\
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_____________________ $3.00
Za pol leta-----------------------1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, On t.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
Let. 3. Št. 128.
Cena 5 c.
TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 128.
Pozdravi Konvenciji Z♦ K. S.
POZDRAV MARSALA TITA
George Matešič,
Toronto, Ont.
Washington, 6 sept. — Jugoslovanska ambasada je prejela naslednji brzojav za Vas, ki se glasi:
"Zvedel sem, da se vrši zborovanje Vašega Kongresa (Konvencije), Vam pošiljam tople bratske pozdrave in želim mnogo uspeha v Vašem nadaljnem delovanju. Slovenski narod je spisal najlepšo in največjo povest svoje zgodovine skozi štiriletno borbo za svoj narodni obstoj skupno z narodi Jugoslavije. Slovenski narod se predvsem opravičen nada, da bo njegova borba kronana v Zedinjeni svobodni demokratični Sloveniji v okvirju demokratske federativne Jugoslavije. Pozdravljajoč Vas izražam nado, da bo Vaš Kongres beležil odločen korak naprej v konsolidaciji Vašega edinstva in da bodete bolj in bolj odločno pomagati vaši rojstni domovini.
Smrt ašizmu — svobodo narodu!
Maršal Jugoslavije, J. B. Tito.
DVA GNEZDA SVETOVNEGA FAŠIZMA STA RAZDJANA
POZDRAV PODPREDSEDNIKA ZVEZNE VLADE
Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, Sudbury, Ont.
Beograd, 31 avg. — Prosim Vas izročite tretji Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev moje prisrčne pozdrave. Vaša uspešna akcija v zbiranju pomoči narodom Jugoslavije, izraža plemenito delo naših bratov in sester v Kanadi, ter je s globoko hvaležnostjo cenjena od vsega našega naroda. Tudi z moje strani izročite zahvalo vsem onim našim bratom in sestram v Kanadi, kateri na ta način izražajo svoje globoko bratsko sočustvovanje napram svoji rojstni domovini. Obilo Dspeha Vaši Konvenciji in Vašemu nadaljnemu delu, želi,
Podpredsednik Zvezne vlade, Edvard Kardelj.
POZDRAV PREDSEDNIKA SLOVENSKE NARODNE
VLADE
George Matešič, Toronto, Ont.
Ljubljana, 31 avg — Preko Vas pošiljam tretji Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev tople bratske pozdrave. Zahvaljujem se Vam za poslano pomoč našemu narodu, katera je izraz bratskega sačust-vovanja, obenem pa izražam upanje, da bo delo Konvencije rodilo obilo plodonosnega sadu tako vprid dobrobiti Kanadskih Slovencev in Kanadskega naroda, kot za dobrobit naše rojstne domovine demokratične federativne Jugoslavije.
Predsednik Narodne Vlade, Boris Kidrič
POZDRAV OD NIKOLA KOVAČEVIČA
Sofija, 30 avg. — Tople bratske pozdrave pošiljam vsem delegatom in delegatinjam Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev. Toda nepozabite, da Vaša rojstna domovina kljub temu, da je Narodnoosvobodilna armada osvobodila vse njeno ozemlje, ni Zedinjena in Združena.
Nikola Kovačevič
POZDRAV OD UJEDINJENEGA ODBORA JSA.
Slovenian National Convention.,
New York. — Ujedinjeni Odbor Južnoslovanskih Amerikancev prisrčno pozdravlja tretjo redno Konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev in Vam želi nadaljnega uspešnega delovanja za čim večje edin-stvo in slogo našega naroda tukaj in da podpira narodno demokracijo tukaj tako tudi pomaga našim dragim v domovini.
Zlatko Bolokovič, pred.
Ančka Traven, taj.	t
Generalismo Stalin je zadnjo nedeljo naslovil narodom mogoč-ne Sovjetsko Unijo zma-goslovano poslanico s katero je naznanil popolno in s katero je naznanil popolno in brezpogojno zmago nad japonskimi impirialističnimi agresorji. Poslanica vsebuje obširno poročilo o mogočni vlogi Rdeče Armade ter narodov Sovjetske Unije na strani Zedinjenih Narodov v borbi proti fašističnih agresorjev.
Sovjetske čete, katere so neposredno prisilile kapitulacijo Japonske prej kot vse "atomske bombe", so okupirale že zdavnaj
odvzeto ozemlje Sovjetske Unije iz leta 1904, ko je Japonska y vojni proti carski Rusiji zmagala in okupirala del Sahalin otočja in obrežene baze v Madžuriji. Kakor Rdeča Armada tako tudi narodi Sovjetske Unije so izvršili slavno misijo v borbi proti fašističnih agresorjev za narodne in ljudske pravice.
Dva gnezda svetovnega fašizma sta popolnoma razdjana, je dejal generalísimo Stalin. Z tem je ostranjena nevarnost za svetovni mirt tako z juga, ki so ga ogrožali nemški impirialistični razbojniki, kakor tudi z vzhoda,
UNIJSKA DELEGACIJA PREDLOŽILA ZAHTEVE PARLAMENTO
Toronto — takoj po zmagi nad japonskim impirializmom, indu-strirjski magnati so izkoristili priložnost za odslovitev tisočev delavcev in delavk pod pretvezo, da so vojni kontrahti izčrpani. V-se tiste obljube ki so se navadno slišale za časa vojnih posojil, vojaškega nabora, plačanje visokih davkov ter cel niz raznih zadev in med poglavitnimi urgiranje za mir v industriji, so sedaj po skon-čani vojni postale kot neko neizvedljivo prerokovanje v mislih posameznih finančnih in državnih krogov. Skuša se z preseljevanjem delavcev iz ene v drugo industrijo znižati na prvem mestu mezdno lestvico in obenem razbiti delavske unije, ki so bile organizirane skoro po vseh vojnih tovarnah. Blagostanje, stalna zaposlenost in višji življenski stan-dart, vse to kar se je obljubljalo za časa vojne, postaja resna zadeva pred kanadskim narodom.
Budnost unijskega gibanja pred posledicami brezdelja, znižanja mezdne lestvice v periodu iz vojne v normalno dobo, je rezultira-la, da so se združila dva največja unijska gibanja Canadian Con-gres of Labor in American Fede-ration of Labor, ter potom močne delegacije predložila zahteve zasedanju federalne vlade v Otta-wi. Zahteva se neposredna akcija vlade proti prakticiranja posameznih industrijskih magnatov, ki so začeli masovno odslavljati delavce in delavke iz svojih to-varrn, ter na ta način prisiliti de-
lavce sprejeti delo kjerkoli za nižjo plačo. Zahteva se tudi, da vlada takoj pristopi k povojnemu programu in če je treba prevzame posamezne tovarne pod svojo kontrolo, ter kako zaščiti delavce in delavke kakor narod v splošnem pred gotovimi posledicami dipre-sije.
Narodno sodišče obsodilo 37 podjetnikov
Ljubljana, 26 avg. — Vojaški tribunal za ljubljansko področje je obsodil 37 od 47 obtoženih industrijskih podjetnikov, lastnikov in ravnateljev tovarn na težko ječo in prisilno delo za dobo od 6 mesecv do 20 let. Obtoženci so bili spoznani krivim, ki so dobro-voljno izročili produktivnost to-varnvarn v roke fašističnim okupatorjem in narodnim izdajalcem in tudi finančno pomagali fašistom .
Deset obtožencev je bilo oproščenih vsled nezadostnih dokazov za sodelovanje z sovražniki slovenskega naroda.
Stopnjema se deli zasluga vsem za njihovo delo zadnjih štirih letih.
HARA-KIRI SE NI POSREČIL
Tokio, 11 sept. — Japonski premier Tojo, je bil namenjen ižvršiti samomor po jeponskem običaju "hara kiri", kar se pa ni obneslo.
kjer so strahovali na enak način japonski impirialisti. Poraz nemškega in japonskega impirializ-nia, daja povoljne pogoje za trajen in pravičen mir v svetu. Ta načela odločno določa Čarter organizacije Mednarodne Varnosti, kakor tudi Potsdamska deklaracija.
Medtem značilna je izjava japonskega premiera, ki pravi, "da je on sam odgovoren za vojno, toda ne prizna, da bi bil radi tega vojni zločinec. On pravi, da je njegova usoda v rokah zmagovalcev iiflda je pripravljen izpovedati svoje pregrehe, dasi ima trdno upanje, da ne spada med vojne kriminalce.
Zločinec navadno prizna vse samo svojih zločinov ne!
Volitve v Jugoslaviji dne 11 novembra
Beograd, 31 avg. — Prezidium začasne Nacionalne Skupščine je izdal volilni odlok potom katerega se bodo vršile državne volitve za Ustavno Skupščino, federalno in narodnih poslancev zbornico dne 11 novembra 1945. Odlok sta podpisala predsednik Antifašis-tičnega Sveta Narodnega Osvobo-jenja Jugoslavije, dr. Ivan Ribar in tajnik, Mile Perunčič.
Medtem jugoslovanski časnikarski urad "Tanjug" pravi, "da je pooblaščen odgovoriti na izjavo londonskega radia, z katero se skuša podati napačno pojasnilo v javnosti glede postopanja s zunanjimi poročevalci v Jugoslaviji, kot neresnično. Ta urad nadalje pravi, da je izjava ministra za informacije Save Kosanoviča, jasna in nikakor "formalna" z ozi-rom na izjavo londonskega radia".
Kot razvidno posamezni krogi so precej zaposleni pri ocenjevanju notranjih zadev v Jugoslaviji. Niti na pamet jim ne pride, da bi na lastnem pragu pretipali marsikaj predno bi se podali na razpravo o notranjih zadevah v Jugoslaviji tembolj, ko je treba vpoštevati demokratična načela in sicer na ta način, da so enako jugoslovanski narodi upravičeni voditi svoje posle brez zunanjih "sugestij", kakor vsi drugi demokratični narodi v svetu.
PROGLAS TRETJE KONVENCIJE ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV
DRAGI BRATJE IN SESTRE — SLOVENCI IN
SLOVENKE!
Svobodoljubni in demokratični narodi vsega sveta, medtem tudi junaški narodi nove, svobodne demokratične federativne Jugoslavije, so z polno ganotja in ljubezni do svoje domovine in svojega naroda, pozdravili radostno vest o popolni in brezpogojni zmagi nad oboroženimi silami nemškega in japonskega fašizma, najčrnejšega sovražnika ljudskega napredka in sploh civilizacije. Ta veličastvena zmaga Zedinjenih Narodov na čelu z veliko pobornico za mir in narodne pravice Sovjetsko Unijo, brez katere bi ne bilo mogoče zamisliti zmago in obratno, odpira sedaj na široko vsa pota in steze k izgraditvi trajnega in pravičnega miru. Veličastveni odmev, ki se od ust do ust razlega na vse štiri strani sveta o zmagi in še bolj odločno vabi široke plasti demokratičnih ljudstev v vrste narodnega in mednarodnega edinstva, sloge in sporazuma, napoveduje obenem velike dosege navadnega človeka, ki se je skozi to strašno vojno povzpel na višjo stopnjo socialnih smotrov in narodne pravičnosti z prepričanostjo, da je edinstvo Zedinjenih Narodov skupno in vsakega naroda posebej tista mogočna sila, katera je zdrobila oborožene sile svetovnega fašizma in katera je naposled mogoča resnično izgraditi povojni svet, iepši in srečnejši
kot je bil kdaj koli prej.
Kanadski Slovenci, če tudi majhni po številu smo danes ponosni, da smo bili pod okriljem Zveze Kanadskih Slovencev tista skromna vejica te plemenite skupnosti, ki je doprinašala svoj delež v vojnih naporih naši novi domovini Kanadi in preko nje Zedinje-nim Narodom za popolno in brezpogojno zmago. Čutimo se tembolj ponosnih, ker tudi naša nova domovina maloštevilna po svojem prebivalstvu, je doprinašala o-gromni delež v orožju, z svojo armado in drugimi zalogami Zedi-n j enim Narodom na strani demokracije in narodnega obstoja. Toda, kakor smo prispevali svoj delež k popolni in brezpogojni zmagi nad oboroženimi silami fašizma in njegovih hlapcev, bomo sedaj še z večjo voljo in požrtvovalnostjo delali za izgraditev trajnega in pravičnega miru, kateri naj omogoči vsakemu narodu, medtem tudi junaškim narodom nove, svobodne demokratične federativne Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, da si zgradi svoj dom po svoji svobodni volji brez strahu napada od zunaj ali neopravičenih zunanjih ovir, kot svoboden in enakopraven narod v družini svobodnih in demokratičnih narodov. Na to nas opozarja neposredno dejstvo, ki se odigrava na račun Slovenskega Primorja, Tr-
sta in Istre, kljub temu, da so narodi Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita uspeli ne samo združiti se in združeni v bratskem sporazumu rešiti svoje notranje nacionalne probleme v teku strašne in krvave vojn^, ampak tudi o-svoboditi svojo domovino od fašističnih okupatorjev z svojo lastno armado, kot del armad Zedinjenih Narodov v borbi proti fašizmu. Vprašanje Trsta in Slovenskega Primorja, ni vprašanje le teritorijalno, tembolj vprašanje osnovnih narodnih pravic slovenskega naroda do katerih je po mednarodnem ugovoru upravičen. Te pravice slone na močnih zgodovinskih faktih, da Slovensko Primorje z Trstom vred pripada Zedinjeni Sloveniji, odnosno novi svobodni demokratični federativni Jugoslaviji. Povrniti to ozemlje resničnim dedičem pomeni ne samo poravnati napake storjene po prvi svetovni vojni, tembolj odstraniti kakršno koli podlago preživelim italijanskim fašističnim elementom za nadaljevanje neopravičenih intrig ter izzivanju nevarnosti za nove vojne konflikte.
Sedaj ko so Zedinjeni Narodi izbojevali popolno in brezpogojno zmago nad oboroženimi silami fašizma, ko so na potu očistiti svet pred njegovimi ostanki in izgraditvi trajnega in pravičnega miru, v svetu, je temvečja dolžnost vseh svobodoljubnih in demokratičnih sil strniti svoje zmagovite vrste za ostvaritev na-
čel, ki jih določa organizacija mednarodne varnosti in Potsdamska deklaracija treh velikih. O-stvaritev teh načel, za katera so narodi Evrope in v svetu v splošnem krvaveli ne malo polnih šest let in žrtvovali milijone svojih najboljših sinov in hčera, pomeni ostvariti svet, kjer ne bo mestu za strah pred pomanjkanjem, bedo in siromaščino, kjer ne bo mestu za sovraštvo rasno ali nacionalno mržnjo, ampak kjer bo vladala mogočna pravica zedinjenih in enakopravnih narodov.
Posamezni preživeli fašistični impirijalistični elementi, črna reakcija, narodni izdajalci in sebični finančni krogi, skušajo sedaj vse to zavreči in povrniti svet v predvojno dobo. Kakor v mednarodnih in narodnih tako tudi v gospodarskih, socijalnih in ekonomskih vprašanjih izkoriščajo vsako in tudi najmanjšo priliko v svrho ustvarjanja nezaupnaja napram Sovjetski Uniji, poslužujejo se drznim obmetavanjem proti novi svobodni demokratični federativni Jugoslaviji ter narodnim vladam v splošnem, dokler na domačem frontu zagovarjajo masovno odpuščanje delavcev in delavk sedaj po skončani vojni. To nas neposredno opozarja ne samo na izgraditev dobrega in bratskega sporazuma med nami samimi, ampak tudi izgraditev močnega edinstva med kanadskimi Hrvati, Srbi ter drugimi Slovani skupno z kanadskim narodom v sploš-
nem, za zaščito demokratičnih svobodščin, večjo socijalno pravičnost, pošteno delo, zaslužek in kruh, poglavitno pa za zaščito narodnih pravic in v tem oziru povrnitev Slovenskega Primorja k svoji telesni Matici Zedinjeni svobodni demokratični federalni Sloveniji od katere je bilo nasilno odtrgano po prvi svetovni vojni.
Delegati in delegativnje tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, se obračamo z to poslanico na vse rodoljubne Slovence in Slovenke, kateri še niso člani Zveze Kanadskih Slovencev, da pristopijo v njene vrste. Mi se o-bračamo na Vas dragi bratje in sestre, sedaj, ko je nujnost največja, da smo zedinjeni, da smo enomiselni in složni — sedaj, ko je treba največ moralne in mate-rijalne pomoči narodom nove svobodne demokratične fedirativne Jugoslavije. Njihove nadčloveške žrtve, so strašna cena njihove svobode, tem strašnejše bi bilo pomisliti na to, da bi sedaj postale brezpomembne. Prav zato je naša narodna, delavska in patriotična dolžnost zbuditi javno mnenje, vsako pošteno rodoljubno in demokratsko ustanovo, da se pridruži njihovi opravičeni zahtevi z ozi-rom na Slovensko Primorje, Istro in Trst.
Mi se obračamo na naše bratje in sestre v Združenih državah, ter jim čestitamo na njihovem dosedanjem delu vprid novi svobodni demokratični federativni Ju-
Will Canadian Relief Funds Be Used As a Political Weapon Against Jugoslavia?
Statment of the Executive Committee of the Council of Canadian South Slavs corncerning suspension of relief to Yugoslavia by the Canadian Friends of Yugoslavia.
The Council of Canadian South Slavs, an organization composed of Yugoslavs who are now Canadian citizens, takes issue with the Canadian Friends of Yugoslavia, Montreal, in their determination to withold $600,000.00 aid from the starving people of Yugoslavia. Their action is unjustified and the basis for it unsound. The Tito Government is the proper agent to supervise the distribution of this aid. This is the method adopted in other countries. Why should there ~ be an exception in Yugoslavia?
The Council of Canadian South Slavs has thus far withheld critiscism of the Montreal organization, but we now feel that a complete statement of the inner features in the case should be made to the people of Canada.
The Canadian Friends of Yugoslavia are in close connection with the reactionary, anti-Tito, elements in U.S.A. These elements have at their head the notorious pro-Fascist Constan-tine Fotich, former Yugoslav ambasador to the United States. They are carrying a viscious campaign against Yugoslavia. Fotich organized the American Friends of Yugoslavia whose activities were directed to aid the traitor Mihailovich. The Canadian Friends of Yugoslavia is a duplicate of the Fotich crowd and is under his beneficial influence. Several of the officials of Canadian Friends of Yugoslavia are .known as reactionaries in their sympathies. Profesor Watson Kirkconnell, one of its members, has publicly attacked Marshal Tito in his speeches and writings. Vice-chairman Rodomar is a former Russian White Guard, a devotee of the Czar.
During five years of its existence the Canadian Friends of Yugoslavia has not raised one cent to aid the people of Yugoslavia. The funds they are now trying to use to aid the Yugoslav reactionaries in their campaign against Yugoslavia were contributed last March by the Canadian people for the purpose of relief during the campaign of the Canadian Red Cross Society and the Canadian United Relief Fund, and were given to the Canadian Friends of Yugoslavia because they are the only officially recognized body for relief to Yugoslavia. This was a grave error.
The Canadian Friends of Yugoslavia has consistently refused co-operation with the various organizations of the Canadian Yugoslavs, whose interests in helping their brothers in Yugoslavia can best be illustrated by the fact that, although numbering only 20,000, they have, during the last year, contributed through the Council of Canadian South Slavs, $300,-000.00 in cash. There is not today one organization or individual of Yugoslav origin in Canada associated with the Canadian Friends of Yugoslavia.
The Council of the Canadian South Slavs with the help and co-operation of the Canadian Red Cross Society has sent nearly 600 tons of food, clothing, drugs and other supplies, and also $130,000.00 in cash to the representative of the Yugoslav) Red Cross in London. We are determined to continue with this work in spite of all obstacles placed in our way by the Canadian Friends of Yugoslavia.
We demand that the Canadian Government make full investigation into this action and all past activities of the Canadian Friends of Yugoslavia, and also that the unspent portion of the $600,000.00, as well as goods bought but not shipped, be turned over to the Canadian Red Cross for immediate shipment to the Yugoslav Red Cross.
The people of Yugoslavia urgently need aid. In the struggle for their liberation, and to save mankind from fascist slavery nearly 2,000,000 of their best sons and daughters have given their lives. We hope that all real friends of Yugoslavia will join us in asking the Canadian Government that relief be sent immediately, and that the so-called "friends" of Yugoslavia be stopped from using it for the purposes of political blackmail.
POZDRAV OD LOUISA ADAMIČA
Vse najboljše želim Vaši Konvenciji ter obenem izražam nado, da bo Vaše nadaljno delovanje močna opora za resnično ljudsko demokracijo tukaj na tem kontinentu in predvsem v stari domovini — Jugoslaviji. Prav želel bi biti prisoten.
Louis Adamič
goslaviji. čestitamo Slovenskemu Ameriškemu Narodnemu Svetu, priključenim ustanovam in posebno njegovemu častnemu predsedniku — Louis Adamič-u. čestitamo Združenemu Odboru južnoslovanskih Amerikancev, kateri je z dosedanjim delom doprinesel prav mnogo v svrho moralne in materijalne pomoči narodom Jugoslavije. Toda prepričani smo, da bi naši sosedanji bratje in sestre morali po svojem številu do-(Dalje na 4 str.)
POZDRAV DRUŠTVA RDEČEGA KRIŽA JUGOSLAVIJE
Beogrard, 3 sept. Prisrčne pozdrave pošilja tretji Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev društvo Rdečega Križa Jugoslavije, ter se vam obenem zahvaljuje za izkazano pomoč narodom Jugoslavije.
Predsednik, DRK. Jugoslavije Kecmanovich.

) J
EDINOST"
j	Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in (he Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Kokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Značaj tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev
Na drugem mestu v tem iztisu lista, smo priobčili "Proglas" tretje redne Konvenlije Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi dve resoluciji, ki so bile sprejete po konvenciji in poslane naši vladi v Ottawi. V prihodnjem iztisu lista priobčimo: konvenčni zapisnik, nova pravila, proglas žena, proglas mladine, delovno resolucijo, pozdravi maršalu Titu, podpredsedniku Zvezne vlade Edvardu Kardelju, predsedniku prve slovenske vlade, Borisu Kidriču, dr. Metodu Mikužu in drugim ustanovam v tej deželi ter Združenih državah. N,a ta način bo imelo tako članstvo Zveze kakor tudi naročniki tega lista celotno delo Konvencije, njene sklepe in odloke za bodoče delo pred seboj.
Ker je ves ta materijal zelo važen in poučen za splošni kulturno prosvetni napredek, priporočamo članstvu Zveze in vsem drugim naročnikom, da se čimbolj poglobijo v delo Konvencije, njeno oceno današnjega položaja v svetu in na našem domačem frontu. To je potrebno prvič zaradi tega, .da se čimbolj spoznamo s zaključki in sklepi Konvencije in drugič, da bi njeni zaključki in sklep: ne ostali le na papirju, ampak da bi postali stvarnost dela vseh skupaj in vsakega posebej.
Konvencija je postavila na prvo mesto, graditi bratsko edinstvo med kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, ter vsemi drugimi skupinami kanadskega naroda v duhu načel Carterja Zedinjenih Narodov in konference treh velikih v Potsidamu, za trajen in pravičen mir. To je osnovno načelo vseh slobodoljubnih in demokratičnih narodov v svetu in predvsem sedaj, ko je vojna končana in ko je treba dejansko delati na tem, da bi ne bile ogromne ljudske in materijalne žrtve v tej strašni in krvavi vojni zastonj, tembolj da postanejo plod narodnih pravic, srečnejšega in blagostanejšega življenja in napredka za narode in človeštvo.
Toda Konvencij,a se je enako odločno postavila na stran osnovnih pravic našega naroda, oziroma povrnitve Slovenskega Primorja telesni matici — Sloveniji, oziroma novi svobodni federativni Jugoslaviji.
Posamezni reakcionarni krogi vred z narodnimi izdajalci skušajo sedaj na račun Slovenskega Primorja ne samo podžigati sovraštvo in drzne izpade, tembolj si obenem lastiti pravice na to ozemlje. Ti krogi priporočajo, da Trst postane kot "svobodna" luka, d,a se formira celo neke vrste "(republika", katera bi služila kot odskočnica za nove vojne konflikte.
Ta dejstva opozarjajo prav nas Slovence ne glede kje se nahajamo in kakšni so naši pogledi na svet, da strnemo svoje sile v obrambi narodnih tekovin našega junaškega naroda iz katerega potekamo. Graditi narodno edinstvo je tista neposredna naloga nas vseh, da postanejo tako zaključki in sklepi tretje redne Konvencije stvarnost v organizacijskem pomenu, kakor tudi stvarnost v narodnih ozirih.
Pred resnimi problemi
Zadnji ponedeljek je začelo zborovanje Sveta zunanjih ministrov petih svetovnih velesil, Sovjetske Unije, Anglije, Amerike, Francije in Kitajske, kateri je bil vstanovljen na konferenci velikih treh v Potsdamu. Po določbi potsdamske deklaracije, Svet zunanjih ministrov določi mirovne pogoje za Italijo, kar vključuje poleg vojne odškodnine, katere bo morala Italija plačati državam proti katerih je izvedla agresivno vojno na strani fašističnega osišča, tudi poravnanje meje med Jugoslavijo in Italijo. To pomeni rešitev vprašanja Slovenskega Primorja, Trsta in Istre.
Kot znano italijanski fašistični impirijalistični elementi, se sklicujejo na to ozemlje na podlagi tkzv. narodne "večine", idočim stvarnost tega vpr.ašanja leži neposredno v njegovim zaledjem. Trst je torej nemogoče ločiti od njegovega zaledja in obratno. Poleg tega tkzv. "večina" italijanskega prebivalstva se nikakor ne bazira za zgodovinskem tembolj sistematičnem izseljeniškem pomenu. Italijanski impirijalistični elementi, so odnekdaj prežali na to ozemlje in so radi tega tudi izvajali prisiljeno odnarodovanje mestnega prebivalstva, dočim na deželi se jim ta namera ni obnesla v oni meri kakor so pač želeli.
Povrnitev Slovenskega Primorja, Trsta in Istre Jugoslaviji, ne pomeni samo izpolniti določbe Atlanskega Carterja in Krimske konference, ampak obenem odstraniti tako podlago za sovraštvo med narodi Jugoslavije in Italije, kakor tudi podlago za nadaljne vojne konfilikte. Prav zato je pričakovati, Ida bo Svet zunanjih ministrov sedaj pri iraspravi tega zelo važnega vprašanja za bodoči mir, sporazum in prijateljske odno-šaje med narodi, se oslanjal na zgodovinskih faktih narodnih pravic ter izgraditvi res trajnega in pravičnega miru v svetu. /
Slovensko Primorje, Trst in Istra, pripada novi svobodni federativni Jugoslaviji. Kakršna koli drugačna rešitev v tem oziru, bo v nasprotju načel Atlantskega Carterja in načel organizacije Mednarodne Varnosti.
Po drugi strani v socijalnih zadevah, se enako nahajamo pred resnimi problemi. Tisoči delavcev in delavk so odslovljeni iz vojnih tovarn, kjer so doprinašali ogromni delež v vojnih naporih za zmago nad fašističnem osiščem. Industrijski magnati se delajo sedaj pozabljivih na prejšne obljube in z tem izzivajo delavce na stavko, masovne demonstracije itd. Točasno se nahaja unijska delegacija v Ottawi s zahtevo od federalne vlade, da pod-vzame takojšne korake v svirho zaščite interesov delavcev in delavk. Delegacija reprezentira nič manj kot 200 tisoč organiziranih delavcev in delavk v dveh največjih linijskih pokretih Canadian Congres of Labor in American Feideration of Labor. Ta dva unijska gibanja sta podvzela odločno akcijo proti masovni odslovitvi delavcev in delavk iz vojnih tovarn, kakor je to prakticiranje industrijskih magnatov. Skupna in enotna akcija obeh unijskih gibanj, je najmočnejša garancija za dosego poštenega dela in zaslužka vsakega delavca in delavke.
Po tem zločinu so šli na Gmajno k Vugovim, odpeljali očeta in 2 sinova, nato pa v Kozani ubili 70 letnega starčka. Med potjo so prijeli fantiča, ki je vodil svojega slepega strica v verkev. Obdolžili so ga kar na lepem, da je ustrelil nekega Nemca, ki so ga pa v resnici po nesreči sami ustrelili. Blizu Vipoljž so dali temu fantu in Vugovim vsakemu po eno cigareto in jim veleli naj beže. Ko so ti začeli teči, so jih postrelili.
Naslednji dan so obkolili vas Col in ubili tri ujete vojake. 30. III. so usmrtili na smrt obsojenega Alojza Gorkiča in Staneta Marušiča iz Vrtojbe.
"ZASLUGE"
Na velikonočni ponedeljek je bil domobranski shod na Mengo-rah pri Tolminu. Prišli so vsi domobranci iz Tolmina,,,nemški vojaki pa so hrib zastražili. Govorniki so na vsa usta hvalili tolminskega dekana Vodopivca in advokata Vogriča, da je njuna zasluga, da so na Tolminskem domobranci.
Dobro je, da vemo čigava zasluga je, da je prišla nad Primorsko ta huda ura. Iz ene vasi na Tolminskem so domobranci v istem času odgnali dvans^st, iz druge sedem oseb v nemško suž-nost in v zaporu ravnali z njimi tako brutalno, da jim niso dali niti vode. Na Kamnem so Nemci odpeljali 21 moških in dve dekleti, ki jih je po ljudski sodbi izdal domači kaplan Pontar, ki je s pomočjo Nemcev zbežal v Kobarid, kamor so Nemci za njim s kamionom odpeljali njegove stvari. Zasluga za ustanovitev domobrancev na Tolminskem narod občuti na svoji koži. Občutiti jo pa mora tudi na tem, kar mu je najdražje, na pravi in resnični veri. Tolminski dekan Vodopivec je namreč izjavil iz prižnice:
"Ko obhajam terence, gre namesto Boga v njih sam hudič!"
Blasfemija, da mora vernemu človeku zagomazeti po hrbtu. Iz posvečene hostije, ki jo iz keliha namestnik božji položi v usta ob-hajenca, pride Bog v človeka. Dekan Vodopivec pa govori, da iz posvečenega keliha in hostije preide v človeka hudič! Pripravljeni so prodati tudi vero samo, da bi le cerkev, s katero drže ljudi v oblasti, obdržala svojo moč.
"STRAŽA OB SOČI"
1. V. so imeli domobranci v Tolminu slavje. S sodelovanjem Nemcev so priredili "praznik razvitja slovenske zastave". Slekli so mlade domobrance, ki so morali ta čas prebiti brez oblek v kasarni in oblekli v njih obleke več uglednih starejših mož iz Tolmina ter jih postavili — hočeš, nočeš, moraš — za častno stražo pri zastavi. Bivši župan Kavčič je moral prebrati pozdravni govor. Tolminski dekan Vodopivec pa je pozdravljal domobrance — kot stražo na Soči.
Straža ? Nemška straža. Na- ! rodna straža gotovo ne. . V istem času so nemški gospodarji in ti stražarji ob Soči v vasi Svina, v sosednem Kobariškem, ustrelili najlepšo * dekle v vasi, ker je odbilo nagnusno nadlegovanje nemškega oficirja. Šla je v smrt z besedami: "Ne jokajte za menoj, jaz vem, zakaj umiram"!
Pehotni kapetan Bobrovski iz Berlina je konec aprila 1944 dal požgati vas Geroldija pri Poreču. Posilil je tudi neko dekle.
Pehotni kapetan Futler iz Berlina je dal kot poveljnik kazenskega bataljona v Poreču obesiti več naših ljudi.
17. IV. 1944 so trije SS-sovci aretirali Fani Gomiščakovo v Gorici, ki jo je izdal trgovec Tomasi v Gorici, češ da nabira posojila in davek OF. Z gestapovci je prišel izdajalec Ladislav Jug iz Solkana. Stanovanje so oropali, pojedli so živila. Z nemškimi roparji se je južine udeležil tudi Jug. Par dni pozneje so odpeljali tudi vse pohištvo. Gomiščakovi se je posrečilo pobegniti.
Ker je v boju s partizani 18. II. 1944 padel italijanski kapetan Paride Moro, je Krajevni komandant v Tolminu, nemški nadpor. Kopeke v Tolminu odredil zažig dveh hiš v Poljubinu in dveh v Praprotnem.
Po izdaji domačih domobrancev so Nemci v vasi Poljubinu ustrelili 7 mož kot talce, ko so zaman zahtevali od njih naj jim izdajo partizanske položaje. Med določenimi za smrt je bil tudi umobolen fant. Neki družinski oče je stopil pred obsojence, potegnil iz vrste tega fanta in stopil na njegovo mesto:
"Ustrelite mene, on je nedolžen!" Padel je z drugimi nedolžni-
mi žrtvami vred.
Dogodek v Poljubinu se je vršil 4. V. Prvotno je bilo določenih 40 ljudi za ustrelitev, končno pa so jih postrelili 7. Gnali so jih izven vasi proti Tolminu, jih postrelili in mrtve pustili ležati na mestu. Žrtve so: Jože Zoudar, kmet, oče 5 otrok, Franc Bukovec, kmet, ki je imel skrbeti za slepo mater in slaboumno sestro, Ivan Testen, kmet, ki je moral skrbeti za ženo in 3 otroke ter kmečki sinovi Rudolf Gregorič, Anton Leban in Josip Rutar. Odgovornost nosi nemška in domobranska komanda v Tolminu.
NASILJE NARAŠČA
Iz Krmina so Nemci v neznano usodo odpeljali 5 družin, ker so stanovale blizu kraja, kjer so v boju padli 3 nemški oficirji.
V Savodnjah so javno obesili več pripadnikov OF. 15. IV. so Nemci in fašisti zajeli študenta Leandra Gorkiča, Negovana Mozetiča, oba iz Savodenj, ter Santi-na iz Splita. Vsi so se postavili v bran. Santin je padel, ostala dva pa so ranjena ujeli in ju po dolgem mučenju obesili na križišču pri cerkvi, Mozetiča na oreh, mrtvega Santino pa na lipo. Gor-kič je težko ranjen zbežal, a je čez mesec dni podlegel poškodbam. Obešencema so pritrdili na prsa listke, da sta streljala na Nemce in sta zato za njih partizana. Viseti sta morala do popoldneva naslednjega dne. Pri tem zločinu se je najslabše obnašal fašist slovenski izdajalec Bogdan Vitez iz Gorice, ulica Carlo Fa-vetti 16. Hišo, v kateri so fantje stanovali, so morilci zažgali, domačine Ivana in Andreja Gorkiča pa odpeljali s seboj.
23. IV. so Nemci na roparskem pohodu na Ledine v sevferni Primorski naropali in odpeljali 100 glav živine.
Istega dne so SS-ovci pridrveli v Rihenberg, kjer se jim je pridružila tamkajšnja posadka fašistov in so vsi skupaj obkolili vas Sv. Martin. Zažgali so 3 hiše, ki so še ostale od požiga 26. IX. 1943. Nato so z mino porušili zvonik, cerkev sv. Martina, 3 veliki zvonovi so bili popolnoma zdrobljeni in cerkev popolnoma poškodovana.
Nato so odšli proti vasi Hme-ljaki in Mesarji. Tu so naropali perila in živeža, česar niso mogli odnesti so spravili na kupe sredi sob in zažgali. Seveda so zgorele tudi hiše in sicer jih je zgorelo v Hmeljakih 6, v Mesarjih pa 7. Pri Sv. Martinu je zgorelo Ivanu Ličenu, Francu Stoklju, v vasi Hmeljak Stojanu Lesjaku, Petru Turku, Ani Mravlji, Leopoldu Lesjaku, Andreju Vidmarju, Jožefu Čebran. V Mesarjih pa Mu-ru Birsi, Antonu Pavlici, Antonu Birsi, Franu Benzi, Albinu Pečenki in Jožetu Urišču.
Tolpo je vodil poveljnik posadke v Rihenberku, kapetan Furio
Matteoti.
V	Avčah je bil sestanek OF. Drugi dan so prišli domobranci in odpeljali vse ljudi ki so bili na sestanku. Samo iz ledinskega okraja so odpeljali 35 mirnih prebivalcev, češ da so partizani. Tam so tudi zajeli nekega komisarja, ga slekli, pretepli,da se ni mogel ganiti,položili ga na kup opreme, vse skupaj polili z bencinom in zažgali. Žrtev je živa zgorela.
Prejšnji dan so nemška letala zrušila vas Vojsko. Porušeni sta bili tudi cerkev in župnišče.
Ko je naša vojska v maju 1944 napadla Nemce v postojanki Do-renberg, so Nemci v osveto nato pobili v tem kraju preko 20 nedolžnih ljudi, 64 žensk v starosti od 15 do 35 let pa so odgnali v nemško sužnost.
V	Istri so zaradi akcij naših e-dinic na progi Kozina-Pulj izro-pali iz bližnjih vasi 170 glav živine, prašiče in drugega blaga ter več ljudi odgnali v sužnošt.
Medtem ko neprestano v vseh krajih Nemci, fašisti in domobranci aretirajo in odvažajo ljudi, se pojavlja tudi na Primorskem "črna roka". Zakrinkani lopovi udirajo ponoči v stanovanja, groze s smrtjo in kradejo, kar jim pride pod roko. Svoj zločin tudi tukaj zagrinjajo z romantičnimi rekviziti. Na mizi ostane grozilno pismo, ki preti s smrtjo, namesto podpisa je narisana črna roka. Tudi z zidu pred hišo groze pošastni kremplji črne roke. Ta romantika pa v resnici pomeni zločin, rop, umor, požig in bogo-skrunstvo.
V	Ligu so imeli domobranci v aprilski ofenzivi zasedbo v cerkvi. Vanjo so znosili slamo in napravili iz cerkve vojašnico.
V	vasi Srednje so imeli v boju s partizani velike izgube in se zato znesli nad civilisti, starim župnikom in — cerkvijo. Požgali so hiše, razbili cerkvena vrata, kle-čalnike in klopi pa odnesli in požgali. Razbili so prižnice in pokradli sveče ter svete podobe. Tako je poročal o dejanjih teh branilcev vere župnik Avgust Černe-tič, čigar poročilo leži pred ma-noj.
5. V. so v Prvačini Nemci in fašisti 7 hiš s hlevi vred požgali, zgorela je vsa živina, ki je niso smeli izpustiti.
V	Solkanu so zaprli 23 ljudi po neki denunciaciji, pri kateri se imenuje organizator domobrancev v Gorici Mitja Bitežnik. V spopadu s partizani blizu vasi Poljubin so imeli Nemci 3 mrtve in 2 težko ranjena. Drugi dan so vas obkolili, ljudi odpeljali na mesto, kjer je bil spopad med našo in sovražno vojsko, ter ustrelili vpričo vseh ljudi 8 gospodarjev, ki so bili seveda povsem nedolžni.
8. V. so pridrveli iz Ilirske Bi-
strice na Gorenjo Pivko v vasi Knežak, Bač, Korišnice, Gorišče, Zagorje, Drskače in Plavje ter jih popolnoma izropali, mnogo ljudi pa odpeljali. V Jureščah so SS-ovci ubili 2 ujeta partizana. V Pa-lčju so pretepali ljudi in zažgali 3 hiše. Nekega domačina, ki je v gozdu nabiral dračje, so ustrelili.
V Zagorju so s kopiti pušk pretepali moške in jih več težko poškodovali. 61 domačinov, od teh 15 povezanih z vrvmi, so odgnali v Nemčijo.
žrtve, padle tega dne v Poljubinu so zverine pokopale kar v pesku in zagrozili vsem, da bodo postreljeni, če bodo govorili, da so to naredili Nemci, reči morajo, da so vas zažgali partizani. Tudi v Zagorju so nalepili lepake v tem smislu.
11. V. so nemške tolpe vdrle v nekatere vasi slovenske Istre. V vasi Dekani so odpeljali kmeta Karla Rijozo, ki je stanoval pri Sv. Antonu. Dobesedno so ga iztrgali iz rok ženi in dvema hčerkama, ki so ga T>ranile z vsemi močmi, in ga usmrtili. Hkrati so usmrtili tudi kmeta Angela Kneza v Grego-ričih, Rudolfa Gregoriča in Ivana Gregoriča v vasi Vertine ter kmetico Rozo Elerjevo, mater dveh otročičkov. Slednji ter Karlu Ri-jozi so požgali tudi hiše, poljedelsko orodje in živež ter odpeljali vso živino.
14. V. so domobranci in fašisti vdrli v vasi Donje, Loh in Ricma-nje, izropali hiše in odgnali 14 ljudi. Kradli so tudi pohištvo.
Dornberska posadka, 40 fašistov, je požgala v Hmeljakih 8, v Mesarjih 8 hiš ter minirala in porušila zvonik cerkve Sv. Martina ter tam požgala še dve hiši in dve izropala.
BRKINI
18. V. so udrli Nemci, fašisti in domobranci v Brkine, v vasi To-minje, Zasušje, Podbreze, Pregar-je in Gaber. Pred dnevi so jo namreč v odprti borbi pošteno iz-kupili od naše vojske. In ker se ne morejo znesti nad vojaki, so zlili svoj bes nad mirnimi vasmi in mirnimi kmečkimi prebivalci.
Preden so se ljudje v Gaberku zavedli, kaj se godi, je že iz vseh hiš bruhal ogenj., Zgorele so tri hiše in 13 gospodarskih poslopij. Mlajšim se je posrečilo zbežati. Na cesti so ustrelili kmeta Ivana Franka, 64 letnega očeta 5 otrok in 63 letnega Jožefa Franka, očeta 6 otrok, 24 letnega Mirka To-mažiča, ki je mrtvouden ležal v hlevu, so kar na mestu ustrelili in potem hlev zažgali.
Drhal je drla dalje v vas Huje. 8 hiš, 26 gospodarskih poslopij, so uničili popolnoma, 3 samo delno in 8 glav živine so pokonča-
Ko so to delo odpravili so se zaleteli v Pregarje. Od 113 hiš je ostalo samo 5 bajt, pogorela sta tudi župnišče in šola. Ljudje so v strahu bežali v gozdove, a Nemci in domobranci so streljali za njimi, naglo podtikali ogenj in zaman iskali mlajših ljudi, ki so pobegnili. Zato pa je drhal z nožem zaklala Jakoba Levarja, starega 80 let, ki ni mogel bežati. Podivjanci so še živega vrgli v ogenj. Prav tako so zajeli 72 letno Ivano Bubnič ter jo živo vrgli v njeno lestno gorečo hišo.
Drveli so dalje v vas Zajevšje. Od te vasi je ostala ena sama hiša, vsa živina je bila izropana in nekaj jo je zgorelo. 70 letno Ivano Lakota so ustrelili na njenem vrtu. 71 letno Uršo Nekleva so u-strelili in vrgli v gorečo hišo. Franc Prime, star 49 let, je ostal v sobi ob postelji svoje bolne matere Ane Primčeve, stare 82 let. Oba so ustrelili in zažgali hišo. 5 letna Angelca Primčeva je tudi padla pod streli zverin, samo njeno truplo je stari oče rešil iz goreče hiše. 84 letni Anton Lakota je živ zgorel v hlevu; njegova žena 79 letna Marija Lakotova je bila z možem vred vržena v plamene.
Oddelki SS, ki so pridrveli na 7 kamionih, so obkolili vas Tominje. Usuli so se po hišah, stikali za partizani in natovorili na kamio-n e teleta, prašiče, kokoši in govedo. V plameneče kmečke domove štev. 30 in 39 so pometali 29, v gorečo hišo štev. 38 štiri, večinoma žive, deloma pobite ljudi. Kakor hitro se je prikazal iz goreče hiše človek, hoteč se rešiti, so spustili nanj rafal iz strojnice. Eno izmed poročil zaključuje: "Tuljenje ljudi, grozno, blazno vpitje med prasketajočim ognjem in dimom je spremljalo to strahotno dejanje".
Tako so padle sledeče žrtve:
56 letni kmet Jožef Matko, oče 9 otrok, Andrej Tome, 45 leten, 70 letni Andrej Tome, oče 5 otrok, ki so ga nemški divjaki pretepali in mučili, nato ustrelili in vrgli v ogenj; privezan je bil k ograji in je med pretepanjem kri curljala od njega. Zgorel je tudi 55 letni oče 6 otrok Ivan Kocijančič in z njim njegov 15 letni sin Srečko Kocijančič. Ravno tako je živ zgorel Jožef Jagodnik, oče 8 otrok in njegova sinova Jože in Ivan, ki sta bila bolna. V plamene so vrgli 56 letnega kmeta Ivana Urha in 45 letnega Jožeta Ur-ha, očeta 4 otrok, 4 otrokom pa je bil očim. Njegovega sinka, 14 letnega Milana Urha,so poprej ustrelili in potem vrgli v ogenj. Nadalje so zgoreli živi: 25 letni Jožef Kocijančič, 78 letni Jožef Logar, 43 letni Anton Logar, oče treh otrok, 18 letni delavec Anton
li Plameni. 10 glav govedi, 8 ovac Kreševičj 55 letni Ivan Jagodnik(
in 2 prašiča pa so roparji odpeljali.
Osvobodilna fronta in Slovenska kultura
Dušan Moravec
Prva zahteva naše narodne us-taje, je bil od vsega začetka boj proti vsem, ki so hoteli zagospodovati nad našo zemljo in proti vsem, ki so jih pri tem podpirali. To je boj za politično in socialno svobodo slovenske dežele, pa tudi boj za slovenski jezik in za ohranitev in obogatitev tiste vrednote, ki je bila živa v našem narodu vselej, tudi takrat, ko je bila naša narodna samostojnost najbolj potisnjena ob tla, boj za slovensko kulturo. To stremljenje je bilo od vsega početka tesno povezano z našo borbo za svobodno življenje. V tistem času, ko smo proglasili v naših zasedenih mestih kulturni molk, se je slovenski partizan pogosto zamislil ob tabornem ognju in ob preprostih kulturnih prireditvah v prvih osvobojenih vaseh v lepoto slovenske besede. Osvobodilna Fronta je sprejela slovensko kulturno dedščino, sprejela je vse, kar nam je dobrega in plemenitega zapustila preteklost. Še več: Prešern in Levstik, Gregorčič in Cankar, vsi so doživeli prav v času našega osvobodilnega boja svoj prerod. Njihova beseda je šla med ljudi, zajela je široke plasti, spremljala in bodrila je našega borca v najtežji uri.
Kulturno življenje v naših sre-disčih je z okupacijo zastalo. V predelih, ki so jih zasedli Nemci, so gorele slovenske knjige. Mariborske knjižnice so prepeljali v Graz. Plakati na štajerskem in Gorenjskem so pripovedovali v nemškem jeziku, da sta to nemški
deželi, ki se za vedno vračata k nemškemu rajhu. Primorska že dvajset let skoraj ni poznala tiskane slovenske besede in je ob zasedbi Ljubljane izgubila upe, da ji jo bo jugoslovanska armada vrnila, življenje v Ljubljani je zastalo. Revije niso več izhajale, založbe so prenehale.
Vzporedno s tem pa se je budila težnja po kulturnem življenju v naših svobodnih gozdovih, med prvimi partizanskimi borci. Iskanje kulture, ki je tako značilen pojav v niši novi vojski, pa čeprav se je kazalo to v prvih časih le v najpreprostejših oblikah, je za nas nov pojav in med najbolj razveseljivimi, kar smo jih srečali v naši borbi. Prvi začetki res niso bili prebogati; bilo pa je v njih toliko narave, neprisiljene lepote in toliko želje po njej, da je to marsikdaj odtehtalo kvaliteto. Na prelomcih dveh dob, v trdi resničnosti časa, ki ustvarja s puško in krepko besedo novo podobo slovenski zemlji in njeni kulturi, je ta našla pot iz središč med ljudi in v vojsko. V urah počitka, pripovedujejo stari borci, neposredno po trdih bitkah, so se zbirali partizani ob tabornem ognju. Mehki narodni napevi in glasna partizanska pesem, preprosta recitacija in ob koncu morda še poskočna melodija na harmoniki — to in še nekaj komisarjevih be-s<>d, je bil prvi partizanski miting. Ta je posta! v poznejših mesccih, ko smo dobili osvobojeno ozemlje, prva in najbolj neposredna vez vojske s civilnim prebivalstvom.
Ko govorimo o kulturi v času osvobodilne vojne, moramo predvsem ločiti dvoje: kulturno ustvarjanje in kulturno življenje. Prvo se kaže v novih umetniških delih, ki nosijo pečat novega časa, v pesmih, v zametkih proze in drame, v sliki in kompoziciji. Drugo pa kaže razmah gledališkega življenja, koncerte, razstave in radijske kulture sporede. Oboje dopolnjuje naš osvobodilni tisk, ki je že prešel od časopisov do lepih grafičnih izdelkov, kakrčni so: Zgodovina VKP|b, zbornik Novinarji zborujejo na umetniške mape. Posebno poglavlje je prosvetno življenje v vojski in na terenu, šolstvo itd.	|
Nedvomno je, da bo naš čas, doba osvobodilne vojne, močno oplodil slovensko umetnost. Zlasti besedna umetnost, pripovedna in tudi dramska bo našla v njem nadvse bogate snovi. Vendar moremo gledati v tem, kar danes že imamo, komaj prve dobre začetke. Močnejši izraz je našla doslej, besedna umetnost k večjemu v pesmi, ki je bila, govorjena in peta, najzvestejši spremljevalec partizanskega' življenja. Prav vse partizanske pesmi, so imele svoj časoven pomen. Prisluhnili so jim ob uri počitka naši fantje, ko so jim jih brali Bor. Seliškar in Ka-juh in vsi pevci naših gozdov. Res je, da je bilo v vsem tem mnogo glasnih besed, ki so užgale takrat, pa bodo jutri pozabljene. Marsikaj pa je v množici te poezije zdravega in dovolj močnega,
(Dalje na 3 str.)
oče 10 otrok, Ivan Boštijančič, 44 letni oče 6 otrok, Josip Logar 28 leten, ki je bil najpoprej ustreljen, Franc Logar, 55 letni oče 4 otrok, Marija Nartkova, mati 7 otrok, ki so jo živo vrgli v neko šupo in potem zažgali skupno z njeno 24 letno hčerko Ivanko in 18 letnim sinom Alojzom. Živi so zgoreli nadalje 80 letni Anton Prime in njegova žena 70 letna Marija Primčeva, 46 letni Franc Cetin, 46 letni Anton Urh, oče 6 otrok,Alojz Božič, 41 letni oče 3 otrok, 50 letni Josip Tone, oče 3 otrok, 50 letni Jožef Urh, oče 7 otrok, Ivan Urh, ki so ga prej pobijali še s krampom, med tem, ko je on vzdihoval: "Oh, pustite me"! Ubili so ga in vrgli v ogenj. Posebno zversko so ravnali s 14 letnim Milanom Urhom: moral je gledati, kako je njegov dom gorel in kako so neko žrtev na vratih goreče hiše s tremi streli ubili in jo težko ranjeno vrgli v o-genj. Dečka so potem postavili na isto mesto in vanj ustrelili, da je živ padel v plamene. Jožefa Kocijančiča so pretepli in ga nato zvlekli na kraj, kjer so žrtve metali v ogenj. Jože Logar je bolan ležal v postelji. Prijeli so ga za noge in ga od njegove hiše vlekli na kraj, kjer so žrtve metali v ogenj. Truplo je našla njegova snaha šele po 39 dnevih, ko so psi raznašali posamezne kose telesa. Truplo je bilo že brez glave in brez rok.
Tako je padlo 34 nedolžnih kmetov in njihovih otrok, večji del očetov, številnih družin in nepreskrbljenih otrok pod zver-stvom hitlerjevskih podvijancev strahotne mučeniške smrti.
Straža ob Soči! črn dim i« gorečih hiš, zoglenela okostja, ki jih pobirajo obupani svojci in se trudijo, da bi spoznali človeka v njih. Straža ob Soči!
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pomagajte otročičkom v starem kraju
Toronto — Kar vsi veste iz prejšnih poročil da je sto tisoč o-tročičev v starosti do enega leta ostalo brez staršev vsakih sredstev, kakor smo včasih rekli: "Bogu na milo". Torej kdo drugi se bode usmilil teh nebogljenih sirot, kot dobra in usmiljena srca. Saj so vendar otroci naših bratov in sester. Zato smo me jugoslovanske demokratske žene v Torontu z pomočjo moških prevzele kvoto za obleči pet sto teh siromačkov. Ni to število sicer o-mejeno, me smo pripravljene tudi več.
V ta namen smo že priredile prvi "Shower party", kateri je bil prav dobro obiskan. Žal da moram reči, da bolj slabo od Slovenk, pač pa toliko bolj od Slovencev, ki so se odzvali v lepem številu in bili tudi precej darežljivi.
Zdaj drage sestre pride vprašanje: "Zakaj se nebi vse odzvale za tako koristno stvar?" Tukaj nima politika stika, tukaj se gre, da se pomaga sirotam, ki so o-stale zapuščene po krivdi fašističnih morilcev in njihovih poma-gačev. Zatorej vam Slovenke in Slovenci kličem: "Proč z mržnjo eden do drugega". Zdaj se izpolnjujejo prav tiste besede, ki so zapisane v evangeliju: "Vse kar je krivega bodi ravno, kar je o-strega naj bodo gladka pota!" Stara doba in staro sovraštvo se pogreza. Zdaj prihaja nova doba — doba sloge in napredka. Zatem stremi naš junaški narod v stari
domovini. Ali ga mi tukaj na tem kontinentu nebi smeli posnemati? Vsaki mora priznati, da bi ga morali in to sto procentno.
Kakor je že zgoraj omenjeno, da je bil prirejen prvi "Shower party", na katerem smo imeli priliko slišati br. Kombola, ki nam je pripovedoval, kaj je videl na lastne oči. Ker ni bilo dosti časa, je povedal samo par slikovitih primerov, ki so vse poslušalce ganili do solz. Toraj, če je ta narod tako junaško prenašal in vztrajal do zmage, zakaj nebi tudi mi malo odtrgali od svojih ust ter pomagali tem otročičkom, da ne bodo trpeli mraza in lakote. To je tudi naša dolžnost, ker vemo, da bodo ti otroci dobro vzgajani v pravem demokratskem duhu in ljubezni do svoje domovine in naroda.
Naj tukaj omenim, da se bode vršil drugi "Shower party" v soboto dne 15 septembra. Tem potom se vabi vse Slovence in Slovenke, da se udeleže in prinesejo darove vprid otročičkom v stari domovini, ki so ostali brez svojih najdražjih, to je, očeta in matere.
Vsak lahko prinese nekaj v ta namen. Bodisi oblekco, plenice, jopiče, srajčke, čeveljčke, nogavice itd. Vsak najmanjši dar je hvalevreden. Shower party se vrši v Ukrajinski dvorani na 281 Rojce Ave. West Toronto. Začetek ob 8 uri zvečer.
Slovenka
Osvobodilna fronta in Slovenska kultura
95 odstot. Slovencev pomagalo obleči malčke v stari domovini
Windsor — Mislim, da ni nič bolj pohvalnega in rodoljubnega kakor pomagati malčkom, posebno pa novorojenčkom od katerih so starši padli na bojnem polju ali pa od fašističnih zverin zadeti položili svoje življenje za svobodo naše rodne zemlje Jugoslavije.
Svet Južnih Slovanov je napravil apel na vse rodoljubne Jugoslovane v svrho pomoči 20.000 malčkov brez starišev in katerim je nujna pomoč potrebna. Kakor hitro smo dobile vest, smo me sestre Slovenke, Hrvatice in Srb-kinje sklicale sejo na kateri smo se dogovorile, da prevzamemo varstvo za 200 otrok (oblekle smo jih že čez 500), da jih oblečemo, obujemo in še zberemo druge stvari, ki so potrebne malim o-tročičkom.	/
Najprej sem dala vedeti družinam, katere so se dobro pokazale in so za malčke,prinesle raznovrstne stvari. Ko se je vršila seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev, sem tudi tam spregovorila par besed, kako Hrvati in Srbi dobro napredujejo v zbiranju za naše malčke, a nas slovenskih družin, da je malo čeprav so že vse darovale, bi to bilo seveda zelo malo iz Windsorja. Toraj apelirala sem na samce, da doprinesejo nekaj v to svrho. Komaj sem spregovorila par besed, je v-sak posegel v žep in že prispeval po svoji moči. V imenu naših malčkov, se vsem skupaj zahvalim in
predvsem br. J. Miketiču in Jak Modicu, ko sta tudi v Amersbur-ghu napravila apel na družine, tako, da je od Slovencev tukaj oblečeno čez 50 otrok. Rečemo lahko, da smo oblekli 50 malčkov, ki nam bodo do smrti hvaležni.
Družine ki so darovale blago:
D. A. Leskovšek, F. Mary Kosi, R. M. Kosi, U. M. Stular, T. F. Adamich, A. A. Kreč, J. A. Pavlic, P. A. ščurk, F. I. Ccar, N. J. Želko in G. K. Crnek.
Denarno so prispevali kot sledi: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, 10, Jože Miketič 10 in Loui Ostanek 10 dolarjev. Po pet dolarjev: T. Ajnik, J. Skof, F. Japelj, L. K. Zdravje, M. M. Ferderber, J. Liker, J. Smole,, J. Kobetič, J. Strbenc, C. Zupan, F. Godeša, K. Petrič. L. Skodlar, J. Jerše, J. Simonič in J. Banovec. Po dva dolarja: J. Vrče.
Iz Amhersburga so darovali kot sledi: W. Sustar sedem dolarjev. Po pet dolarjev: J. Jankovič, J. Jakopčič, F. Zabukovec in J. Mo-dic. F. Hočevar pa dva dolarja. Iz Detroita Tone Modic je prispeval pet dolarjev.
Skupaj: $146.00, za kar smo kupile vse najpotrebnejše. Iskrena in prisrčna hvala vsem, ki so prispevali bodisi v blagu ali pa denarju.
K. Crnek
V spomin ob prvi obletnici
Eno leto je preteklo meseca julija odkar je prišla prva vest da je bil naš dobri -Ivan ranjen. Težko zadet v prsi, roke in noge, ni mogel prenesti težke rane. Kljub temu nas je navdajalo upanje, da kmalu ozdravi in se povrne domov. Ali zastonj. Kakor naše u-panje in predvsem njegova želja, da se povrne nazaj med svoje drage in prijatelje, se ni posrečilo.
Dva meseca po prvi, je prišla druga vest — usodepolna in neutolažljiva vest, ki je naznanila njegovo prerano smrt. Smrt — za tako mlado in upa polno življenje.
Kako je cenil napredne organizacije in se udejstvoval pri vsaki akciji, je v dokaz, da je ljubil šolo in izobrazbo. Vsak dan mu je prinašal nekaj novega, nekaj poučnega posebno v stiku z sta-rejšemi člani unijskega in delavskega gibanja. Toda sreča mu ni bila mila, da bi bil pohajal v šolo več kot eno leto, da se saj za silo nauči angleškega jezika, kar pa je nadomestil pri vojakih. Ves svoj prosti čas pri vojakih je izkoristil, da je pohajal v šolo in se u-
čil, dokler ni šel v bitko proti našega krvoločnega sovražnika — fašizmu.
(Iz 2 strani)
da bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini slovenske kulture na veliki prelomnici dveh dob. Mnogo šibkejši je odsev našega časa v pripovedni umetnosti. Treba je priznati, da z izjemo nekaterih boljših feljtonov zadnjega časa, Kranjčevič, Kozakovih in Kosma-čevih, še nismo prišli mnogo naprej od raportaže. Vse dogajanje nam je že preblizu in tudi pogoji so za zdaj vse premalo ugodni, pisatelji sami pa preveč zaposleni z dnevnim delom, da bi že mogli nastajati večji teksti, pisani z ( umerjenimi pogledi. Isto velja tudi za gramatiko, ki je dala sicer številčno več in so doživela nekatera dela, zlasti Borova, ob uprizoritvah do neke mere močan uspeh. Vendar gre tudi tu še vedno le za poskuse, danes več ali manj uspele, ki jim bodo za bodoča dela te vrste, ki morajo postati, zmanjšala vrednost in če že ne pomena.
Med vsemi vejami naše umetnosti je doslej najbolj prikazala naš čas upodabljajoča umetnost. Sredstva so skromna. Največ so delali naši mojstri v linoleju, ki pa da-ja prav gotovo najmanj pogojev za uspjeh. Vendar nam je prva razstava naših umetnikov, ki smo jo videli v letošnji zimi na osvobojenem ozemlju poleg Pirnatovih, Miheličevih in Klemenčičevih map, ki so izšle v tisku, dovolj zanesljivih porok, da bodo naši mojstri v boljših razmerah in s sredstvi, ki jih danes ni, ustvarili dela, ki bodo odsev našega časa in njegove veličine. Borba slovenskih partizanov, pohod in življenje v partizanskem taborišču, naši požgani domovi in porušene vasi, lakota in hrepenenje v koncentracijskih taboriščih, mučilnice v fašističnih in belogar-dističnih ječah, talci z rokami zvezanimi na hrbtu in vešala, ki jih je raspel okupator nad vso slovensko zemljo — to so motivi, ki so jim dali življenje naši umetniki, ki so šli sami skozi ječe in taborišča in skozi vse trpljenje in lepote partizanskega življenja. O vsem tem nam pripovedujejo Miheličeve, Pi-rnatove in Klemenčičeve mape, dela Božidarja Jacka in vseh mlajših mojstrov, ki so jjh v tej zimi prvič razstavili.
Če velja za našo upodabljajočo umetnost, da je prva in še naj-, bolje upodobila naš čas, pa velja za glasbo, da je našo borbo kar najzvestejše spremljala in se z njo najtesneje povezala. Slovenske pe^mi, stare narodne in nove partizanske, so bile sestavni del življenja naših prvih partizanov; vnašale so v njihove vrste vedrilo in jih bodrile. Nešteti pevski zbori, ki so jih ustvarile naše enote: Invalidski pevski zbor, ki je kot najmočnejši med njimi obiskoval naše borce na fronti in ranjence v bolničnicah, naše vojaške godbe, vrsta novih kompozicij — vse to nam zgovorno pripoveduje o tem, da je naš narod tudi v tej vojni ohranil svojo staro težnjo po glasbenem življenju in jo še bolj"poživel. še več: y naših dneh je zajelo glasbeno življenje tudi našega novega vojaka, ki je danes človek z bogato dušo in hoče lepote.
Kulturno življenje na osvobojenem ozemlju se je izživljalo v prvem času največ na mitingih, ki so bili hkrati politična ura, gledališka predstava, koncert in zabaven spored. Poznejši meseci, zlasti pa doba po italijanski kapitulaciji z močnim dotokom kulturnih delavcev iz mest pa so to življenje močno poživili in razmahnili. Prva pridobitev tega časa je ustanovitev našega novega narodnega gledališča, katerega začetki segajo že v mesece pred italijanskim razpadom. Kmalu po prvem nastopu ob Zboru odposlancev v Kočevjl, kjer so doživeli s dobila ta skupina, nekdaj divizij-
POKOJ. JOHNY KOSMRLJ
Že takorekoč na izdihu svoje blage duše, ni pozabil bodriti nas in nam dajati korajžo. Namreč pisal nam je, da bo kmalu ozdravel in prišel domov. Njegova trd-
na zavest in prepričanje v zmago nad fašizmom, svobodo in pravice delovnega ljudstva, mu je dajalo okrepčilo do poslednjega vzdiha. Kako željno je pričakoval zmago nad fašizmom, toda žal ni jo dočakal. Ni dočakal veselega svidenje z svojemi dragimi in tudi slišati mogočnih klicev, ki so se razlegali o vesti zmage.
Da — Ivan! Neutolažljiva je izgubla Tebe, za mater, brata in sestre. Tolaži nas misel, ker smo prepričani, da si odšel v borbo z pravim namenom resničnih bojevnikov, da bi pomagal vsem zasužnjenim narodom do vstajenja in svobode.
Slava Ti Ivan. Naj Ti bo lahka angleška zemlja.
Tvoji žalujoči sorodniki: Mati, brat, sestre, svak in nečak.
ska izgralska družnica, obogatena z novini igralci, naslov Slovensko narodno gledališče.
V prvem letu so nam pokazali moč in lepoto Cankarjeve besede v njegovem "Kralj na Betajnovi", preprosto duhovito komiko Čeho-va v "Snubaču" in "Medvedu", dali so nam z Borovini poizkusi, s "Teško uro "in "Raztrganci" prerez našega ilegalnega dela v Ljubljani in borbe štajerskih partizanov z izdajalci; potem so tvegali z Molierovim "Namišljenim bolnikom" poskus uprizoritve igre in še kar uspeli, zašli z Nušičevo "Sumljivo osebo" v nepreduhovi-to in igralsko manj izdelano komedijo in dopolnili prvo leto svojega dela s uprizoritvijo naše prve igre Linhartove "Zupanove Micke", ki smo jo označili ob premieri kot prvi dokument demokratične miselnosti v slovenski literaturi.
Slovensko gledališče v tej borbi prav gotovo ni dalo tega, kar bi moglo in moralo dali. Precejšen del igralcev je ostal pri ljubljanskem "državnem gledališču". Tako je bil postavljen tisti del naših igralcev, ki je našel pravo pot, v najtrše delovne pogoje. Ne samo zaradi vojnih razmer, ki tudi na osvobojenem partizanskem ozemlju niso bile vseskosi ugodne, tudi zaradi pomanjkanja delovnih moči, so morali marsikaj opustiti in premostiti neštete težave, da so prišli do uspehov. Delo, zrastlo v taken času in pod takemi pogoji, je treba ocenjavati z relativnimi merili. In če gledamo tako, lahko zapišemo, da uspehi niso majhni, da bo lahko naše novo narodno gledališče marsikatero od teh predstav naštudiralo v najbolj viharnih dneh in uprizorjeno prvič na črnomeljskih deskah, uprizorilo tudi v osvobojeni Ljubljani, v Trstu in po vseh krajih slovenske zemlje.
Dopolnilo gledališkemu življenju na osvobojenem ozemlju so bili prvi sovjetski filmi, ki so prišli k nam: dokumentarni film o Stalingradu, Mavrica in Cirkus.
Vrsto novih kompozicij, formiranje pevskih zborov in vojaških godb in prihod umetnikov na osvobojeno ozemlje, je višino našega glasbenega življenja z ravnine mitinga na stopnjo kvalitetnega koncerta; violinski in klavirski koncerti, pevski nastopi, solistični zborovski koncerti vojaških godb — vse to je dalo v zadnji zimi že kar bogato glasbeno sezono.
Vse kulturno dogajanje na o-svobojenem ozemlju, predvsem glasbeno, ki je bilo dostopno le razmeroma v zelo ozkem krogu pa je posredovala naša radijska postaja tudi neosvobojenim delom Slovenije, predvsem Ljubljani. Kmalu bo poteklo leto, odkar je radio Osvobodilna Fronta prvič oddajal. Danes prihajaja poročila od vsepovsod, da ga slišijo in poslušajo z ljubeznijo njegove sporede: v Ljubljani in na Primorskem, na naših bazah v Italiji, na Hrvatskem in še drugod. In njegovi sporedi bogate. Kakor hitro je uspelo tehnično zmogljivost postaje, so se dvignili tudi sporedi. Že zgodaj so dodali poročilom pregled tiska, mladinske oddaje in potem kulturne sporede. V teh so govorili naši predavatelji o kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanjih, gledališče je nastopalo s služnimi igrami in tudi s svojimi rednimi sporedi, težišče pa je bilo na glasbeni plati.
Tako je bilo kulturno življenje v središču osvobojenega ozemlja. Težnja p8 kulturno prosvetnem življenju pa je zajela tudi vse naše pokrajine in naša oblast, vojaška in civilna, jo je vseskozi podpirala. Razmah tega življenja je bil bogat še posebno v tistih naših deželah, ki so najdalj trpele v su-žnosti: na Primorskem v vsem času od italijanskega razpada naprej in na Štajerskem v času njene velike pomladi, ko je bila osvobojena Savinjska dolina. Vzporedno z tem se je obnavljalo tudi šolstvo. V središču osvobojenega ozemlja imamo danes gimnazijo, razmah osnovnega šolstva, pa je pomenil posebno za Primorsko novo dobo v njenem razvoju.
Najzvestejši spremljevalec tolmač in organizator našega političnega dela in naše borbe, pa tudi pomemben dokument naše kulture v tem času, je tudi naš partizanski tisk. Gradivo za bibliografijo, ki bo izšlo ob njegovi štiriletnici, daje seznam 259 različnih časopisov, ki so v teh letih izhajali, bodisi ilegalno v naših zasedenih mestih, bodisi v vojaških enotah in na osvobojenem ozemlju. Kaže
nam razvoj našega tiska od prvih letakov in ciklostiranih številk "Slovenskega Poročevalca", ki so izšle že prve dni po ustamovitni Osvobodilne fronte, preko poplave naših vojaških časopisov, predvsem brigadnih, stenskih časopisov in žepnih listov do časa, ko smo dobili prve tiskarne in so naši časopisi "Slovenski poročeval-lec" in Ljudska pravica" in potem še drugi izšli prvič tiskani, kakršni izhajajo še danes. Ti časopisi dosegajo danes po svoji obliki naš predvojni tisk, njihova vsebina pa je nova in njihova beseda" svobodna.
"Ko se polože borbe za obstanek in za podobo družbe, se prične borba za njeno kulturo, to je za njeno življensko vsebino", je zapisal nedavno Juš Kozak. To je res in velja za nas še posebej v teh dneh, ko čutimo, da je naša vojska in politična zmaga dobljena in se pričenja boj za gospodarstvo in kulturno obnovo. Danes gledamo na prve plodove našega novega umetniškega iskanja že z ostrejšimi in umirjenimi pogledi in ocenjujemo vse to šele kot prve začetke tiste umetnosti, ki jo bo naš čas rodil in ki bo našo borbo upodobila. Ob tem čutimo, da smo prekinili z vsem, kaj je bilo slabega v našem kulturnem življenju zadnjih predvojnih let, sprejeli pa smo vso bogato kul-
Dobra opomba in drugo iz Windsorja
Windsor —- "Ker je Edinost tako odločno zagovarjala NOF že od samega začetka in do zmage nad fažizmom, darujem 10 dolarjev za tiskovni sklad in želim, da tudi z tako odločnostjo nadaljuje in šiba po domobrancih, črnobran-cih, švabobrancih in drugih sovražnikih Narodno - Osvobodilne Fronte" — tako mi je dejal rojak Jože Kotar iz Detroita, ter dodal:
"Kar vzemi, pa naj ima Edinost za tiskovni sklad". To sem slišal od Joe Schmoltza iz Detroita. Tudi on je dal 10 dolarjev, oziroma tri dolarje za ponovno naročnino in sedem dolarjev za tiskovni sklad. Res posnemanja vredna rojaka.
Na domači fronti v Windsorju se dela z vso vnemo, da se zbere in pripravi čimveč obleke za otroke in revno ljudstvo v Jugoslaviji. To delo opravlja, se trudi in
turno dedščino in vnesli željo po lepoti, ki je bila v vsem tem času živa, med borce na fronti in med naše ljudi v osvobojenih krajih. Ob četrti obletnici ° Osvobodilne fronte gledamo tudi na to plat svojega dela s zavestojo, da je bila naša borba vse od prevega dne do danes, ko se iz gozdov in vasi spet vračamo v naša središča, tudi borba za ohranitev slovenske kulture in za njeno novo podobo.
zbira med Slovenci in Slovenkami, Mrs. Katica Crnek, članica odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Medtem vredno je pripomniti, da je tukajšni časopis "The Canadian Unionist" ponatisnil prizorno sliko iz časopisa "Politike", ki izhaja v Belgradu, Jugoslaviji, o nujni potrebi pomoči narodom Jugoslavije. Ta časopis je glasilo nekoliko tisočev u-nijskih članov avtne unije tukaj v Windsoru.
Tudi naša mladina napreduje na vseh straneh. V dveh mesecih je dosegla 60 članov, kar je pa šele začetek. Popularnost mladine, njihove priredbe in sposobnosti, obeta lep napredek in narodno zavednost za vse Jugoslovane v Windsoru.
Lokalni časopis "Windsor Star" je objavil sliko s priznanjem in pohvalo o skušnji na Toronto Conservatoriju, članice mladine Mery Stojšič, hčerka tukajšnega obrtnika na Hoard Ave. V istem listu je bil tudi William Adamich, sin slovenskih starišev iz Windsorja. Tudi on je bil pohvaljen v napredovanju na piano pri letnih skušnjah od Toronto Konserva-torija. Tudi njegova slika je bila ponatisnjena v lokalnem časopisu, kar je zelo dober vzgled sta-rišem kakor tudi vsem drugim Slovencem in Slovenkam, častita-mo obema!
L. Zdravje
Naša zunafna politika pomagal desnici, kaznuj levico
SPISAL: BLAIR BOLES
Poučeni smo, da je pričela ameriška vlada izjavati gospodarske sankcije napram Titovem režimu v Jugoslaviji s tem, da mu odklanja nujno potrebne relifne zaloge, ki so jih Jugoslovani mislili kupiti v Ameriki, — vse to kot del svojega napora, da vsili spremembo v političnih smernicah balkanskih držav.
Iz zapadnih indijskih otokov je bil poslan v Jugoslavijo tovor 5,000 ton sladkorja, toda oddan je bil Grčiji. Zaključek vojaških oblasti, da pošljejo gotovo število tovornih avtomobilov iz Italije v Jugoslavijo, je bil zadnjo minuto preklican in avtotruki so bili oddani italijanski vladi. Prošnja Jugoslavije za posojila od Export - Import banke za nakupitev materiala za obnovo dežele, je bila odklonjena.
Slučaj jugoslavije simbolizira velevažen razvoj v ameriški zunanji politiki, ki je dolgo časa dosledno zabranjevala vsako vmešavanje v zadeve drugih držav, ki pa sedaj nedosledno določa intervencijo v' onih državah, ki se na-gibljejo k socializmu, — obenem pa držati roke proč od držav, ki trpijo -reakcionarne tiranje, kot naprimer Španija, ki je nedavno dobila 60.000 ton sladkorja iz pokrajin, ki spadajo pod ameriško gospodarsko kontrolo.
DVA SVETOVA
Sedanja ameriška zunanja politika deli oblo v dva svetova. Države v svetu socialistične revolucije, ki se nagibljejo Sovjetski zvezi, se sili, da vpeljejo popolnoma demokratiziran sistem vlade, medtem ko zatiralne vlade v za-padni hemisferi, n. pr. Argentina, v Aziji pa Kaiškovo — in celo Japonska vlada — uživajo zelo razumevno upoštevanje. Argentina in Jugoslavija predstavljata nasprotna tečaja te dvojne zunanje politike. Amerika je odklonila izvajati ekonomske sankcije napram Argentini, vzlic tiranskega in neprijateljskega značaja njene vlade, z izgovorom, da bi sankcije kršile njeno suverenost ter da bi odklonitev blaga argentinskemu ljudstvu odstranila A-meriko od Argentine.
Naše stališče napram Jugoslaviji pa se oprošča z izgovorom, da Jugoslavija nima štirih svo-bodščin — medtem ko so kritike naše prošle zunanje politike, ki so se pritoževali, da Španija in Argentina nimata štirih svobodš-čin, zagotovili, da je Amerika v tem oziru brez moči storiti kaj druzega nego čakati in potrpeti, dokler Španci in Argentinci sami ne zboljšajo svojega položaja.
PROBLEMI
Dvojne smernice zunanje politike dveh svetov so odprle vrata novim problemom, tikajočih se pripoznanja vlad. Amerika je na-
glo priznala tiransko Francovo vlado v Španiji in se je borila (na konferenci v San Frančišku) za sprejem Argentine med Združene narode, dasi Argentina ni storila nobenega pozitivnega doprinosa za vojno Združenih narodov. Klasična baza za priznanje argentinske vlade je izjava, da se smatra za tako vlado, ki je zmožna vzdržati gospodarsko oblast in stabilnost dežele.
Ta klasična baza velja še vedno za podlago priznanja reakcionarnih tiranov. Ampak Amerika danes povzema edinstvene korake, ko zahteva pogoj za pripoznanje Titove vlade v Jugoslaviji, — pogoj, da Tito upelje štiri svobod-ščine v svoji deželi. Administracija pa še ni pokazala nobenega znaka, da bo ta pogoj predložila tudi Francu v Španiji, Peronu v Argentini ali Kaišku na Kitajskem, kot cena za pripoznanje njihovih vlad.
Nedoslednost glede teh štirih svobodščin v naši zunanji politiki je tukaj porodila začudenje in v-prašanje, da morda ameriški u-radni odnošaji ne vzhajajo radi naše skrbi za demokracijo v vzhodni Evropi, marveč radi naše skrbi, da bi se socialistične sfere ne razširile.
Ker je ena teh svobodščin, ki jih je proglasil predsednik Roose-velt — svoboda pred pomanjkanjem, tedaj naše izvajanje gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji pomeni kvečjem le podpiranje "treh svobodščin", kajti Amerika lahko olajša grozno pomanjkanje v Jugoslaviji.
V diplomatičnih poročilih, ki
prihajajo iz Belgrada v Washington, se toži, da se Jugoslavija o-brača k Rusiji. Ameriška vlada je ogrenila naklonjenost jugoslovanske vlade s tem, da je maršal Titu odklonila pomoč potom lend-lease in do poletja 1944 pošiljala pomoč generalu Mihajloviču. Mi-hajlovič, ki se sedaj skriva in ki ga celo njegova lastna otroka zavrgla, je vodil odpor priviligira-nega razreda proti Titovi revoluciji.
Jugoslovanska vlada je izjavila, da so tujezemski poročevalci dobrodošli in je odstranila cenzuro in druge zapreke, če tam svoboda tiska res obstaja, tedaj se nudi prilika pronajti, če obstojajo tudi druge svobodščine. Medtem pa je velika večina Amerikancev zavedena in pod vtisom, da je Jugoslavija dežela tiranije po vodstvom totalitarnega komunista, ki izvaja strahovlado. To poročilo se opeti-vano ponavlja,' menda iz razloga, ker prihaja iz enega in istega centralnega vira.
Naše smernice o gospodarskih sankcijah proti Jugoslaviji še niso bile formalno razkrite, toda se vseeno praktično izvajajo. Prošnja Jugoslovanskih uradnikov za potrebščine je bila odklonjena z izgovorom, da primanjkuje prevoznih sredstev, dasiravno čakajo v pristaniščih Bostona in New Yor-ka nezaposlene jugoslovanske ladje s tonažo 300,000 ton. Dežela' je dobila nekaj pošiljk, predvsem umetnega gnojila za pomoč prihodnje letine, ampak Jugoslavija, kot vsa ostala Evropa, išče živeža DANES!	SANS
Naša zapuščena mladina -naša največja skrb
Vsak narod ve, da je neusahljivi vir njegovega življenja — mladima. Tudi Slovencem bo šele nov, zdrav mladi red zacelil rane, ki nam jih je v živo telo zasekal sovražnik.
Nova slovenska ljudska oblast ve, kaj mora storiti. Že danes, ko naša borba za svobodo še ni končana, skuša pomagati našim malim, nezaščitenim in bednim, ko so izgubili varstvo doma in oporo tople materinske ljubezni.
Kako je živela taka mladina v bivši Jugoslaviji; Vsa skrb na njo je bila več ali manj navidezna. Po večjih krajih je bilo nekaj domov in zavetišč. V njih je našlo zavetje le majhno število bedne in osirotele mladsži. Koliko otrok pa je stradalo, hiralo po lesnih in vlažnih stanovanjih, delavskih revirjev, po viničarskih bajtah, po kletih in podstrešnih mest in po predmestnih barakah! Koliko mater ni moglo dobiti zaposlitve, ali pa so jo imele danes tu, jutri tam! Odganjali so jih iz službe zaradi majhnega otroka, ki so ga morale med
delom imeti pri sebi. In vendar smo imeli tudi v Jugoslaviji oddelek za mladinsko skrbstvo. Ljudje, ki jim je bila poverjena skrb za osirotelo deco, pa niso videli te krivice, ki so jih ti mali trpeli, ne škode, ki se je s tem godila narodu. Hrvatski list "Žena v borbi" nam v grozotnih številkah razkriva bedo in umrljivost mladine v bivši Jugoslaviji: ...Vsak četrti otrok, ki se je ...rodil ...zdrav, je umrl, predno je dovršil deset let. Po številu rojstev je bila naša država med prvimi, stala pa je na prvem mestu tudi po ...številu u-mrlih otrok. Letno je umrlo približno 130.000 otrok:
Okrog 250 tisoč se je potikalo po vaseh in mestih brez pravega doma, brez oskrbe in nege. Le okrog devet tisoč takih sirot so oskrbovali po raznih zavetiščih, v katerih jih je tri četrtine pomrlo. Te številke strahotno obtožujejo vse, ki so vodili socialno politiko.
Mi pa bomo postavili mladinsko (Dal)e na 4 str.)
Skozi trpljenje k svobodi
MOJE OCE JE PARTIZAN.
Moj oče je partizan. Nosi puško in bombe. Bori se proti okupatorju. Ko je prišel na dopust, smo bili zelo veseli. Vsi komaj čakamo konec vojske in svobodo. Potem bo naš ata vedno doma.
F. K.
I. razred, Osilnica.
SREČANJE S PARTIZANOM
Pred dvema letoma sem videla prvič partizana. Na naši gmajni sem pasla dve kravici. Po stezici iz gozda je prikorakal velik mlad fant, ki je imel puško na rami. Okrog vratu je imel rudečo ruto. Ta mi je bila najbolj všeč. Na glavi je imel kapo. Bala sem se ga, ker je imel bombo. Prosil me je, naj mu prinesem iz vasi malo kruha in mleka. Pustila sem kravici Lisko in Rjavko in hitro stekla po kruh in 'mleko.
I. P.
nižja stopnja, Trava. SPOMIN NA ITALJANE.
Kadar so prišli Italijani v našo vas, smo se jih ustrašili. Pobirali so nam kokoši, jajca meso, mleko. Grdo so delali z nami. Našo Srednjo vas so zažgali. Samo štiri hiše so ostale cele. Tudi sosednja vas Draga je zgorela. Koliko nas je ostalo brez strehe in brez vsega. Ko nam je hiša zgorela, sem šla k stari mami. V šoli je bil italijanski učitelj, katerega nismo nič razumeli. Samo peti nas je učil vsak dan.
Le naj pogledajo Italjani, kaj so naredili prinas. Nikoli jim ne bom odpustila, ker so nam zažgali hišo in mojega dobrega očka ustrelili. Najbolj hudo mi je za očka.
M. M.
Srednja stopnja, Trava.
NEMŠKA ŠOLA.
Takrat, ko so odšli slovenski učitelji in učiteljice, so prišli nemški učitelji in so nas učili divjati doli po vrtu, ker drugega niso znali. Rekli so nam, da bomo ostali divjaki in naj kar letamo, ker oni nas ne bodo učili. Rekli so, da za hlapce bomo že dobri. Gospodar čez nas in čez celo Štajersko pa bodo oni. Mi pa se nismo hoteli učiti nemško, ker smo Slovenci. Le naj oni sami govorijo nemško, mi bomo pa dalje govorili slovensko. V šoli v kotu je visel Hitler mesto Boga. Rekli so, da bomo sedaj gledali Hitler ja, da Boga ni več, da je šel stran. In o tistem korakanju so nam govorili. Slovenske knjige so nam tudi vzeli iz šole, jih raztrgali in požgali, nam pa so dali nemške.
Pionirji iz Henine pri Jurkoš-tru.
POŽGALI SO MI ROJSTNO VAS.
Dne 30. julija 1942 je pridivjala Italjanska vojska v našo ' vas Travnik. V strahu smo trepetali, kaj se bo zgodilo z nami. Res strašne ure p-mo doživeli tiste dni. Obkolili so našo vas in pobrali iz hiš vse može in fante na sosedov vrt. Med njimi je bil tudi moj u-bogi oče. Odpeljali so jih v SO-DOL. Zadrdrali so mitraljezi in počile puške. Za domovino je padlo 18 mož in fantov. Medtem so zažgali vas. Najprej pet hiš, potem pa so nosili ogrke še v druge hiše. Gasiti in reševati niso pustili, le nekateri Slovenci so bili usmiljeni. Živino smo gnali proti gozdu, pa so Italjani streljali za nami. Bili so na griču in divje peli, ko so gledali plamene. Prenočili smo na prostem, zjutraj pa smo se lačni in žalostni vrnili na pogorišče. Jedli smo za zajtrk jabolka, ki so visela pečena na ožganih jablanah. Za nas je bila ta noč strašna, izgubili smo očeta in dom.
A. L.
IV. razred, Loški potok.
RANJENI TOVARIŠ.
Med italjansko ofenzivo leta 1942. sva jaz in sosedov Tonček pasla krave. Ko sva tako pasla, sva našla v grmovju ranjenega tovariša. Že več dni se je skrival brez hrane in brez vode. Ker mu
ni nihče prevezal rane, niti hoditi ni več mogel. Ko sva ga zagledala, naju je prosil vode. Takoj sva mu jo prinesla iz bližnega studenca. Nato sva šla domov in povedala staršem, kaj sva videla v gozdu. Ker je bilo preveč Ita-janov okoli vasi, se starši niso upali k ranjenemu tovarišu. Zato sva kar midva skrivaj odnesla nekaj hrane v gozd. Tovariš si je takoj opomogel in odšel dalje za ostalimi tovariši.
Bog ve, ali je danes še živ? Ali se še kaj spomni, kako sta mu dva mlada pionirčka z veseljem pomagala, da si je rešil življenje ?
A. S.
višja stopnja, Gotenica.
KAKO SEL BILA KURIRKA.
Pod okupatorjem smo skrivaj nosili v hribe živila, obleko in cigarete. Ko smo zvedeli, da se italjani pripravljajo na ofenzivo, sem šla hitro pravit partizanom, da gredo' Italjani z ofenzivo na Suhor. Bila sem v strahu, ko sem nosila poročila iz Metlike, ker so me na bloku pregledovali in sem morala sezuti čevlje. Ko sem drugič šla čez blok, sem nesla cigarete in so jih našli in me potem 6 mesecev niso pustili v Metliko. Potem sem hodila naokoli po daljši poti. Kmalu so Italjani na bloku zamenjali. Potem sem hodila po isti poti kakor prej. Hodila sem tako dolgo, dokler niso prišli na blok belogardisti. Takrat so me začeli spet preiškova-ti in nisem smela prenašati poročila iz Metlike. Kmalu potem so Italjani kapitulirali. Potem smo začeli prepevati partizanske pesmi. Začeli so prirejati mitinge in tudi jaz sem hodila na mitinge. In še zdaj pomagam pri delu. Tudi kepe sem tolkla na partizanski njivi in krompir sem prinesla, da smo ga posadili. Vsi se zavedamo, da moramo graditi novo državo.
V. V.
IV. razred, Rosalnice.
NAŠI VOJAKI.
Do sedanje vojne nisem videla vojakov. Zdaj jih je vse polno. Naši vojaki imajo puške. Tako streljajo, na sovražnika. Mi vidimo, kako streljajo, in se mora sovražnik vrniti v Novo mesto.
K. J.
I. razred Soteska.
KO JE PRIŠEL ITALIJANSKI UČITELJ
V šolo je prišel italjanski učitelj, katerega nismo prav nič razumeli. Vsi smo se ¡spraševali, kaj se bomo učili in kako. Takšna šola pa ni trajala dolgo. Kmalu so začeli prihajati partizani, katerih se je tudi učitelj zbal in nekega dne je zbežal s kolono v Italijo. Mi smo bili pa zelo veseli naših partizanov.
O. F.
srednja stopnja Trava.
VABILO NA SEJO
Vancouver. — Žene Sveta (Vje-ča) Kanadskih Južnih Slovanov obdržavajo sejo dne 26 septembra (ob pol osmih) 7. 30 zvečer v Hrvaškem Prosvetnem Domu.
Ker imamo veliko zelo vžnih stvari za rešiti, se tem potom vabi vse naše žene in dekleta da se zagotovo udeležijo te pomembne seje.
Marta Popovich.
Rumunska vlada zavrnila intervencijo
Bucharest — Rumunska začasna vlada premiera Groza, je odločno zavrnila zunanjo intervencijo pri državnih volitvah. Kot znano Vel. Britanija, Francija in A-merika podpirajo zamisel 'nadzorstva "pri volitvah v osvobojenih državah pod pretvezo, češ da sedanja začasna vlada v Rumu-niji, Madžarski in Bolgariji, ne-prerdstavljajo "večino" naroda.
Kakor rumunska tako tudi bolgarska vlada sta zadnji teden odgovorile na omenjeno zamisel "nadzorstva", da ga ne potrebujejo in da bodo narodi teh držav odločevali o svojih notranjih zadevah ne glede na to, kako je to povolji posameznim krogom v zunanjih državah.
Reakcionarna klika posebno v Rumuniji je skušala povzročiti notranjo krizo in z tem opravičiti" "potrebo" zunanje interevencije. Budnost začasne vlade in ljudstva v splošnem, je sprečila to name-
TORONTO IN OKOLICA
Toronto. — Mestni Svet V ječe) Kanadskih Južnih Slovanov priredi veliki koncert v nedeljo 23 septembra v Victory Theatre, Spadina in Dundas St.
S tem prosimo organizacije in društva da tega dne ne prirejajo kakih sestankov ali zabav, kajti s tem bi škodili nam in kakor tudi samemu sebi. Naprošamo pa tukaj da se udeležite zgoraj omenjenega koncerta vsi Slovenci Hrvati in Srbi.
Tajnik V ječa v Torontu.
Naša zapuščena mladina - naša največja skrb
(Iz 3 strani) skrbstvo na nove temelje. Predvsem bo' treba, da prevzame skrb za našo mladino vse slovenski narod. To ne bo težko, saj bo vse pošteno ljudstvo po svojih narodno-osvobodilnih odborih odločalo o vsem, torej tudi o svoji mladini. Odločale bodo o tem v prvi vrsti žene, matere same, saj imajo pravico voliti in biti voljene. Kdo bo lažje dajal nasvete in predloge na sestankih NOO (Narodno Osvobodilni Odbori) na vaseh in mestih, kdo bo bolj toplo in z večjo vnemo zastopal koristi mladine, kot matere same, ki so otrokom najbližje.
Odločala pa bo pri tem tudi mladina sama, saj bo imela od 18 leta starosti tudi ona polno volilno pravico.
Katere otroke mora ...zajeti ...v prvi vrsti naša skrb in ljubezen in kaj moramo storiti zanje?
To so predvsem otroci naših padlih borcev, otroci, ki zaradi vojnih razmer nimajo več doma, ki- so žrtve podivjanega fašizma in domačih izdajalcev. To so tisti številni, ki so dozdaj živeli na cesti in beračili od hiše do hiše za košček kruha, ko so se večkrat zaradi bednega življenja izgubili med postopače in končali po zaporih.
Vsem tem malim, nebogljenim brezdoncem bomo preskrbeli strehe, prehrano , obutev in obleko in jim dali primerno vzgojo. Začasno so to še teške naloge, a z dobro voljo in požtvovalnostjo se da tudi to uresničiti. Že zdaj
smo pripravili otroški dom, ki sprejema male in najmlajše in jim nudi vso oskrbo. Pripravlja pa se že drugi, ki bo v kratkem sprejel one, ki so še oskrbe potrebni.
Pozneje bomo ustanovili posebne, po modernih vidikih urejene otročje domove, v katerih bo življenje malih potekalo tako, da jim bo nadomeščalo kolikor mogoče materinsko nego. Pri tem naj nam bo vzor Sovjetska Zveza, ki je v najtežjem času vložila vso oskrbo za vojne sirote in pokazala kako je treba rešavati to vprašenje.
To bo tudi pri nas v dobi obnove ena naših prvih nalog. Spomnimo se samo težke usode onih otrok, ki jih je okupator odvedel in razmetal po vseh državah, kjer danes umirajo po taboriščih ali pa v najboljšem slučaju delajo po tovarnah. Treba jih bo izslediti in vrniti domovini. Mnogi izmed njih so morda že pozabili slovensko govorico, nekateri najmlajši celo svoje ime. Zanje bomo morali storiti vse, da bomo čim prej pognali koreninice v slovenska rodna tla.
V novi domovini bo moral delati vsak, ki je dela zmožem. Zato bo treba zavarovati otroke vseh onih staršev, ki bodo zaposleni in otroci preko dneva ne bi imeli potrebno varstvo. Do zdaj so bili taki otroci v mnogih primerih, posebno v industrijskih središčih in po mestih, prepuščeni cesti in raznim drugim kvarnim vplivom. Zdaj pa bodo za take otroke urejena dne-
Proglas tretje Konvencije Zveze Kan. Slovencev
(Iz 1 strani)
seči daleč večji uspeh v tem plemenitem delu kljub gotovim oviram z strani posameznih cerkvenih voditeljev in njihovega časopisja. Z zlobno namero in osovraženo preteklostjo se odlikuje "Ameriška Domovina". Njeno neopravičeno in lažnjivo pisanje zoper partizanske oddelke, narodno osvobodilno armado, zvezno in narodnih vlad, škoduje ne samo narodnim interesom Združenih A-meriških držav, tembolj interesom Zedinjenih Narodov v splošnem. Zato je dolžnost vseh poštenih katoliških Slovencev, da dvignejo svoj glas protesta proti onih verskih in cerkvenih voditeljev, katerih z svojem stališčem in propagando zoper narodne in medna-' rodne interese, škodujejo poleg tega vzgledu in moralnemu vplivu katoliške cerkve. Kristus je izgnal biriče iz svojega Templja, kateri so zlorabljali njegov nauk v svoje sebično krivične svrhe. Zato jih je razkril pred verniki njegovega nauka in zapovedal v deset božjih zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Medtem odgovor predsednika narodne vlade Slovenije, Borisa Kidriča predstavništvu slovenske duhovščine se glasi:
"Maloštevilni • duhovniki, ki so iskreno prešli in se pridružili partizanskim edinicam, so bili prijateljsko sprejeti in so imeli vedno mogočnost v vsakem pogledu vršiti versko službo v naši armadi. Do narodnega izdajstva torej ni moglo priti iz strahu pred brez-božnoštjo, ker za tak strah oči-vidno ni podlage. Do izdajstva je prišlo zaradi odvojenosti duhov-ništva od naroda in zaradi njihove zveze s protinarodnimi reži-movci, protinarodno reakcijo in pa zaradi službe njihovim impiri-alističnim interesom. Za neprijeten položaj v katerem se je du-hovništvo našlo po osvobojenju domovine, ni kriva Osvobodilna Fronta, tembolj izdajalci iz duhovniških vrst in oni, kateri so duhovništvo prisilili v izdajstvo. Katoliški veri, ni prizadela škodo Osvobodilna Fronta, ampak sode-lovatelji na čelu z škofom Rož-manom z okupatorji. Ako bi bilo duhovništvo sodelovalo v narodno osvobodilni borbi na strani naroda in ne s strani fašističnih o-svajalcev, bi bilo z tem doseglo moralno-politični kapital, katerega bi mu ne mogel nihče odvzeti ne glede na to, da so njegovi pogledi nepr i jatefj skih, nevtralni ali pa prijateljski napram katoliški cerkvi in veri".
Ta odgovor enako velja za posamezne cerkvene voditelje in njihova glasila, kateri na nepošten in zloraben način sejejo mržnjo in razdor med našem narodom v Združenih državah in delom tudi v Kanadi. Dolžnost je torej po
verskih, cerkvenih, božjih in človeških predpisov vseh poštenih katoličanov, da sprečijo zlonamerno pisanje posameznega katoliškega tiska in na ta način resnično zaščitijo vzgled in moralni v-pliv katoliške cerkve in vere.
Mi čestitam,o kanadskim Hrvatom in Srbom, odnosno dvem bratskim Zvezam, Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, na dosedanjem delo in bratski kooperaciji v vsakem pogledu, ter obljubljamo, da bomo tudi v bodoče delali z isto vnemo na polju bratskega edinstva skupno z kanadskem narodom, za društveni in kulturni napredek naše nove domovine Kanade, za neposredno moralno in materijalno pomoč narodom nove, svobodne demokratične federativne Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, za Zedinjeno Slovenijo z vsemi njenimi deli, za o-stvaritev načel organizacije mednarodne varnosti in konference treh velikih v Potsdamu.
Naj živi edinstvo Zedinjenih Narodov!
Naj živi Zedinjena svobodna demokratična federalna Slovenija v okviru nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije!
Naj živi bratska sloga in edinstvo kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov!
Delegati in delegatinje tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev V Sudbury dne 1 in 2 septembra 1945.
Turneja br. Serdara
Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredi koncertni shod v nedeljo dne 16 septembra v Ukrajinskem Delavskem Domu, 23 Hudson Bay Ave, Kirkland Lake. Začetek ob 8 uri zvečer.
Glavni govornik na shodu bo br. Stevo Serdar, kateri se je pred nedavnem povrnil iz stare domovine, kjer se je nahajal na dve leti v borbi proti fašističnih osva-jolcev in njihovih pomagačev. Ves dohodek iz omenjene prireditve je namenjen v svrho otročje bolnišnice.
Zatem bo br. Serdar posetil v-se naselbine v severnem Ontario in Quebec, kakor sledi:
Timmins - Schumacher - South Porcupine, dne 7, 8 in 9 septembra.
Noranda (in bližnje naselbine) 10 in 11 sept.
Val D'Oor, 12 in 13 sept.
Malartic, 14 in 15 sept.
Kirkland Lake in okolico, 16 in 17 sept.
Br. Serdar poseti omenjene naselbine v imenu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v zvezi z kampanjo za otročjo bolnišnico, Vsa društva in organizacije, kakor tudi lokalne Svete se naproša, da
vna zavetišča. Tu še bodo lahko zaposlili z igro, športom, učenjem, filmi in gledališkimi predstavami, sploh z vsem, kar jih veseli in ob čemer se uče. Po končanem delu starišev pa se bodo vračali zdravi in veseli na svoje domove.
Posebno pažnjo bomo posvetili prevzgojitvi "mladih nesrečni-koy", ki so zašli na napačno živ-ljensko pot in se zavoljo težkih prilik v družini ali kvarnega vpliva družbe zgubili med one, ki jim je kraja vsakdanja muja, streha in dom pa kanal in cesta. Za take otroke bomo morali postaviti posebne domove, a vse drugačne kot so bile nekdaj poboljševalnice.
Kakor za otroke iz delavskih revirjev, bomo morali poskrbiti tudi za vaškega otroka: To je otrok poljskega delavca, bajtarja ali malega viničarja ali malega kmeta, ki je bil do zdaj najbolj zanemarjen in je bilo pogledati samo v vaško šolo. Otroci so prihajali premrli, večkrat lačni po eno, čelo po dve uri daleč v šole brez koščka kruha, raztrgani in bosi. Kako naj tak otrok sprejema in se uči, kako naj napreduje? Treba muje nuditi po možnosti vse tisto, kar ga bo krepilo in ga bo navdajalo z veseljem do dela in učenja. Zato bomo skupno z odsekom za socialno skrbstvo ustanovili in vzdrževali v vsaki šoli kuhinjo ali pa vsaj okrepčevalnico, kjer se bodo lačni želodčki opomogli in otroci razvedrili v veseli družbi tovarišev.
Pomislimo še, koliko dragocenih talentov je šlo do zdaj v zgu-bo, ker starši zaradi težkih socialnih prilik svojih otrok niso mogli'; izšolati! Take otroke bo nova slovenska oblast podprla z vsemi sredstvi in jim dala možnost splošne in strokovne izobrazbe tako, da se bodo talenti neovirano razvijali.
Še neka naloga nas čaka: Popraviti bomo morali, kar so nad delom naše mladine zagrešili be-logardistični izdajalci. Že od 10 do 14 letne otroke, ki so živeli pod njihovim vplivom, navajajo k izdajalskim dejanjim. Ne bomo si naložili zločina nad tako mladino. Prej ali slej jo bomo vključili v svojo skupnost in jim s tem pokazali, kje so prave vrednote življenja.
Žene, matere, dekleta in vsi, ki vam je pri srcu naša mladina — storimo vse, da odpomoremo že zdaj povsod, kjerkoli naletimo na bednega otroka: Po vaseh naj žene poskrbe, da bodo otrroci, ki so slabotni ali bolni dobivali mleko. Zbirajmo blago za plenice, or-ganizirajmo prehrano siromašnih otrok in mater, pomagajmo s skupnimi močmi, da ozdravimo to našo najbolj skelečo rano in izbrišemo grozote in grenke vtise iz mladih duš.
Imeti hočemo zdravo in vedro mladino, ki bo ljubila svoj narod, ki bo za njegov napredek in dvig zastavila vse svoje sile. Polna samozavesti in ponosa nad žrtvami, ki jih je naš narod doprinesel za svobodo, bo gradila novo, lepšo bodočnost.
Zato vsa skrb in ljubezen — naši mladini.
Šuler Krista
vodja oddelka za mladinsko skrbstvo

SHOWER PARTY V SOBOTO
Krožek demokratskih žena v Torontu, priredi Shower party v soboto dne 16 septembra. Zabava se vrši v dvorani, 386 Ontario St. Začetek ob j uri zvezer.
Ves dohodek je namenjen za pomoč vojnim sirotam v stari domovini.
Zato vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, da se udeleže zabave in prinesejo darove za otročičke v stari domovini.
Odbor.
VABILO NA ZABAVO
Val D'Or. — Lokalno Vječe Kanadskih Južnih Slovanov v Val Dorju priredi svojo prvo zabavo dne 16 septembra v prostorih "Maifar Hali" na 7 ulici.
Ker je čisti dobiček namenjen za kritje društvenih stroškov se vljudno vabi vse Jugoslovane da-se v čim večjem številku udeleže te zabave.
A. Kovač, Predsednik V Vašem dopisu ni bilo označeno kedaj se zabava prične. Ured.
vzamejo zgornje na znanje m pomagajo k večjemu uspehu turneje br. Serdara.
Odbor Sveta KJS.
Iz francoščine prevedla K. N.
Ob tej misli mu je kri pričela hitreje platiti po žilah. Straček ga je začudeno opazoval.
"Da, morda ima res prav, da se ne mara poročiti, naša mlaJda gospodična", je naposled dejal, ponavljajoč njegove besede. Menda se mu je zdelo, da bi bilo pač najbolje, če bi se mladi tujec spet pomiril. Sicer ni mogel razumeti njegove prikrite jeze, toda zvit, kakor vsi kmetje, je razumel, da bo najbolje obrniti pogovor na majn perečo snov. Zato se je na lepem široko zasmej.al, prostodušno in veselo na ves glas:
"Današnji zakoni niso počenega groša vredni, ali ne ? čisto prav se mi zdi, če se takšno premožno dekle, kakor je gospodična Le Cadreronova, brani, meni nič o-besiti si vrv okrog vratu. . . Današnji mladi moški so kaj hitro pripravljeni za nekaj beličev zaigrati ljubezensko komedijo. . . Po poroki pridejo pa z barvo na dan".
"To je pa res", je raztreseno dejal Moreno. "Današnji zakoni so pogosto še zelo čudni. Kaj pa, ali ni naprodaj ta vaš grad ?" je nato vprašal z izpiremenjenim' glasom.
"Na prodaj ? Bog ne daj ! Le zakaj bi stari gospod grad prodajali? Saj imajo hčer, ona bo delovala".
"A tako", je na videz Obžalujoče dejal Moreno, "potem se bom moral pač kam drugam obrniti."
"Ali bi radi grad kupili?" je začudeno vprašal kmetic, kajti tako čudnega tujca še živ dan ni srečal.
"Neki moj sorodnik bi rad kupil kakšno velepose-stvo v Touraini, pa je mene poslal na oglede. Ta grad mu je bil posebno vsač. No, čeni naprodaj, bomo pa kaj druzega poiskali."
"Tisto pa, da. Na Francoskem je vedno dovolj gra-dičev na prodaj. . ."
Videč da mlademu tujcu ni več do razgovora, se je kmetic poslovil in vrnil k svojemu vozičku.
"Končati moram delo,, preden se vreme ne obrne", je zaupno ¡dejal. "Stavim da se bo še drevi pooblačilo..."
"To bi bilo pa res škoda", je vljuldno dejal Moreno.
In ko se je spomnil, da je prav on starčka zamudil pri delu, je še zakljical za njim:
"Hvala lepa za razgovor!"
"O, nič posebnega, gospod ! če boste še kdaj potrebovati, kar kmeni pridite v vas!" In odkrevsal je za vozičkom po cesti.
XXII
Ko je kmetic izginil za ovinkom, se je Moreno za nekaj^ trenutkov sanjavo zagledal v daljavo. Zdaj je pač pobliže spoznal Orano in njeno družino, čeprav je izvedel o svoji ženi samo lepe in dobre novice, se je zdelo, kakor da ga vse eno niso posebno razveselile.
"Bolj vseč bi mi bilo, če bi bilo preprosto dekle brez premoženja", in si dejal, pazljivo obledujoč ogromni vrt in grad, ki se je zdelo, da ne živi v njem živa duša.
Tisti trenutek je bilo res vse preveč razlike med njo in med njim.
"Pozneje bomo to razliko že premostili", si je prigovarjal, potem me bodo morda sprejeli bolj odprtih rok. Za zdaj ne pomenim nič za te ošabne deželane. Današnje denarno plemstvo je na svojo dozdevno modro kri pač še bolj ponosno kakor negdanje plemstvo, ki se je opiralo vsaj na slavno preteklost in na slavno ime".
Globoko je vzdihnil. Zdelo se je, kakor da bi pogled1 na ta raskošni grad in pripovedovanje preprostega kmetica o razmerah v njem hudo omajalo njegov prirojeni španski ponos.
Prigovarjal si je: "Ne maram, da bi mi to šlo do živega. Sicer pa, ali ne dolguje to punče meni svojega življenja?" V jezi ni pomislil, da žali svojo ženo. .
Priprl je oči in še enkrat s pogledom preletel rasko-sno ljubkost prostranega vrta in mogočnost gradu v njem. ((T5 "Kakor v pravljici o speči Trnjulčici", mi je dejal. 'Pravijo, da ni grajska gospodična vesela. Razumljivo. V tem velikem vrtu se zdiš kakor izgubljen, če vre okrog tebe novo, mlado življenje. "Nehote si je v Iduhu predstavljal na ograjskih stezicah svojo ženo, okrog nje pa zvrgoleče, smejoče se otroke. . .
Na lepem ga je streslo po vsem životu.
Sto metrov pred njim je po ozki grajski stezici prihajalo malone naravnost proti njemu mlado dekle. Bila je oblečena v temno obleko, da so se njeni zlati lasje še bolj slikovito odražali od temnega ozadja. Ob njeni desnici sta korakala dva velika ruska hrta. Dekle je stopalo počasi, upirajoč oči v tla.
Po divjem utripu srca in po živahni pesmi svoje krvi je Moreno spoznal, da je to ona--Orana.
Steza ki je po njej prihajala, je držala vštric s parkom tik ob prostorčku, kjer je sedel Moreno. Bil je dobro skrit z,a velikim rožnim grmom, tako da ga ni mogla opaziti, sam je pa vse prav dobro videl.
Da, to dekle^ne, ta žena je Orana. Tista Orana, ki so bile njene sinje oči na prvi pogled začarale mladega spanskega letalca, da je tvegal svoje življenje za njeno rešitev. Tista Orana, ki jo je smel eno samo, kratko noč ljubkovati in imenovati svojo. . .
Kakor .divji veletok so ga zalili ti sladki spomini. . . čuteč ljubljeno ženo tako blizu sebe, se ni mogel več premagovati, že je vstal, hoteč preskočiti ozki jarek in stopiti pred njo. Tedaj se je pa nenadno — kžfkor da bi bila nekaj zaslutila — obrnila in počasi odšla po stezi nazaj proti graščini.
Tisti mah se mu je zazdela tako dalnja, tako nedosegljiva. še nekaj sekund poprej je bil pripravljen zavreči vse pomisleke, stopiti pred njo in jo objeti, tako vroče, tako tesno, kakor jo je bil objemal tisto noč. . .
Zdaj je bilo pa že vse drugače. Samo se od daleč je slišal lajanje psov, nje same pa ni mogel več videti.
. Spet se je zavedel, kakšna razlika je bila tisti trenutek med njim in med njo. Tam na španskem je bilo njemu vse domače in njej vse tuje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
VANCOUVER B. C.
Po zaključkih žena včlanjene v Svet (Vječe) Kanadskih Južnih Slovanov se tem potom naznanja da se obdržava drugi "Shower party". Ali darovanje za naše o-troke v Jugoslaviji za katere kampanja pomoči je sedaj v teku. 0-menjena "Shower party" se vrši
v petek dne 21 septembra zvečer, v Hrvaškem Prosvetnem Domu.
Vabljen je ves naš narod iz mesta kakor tudi okolice kateri ni imel prilike da se udeleži prve priredbe prirejene v ta namen in se udeleži prihodnje. Obenem so seveda tudi vabljeni tisti ki so se že udeležili da nas zopet posetijo, 21 septembra zvečer.
Marta Popovich.