Udeležba zadrug pri odkupu
Udeležba zadrug pri odkupu kmetijskiJ pridelkov se veča iz leta v leto. Tako so v ietu 1952 splošne kmetijske zadruge od-kupile za nad 16 milijard di-narjev kmetijskih pridelkov, v letu 1953 za 24 mlhjard, a v le-tu 1954 za 27 milijard. Kljub določenim uspehom pa lahko rečemo, da zadruge niso bile dovolj vključene v odkup kme-tijskih pridelkov. Nasprotno, še vedno se veliko zadrug ukvar-ja izključno z nakupom in pro-dajo industrijskega blaga in se ne zanima za odkup kmetijskih pridelkov.
Razen vrste subjektivnih sla-bosti, ki so preprečevale za-drugam boljši uspeh pri odku-pu kmetijskih pridelkov, je bi-lo tudi objektivnih motenj, ki so združenim organizacijam o-nemogočale, da bi se bolj u-kvarjale s tera poslora. V žito-rodnih pokrajinah so bile za-družne organizacije popolnoma izključene od odkupa žita, in-dustrijskih rastlin in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov, ki 50 sa o"»-«vliaif ^amo »?.itoprn-met«, industrijska podjetja In specializirane organizacije. Za-druge so mogle odkupovati sa-mo manjše število kmetijskih pridelkov. Nadalje predstavlja-jo pomanjkanje strokovnega kadra v zadružnih organizaci-jah in težave pri dobivanju kreditov še vedno resen pro-blem ki  onemogoča  večjo  ude-
ležbo pomembnejšega števila zadrug in zadružnih podjetij pri odkupu kmetijakih pi-idel-kov.
Te slabosti so vplivale, da se niso zadružne organizacije po-peJnoma posvetile temu, da bi z odkupom kmetijskih pridel-kov vplivale na povečanje kmetijske proizvodnje. Vendar irnamo dosti lepih primerov, ko so zadružne organizacije vložile znatna sredstva za gradnjo raznih objektov, ki so potrebai za pospešitev prometa s kme-tijskimi pridelki. Zadružne or-ganizacije v Bosni in Hercego-vini so na primer zgradile 680 skladišč za shranjevanje od-kupljenih kmetijskih pridelkov, imajo nad 220 košev za koruzo, okrog 250 tovornih avtomobilov za prevoz kmetijskih pridelkov Hd. Tudi v drugih republikah so zadnja leta vlagali sredstva za gradnjo objektov, ki so po-trebni za odkup. Vendar drži, da smo v tem pogledu storill zelo malo in bo treba posvetiti mnogo več pozornosti preskrbi potrebnih sredstev za odkup, v: prvl vrsti pa, da se postavijo objekti za shranjevanje in pre-voz.
Zgled zadružništva v Slove-niji, kjer imajo zadruge v ro-kah okrog 70% odkupa kmetij-skih pridelkov, dokazuje, da so v naših pogojih možnosti, da zadruge povečajo obseg odku-pa teh pridelkov Ln delujejoza pospešitev proizvodnje. Odkup jajc tn perutnine, ki ga oprav-Ijajo zadruge na Hrvatskem, pravtako priča o pomembnih možnosli, če se delo dobro or-ganizira.
Na nedavnem posvetovanju v; Glavni zadružni zvezi so pou-darili, da je neobhodno potreb-no tesnejše sodelovanje med zadružaimi zvezami In trgov-skimi zbornicami pri usposab-Ijanju zadrug, da bi se čim prej vključiJe v odkup kmetij-skih pridelkov. Začeli bodo ta-koj usposabljati v Solah trgov-skih zbornic potrebne strokov-ne kadre za delo pri odkupu v kmetijskih zadrugah. Poudarja-!i so tudi ponebo no večj; ko-ordinacijl zadružnih organiza-cij z vsemi drugimi organizaci-Jamt, kl se,zanimajo za odkup kmetijskih 'pTidelkov z name-nom, da bi se z vse večjim vldjučevanjem zadrug v to de-lo. odstranile dosedanje po-manjkljivosti.
Zadružne zveze bodo mora-le posebno skrbeti za to, da se v zadrugah uredi knjigovod-stvo in odstranijo pomanjklji-vosti, ki so onemogočale neka-tenm ^ddrusam da b: dobile potrebne kredite za odkup kmetijskih pridelkov. Seveda je od samih zadružnih organl-zacij največ odvisno, kdaj bo-do Jz odkupa kmetijskih prl-delkov odstranile druge orga-nizacije, ki sedaj držijo v svo-jih rokah velik del odkupa, to-da zelo malo vplivajo na pro-izvajalce, da bi povečali proiz-vodnjo. Z v&čio ndfežbo ;:a-drug pri odkupu bomo odstra-nili s tega tržišča tudi aakupo-valce, kar bo pripomoglo k normalnejšemu in solidnejšemu oskrbovanju potrošniških cen-trov s kmetijskimi pridelki. Verjetno bo to prispevalo tudi k zmanjšanju razlike med od-kupno in prodajalno ceno, Id Je zelo velika.                M. M.