PoStnina plačana v gotovini It ha ja vsak petek ob 17. Stane n;esečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din, A3 inomnstvolODin Rafun ßil poftnem Cckovneta Z&vodU 5(. Hvj66. Gena 1.50 Dia Redakcija iu aprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1 prltličje, de.sno, Telefon Interurban 5tev. 65. Rokoplsi se ne vraCaio. Oglas! po tarifu. Štev. 71. Celje, petek 16. novembra 1934. Leto XVI. Še ena zanimiva sodna razprava v Mariboru \lariborski »Večernik« Jutra je on- javil 12. t. in. naslednje zanimivo po- ročilo: »Najžalostnejše poglavje maribor skega nacionalno-strokovnega delo- vanja sc odigrava in se bo končalo prod sodiščem, po vseh znakih sodeč, porazno za tiste, ki so pri zelenih mi- /aii hoteli krojiti socialne in nacio- naliio pravice našemu ubogemu de- lavstvu. V obeli najmočnejših mari- borskih nadonalno-strokovnih orga- nizacijah, to je pri Združcnju jugoslo- venskih nacionalnih železničarjev in pri Narodni strokovni zvezi .so se bi- li namreč pojavili na površju ljutljo, ki bodo, kakor vse kaže, kmalu kon- eali svojo »karijero«. Razprave, ki so bile in se bodo še vršile pred mari- borskim sodiščem, bodo razkrile jav- nosti marsikaj, a si bo tudi sama ustvarila svojo sodbo. Razburjenjo, ki je bilo nekaj časa v nacionalnih strokovnili delavskih vrstah, pa te polega, odkar je bil bivsi prcdsednik mariborskc podrnžnice Združenja jii- gos'lovenskih železničarjev g. Rudolf Tumpej odžagan in izkljueen iz že- lezniske stvokovne organizacije, od- kar je bil izključen iz, Jugoslovenske nacionalnc ^tränke, odkar je bil raz- rešen funkcije prvegn podpredsedni- ka pri niariborski podružniei Narod- ne strokovne zveze in odkar ni bil \eč i/.voljen v upravo Zveze Maistrovih borcev. Obe naši najmočnejši narod- ni strokovni organizaciji se pa razvi- jata nemoteno dalje in pridobivata z vsakini dnem na svoji vcljavi in nioči. Tako je biia preteklo soboto prod tukajšiijim okrajnim socliščem zopet zanimiva razprava, pri kateri so so- deJi na zatožni klopi najožji Tumpo- jcvi pristaši, med njimi Dolfe Ogri- zek, Stanko Tušek, Zavadlal, Prevol- šek, Rudolf Kesslcr, Herman Kralj j in Ivan Kremžar. Ti so nainreč hote- li svojeCasno iz vodstva mariborske podružnice Združenja jugosloveuskih žclezničarjev odstraniti in izključiti njini neljube tovariše, med " njimi podnačeinika delavnic državniti že- j leznie inž. Josipa Grudna, žele/niškc- ga kontrolorja Slavka Volka in želez- niiskega zvaničnika Alojzija Murau- sa. V pomanjkanju stvarnih in ute- meljeuih razlogov so se obtoženci po- služiii neresničnih obdolžitev, in prav zaradi tega so si morali tožitelji, ki so ugledni in vsestransko neoporeee- ni Clani mariborske železničarske or- ganizacije, iskati pravice in zadoš- eenja pred sodiščem. Za razpravo jo bilo mod nacionalnimi železničarji veliko zanimanje in je bil navzoč tu- di g. Tumpej. Hczultat l-azprave pa je bil, da so tožitelji gg. inž. Josip Gruden, Slav- ko Volk in Alojzij Muraus na sodni- kovo prizadevanje velikodušno pri- stali na poravnavo s tern, da so ob- toženci, najožji pristaši g. Tumpeja, podali pismeno izjavo, v kateri pre- ' klicujejo vse proti tožiteljem izjav- Ijene cbdolžitve, ter obenem poravna- jo stroške sodnega procesa. To je to- j rej že tretja izgubljena tožba.« Glcde na dejstva, iznešena v gor- ¦ njem porosiilu, in glede na znani in- cident, ki se je dogodil letos spomla- di v Celju na ustanovnem občnem zboru podružniee Narodno strokovne /veze za Celje in okolico ugolavlja- mo, da nam je bil soliden prospeh te organizacije vedno pri srcu. Zato smo tembolj veseli, da se je naze na- ciotialno dclavstvo otreslo ljudi, ki niso pokazali stvarnega in smotrene- ga dela, ki ga nacionalno delavstvo zahteva od svojih voditeljev. Perutninska razstava v Celju Od zadnje perutninske razstave v Celju je minilo 4(i let. Geometer Mar- tiny je takrat poiskal v odročnih va- seh celjskega okraja zadnje, kolikoi; toliko čiste ostanke domačegrudne kokoši ter priredil 1. 1888. v Celju pr- vo razstavo. Takrat je dobila celjska rjava štajerska kokoš svoj naziv. Žo pi-ed 50 leti so bili ustvarjeni temelji za racionalno rejo, ki so v glavnem še danes veljavni. Letošnja perutninska razstava v Celju je trajala 2 dni, t. j. 27. in 28. oktobra. Razstävljalci, 5G po številu, so bili vsi iz celjskega sreza, pretež- no iz celjske okolice in s Teharja. V 72 kietkah je bilo razstavljenih skup- no 218 grl, v skupinah po 1 petelin in 2 do 3 kokoši ter posebej še ko- puni. Po sodbi strokovne ocenjevalne ko- misije in strokovnjakov banske upra- ve je bila razstavljena perutnina pr- vovrstna in dela vso cast celjskemu imenu. Celjska kokoš se odlikuje po lepi izcnačenosti barve, visoki teži, Cistern plemenu in visoko dokazani nesnosti. To pa so dobrine, ki pridejo za naSega kmetovalca posebno v po- štev. Saj so tehtali liilacli (5-mesečni peteliui 2.25 do 3.50 kg, kokoši, ki so bile količkaj dorasle, pa 1.90 do 2.50 kilogramov. Neverni Tomaži, ki niso čitali številk na izvesnih tablicah na kietkah, naj pogedajo k Prekoršku, Hartmanu, Pišku, Pocajtu, Kantušor- ju, Preskerju lahko pa tudi drugam Povsod redijo stasite, težke kokoši, povsod hvalijo njih nesnost. Za nagrade je naklonila banska nprava 3000 Din, občina Teharje (500 Din in občina Celje-okolica 300 Din, « Cimer je bilo sestavljenih 51 na- grad. Prvo darilo 300 Din v skupini A je prejel g. Ivan Pišek iz Greta, drugi dve po 150 Din sta prejela ga. P. Pocajtova in šol. upr. J. Gosak s Teharja. V B skupini, kjer se ne vo- di kontrola. so prejeli prve nagrade po 200 Din g. Ivan Hartman, gospa Alojzija Preskcrjeva in g. Bl. Kan- tušer. Drugc nagrade po 100 Din pa gg. Fr. Prekoršck, I. Gaberšek, J. Jošt, J. Pišek iz. Medloga, Jurij Stren- Can z Lave in Karcl Cater iz St. Ju- rija ob j. ž. Najlepša perutnina je vsekako v coljski okolici in na Teharju. Tu ho najskrbnejSi rejei in tu bodo tudi v bodoče temelji naprednega perutni- n.arstva v celjskem srezu. Na razstavi je bilo prodano vse do- bro blago. Cene so bile 100% nad običajnimi. Za kokošjerejce je imel v ncdeljo 28. oktobra vet. iusp. g. M. Zupanr zanimivo in dobro obiskano preda- vanje. Perutninsko razstavo je aran- žiralo učiteljstvo celjskega sreza. Podpi'l pa je režijo hvalevredno celj- ski sreski kmetijski odbor. Razstava ni dosegla samo lepega moralnega uspeha, prinesla je naäini ljudein tudi marsikateri nepričako- van dinar ter dala novih pobud, no- voga veselja in vneme za napredek tudi v tej navidezno neznatni gospo- ] darski panogi. J. Gosak. 50 let mlajši se počuti, kdor je iß* fl /f b o n b o n e Proizvod »UNION«, Zagreb Dvoje aktualnih pedagoških predavanj Cikius pedagoških predavanj na. Ljudskem Vuioučiliščšu v Celju je otvoril v poncdeljek prosvetni in- spektor v p. g. dr. Lj. Poljancc iz Maribora, ki je i'az.pravljal »O svo- bütii in avtorileti v vzfloji«. Uvodo- nia je opi.sal nasprotne si poglede in- dotorministov in deterministov na vpi-ašanje človekove svobodne volje ter se izjavil za sredino med ekstre- moma, stoječ na stališču, da je volja lahko svobodna v različno veliki mo- ri, ki zavisi od mnogih pogojev ma- terijalne in dušcvne prirode. Poka- zal je tudi nazorno na skicah, kako jc volja rezultat vplivov dednih last- nosti, podzavestnih predstav, gonov in Cuvstev, telesnega ustroja in bo- lezni, hormonov, zlasti spolnih, in okolja. Po teh vplivih, ki nanjih gra- di osobnosti pisatelj, je določena nje- gova srner v literaturi. Dočim je po vorskem nazoru človek nagnjon k slabemu in se le z nadnaravno po- močjo more dvigniti k boljšemu, je človek po Rousseauju po naravi -.lo- ber, a jc okolje tisto, ki vpliva slabo. Treba je torcj Cloveka postaviti v do- bro okolje. Nikjer naj sc ne vzgaja z nasiljem, le svoboda v vzgoji rodi uspehe. Duševne in telesne hibe naj se zdravijo v bolnicah. Psihoanaliza kaže pot, kako se dajo v človekovi prošlosti razkrivati sicer skriti pod- zavestni vplivi. Tudi spolni dražljaji so v zvezi z delovanjom živčevja, to- rej jih je mogoče obvladovati z voljo. Iz okolja je treba odstranjevati ali vsaj slabiii njegovo Skodljive vplive, nasprotno pa pospeševati ugodne. Avtoriteta v v/goji naj se javlja sa- mo v Jepem življenskem vzgledu staršev hi vzgojiteljev sploh, saj otrok močno teži k poanemanju. Pre- davatelj se je dotikal tudi neugodnih činjenic sodobnega realnega življe- nja, ki stavijo vzgoji vedno tcžjc in odgovornejše naloge. — Predavanje jc bilo dobro obiskano, zaslužilo pa bi še več i}ozornosti po svoji globoki vsestranski zasnovi in poljudni ob- ravnavi predmeta. V torek je predaval oblastni in- spektor Senkovič iz Maribora o tcmi »Otrok in knjiga«. Očrtal je bistvo knjige, ki še le v rokah po- sameznega činitelja postane dobra ali slaba. Otroka je treba vzgajati k mislečemu Citanju, da bo znal sam odklanjati kvarno čtivo. Knjiga naj bo polnovredna umetnica po vsebini in obliki ter razvojni stopnji otroka primerna, naj ga v celoti zajame, naj bo /možna vplivati na oblikovanje nravstvenih značajev in polnovred- nih osebnosti, vzbuja naj nacionalno zavest in domovinski cut, naj bo vsc- binsko in oblikovno otroška, a nc otročja ter brez tendence, ki zastira otroku lastni pogled. Realnega živ- Ijenja naj ne kaže v spačenih slikali, da ne bo zavajala v neutešljivo hre- penenje in pustolovščine, naj bo po značaju resna, ne da bi nehala biti mikavna. Pisatelj naj ne piše name- noma za otroka, pač pa naj gleda z očmi otroka, da upodobi kos sveta in življenja z gledišča otrokovega. Še- lo cpika bodi most do lirike. Preda- vatelj je dal tudi nasvete, kako se otrok navaja k razumnemu, ki-itiC- neinu čitanju, ki inu dajc sposobnost lociti od dobro slabega Ctiva. Boj proti kvarneinu Sundu pa naj se bijo odločno. Predavanje je bilo zadovo- ljivo obiskano in ie pokazalo, kako resno, stvarno in Siroko je g. preda- vatelj, znan kot eden izmed naših najodličncjših vodilnih pedagoških delavcev, znal zajeti snov, upošteva- joč pri tern tudi lastna bogata iz- kustva. Politični pregled p Ozadje marsejskega atentata, Posebni dopisnik zagrebških »Novo- sti« v Parizu dr. Svetislav Petrovic poroča svojeinu listu med drugim: Mesec dni je poteklo od zloCina v Marseilleu, ki ga je pripravila pe- klonska zarota iz inozemstva. V tre- nutku, ko se vsa Francija pripravlja, da dostojno počasti spomin velikega jugosloveiLskcga kralja, ugotavljajo v Parizu, da poizkua madžarski mini- strski predsednik Gömbös, podpiran od izvestnih tujih di'zavnikov, odvr- niti pozornost svetovne javnosti od strahovitih obtožb, ki se kopicijo pri preiskovalnih oblastvih in ki nepo- sredno ugotavljajo madžarsko sode- lovanje v mednarodni zaroti proti življenju kralja Aleksandra in proti neodvisnosti kraljevine Jugoslavijo. Zdaj, ko se vedno bolj določeno kaže vloga Madžarske v strahoviteni niar- seilleskem zločinu, si madžarski po- litiki na vse načine priz.adevajo, da bi odvrnili sum za vse ono, kar je ugotovil preiskovalni sodnik v Mar- seilleu in kar so dognali tuji novi- narji na lieu mesta na Madžarskem. Kljub temu pa so Madžari celo zače- li gonjo, ki jasno kaže, da so priprav- Ijcni riskirati celö vojno, samo da bi zopet zasužnjili pod Štefanovo krono dele Jugoslavije, Rumunije in Češko- slovaške. Francoska preiskovalna oblastva so zdaj končno ugotovila, da je Madžarska pričakovala, da bo po umoru kralja Aleksandra Jugoslavi- ja razpadla in da bo mogla Madžar- ska na ta način brez odpora zavzeti jugoslovensko ozemlje. Kako globoko so bili Madžari o tern prepričani, naj- bolj dokazujejo poročila francoskih listov, ki objavljajo izjavo nekega uglednega madžarskega novinarja, ki je dejal: Takoj po atentatu sein odpotoval VA Budimpešte v Beograd, da bi prisostvoval revoluciji v Jugo- slaviji in njenemu razpadu.« Toda v Beogradu je ta gospod doživel veliko razočaranje. Namesto revolucije jc našel najlepši primer vzajemnosti in edinstva vsega jugoslovenskega na- roda. p Avstrijski legitimisti so vedeli, da we pripravlja atentat na kralja Aleksandra, ker jih je o vseh pripra- vah sproti informiral njih zaupnik Perčevic na Dunaju. p Papež odlikoval Gömbösa. Ob priliki svojega poseta v Rimu pri. Mussoliniju je bil i)redsednik mad- žarske vlade Gömbös, častni predsed- nik dveh madžarskih organizacij, ki sta bili v zvezi s teroristi, tudi v av- dijonci pri papezu, ki je Gömbösa od- likoval z visokim redom. p Naš protest pri Društvu narodov. Jugoslavia bo 21. t. m. vložila pri Društvu narodov protest proti Mad- žarski, kcr je podpirala teroriste. p Francoska policija je ugotovila, da so pripravljali atentatorji razen v Marseilleu atentate še v Parizu in Versaillesu in da so nanieravali unio- riti tudi predsednika francoske ropu- blike Lebruna. p Prepoved vseh madžarskih listov in knjig. Naše notranje ministrstvo je pi'epovedalo uvoz in razširjanje vseh madžarskih listov, časopisov in knjig, ki se tiskajo na Madžarskem. ali drugod v madžarskem jeziku. Domače vesti d Knez-namestnik Pavle oskrbnik kraljevega premoženja. Pristojni sod- nik sreskega sodišča za mesto Beo- grad je s sklcpom z. due 9. t. m. štev. 428 na podlagi pismenega akta po- sleilnje volje pokojnega Viteškega Stran 2. »Nova Doha« 10. XI. 1934. Štev. 71. kralja Aleksandra I. Uedinitelja, da- tiranega 5. januarja 1934 na Blßdu„,; določil Nj. Vis. kneza - namestnilca Pav]a za oskrbnika imetja blagopo- ). kojnega kralja in mu o teni izdal bet- * lok. ! d Visoko odlikovanje kneza - ua- mestnika Pavla. Nj. Vel. danski kralj Kristijan je odlikoval Nj. Vis. kncza- namestnika Pavla z lento slonovega reda. Ta red je doslej imel blagopo- kojjii Viteški kralj Aleksander I. Uediniielj. (1 Tožbe za odškoclnino zaradi eks- plozije v vlaku Zagreb — Beogracl ! zavrnjene. Kakor z.nano, je 1. avgu- j sta 1931. blizu Zomuna eksplodiral j peklenski stroj v brzovlaku Beograd- j Zagreb in sicer v direktnem mona- kovskem vagonu. Žrtve tega atenta- ta so bili člani družine bivšega profe- sorja beograjskega v.seučilišča dr. Brunettija, načelnik ministrstva za irgovino in industrijo dr. Žižek in di- rektor oblastne zadruge za poljedel- ske kredite v Cupriji pokojni Janko Lešničar iz Celja. Dr. Brunetti in dr. Žižek sta nedavno tožila državo za odškodnino in se je razprava vršila pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici. Obe tožbi sta bili odbiti, ker ni prišlo do eksplozije po krivdi železniakin organov, temveč zaradi napada neznanih zločincev. V pone- deljok je isto sodišče zavrnilo iudi tožbo ge. Terezije Lešničarjeve, ki je zahlevala za povrnitev pogrebnih in drugili stroškov 52.240 Din ter za >-c- be dosmrtno mesečno rento 2.500 Din, za svojega nedoletnega sina Janka pa mesečnih 1000 Din od 1. avgusta 1931 naprej. Dr. Brunetti in dr. Žižek sta se proti navedeni razsodbi že pritoži- la, isto bo storila tudi ga. Lešničar- jeva. Zadnjo besedo o tej tragični za- devi bo imelo apelacijsko sodišče. d Vclika škoda vsled plazovja v šentjurski okolici: Romantična so- teska ob novi», še nedograjeni cesti od St. Jurija ob.jiaž. žel. proti Sv. Ja- kobu oz. Kalobju doživlja te dni sil- na razburjCjnja. Zadnji hudi nalivi od nedeljo na ponedeljek so ž>?. itak zraliljane naše zemlje še bolj zrahlja- li ter ]}pyj5r(oči]i, da se je v ponedeljek zjutraj zaČel pomikati ogromen koui- pleks gozda s hriba Rifnika v dolino. Tik ob deiu cj&lij?, ki je bil šele pred 10 dnevi skončan, stoji hišica želez- niškcga čuvaja Kovača Jožefa in nje- govo leta 1932. zgrajeno gospodarsko poslopje. Ravno na tem lncstu so nio- rali delavci za cesto izkopati zelo glo- bok in dolg zasek. Že rned delom, ko so postavljali škarpe, jim je voda na- gajala ter je zemlja ponovno napra- "vila neprijetne vzpetine v škarpi, da so jo moral i večkrat popravljati. Ogromnega pritiska zemlje s briba Skarpa ni inogla vzdržati ter je zem- Jja v ponedeljek z vso silo pritisnila uaprej. Cesto je na razdaljo kakih 100 ni vzdignilo, raztrgalo in poneslo proti potoku. Hiša Kovača se je po- noči zrušila. K sreči je nesrečna dru- žina še pravočasno zapustila svoj dom in rešila le najnujnejše. Tudi novozgrajeno Jično gospodai'sko po- slopje se je porušilo in trpi Kovač veliko Skodo. Uničen mu je trud miiogili, mnogih let težkega dcla. V lievarnosti je tudi hiša in gospodar- sko poslopje posestnika Klanjška Martina. Plaz leze le par metrov mi- liio njegove hiše. Drevje v gozdu se poclira in povzroča pokanje, ki se ga sliši že od daleč. Del plaza je zasul potok, ki sedaj zadržuje odtok vode. Ljudjo s strahom zro proti ogromnim pečinam liriba, ki so že dobile suivi- jjive razpoke in se je bati, da se od- trgajo in spravijo še več zemlje v gi- banje. Vasi Kalobje, Sv. Jakob, Vo- druž in Soteska so sedaj popolnoma odrezane od promota, ker je cesta na tem mestu popolnoma uničena. V to- rek si je ogledal mesto katastrofe sreski podnačelnik g. Anton Svetina >; f'lani sreskega cestnega odbora, v četrtek popoldne pa narodni posla- nec g. Ivan Prekoršek. d Požar v Arji vasi. V ponedeljek okrog 15. je iz doslej ncpojasnjenega vzroka naštal ogenj v gospodarskem poslopju poeestnika Franca Šlajner- ja v Arji vasi 12 pri Petrovčah. Na kraj požara so kmalu prihiteli gasil- ¦ci iz Arje vasi, Petrovč, Žalca, Celja, Lcvca, Vel ike Pirešiee, St. Petra v Say. dolini in Gabci'ja. Gospodai-sku poslopje, v katerem je bilq iimogo poljskih prideikov, žita in krme, je pogoi'elo do tal,.? škoda znaša nad 100.000 Dinv. «a*arovalninavpa samo 50.000 dinarjev. Združenim gasileern je uspelo požar omejiti in resiti so- .sednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti, ker je stalo pogorelo go- spodarsko poslopje sredi vasi. d Ustanove iz potlpornega sklada Viteškega kraija Aleksandra I. Uedi- nitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbor- nice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijov Ljubljani razpi- suje za leto 1934. za uboge onemoglo bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 200 Din odnosno po 100 Din. Prošnjc naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 25. novembra opremljene z dokazilom in poti-dilom občinskega urada, da je prosilec trgovino samostojno izvrSe- val, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je obubožat, oziroma da je prosilka onemogla ubo- ga vdova bivšega zborničnega pri- padnika. d Pripravljalni odbor društva za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hranilnice na Dunaju nazna- nja vsem vlagateljem in imejiteljem tekočih raCunov, ki so se gornjemu odboru prijavili, da je naša ])O^tna liranilniea že stavila predlog ministr- skemu svetu, da reši vprašanje iz- plačila, Odbor bo pristopil sedaj k akciji, da rešitev zadeve pospeši in da doseže čim ugodnejši kurz. Oni, ki so leta 1928/29 svoje terjatve pri poštni hranilnici prijavili, pa se do- slej podpisanemu odboru še niso ja- vili, naj to store čimprej, da bo moglo društvo merodajnim dokazati, kako velik je interes prizadetili na sko- rajšnji in ugodni rešitvi tega vpra- fianja. Prijave sprejema za priprav- ijalni odbor Se nadalje di'iistvo žan- darmerijskili upokojencev za Jugo- slavijo s sedežem v Ljubljani. d Revija »Naša pota«, ki je začela letos izhajati in se je hitro uveljavila zai'adi svoje iaredno živahnostirvje ob- javila že celo galerijo krasnih foto- grafij. Osma številka, ki smo jo prav- kai' prejeli, pa po svoji opremi pre- kaša vse dosedanje. PriporoCamo vsem Ijubiteljem krasnih slik in črtic o lepotah in zanimivostih naših kra- jev, da jo vzamejo v roke. Revija »Naša pota« se naroCa pri upravi v Ljubljani, poštni predal 114. d Blaznikova »Velika pratika« za leto 1935. je izšla letos že devetdese- tič. Za ta jubilej je prav lepo in pri- memo opremljena. Znano je, da ho- čejo imeti Slovenci samo to prati- ko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nem- Ciji, Italiji, Avstriji itd. Ta edino prava in res domača pratika se na- roča pri tiskarni I. Blasnika nasl. v Ljubljani. d Dnnajska vremenska napoved za soboto 17. novembra: Severne Al- pe: Pi"etežno jasno in milo vrenic. Južne Alpe: Vreme nesigurno, najbrž bo še precej jasno in toplo. Celje in okolica c Javna dela v celjskem srezu. Sre- ski odbor 7R javna dela je imel v če- trtek dopoldne na sreskem načelstvu v Celju sojo, na kateri je razpi-avljal o bodoCili javnih del ill iz državnoga fonda za javna dela in iz banovin- skega bednostnega sklada. Seja, ki ji je predsedoval sreski naCelnik g. dr. Vidmar, so prisostvovali narodni po- sanec g. Ivan Prekoršek, naCelnik sreskega cestnega odbora in zav.top- niki vseh obCin celjskega sreza. Stav- Ijeni so bili razni predlogi za javna dela v srezu. Tehnični razdelek sres- kega načelstva bo sedaj uredil gra- divo, sestavil minimal ni program javnih del in ga predložil banski upravi. c Poplava v col j ski kotlini. V ]>o- ncdeljek je obiskala celjsko kotlino zopet huda poplava. V nedeljo zvečer je začelo močno deževati in deževalo je vso noč. Ta množica dežja je za- dostovala, da je začela Savin ja v po- nedeljek zjutraj ra])idno naraščati. Voda je dosegla dopoldne 3.30 m nad normalo in je preprečila iztok vode iz ])olokov, ki so zaradi tega tudi na- rasli in prestopili bregove. Voda je zalüa cesto v Liscah, mestni park, takozvani »ptok«, del Ltfub'ljanskc ceste, Glazijo, döl Ipavčeve ülice, jav- no bolnišnico, kjer je povzroCila ve- liko škodo v kleteh in skladiscih, _Masarykovo nabrežje, ves predo! v Zavodni pod Starim gradom, cesto v Polulah, železniški podvoz pri hoteiu »Pošti«, kjer so uvedli promet s čo!- ni, in del Dolgega pol ja. Savin ja je povzroCila veliko poplavo tudi pri Žalcu, Petrovčah in Laškom. V Celju in okolici je bilo mnogo pritličnih stanovanj in kleti pod vodo. Savinja je nosila ves dan velike množine le- sa in poljskih prideikov. V ponede- ljek so vse sole ob 9. dopoldne ukiiri- le pouk in poslale mladino domov. Mnogo oti'ok zaradi poplave sploh im moglo v solo. Zjutraj se je peljalo več sejmai'jov s tovornim avtomobiloni v/. Celja v Laško. Na poplavljeni vo- sti v Polulah je avtomobil zadel v kup gramoza in se prevrnil. Sejmarji so popadali v vodo, a so se hitro re- Si li. Ker je dež v ponedeljek zjutraj ponehal, je začela opoldne voda ]>a- dati in se je zvečer vrnila v struge. Poplava je zopet povzročila veliko škodo na poslopjih, cestah, vi'tovih, poljih in travnikih. c Lepa spominska svečanost. 11. november je bil v Celju posvečen spo- minu blagopokojnega ViteSkega kra- lja Aleksandra I. Uedinitelja in na- šim mučenikom, ki so padli v zad- njih letih. Ta dan je priredila celjska »Soča« dvoje spominskih svečanonii. Ob 8. zjutraj je bila v opatijski cer- kvi maša za brate in sestre onkraj meje. Pridigal je 0]>at g. Jurak. Maše so se udeležili poleg stevilnega pre- bivalstva tudi /astopniki oblastev, uradov, korporacij in društev. Ob 10. se je pričela spominska svefa- nost v mali dvorani Narodnega do- n\i\. Spominske svečanosti se je ude- lezilo öicrog 250 oseb, med njimi za- stopniki mestne in okoliške občine, JNS, vojaške oblasti, Narodne od- brano, JC.-lige, drž. realne gimnazije sokolskdßa driišt.vn. Oln^bono Mn1i*-o CATD, klubn '¦¦¦'•: -' »Sočo« in skoiu \scii osiaiin nuiio- nalnih in kulturnih organizacij. Pod- pred^c^nik »Soče« g. lieya se je ob otvontvi svečanosti spominjal tra- gfčne -;mrti kralja Mučenika, na to pa je nastcl dolgo vrsto naših rojakov, ki so padli oust ran naših mej. Moški zbor »Oljke« je zapel žalostinko »Oj, Doberdob«, nato ]ia je g. Vrabl dekla- miral Gregoreičcvo »Ncodrešeno do- movino«. Glavni govornik akademik g. Černigoj je orisal tragedijo našcga naroda. G. Cebular jo nato recitiral »Bratom v verigah«. Ob zakijučku lepe svečanosti so navzoCi zapeli himno »Hej Slovani!« ( Starešinska organizacija »Sloya« v Celju jc priredila v soboto 1.0. t. m. clanski sestanek, ])osvečen spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi- nitelja in spominu na oni usodni 1.2. november, ki je zadal naši domovini boločo in težko rano. Po uvodnih be- sedah jurista Prekorška, ki so bile posvečene kralju Mučeniku, je sledi- la deklamacija dijaka Cergola »Na- šenm kralju«. Nato je govoril jurist Oernigoj o Rapallu, dijak Cigoj pa jc recitiral pesem »Begunci«. Lepo ob- iskani sestanek v žalno okrašeni dvo- rani Narodnega doma je omladina zaključila s hinmo »Hej Slovani«. c Matija Ljubša f. V nedeljo je umrl v celjski bolnišnici v starosti 72 let znani zgodovinar kaznilniški kurat v p. g. Matija Ljubša. Pokoj- nik se je rodil 24. februarja 1862 v Vanetini pri Sv. Antonu v Slov. gori- cah. Ljudsko solo je obiskoval v Ne- govi, gimnazijo pa v Mariboru in Ce- lju. Leta 1887. je dokončal bogoslov- no fakultcto v Gi'adcu. Nato je bil kaplan v Fohnsdorsu in Arvežu, kjer se je začel intenzivno baviti z lokalno zgodovino. Od leta 1891. do 1913. je bil drugi kurat v Karlovski moški kaznilnici v Gradcu in gojil tesne sti- ke z graškimi Slovenci. Po upokojit- vi 1. 1913. je živel do 1. 1918.. v:Grad- cu, do 1. 1920. v Mariboru,, iiato' pa do svoje smrti v Celju kot pomožni uradnik vikariatske insarne. Pokoj- nik je napisal mnogo odličnih zgo- dovinskib razprav, bil je agilen javni delavcc, podpornik dijakov, zaveden narodnjak in kremenit značaj. Mati- ji Ljubši bodi ohranjen Casten spo- lnin! c Uspel začetek tcčaja o socialni ekonomiji. V cetrtek 15. t. m. ob 20. je celjski pododbor Društva absol- ventov drž. trgovskili šol z uspehom otvoril omenjeni tečaj v predavalnici drž. trgovske sole. Predavatelj sod- nik g. Verstovšek je v izredno dobro sestavljenem programu izbral za za- Cetek zgodovinski uvod v nacionalno ekonomijo. S svojimi zanimivimi, jasnimi in izčrpnimi izvajanji je šle- vilnc udeležence seznanil s prvinii začctki gospodarstva, ki se je delilo v razne sisteme. Najvažnejša sta mer- kantilni in fiziokratski sistem, ki iniata svoje pofctke v 17. odnosno 18. stoletju. Fiziokratskemu sistemu sle- di klasični nacionalni sistem. Mer- kantilni sistem pravi, da mora vlada voditi gospodarstvo in mu dajati smer. Fiziokratski sistem pa se je ro- dil kot reakcija merkantilnemu si- stemu, t. j., da je gospodarstvo svo- bodno in mora vlada skrbeti samo za sigurnost tega svobodnega gowpodar- stva in trgovino. O nadaljnjem razvo- ju gospodarstva pa bodo udeleženci slišali tekom tega tečaja, s Cigar za- četkom so vsi prav zadovoljni. Pri- hodnje predavanje bo v četrtek 22. t. in. ob istem . in sobota 17. novembra: »Arizonec«. Izvrsten zvoPni film z Divjoga zapada. V glav- ni ulogi sloviti Ken Maynard. Pi-ed- igra: kulturni film. — Od nedeljo 18. t. m. dalje zvočni velefilm »Eskimo« in /\ročna predigra. Gledališče Mestno g ) e d a 1 i š Č e v C e 1 j u Toi'ck 20. novembra ob 20.: »Velika noč«. Otvoritvena pi'edsiava. Go- litovanje ljubljanskega Narodnega glodališča. Abonnui. Otvoritev nove sezone v celjskeni gledaušču Nova sezona v Mestnem gledališCu v Celju bo otvoi'jena v torek 20. t, m. ob 20. z gostovanjem Ijubljanske dra- me, ki bo uprizorila Strindbergovo dramo »Velika uoč«. Strindberg imenujc »Veliko noč« pasijonsko igro. Ne po krivici. Kdor jc občutil vse življenje kot trnjev kri- žev pot, krvav in s kainenjem posut, kot kruto borbo z vsemi predsodki družbe, z veljavnimi zakoni, z raz- l-ednimi več- in manjvredniini občut- ki, z naturnimi demoni v sebi in tu- di izven scbe, s strastjo, zavistjo, so- vraštvom in gmotnimi skrbmi, da sc ])otem gi-enko zakrkne v neljubezni- vo črnogledstvo — ta ima pravico go- voriti o pasijonu. Ne velike tragedije, temveč to ma- le, navidezno nevažne malenkosti vsakdanjosti zatro in ubijejo v člove- ku vsak Cut dobrote in ljubezni, vsa- ko topiino in vsako kal življenja in veselja. Človeka se loteva obup in iz obupa i-aste ošabnost in napuh. Gor- je ga razkroji tako, da vidi v vseh Ijudeb in v vseh stvareh le žalost in bridkost. V napoto je sam sebi, v spodtiko vsein drugim, iz njega iz- liaja inraz, nataknjen je in nasajen, zbadljiv, po svetu hodi ves razbit, ves ranjen in žaljiv. In to gorje, bolezen in napuh pre- maga le — Ljubezen. Ljubezen, ki je svctla in jasna, nedolžna in velika, kakršna je ljubezen družabno neod- govorne, na videz slaboumne, a jas- novidne Eleonore. Krivi smo vsi za vse! Vsi moraino ti'peti, vso nas je ustvaril Bog! In to dckle, ta otrok, je le sinibol noskončne in noizmcrne milosti bož- je in velike ljubezni, ki vsakogar v trpljenju očisti in okrepi in ga na- posled dvigne iz smrti v vstajenje in življenjo, iz Vclikega petka v Veliko nedeljo. Predvsem opozarjamo cenj. gled. publiko, da se bodo pričele predsta- ve točno ob nai)ovetlanein času. Po začetku pi-edstave vstop ne bo tlovo- ljen ter bodo niorali čakati zainud- niki do konca dejanja /unaj. Da so vpostavi na dijaškem stojiž- C;u i*ed in mir, bo dopuščen vstop sa- mo proti dijaški legitimaciji. Ker smo imeli s finančno kontrolo že razne noprilike, smo primorani uvesti strožjo kontrolo v pogledu brezplačnega vstopa v gledališce, predvsem v lože. Od oseb, ki bodo v ložah nad predpisaniin številom (ma- le 4, velike 5), se bo zahtevalo plačilo dodatne vstopnine. Aktivni društveni člani iinajo vstop v igralske lože le proti vstop- nicam, ki jih dobe pri blagajni. Končno obveščamo cenj. obiskoval- ce gledališča, da je izvršila mestna obeina (za kar ji izrekamo najlepšo zahvalo in priznanje) v gledališču nove kurilne naprave, tako da sc nam letos ni bati neprijetnega prezebanja. Vstoimice se dobijo v predprodaji v knjigarni »Domovini«. Uprava Mestnega gledališča v Celju. Sport Celjski nogomet SK Železničar : SK Celje 3 : 2 (1 : 2) V nedeljo popoldne je bila na Gla- ziji ol) ])risotnosti (>00 gledalcev od- igrann podsavez.na prvenstvena tek- ma nied .ma'riborskim Železničarjem in SK Ceijoin. SK Železničar je zma- gal v razmerju 3 : 2 (1 : 2). Pravilni rezultat bi moral biti 2 : 2, ker je padel drugi gol za Železničarja iz off side pozicije, a ga je sodnik kljub te-- mu priznal. Gostje so nudili dobro tehnično in kombinatorno igro, hili so boljši v startu, igrali so pa i>ie- Oritro. Celjani so igrali bolje, nego v zadnjih treh tekmah, napad pa je bil promalo odloCen in nepovezan ter si | je pokvaril tri zrele pozicije pred na- sprotnikovim golom. V prvem polča- su in prvih 10 minut drugega polca- sa je Celje prevladovalo. V i. minuti prvoga polčasa je prevzel Železniča)- vodstvo po Pavlinu. Minuto kasneje je Gobec po lepi kombinaciji izcnačil. V Ü. minuti so igrači in gledalci po- častili spomin blagopokojnega kraija z enominutnim molkom. Nato je igra valovila s polja na polje. Po nekatc- rih krepkih napadih Celja je zahil (iobec v 20. minuti drugi gol za ('.«•- 1 je, ki je vodilo do odmora z 2 : 1. Po odmoru je Celje pritisnilo, v 12. mi- nuti pa je Železničar izvedel prodor in Pavlin je zabil iz off side po/icije drugi gol. V 15. minuti je bil vralar Celja hudo blesiran, zaradi Cesar je občinstvo vdrlo na igrišče. Celjani so zelo popustili, kar je Železničar \v,- rabil in zabil v 28. minuti po Lešni- kii tretji gol. Napori Celjanov, da bi i/.enačili, so bili brezuspesni. Koti 5 : 3 za ŽelezniCarja. Sodnik g. Cini- ]u>rnian iz Ljubljane je sodil v prvoni polčasu objektivno, po odmoi'u pa precoj i)ovršno. Občinstvo je živahno protestiralo proti sodnikovini odlo- Citvam. Razburjenje se tudi po tek- mi ni hoteli poleči, zaradi česar je morala policija izprazniti Glazijo. Vedenje občinstva je bilo vsega ob- žalovanja vredno. ri'ni: Celjani so zaradi malomarrioBti^id" ])roscga že vse meje, zopet izgubin dve točki. Ali se tu no da naprnvili primerna remedura?! SK Atletik : SK Jugoslavija 7 : 1 (3 : 0) Dopoldne je bila na Glaziji ob pri- sotnosti 200 giedaJcev odigrana (li'ii- gorazredna prvenstvena tekrna, v ka- teri so Atletiki, ki so v vsakem po- gledu prekašali nasprotnika, zaslu- žcno zmagali. Goli za Atletika so pa- dli v 29., 3(>. in 38. minuti prvega ter v 5., 13., 15. in 37. minuti drugega polčasa. Koti G : 3 za Atletike. Sodil je g. Seitl objektivno. t SK Jugoslavija : SK šoštanj. V j nedeljo 18. t. in. ob 14.30 se bo priCela | na igrišču SK Olimpa v Gaberju pri I Celju drugorazredna prvenstvena ' tekina med SK Jugoslavijo in SK Šo- štanjem. 1 Zimsko-sportni program Smučar- skega kluba Celje za leto 1934/35. Dne 1. 1. 1935. Klubski dan — smuški tok na 18 km. Od II. 1. do 20. I. 1935. smuški tečaj za začetnike in izvežba- ! ne smučarje na Snirekovcu pod votl- I stvom .saveznih snuiških učiteljov. üd 4. do 10. februarja zimskosportui te- den ob priliki 5-letnice kluba. 10. II. mculnarodne skakalne tekme na dr. Kngyjevi skakalnici v Liscah pri Ce- Iju. 22. IV. Tekriie v smuku s'Savinj- skega sedla naOkrešelj. Od 21. do 28. IV. alpiuski smuški-teičaj^na Okre.š- Iju. Hazen tega: Savezno oz. podsa- vezno prv.enstvo v slalomu za dame. Dan (o tekme bo še doloc'e'n. Dopisi Gornji grad Rajrallski večer jo priredilo tukajs- njc Sokolsko di'ustvo v nedeljo 11. t. in. v Sokolskem domu, kjer se jo zbralo skoro vse članstvo. Svocanost je otvoril starosta br. dr. Janko Rak, ki je poudaril pomen prireditve. Na- to sta učenki Milka Cigalova in Ro- zika Pernetova deklamirali dve Gro- \ gorčifevi pesmi. Br. di1. Ervin Mejak ! je }>redaval o postanku rapallske po- godbe in o položaju naše narodne manjšine na Primorskem ter zaklju- čil lepi vefor s pozivom »Cuvajmo Jugoslavijo!« 30-dnevnico smrti blagopokojnega kraija smo obluijali tudi pri nas 9. t. m. s cerkvenim obi'edom, ki so mu prisostvovali nadškof g. dr. Jeglit. šolska mladina, zastopniki uradov in štovilno občinstvo. Po cerkvenein ob- redu je bila v soli komemoracija za šoisko in I ad i no. Književnost k Simon Gregorčič: Izbrane pes- mi. Priredil dr. Ivan Pi'egelj. — Kot. prvi zvezek Cvetja iz domaeih in tu- jili logov je izdala Družba sv. Mo- horja izbor Gregorčičevih pesmi. Go- tovo pametna misel, saj je Medvedov izbor v isti založbi že davno pošel in je tako pogled na Grogorčičevo delo današnjemu mlademu izobražencu, zlasti dijaku, le težko dobiti. Dr. Ivan Progelj je izmed nekako 270 GregorCicevih pesmi izbral 51 prime- rov, pri čeinur ga je vodilo dvojno merilo: pesniška dovršenost in zna- čilnost. Uredil je pesmi po snovnili motivih v stiri skupine: I. rodoljub- ne, II. etičuo vzgojne in miselno ču- Htvene ali razmišljujosie, III. osebno '•izpovedne in IV. lirično epičnc. V okviru teh štirih skupin Grogorfiče- vih pesmi smo dobili najboljšoga iu najzanimivejšega GregorCica. Stran 4. »Nova Doba« 1G. XI. 1931 Štev. 71. Vsak petek, soboio iw nedeljo zvečei* krvavice ali riževe klobase z zeljem in 2 deci cvička samo -za Din 6"—. Restavracija »Naradni dom(, Celje Sprejemajo se abonenti. Dnevno (kosilo in večerja) 12 Din. Sfsfeišo žensko dobro kuharico sprejme mirno stranka (gospod z 10 letno hčerko). Vprašati v tr- govini Krajnc na Bregu št. 25. 4 sobno sfanovanje v Celju s solnčno lego in pritiklinami se vzame v najeui s 1. I. 1935. Ponudbe naj sc pošljcjo upravi »Nove Dobe« pod značko »Stanovanje 1935«. Le^ss p^lma (Fenix) se poceni proda. VpraSa se pri liišniku Kralja Petra cesta 26. Učenka za damsko krojašlvo se sprejme. F. Meško, Celje, Aleksandrova ulica. Stanovamje w vili 3 sobno v mestu ali v s o v i 1 o z vrtorn dam ugodno v najeni. Naslov v upravi lista. Hišni posesf niki I Čitajte poziv na 2. strani glede napovedi zgradarine. Društvo hiänih posestnikov za Celje in okolico. Omare in postelje prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Sfanovanje išče uradniška družina. Naslov v upr. lista. Stanovanje komfortno v novi vili na najlepšein delu Ljubljenske ceste, 3 velike parketirane sobe, kabinet, garderoba, elektrika, vodovod, se takoj po znierni ceni odda. VpraSa se v upravi lista. Oglašuite i Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTN I HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro« dais a devize In valute Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racun ter nudi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnici : Maribor, Soštani Šolske potrebšcine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Vramc Leskovšek Cel)e, Glavnl trg 16 Izbiro nouego pohistyo in stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki Baumgartner Marija, Celje, Cesia na grad 17 (5 minut od ko- lodvora). Stanovanjo z 2 parketiranlma sobama, kabinetom, ku- hinjo in pritiklinami takoj odda Sokolsko društvo v Celju. Stanovanje se lahko ogleda v Sokolskem domu v Gaberju. Pismene po- nudbe z navedbo cene n?ij se pošljejo na društveno upravo. Uradniska družina tričlanska, išče 1 ali 2 sobno zdravo sta- novanje. Ponudbe na upravo lista pod značko »Solidno«. Cevlji Din 19'— otroSki Din 28'— dekliški Din 55"— fantovski Din 66'— ženski Din 66"— moški Snežni cevlji Din 24'— otroški Din 30"— ženski Gorski cevlji Din 145"— ^^^^Ka- PEßlLA • in • QBLEK CELJE Oglejte si izložbe in prepričali se boste! Naznanilo! Cast mi je naznaniti vsem svojim cenj. odjernalcem iz mesta in okolice, da sem n a novo otvoi*ila svojo temeljito modernizirano trgovino Prodajalo se bo samo popolnoma sveže, ravnokar dospelo blago nažih domačih slovitih tovarn, kakor: Tovarna Čokolade »Union«, Zagreb, kr. dvorni do- bavitelj — Tuvarna keksov Bizjak & drug, Zagreb, kr. dvorni dobavlteij in drugih. — Za obilen in mnogobroien obisk se priporoča Marija Fabian (Bonbonniere), Celje, Afeksamdpova 2 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE ( C i J [ • prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- Q3 na knjižico in tekoči račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Franjo Dolžan C e I j a Za kresijo Telefon 249 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora| novedeno stroka jpadajoca dela in popravila — Cms zmarna — Postrsžba toüna in solidaa Velika izbira zimskih rokavic pri rokavičarju Ivanu FrScu, Celjef Glavni trg. PRUA CELJSKfl „KRISTALIJA" CELJE - Za kresijo 14 TELEFON 154 PRIPOROČA SVOJO LASTNO izdelovalnico ogledai IN brušenega sfekla Stavbno IN umetno steklarstvo VSA sieklarska popravila se izvršujejo hitro in poceni NAJMODERNEJŠI okviri za slike v veliki izbiri Ustanovljena Icta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moqo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tiskarno Milan Cetina. -- Oba v Celju.