku-
renci so se mladi Ptujčani dobro
odrezali, saj sta bila med mlajšimi
mladinci Purg in Križanič šesti
oziroma osmi, med starejšimi pa
Kelner tretji — če omenimo vid-
nejše uvrstitve. Nova dirka bo v
Rovinju že ta konec tedna, sicer
pa so v klubu ponosni na uvrstitev
Mirana Kelnera v državno repre-
zentanco za ohmpiado mladih in
Mitja Mahoriča med kandidate za
nastop na svetovnem mladinskem
prvenstvu.	l.k.
Ptujčani tretji v paraskiju
Na drugem odprtem državnem
prvenstvu v paraskiju, kombinaciji
skokov na cilj in smučanja, so
ptujski padalci osvojili ekipno
tretje mesto med 12 ekipami iz
Slovenije, Avstrije, Švice, Hrva-
ške in Makedonije. Ptujsko ekipo
so zastopali Branko Jakohč, Mir-
ko Vršič, Igor Glažar in Aleš De-
beljak. Vodil jih je učitelj Stanko
Čuš, ki je bil tudi predsednik tek-
movalne žirije, med sodniki pa je
bil tudi ptujski Miro Vindiš. Naj-
bolje je med ptujskimi padalci
skakal Jakohč. Uvrstil se je na 10.
mesto. V sedmih skokih na cilj, ki
je bil postavljen na hribu z naklo-
nom 45 stopinj, je nabral le pičhh
20 centimetrov. Ptujčani so tokrat
tudi smučali dobro, saj so se samo
v tej disciplini uvrstili na četrto
mesto. Kot zmeraj so bili najboljši
Leščani, tokrat druga ekipa. Med
posamezniki je zmagal Uroš Ban,
prav tako ALC Lesce — Bled.
McZ
Srednješolsko prvenstvo
Prejšnjo sredo so v srednješolskem centru izvedli interno prven-
stvo. Pri dekletih je zmagala Kmetijska šola pred Gimnazijo in
Ekonomsko, pri fantih pa gimnazija pred Strojno, Kmetijsko in
Ekonomsko šolo. Zmagovalca bosta prihodnji mesec nastopila na
polfinalu srednješolskega državnega prvenstva v Ljutomeru. j
DEJAN DOKL DRŽAVNf PRVAK SLOVENIJE
Na zimskem prvenstvu Sloveni-
je v metih, ki je bilo v Kopru 21.
februarja, je Dejan Doki v suvan-
ju krogle dosegel 1. mesto z rezul-
tatom 15,80 m. Rezultat je za
zimsko obdobje zelo dober in od
Dejana lahko pričakujemo vrhun-
ske rezultate v letošnji sezoni. V
nepo-srednem tekmovalnem boju
z večnim tekmecem Medičem iz
IBM Olimpije, ga je premagal za
dober meter. Letos ga čaka veliko
tekmovanj in tudi nastop v repre-
zentanci Slovenije, če bo dosegel
zahtevane rezultate. Nastopal je
za Teritorialno obrambo 730.
našega centra v Ptuju, kjer služi
vojni rok. Učni cen:er ima vehko
razumevanje za njegove atlet.ske
priprave in mu tudi omogoča red-
no vadbo.
Tudi ostali atleti AK Ptuj
uspešno tekmujejo na mednarod-
nem dvoranskem tekmovanju na
Dunaju. Dobre rezultate so dose-
gh Boris Krabonja v teku na 400
m 50,22 sek., Robert Prelog v te-
ku na 300 m, Vanja Kotar na 800
m 2,26 minute, Miljenko Potočnik
na 800 m 1,56 in Milan Krajnc na
400 m 52,06 sekunde.
Šprinterji in skakalci pa se pri-
pravljajo na dvoransko prvenstvo,
ki bo 27. februarja v Ljubljani.
Drava premagala M Gorenjel
Med presenečenji sedemnajste-
ga kola v prvi slovenski moški ro-
kometni hgi je sobotni poraz Go-
renja iz Velenja v Ptuju. Drava je
popolnoma zasluženo zmagala z
22:21 (13:9). Do tesnega izida je
prišlo v zadnjih minutah, ko je vi-
soko vodstvo Ptujčanov skopnelo
tudi po zaslugi, milo rečeno, čud-
nih odločitev sodnikov Humarja
in Rakovca, saj sta bila po iz-
ključitvi gostujočega trenerja Po-
žuna pretirano naklonjena ekipi
Gorenja, ki je seveda to znala še
kako izkoristiti. Na srečo je vratar
Gaberc ob koncu obranil strel iz
devetmetrovke ter so Ptujčani ta-
ko ob velikem veselju igralcev in
gledalcev osvojili obe točki.
Drava si je z odUčno igro v napa-
du in obrambi sredi prvega polčasa
priigrala pet (7:2, 8:3), sredi druge-
ga polčasa pa že šest zadetkov
prednosti (v 45. minuti je bilo
19:13!). V prvem polčasu so do-
mačini z domiselnimi kombinacija-
mi dosegh kar trinajst zadetkov, v
drugem delu pa je ključno vlogo
odigrala obramba. Domačini so do
uspeha, proti res kakovostni ekipi
iz Velenja, prišli z izjemno zavzeto
in borbeno igro ter tako nadokna-
dili odsotnost kar štirih igralcev
prve ekipe! Zaradi poškodb so
namreč manjkaU Hrupič, Sagadin,
Terbuc in Kramberger.
Pred 400 gledalci je Vugrinec
dosegel šest zadetkov, Alan Po-
točnjak 5, Novak 4, Neno Po-
točnjak 3, Mikulič 2 ter Sabo in
Hrnjadovič po enega, v moštvu pa
so bih še vratarja Pintarič in Ga-
berc ter Pisar, Pšajd in Belšak.
Drava je trenutno sedma. Vče-
raj je v Krškem z Italkom iz Do-
bove odigrala povratno tekmo
četrtfinala pokala, prvo tekmo so
Ptujčani prejšnjo sredo v dvorani
Center dobili s 24:22, v soboto pa
jih čaka v Ljubljani prvenstvena s
Kolinsko Slovanom.
TOČKA
VELIKI NEDELJI
V drugi ligi je Velika Nedelja
igrala 17:17 v gosteh s Hrastni-
kom, Ormož Invest pa je v Veliki
Nedelji z 19:21 izgubil s Krogom.
V vodstvu je še naprej Krško pred
Veliko Nedeljo, v soboto zvečer
pa bo tekma teh ekip v Veliki Ne-
delji.
ZMAGA MLADIH
ORMOŽANOV_
v nedeljo je bil v Ptuju drugi
del predtekmovanja starejših deč-
kov za državno prvenstvo. Najbol-
je je šlo mladim Ormožanom, ki
so tako skupni zmagovalci pred
Dravo, Veliko Nedeljo in ekipo
Angela Besednjaka iz Maribora.
1. kotar
Prekršek nad Hrnjadovičem, ki se Je na sobotni tekmi tako znašel
na črti šestmetrskega prostora (Foto: I. kotar)
14 -- OD TU IN TAM
25, FEBRII41 1993 TEDNIK
Iz izkušenj preteklioh let so
ekstremno nizke zimske tem-
perature že za nami, zato lah-
ko sadjarji v svojih nasadih že
opravljate redno zimsko rez.
Razloga za naglico pri zimski
rezi ni. Dosti bolj pomembno,
je kakšno strategijo rezi ste
določili v svojih nasadih za le-
tošnjo sezono.
Eden od pomembnih dejav-
nikov, ki vpliva na pravilno
rez, je vsekakor dobro ocen-
jen rodni nastavek v času
našega rednega pregleda na-
sada pred začetkkom zimske
rezi. Prepogostrokrat se nam-
reč dogaja, da nas zavede zu-
nanji videz brstov, zato samo
vizualna ocena navadno ni do-
volj zanesljiva, še posebno ne
pri tistih sortah, za katere že
kar nekaj časa vemo, da so
podvržene izmenični rodnosti.
Takšna sorta je vsekakor el-
star, pogostokrat pa zatajijo
tudi ostsde, kot so poster, zla-
ti delišes in jonagold, če so v
preteklem letu preobilno rodile.
Cvetovi pri jablanah se raz-
vijejo iz mešanih brstov, zato
obstaja bojazen, da se iz vi-
zualno določenih cvetnih br-
stov pogostokrat ne razvijejo
cvetovi, temveč samo rozete
brstov. Takšnih izkušenj imajo
naši sadjarji iz preteklih let
sadjaijenja kar nekaj. V neka-
terih nasadih je zatajila tudi
že sorta idared.
S podobnimi problemi pa se
ubadajo tudi sadjarji po svetu.
Nekateri med njimi so že raz-
vili določene metode prou-
čevanja brstov in na osnovi te-
ga izvedli prognozo rodnega
nastavka.
Tako smo se tudi mi v tej se-
zoni pK) igemno sušni letini
1992 odločili, da pregledamo in
analiziramo nekaj cvetnega na-
stavka v naših nasadih. Cvetne
brste smo analizirali po metodi
dr. G. Baab-a in dipl.inž.Rein-
haudta, ki sta to prvič preizku-
sila v sezoni 1986/87 v Nemčiji
in Holandiji.
Na enem hektarju sta po
naključnem izboru nabrala
povprečen vzorec 150 cvet-
nih brstov, ki sta jih določila
po vizualnem izgledu. Na
osnovi pregleda pod binoku-
larjem sta nato določila de-
janski procent cvetnih br-
stov, Da lahko določimo
procent cvetnih brstov po tej
metodi, moramo nabrati 150
očes, Id smo jih odbrali na
osnovi vizualne ocene pri isti
sorti na enem hektarju po-
vršine. Povprečni vzorec 150
brstov naberemo po celem
drevesu, kot nam kaže skica
številka 1. Da je pregled pod
binokularjem možno brez
težav opraviti, morajo biti
vzorci sveže nabrani, za dan
ali dva pa jih lahko v vrečki
shranimo tudi v hladilnik.
Brste režemo tako, da jih
režemo skupaj z lesom, iz
katerega izraščajo (približno
1 cm), da se brsti ne izsušijo,
skica številka 2.
NA OSNOVI DOBUENIH
PROCENTOV CVETNIH
BRSTOV SE ODLOČIMO
ZA NADALJNJE UKREPE
1.	Več kot 90% cvetnih br-
stov: računamo lahko z bogatim
cvetnim nastavkom — normalna
zimska rez,
2.	60-90% cvetnih brstov: pri-
čakovati je normalno cvetenje
— previdnost pri gnojenju,
redčenju in rezi,
3.	30-60% cvetnih brstov: cve-
telo bo malo, računati je potreb-
no še s spomladansko pozebo -
ne smemo gnojiti pred cveten-
jem; pri rezi pazimo na roden
les, rez obvezna po cvetenju,
4.	pod 30% cvetnih brstov:
pričakovati je nezadostno cve-
tenje — ne obrezujemo v času
zimske rezi in ne gnojimo.
Vse potrebne informacije do-
bite po telefonu 062-211-191,
Kmetijski zavod Maribor.
Svetovalna služba za
sadjarstvo: Zlatka
Gutman-Kobal, dipl. ing. agr.
Že res, da v zadnjih letih pa-
da interes za napravo vinogra-
dov, Krivec za to so nizke od-
kupne cene grozdja in visoka
investicijska vrednost naprave
vinograda. Vendar ima vino-
gradništvo tudi svojo prihod-
nost. Vino, kot ena izmed naj-
bolj znanih pijač, ki ima tudi
svojo zgodovino, bo še naprej
iskano. Pričakovati je porast
kvalitetnejših vin, kar pa pogo-
juje tudi kvalitetnejšo pridelavo
grozdja v vinogradih.
Eden izmed pogojev za kva-
litetnejšo pridelavo grozdja je
tudi kvalitetna trsna cepljen-
ka. Ta nam da garancijo za
poznejšo dobro rodnost v vi-
nogradu.
Cepljenka, ki jo bomo posa-
dili, naj ima najmanj tri dobro
razvite in pravilno razporeje-
ne korenine, nepoškodovano
podlago, dobro zaraščeno ce-
pilno mesto (cepljeno mesto
se ne sme prelomiti, če s pe-
stjo primemo podlago, s pal-
cem pa nagnemo cepič za 45
na stran) in dobro dozorel po-
ganjek s pravilno razvitimi
očesi.
Posebno pozornost je treba
posvetiti zdravstvenemu stan-
ju cepljenke. Dobra cepljenka
ne sme imeti odebelin zaradi
koreninskega raka (Agrobac-
terium tumefaciens) ne na ko-
reninah ne na podlagi ali na
cepljenem mestu. Prav tako
nevaren je tudi botritis, kate-
rega pojav na cepljenem me-
stu lahko čez nekaj let ce-
pljenko uniči (cepljeno mesto
se ne zarase dobro). Pojavlja
pa se še bolezen, t.i. bakterij-
ski ožig vinske trte (Xantdmo-
nas ampelina). Cepljenke s to
boleznijo so prepovedane za
prodajo.
Cepljenke morajo biti prav
tako dobro prezimljene. Po-
sebno pozornost je potrebno
posvetiti koreninam, katere
kaj hitro pomrznejo ali se iz-
sušijo, Odmrle korenine imajo
črnDcasto barvo in so ob prelo-
mu suhe. Zato naj cepljenke
prezimujejo v hladinici ali v
kleti, pogrobane v vlažen pe-
sek.
Pri nakupu trsne cepljenke
bodimo pozorni tudi na barvo
etikete, ki jo ta nosi. Ta nam-
reč označuje, kakšno selekcijo
ima za sabo trta, ki jo kupuje-
mo. Možne so tri različne bar-
ve: bela, modra in oranžna.
Ponavadi se v naših trsnicah
dobi cepljenka z oranžno eti-
keto, To je standardni sadilni
material, pri katerem je bila
izvršena običajna selekcija (5-
letno opazovanje lastnosti ma-
tičnega trsa glede rodnosti in
vizualna ocena zdravstvenega
stanja). Morda etiketa pome-
ni, da je to potrjeno brezviru-
sni sadilni material. Izhaja iz
klonske selekcije in je vzorčno
zdravstveno pregledan. To so
najkvalitetnejše cepljenke, ki
jih lahko dobimo na prostem
trgu, Cepljenke, označene z
belo etiketo, so namenjene le
trsničarjem za zasaditev vino-
gradov, namenjenih za nadal-
jnjo selekcijo, je pa to bazni
sadilni materid, ki izhaja iz
konon.ske selekcije in ima po-
polno zdravstveno kontrolo.
Izbrati moramo tudi primemo
sorto. Ta je odvisna predvsem
od lege, ki jo imamo namen
zasaditi. Na lego z možnimi
spomladanskimi pozebami bo-
mo izbrali sorto, ki pozneje
odganja, kot je npr. laški ri-
zling, na toplejše lege pa spa-
dajo kakovostnejše sorte, kot
sta renski rizling in traminec.
Tudi šipon sadimo na lege,
kjer ni zimskih in poznospom-
ladanskih pozeb. Pa o tem
drugič, pri sortnem izboru za
naše vinograde.
Kmetijska svetovalna služba
ZVONKO PIŠEK, ing.agr.
SADNI VRT si zasadimo, da
bi si popestrili zeleno okolje
in da si sami pridelamo žlaht-
no sadje, S sadovnjakom uspe-
mo, če drevje raste v ugodnih
talnih in podnebnih razmerah.
Sadno drevje uspeva v tleh, ki
so dovolj globoka, primerno
vlažna, zračna in založena z
naravnim, trajnim humusom
ter osnovno rudninsko hrano.
Razne sadne vrste pa so tudi
različno občutljive na neugod-
ne podnebne razmere. Na iz-
postavljena mesta z močnimi
vetrovi in zmrzlišči je mogoče
saditi le temu prilagojene sad-
ne vrste in sorte, a še te je po-
trebno z ukrepi za zmanjšenje
negativnih vplivov zavarovati
z vetrozaščitnimi stenami.
Pred saditvijo, ko nasad na-
črtujemo, zemljo pregledamo
in ugotovimo njene lastnosit.
Najzanesljivejše podatke o
zemlji dobimo, če damo vzor-
ce zemlje v pregled pedologu
v pedološki laboratorij. Ker
pa se za to pri manjših sadnih
vrtovih ne odločamo, je do-
volj, če se v bližnji okolici po-
zanimamo o sadnih vrstah in
sortah, ki tod že rastejo in ka-
ko uspevajo. Koder vidimo, da
uspeva in rodi sadno drevje,
katerega bi si tudi sami želeli
nasaditi, si lahko brez skrbi in
brez posebnih dodatnih ukre-
pov uredimo sadovnjak. Če je
v okolju le travnati svet, so
boljše trave in detelje dobro
znamenje, da je zemlja tod
primerna tudi za sadno drev-
je. Ostre trave, vresje in po-
dobni pleveli opozarjajo, da je
zemlja izčrpana, zbita ali vlaž-
na. Izčrpanost zemlje je mo-
goče nadomestiti z založnim
gnojenjem s pomočjo organ-
skih in rudninskih gnojil, zbi-
tost zemlje izboljšamo z rigo-
lanjem in globoko obdelavo,
prekomerno vlažnost pa od-
pravimo z drenažiranjem.
Sadno drevje, zlasti če je
vzgojeno na semenjaku, razvi-
je korenine precej globoko,
nekatere sadne vrste, kot je
oreh, celo po več metrov, zato
kakovosti in lastnosti zemlje v
tem primeru ne ocenjujemo
samo v zgornjih plasteh, kot je
to primer za vrtnine, poljščine
in travnati svet ali pa v sadjar-
stvu pri vseh vrstah jagodičev-
ja. Če načrtujemo saditi sadne
vrste na močnejših podlagah z
globokimi koreninami, temu
ustrezno spoznajmo lastnosti
zemlje tudi v globljih slojih in
po potrebi izvedimo ukrepe za
izboljšavo.
V OKRASNEM VRTU je
hvaležno gojenje okrasnega
grmičevja — hortenzije. Hor-
tenzija je grmasta lesnata
cvetna trajnica, ki s svojimi
nadpovprečno velikimi cvetovi
krasi bivalno okolje skozi vse
leto. Lepi in v okras ostanejo
namreč tudi preko zime odc-
veteli in suhi svetovi, Horten-
zija uspeva v globoki, s humu-
som bogati zemlji v zavetnej-
ših legah. Na vetrovnih in
mrzlih legah v ostrejših zimah
pozebe, Pozebejo pa tudi po-
ganjki, ki zaradi pretiranega
gnojenja z dušikom v jeseni ne
dozorijo.
Hortenzija cveti samo na
vrhovih mladih poganjkov, kar
je potrebno upoštevati pri re-
zi. Vsako leto čisto pri tleh
porežemo po nekaj starih vej,
izrežemo pa tudi vse nedo-
raščene, zakrnele in pozeble
poganjke, da omogočimo rast
novim. Vrhov na dobro razvi-
tih poganjkih ne krajšamo,
ker bi s tem porezali cvetne
nastavke, Pozeble grme hor-
tenzije obrežemo povsem ob
tleh. Med letom se bodo razvi-
li iz panja močni poganjki z
obilnim cvetnim nastavkom.
Zgodnji pridelek krompirja
lahko V ZELENJAVNEM
VRTU pridelamo, če sadimo
nakaljene gomolje zgodnjega
krompirja. Za nadaljevanje iz-
beremo le zdrave in dobro
razvite srednje debele gomol-
je semenskega krompirja
ustrezne sorte.
Gomolje naložimo v eni ali
največ dveh plasteh v lesene
plitve zabojčke. Na dno za-
bojčka razprostremo 2 do 3
cm debelo plast šote, na kate-
ro polagamo gomolje tako, da
je stran gomolja z največ očes-
ci obrnjena navzgor. Nakalje-
vanje vršimo v svetlem prosto-
ru z enakomerno temperaturo
12 do 15°C. Nakaljeni gomolji
morajo imeti kra^e in krep-
ke, za posamezno sorto značil-
no obarvane klice. Klice, ki
poženejo v temnih in preto-
plih prostorih so dolge, prete-
gnjene in bele barve brez li-
stnega zelenila. Ker se ob sa-
jenju dolge klice polomijo,
takšni gomolji nimajo nobene
vrednosti za sajenje.
Nakaljevanje traja približno
6 tednov, kar naj bo vodilo,
kdaj bomo semenski krompir
vložili v nakalitev, oziroma za
sajenje na prosto.
* * *
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 23. do 26. februarja in 5. ter
6. marca, rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi korenike, 28. fe-
bruarja in od 1. do 3. marca,
plodov, 26. in 27. februarja ter
6. in 7. marca, ter zaradi cveta,
in zdravilna zelišča, 21., 22.,
23. in 28. februarja ter od 3. do
5. marca.
MIRAN GLUŠIČ, ing. agr.
TEDNIK FEBRUAR 19^
ZA RAZVEDRILO 17
IS OGLASI IN roSLOVNA SPOROČILA
ts, FEBRUAR 1993 — TEDMIK
TEDNIK -- FEBRUAR 1993
OeiAŠf tN OBJA^ 19
Nova pomlad Kegljaštva na Ptuju
Da bi znova obudili spomine na lepe čase ptujskega kegijaštva ter predvsem, da bi znova
obudili in popularizirali keg^aškl Šport na našem območju, so v Kegljaškem klubu Drava
Ptuj na pobudo upravite^a kegljišča Emila Mesariča, v petek, 19. februaija, pripravili ke-
gljaškl večer s prvo simultanko v keg^anju. Franc Kirbiš, 3-kratnl državni prvak v kegljan-
ju In ekipni svetovni ter pokalni prvak, je zaigral keg^aškl mnogoboj z enajstimi Izzivalci
(sicer gosti večera) in se odlično odrezal, saj je izgubil le z enim nasprotnikom.
Avtomatsko dvostezno keglji-
šče na ptujskem stadionu je bilo
zagotovo pretesno za številno
goste in ljubitelje kegljaštva, ki
so se udeležili uspešnega ke-
gljaškega večera. Novi predsed-
nik kegljaškega kluba Drava,
Boris Premzl, je bil takšne ude-
ležbe sicer vesel, a obenem pou-
daril, da moramo v Ptuju storiti
vse, da v čimkrajšem času zgra-
dimo še vsaj dve avtomatski ke-
gljaški stezi, da bi laiiko tako
omogočili tekmovalcem bolj
normalno pogoje za delo. Želijo
da postane tudi kegljaštvo bolj
množičen šport, saj se je do se-
daj že mnogokrat dokazalo, da
iz množičnosti raste tudi kvali-
teta. Štiristezno avtomatsko ke-
gljišče je Ptuj pred leti že imel,
a ga je iz nerazumljivih vzrokov
izgubil. Zato bodo ptujski ke-
gljači storili vse, da bi ga kmalu
spet imeli. Morda je bil nastop
ptujskih korantov na keglja-
škem večeru zato toliko bolj
simboličen, saj so kot znanilci
pomladi naznanili tudi pomlad
kegljaStva na Ptuju.
Med gosti večera je bila izred-
no toplo sprejeta Marika Kardi-
nar, športnica leta Slovenije za
leto 1992, sicer 9-kratna ekipna
svetovna prvakinja in lani celo
2-kratna svetovna prvakinja.
Žal si je pred kratkim poškodo-
vala roko, zato ni mogla sodelo-
vati v kegljaškem mnogoboju, a
je vsem kegljačem zaželela čim-
več Sfortne sreče. Milan Amer,
zvezni selektor moške državne
reprezentance, in inženir Lado
Gobec, zvezni selektor ženske
državne reprezentance, sta poh-
valila prizadevanja kegljaškega
kluba Drava ter podprla njihova
prizadevanja za večje avtomat-
sko kegljišče. Podobne vzpod-
budne besede ie zbranim name-
nil tudi ptujski župan Vojteh
Rajher.
Pod sodniškim vodstvom Ig-
naca Plajnška se je nato v ke-
gljaškem mnogoboju Franc Kir-
biš najprej pomeril z mlado in
uspešno ptujsko kegljačico An-
drejo Razlag, 2-kratno državno
prvakinjo in 3-kratno vice prva-
kinjo pri mladinskih kadetinjah.
Njena mama Silva Razlag, 8-
kratna ekipna državna prvakinja
ter ekipna svetovna prvakinja za
leto 89, je bila tokrat le v vlogi
komentatorke srečanja. V mno-
goboju so sodelovali tudi špor-
tnica leta občine Ptuj za leto 92,
Narcisa Mihevc (Mirko VindiŠ
je iz objektivnih vzrokov moral
sodelovanje odpovedati), ter
Gabrijel Berlič, poslanec LDS v
državnem zboru, in njegovi go-
stje: Tone Anderlič, Dragan
Černetič, Geza Djuban, Milan
Čuš, Emil Mesarič in Drago Ar-
nuš. Od članov KK Drava Ptuj
pa sta se s Kirbišem pomerila še
uspešna kegljača Alojz Šeruga
in Boris Premzl, ki je Kirbiša
tudi edini premagal.
Ta kegljaški večer pa seveda
ni zadnii, saj so se že dogovorili,
da bodo v kratkem pripravili
srečanje z našim najboljšim mo-
štvom, z ekipo Ema iz Celja,
načrtujejo pa tudi srečanje z
mariborskim Konstruktorjem.
Seveda pa v svoje vrste vabijo
čimveč ljubiteljev kegljaškega
športa.	— OM
Oddala Iz vaal v vas - tokpat od Tomaža
že pred leti so dejali, da od-
daj Iz vasi v vas, ki so bili med
poslušalci radia Ptuj izredno
priljubljene, nima več pomena
sestavljati, ker je gradiva zanje
ali premalo ali pa ga ponekod
celo niti ni več. Če pevke, pevce
ali kakega domačega godca še
nekako stakneš, pa ni več tistih,
ki bi na zgovoren značilno ljud-
ski način vedeli povedati kaj za-
nimivega..., ali narobe!
Zato smo se odločili, da bo
oddaja posneta v Mali Nedelji,
vrteli smo jo zaporedoma devet
nedelj leta 1987, poslednja v
sporedu našega radia. A se je
lani januarja ob našem povsem
slučajnem obisku pri Tomažu
(občine Ormož) zasukalo dru-
gače. V pogovoru s tamkajšnimi
ljudmi, zlasti s pevkami in pevci
cerkvenega zbora, smo namreč
polagoma prišli do spoznanja,
da utegne biti Tomaž s svojo
razgibano in od sodobnih tehni-
ziranih tokov odmaknjeno oko-
lico, še vedno neke vrste skrita
oaza gradiva za našo oddajo. In
res! Najprej smo se dogovorili
za snemanje glasbenega dela. A
ko bi že morali začeti, smo nale-
teli na domala nepremostljive
prostorske težave. Tam, kjer je
bil prostor dovolj velik (pri Be-
lečevih v Koračicah), tam je bila
elektrika pod vsako kritiko; kaj-
ti nekateri predeli KS Tomaž so
z elektriko še danes in kljub
vztrajnim pritožbam še vedno
"na psu", zlasti v večernih urah,
ko zaradi preobremenitve pade
napetost tudi pod 180 V. Tam,
kjer pa je bilo oboje, prostor in
zadovoljiva elektrika, kot reci-
mo v šoli, pa bi s snemanjem
lahko pričeli šele po 18. uri, ta-
krat pač, ko se vse umiri. A to
je bilo prepozno. Zahtevati, da
šola zavoljo nas postavi urnik
na glavo, pa bi kljub ravnatelje-
vi dobri volji le bilo preveč!
Končno nas je iz zagate rešil
župnik Anton Fras in ljubeznivo
odstopil prostor v župnijski učil-
nici. Končno se je snemanje gla-
sbenega dela bodoče oddaje Iz
vasi v vas le lahko pričelo. Bera
je bila presenetljivo bogata, saj
so nam peli: moška, ženska in
mešana skupina ljudskih pev-
cev, Moški pevski zbor Tomaž
pod vodstvom Stanka Pšaka,
Korečki fantje iz Koračic, in se-
stre Nedeljko iz Save. Na har-
moniko pa sta vižala Branko
Slana iz Radoslavec in Daniel
Cajnko iz Rakovec. V oddaji pa
bo sodeloval tudi trio Vlada
Prigla, ki smo ga posneli že
pred časom.
Kar zadeva govorni del, se od
že ustaljenega koncepta nismo
oddaljevali, V prvi oodaji, ki se
bo začela že to nedeljo, 28. fe-
bruarja, točno ob 12. uri, bodo
najprej nastopile vse pevske
skupine in domači godci. V na-
slednjih, a te se bodo vrstile ne-
deljo za nedeljo, bomo opisali
Tomaž od prve omembe v pi-
snih virih pa vse do današnjih
dni. Nato bomo govorili o
društvih, ki jih tudi tukaj ne
manjka, se ustavili pri dobrih,
naprednih kmetovalcih, nekate-
rih živinorejcih, vinogradniku,
kletarju in obrtnikih tradicio-
nalne obrti. Pomenjkovali pa
smo se tudi s tistimi, ki zaradi
svoje specifične likovne dejav-
nosti izstopajo iz običajnih kra-
jevnih okvirjev. Seveda pa več v
oddaji, ki se, kot že povedano,
prične to nedeljo, 28. februarja,
ob 12. uri na valovih Radia Ptuj,
to je UKV frekvenci 98,2 MHz
in srednjevalovnem področju
1485 KHz.
Ali bo ta oddaja Iz vasi v
vas poslednja?
Besedilo in foto I.C.
Poslušajte nas v nedeljo
Proti veliki podražitvi ogrevanfa
Ob prejemu položnic za ogre-
vanje, na katerih so bili zneski
kar za 74 odstotkov večji od do-
sedanjih, so bili stanovalci ptuj-
skih blokov ogorčeni. S kratkim
pojasnilom Komunale, ki upra-
vlja z ogrevalnimi napravami,
niso bili zadovoljni. Tako je
skupina stanovalcev organizira-
la zbiranje podpisov proti
plačevanju novega zneska za
ogrevanje. Do zaključka redak-
cije našega časopisa so zbrali
1200 podpisov stanovalcev iz 74
vhodov v 9 ulicah. Stanovalci so
se s podpisi izrekli, da bodo boj-
kotirali plačevanje ogrevanja, če
bo veliko povečanje cene obvel-
jalo. V prihodnjih dneh se želijo
o tej težavi, ki je marsikomu
stanjšala že tako tenak mesečni
obračun, pogovoriti s predsed-
nikom ptujskega IS, županom in
vodstvom Komunale. McZ
Rodile so — čestitamo: Anica
Drevenšek, Zg. Gruškovje 13, Po-
dlehnik - Davida; Majda Malek,
Dolič 16/a, Destrnik - Nejca; An-
dreja Klarič, Ul. 25. maja 7, Ptuj -
deklico; Marija Gabrovec, Ob je-
zeru 18, Ptuj - deklico; Suzana
Krempl, Rimska pl. 13, Ptuj -
dečka; Dragica Vaupotič, Mala
vas 24, Gorišnica - dečka; Petra
Petrijan, Hajdoše 59/b, Hajdina -
Ines, Nada Breznik, Osojnikova
5, Ptuj - Davida; Marjana Skut-
nik, Tibolci 15, Gorišnica - Ro-
mano; Vlasta Zelenik, Natašina
pot 5, Ptuj - Nino; Renata Cimer-
man. Stara Nova vas 71, Ljutomer
- Nino; Anica Kramar, Cv. Jazbi-
na, Ivanec - lidijo; Angela Ko-
vačič, Ločki Vrh 24, Destrnik -
Karmen, Majda Belšak, Pristava
16, Cirkulane - deklico; Aleksan-
dra Lah, Cvetkov trg 2, Ptuj - Ja-
na; Štefka Goričan, Trnovci 47,
Tomaž - Bernardo; Bojana Bel-
šak, Lahonci 12, Ivanjkovci - Bo-
risa.
Poroki: Slavko Vindiš in Anica
Šumenjak, Ptuj, Ul. 5. Prekomor-
ske 12; Albin Dončec in Zdenka
Vigali, Ptuj, Trubarjeva ulica 11.
Umrli so: Marija Majcenovič,
Brezovec 10, »1908 - + 12. fe-
bruar 1993; Anton Horvat, Trnov-
ska vas 39/d, • 1992 - + 13. fe-
bruar 1993; Marija Seka, Ptuj,
Maistrova ul. 2, *1927 - + 13. fe-
bruar 1993; Neža Kokot, Dreno-
vec 1, '1914 - + 13. februarja
1993; Marinka Zupančič, Ptuj,
Potrčeva c. 2, • 1899 - + 25. ja-
nuarja 1993; Julijana Cimerman,
Obrež 145, * 1924 - + 14. februar
1993; Franc Vučak, Moškanjci 20,
• 1937 - + 14. februar 1993; Aloj-
zija Draškovič, Dragonja vas 17, *
1916 - + 12. februar 1993; Viktor
Ozmec, Oslušovci 26, * 1010 - +
13. februar 1993; Alojz Vidmar,
Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, *
1897 - + 15. februar 1993; Marija
Mesarič, Zg. Hajdina 15, * 1910 -
+ 15. februar 1993; Franc Belec,
Ločič 120, • 1929 - + 16. februar
1993; Jožef Braček, Svetinci 17, ♦
1954 - + 17. februar 1993; Ana
Poznič, Ptuj, Orešje 165, * 1914 -
+ 16. februar 1993; Terezija Me-
sarič, Draženci 88/b, * 1915 - +
18. februar 1993; Antonija Šnaj-
der, Kajžar 6, * 1911 - + 18. fe-
bruar 1993.
OSEBNI AVTO
ODBILO PRED
TOVORNJAK_
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Ormožu se je v torek, 16.
februarja ob 13,50 peljala z
osebnim avtom Darja Kajser-
berger iz Lenarta. V ostrem
oviriu v Spuhlii jo je začelo za-
našati in je z desnimi kolesi za-
dela robnik ob cesti. Potem je
avto odbilo na levo na nasprotni
vozni pas, kjer ie treščil v pred-
nji del tovornjaka, ki ga je iz na-
sprotne smeri pripeljal Vincenc
Grobelnik iz okolice Polskave.
Voznica se je v nezgodi lažje ra-
nila, njen sopotnik Mladen Ro-
deš iz Lenarta pa težje.
AVTO OBSTAL
NA STREHI_
Mihael Pušenjak iz Slovenske
Bistrice je v sredo, 17. februarja
nekaj pred 21. uro vozil po ma-
gistralni cesti od Maribora proti
domačemu mestu. V ostrem de-
snem nepreglednem ovinku za
naseljem Morje je zapeljal na
levo bankino, od tam pa na de-
sno čez cestišče, kjer je trčil v
drevo in nazadnje je avto obstal
na strehi. Voznik se je v nezgo-
di hudo ranil, njegov sopotnik
Blaž Pliberšek, prav tako iz Slo-
venske Bistrice, pa je dobil lažje
poškodbe.
LOKOMOTIVA GA JE
ODBILA V SMRT
V sredo, ,17. februaija nekaj
pred 12. uro je po železniških ti-
rih v Pavlovcih, na progi Ormož-
LJutomer, hodil 53-ietni Stanko
Vajda iz Mihalovcev, KS Ivaig-
kovci. Za njim je pripeljal viak,
strojevodja je dajal zvočne si-
gnale, vendar se Stanko ni
umaknil s proge. Lokomotiva ga
je s spredi^im delom zadela in
odbila v ograjo železniškega mo-
stu, kamor je ndaril z glavo. Pri
tem se je tako hudo ranil, da je
umrl na kn^u nesreče.
OTROK STEKEL
PRED AVTO_
Po regionalni cesti od Graje-
ne proti Ptuju je v soboto, 20.
februarja nekaj pred 9. uro vo-
zila osebni avto Sonja Orovič iz
Moškanjcev 1/c. Pri hiši v Gra-
jeni št. 31 je z leve nenadoma
stekla čez cestišče 4-letna M. B.
Orovičevi se trčenju ni uspelo
izogniti. Deklico ie vrglo na po-
krov motorja, oo tam je padla
na cetišče, kjer je obležala hudo
ranjena. Odpeljali so jo v bol-
nišnico.
VOZNIK NA KRAJU
NESREČE UMRL
Od Tomaža proti Ormoža je v
nedeljo ponoči, okoli 01,15 vozil
osebni avto 21-letni Boštjan
Horvat iz Lahoncev 55, KS
Ivanjkovci. Zunaj naselja Ko-
račice, KS Tomaž pri Ormožu,
ie v ostrem desnem nepreeled-
nem ovinku zaradi prehitre
vožnje zape^al v levo do roba
ceste, od tam pa ga je zaneslo v
desno, Iger je zadel v nasip jar-
ka. Po jarku je peljal še kakih
20 metrov, nato pa je spet trčil
v nasip jarka. Pri tem je vozni-
ka Horvata vrglo skozi spredigo
vetrobransko šipo, ker ni bil
privezan z varnostinim pasom,
padel je v obcestni jarek, kjer je
obležal. Avto je po trčenju
obrnilo za 180 stopinj, prevrnil
se je na levi bok in pri tem po-
kopal pod sabo na tleh lažečega
voznika, ki je zaradi hudih ran
na kraju nesreče umrl.
SOPOTNICA
HUDO RANJENA
V nedeljo, 21. februarja ob
17,30 je Ivan Ljubeč iz Zagor-
cev 24, KS Juršinci, vozil osebni
avto od Ptuja proti domu. V na-
selju Mostje je avto pričelo za-
našati in je zapeljal na travnik.
Pri tem se je hudo ranila sopot-
nica Ivana Svenšek, lažje poško-
dovani pa sta bila sopotnica An-
tonija Svenšek in enoletni D. L.,
vsi iz Zagorcev 24.
ELEKTRIČNA ŽICA
ZAŽGALA VAGON
Na železniški postaji v Poljča-
nah je v sredo, 17. februarja ob
01,25 nastal požar na enem od
vagonov motornega potniškega
vl^a, last Slovenskih železnic.
Iz še neugotovljenega vzroka je
na vagon padla električna žica.
Notranjost vagona je popolno-
ma zgorela, ocenjujejo, da je
škode za okoli 2 milijona tolar-
jev. Vlak je bil parkiran na po-
staji, zgorel je drugi vagon.
Vzrok nezgode, ki je povzročila
požar bo skušala ugotoviti ko-
misija Slovenskih železnic.
ZGOREL KOMBI
Na dvorišču stanovanjske hiše v
Pečkah 23, KS Makole, je v pone-
deljek, 15. februaija nekaj pred 15.
uro začel goreti kombi, last podjet-
ja Iskra avtomatika - Releji Mako-
le. Notranjost kombija je zgorela,
poškodovan pa je bil tudi tovor.
Ogenj so pogasili gasilci iz Makol.
Škodo so ocenili na okoli 900 tisoč
tolarjev.
ZAKURILA SI JE
POLEG LEŽIŠČA
v četrtek, 18. februarja dopol-
dne je bilo 82-letni ženici Magda-
leni S. iz Pletaija, KS Lovrenc na
Drav. polju, precej hladno v po-
stelji, zato si je zakurila kar poleg
ležišča v kuhinji. Ogenj se je hitro
razširil po tleh, na posteljo in po-
hištvo. Požar je opazila lastnica
hiše Marija Jurič, ki je poklicala
gasilce, da so ogenj pogasili. Ško-
de je za okoli 200 tisočakov. Mag-
dalena pa je imela srečo, saj jo ie
odnesla brez opeklin.	Fr
AVTO ALARMNI SISTEMI
GEO KATODNA ZAŠČITA
PROTI RJAVENJU AVTOMO-
BILA.
'E'771-920 OD 8. DO 17. ure