PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 423 - Cena 4.- lire
Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. postale
TRST, četrtek, 17. oktobra 1946
UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, st.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ae ne vračajo
Svet zunanjih ministrov čaka težka naloga, ki jo mora brezpogojno izpolniti, če hočemo imeti trden mir; najti sporazum in popraviti ono, kar je bilo negativnega na pariški konferenci.
KARDELJ
Nauk pariške konference
Lrugo poglavje v pripravljanju mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami, sateliti hitlerjevske Nemčije, je končano. V Parizu se je zaključila konferenca Sl držav, hi je popolnoma razumljivo vzbudita med našim ljudstvom veliko zanimanje, saj je končno razpravljala o njegovi usodi.
Pariška konferenca zavzema v Proeesu pripravljanja mirovnih pogodb posebno mesto, ki ga določa tako njena zamisel kot tudi posebno značilne okolnosti, ki so med konferenco postale očitne. Za naše ljudstvo ima ta konferenca še poseben pomen — zanj pomeni poskus vsiljevanja s preglasovanjem dose-ienega diktata proti njegovi volji, Proti dejanskemu stanju, proti naravnim zakonom razvoja, proti vsej sdravi pameti. Kakor naše ljudstvo vsak diktat že a prion odklanja, tako odbija tudi tega, ki mu ga pod «demokratično» krinko medenih besed vsiljuje večina delegacij na pariški konferenci, ki mu ga vsiljuje svetovni imperializem. Odklanja ga tem bolj, ker ve, da ga zadeva v štvo, da gre za njegova življenjska vprašanja, v končni liniji za njegov obstoj.
Ta diktat je bil mogoč v vzdušju, ki so ga v Parizu ustvarile nekatere delegacije kot eksponenti svetov-nega imperializma. To daje pariški konferenci njen posebni pečat, pe-^at borbe med imperializmom in demokracijo.
Na mirovni konferenci v Parizu bi naj po zamisli predstavniki vseh zavezniških držav, ki so bile dejansko ali formalno v vojni z bivši-rii satelitskimi državami, preučili sklepe sveta zunanjih ministrov, izrekli o njih svoje mnenje in podali ha to svoja priporočila, na podlagi katerih bi štirje zunanji ministri soglasno izdelali dokončno besedilo Piirovnih pogodb. Jasno je, da je uspešno delo na tako odgovorni na-k>gi, kot je postavljanje temeljev *a resnično pravičen in trajen mir, riožno le v največjem soglasju in sporazumevanju, ob upoštevanju ^■Vljenjskih interesov vseh prizadetih zavezniških držav.
Toda nekatere delegacije so takoj spočetka pokazale tendenco po Okoriščanju velikega števila navzočih delegacij in s tem večjih težav *a sporazumno delo v namene, ki Pomenijo popolno negacijo vsake-Sa sporazumnega sodelovanja, ki Pomenijo torej v bistvu rušenje zavezniške enotnosti. Zlasti zastopniki imperialističnih vodilnih krogov eahodnih velesil so si vneto prizadevali, da bi s pomočjo svojih trabantov, zaradi raznih interesov od nJih odvisnih vlad številnih manjših držam, spremenili mirovno konfe-renoo, ki bi naj dala svetu trajen riir, v navadno barantanje za tako Povojno ureditev sveta, da bi v čim večji meri zadovoljila njihove im-P^rlaiistične načrte.
Posledice tega v osnovi krMčne-®a, na duhu dolarske demokracije grajenega gledam ja mirovne kon-foence niso mogle izostati. Odraža-®o se na številne načine in v več >toPnjah, odražale so se v vseh tl-*f'h pomanjkljivostih, zaradi kate-pariška konferenca ni izpolnila uPov, ki so jih stavljali vanjo na-^0(Ji vsega sveta, ki si žele miru in kiginje.
Prvič je konferenca spočetka iz-Dkisovaia postopek, ki je dal že od Ptčga začetka možnost skupini dr-
i lav
pod vodstvom angleškega kolo-
finega in ameriškega finančnega Jdperializma, da poskuša s pomo-
to tJf^/fT/ro/vtvrti in *?®f7imn.ti SVOjO
preglasovan 1a vsiljevati
***> ostalim državam.
Prugit je postalo kaj kmalu očit-
| **°i da so prišle nekatere delegacije
* J® konferenco s popolnoma dolo-
nameni in cilji, da so se bo-
^ malo menile za tehtne argumen-
*• Proti katerim ni moglo biti do-
*ov,' temveč, da so glasovale ta-
**ho krivično, toda po vnaprej
J Pravljenem načrtu, da so torej
»o spreminjale konferenco v far-
' v sredstvo za dosego svojih ci-‘lev,
^ref/ič je bilo opaziti popolno pomikanje vsakršne zelje po spora-
»o
temveč nasprotno brezmej-
zaupanje v glasovalni stroj kot ^etf«lvo pritiska na one drZave, ki j.	hotele odreci svojim iiv
'$i*kim
*a demokratičen mir.
Interesom, ki so se bo-
bi na vsega tega je ena in ista: j °9očiti z voiivno aritmetiko sve-,'>n'-niu imperializmu doseči one cilje, ki jih pri soglasnem n.'ePanju sveta zunanjih ministrov tn.bil° mogeče doseči, in postaviti „ 0 * na glasovalnih diktatih slo-U). 'ai sklepi podprte temelje za srenje teh ciljev na ponovnem toJ^tnju sveta Štirih, ki bo izreklo
ynj0 b<th.
besedo o mirovnih pogod-
lls. tem se nam pa razgali pravo r,.,, 0 Pojmovanja mirovne konfe-(^j0® v možganih predstavnikov *re^ **ra<iioionaine demokracije»: za izsiljevanje drZav, ki Jo J^Perialističnemu diktatu nočt-,0niti, preskušnja njihove mo-(* £°®kus spraviti jih na kolena %itim‘n^no Poskus uničevanja po-i|i,,J‘ sklepov sveta zunanjih mi-
c**Ot> »
in s tem sporazumnega so-
delovanja vseh velikih zaveznikov.
Obenem se nam pa tudi pokale veliki uspeh pariške konference, pozitivno dejstvo, ki ga je treba poudariti. Ves arzenal imperialističnega orolja od glasovalnega stroja preko prikritih alt odkritih grcZenj predstavnikov nekaterih velesil in lisičjega, lažnega demokratičnega slepomišenja z besedami pa do je-rihonskih trobent Hearstcvega tiska ni mogel oplašiti onih delegacij, ki so že od vsega začetka trdno stale na braniku pravičnega in demokratičnega reševanja mirovnih vprašanj, ni jih mogel spraviti na kolena, ni mogel omajati onih resnično pozitivnih sklepov štirih zunanjih ministrov, ki so pozitivni prav zato, ker so sprejeti soglasno.
Svetovni imperializem si na paniki konferenci ni pripravil trdnejših opornih točk za ponovni sestanek sveta štirih, temveč se je nasprotno pred vso svetovno javnostjo do golega razkrinkal. Čeprav je konferenca vnesla v načit zunanjih ministrov mnogo negativnega, je to izgubilo vso moralno vrednost in mnogo utrpelo na formalni vrednosti, ker so one delegacije, ki so se borile za dosledno demokratičen in pravičen mir fin samo tak mir je lahko trajen), trdno vzdrZtvale ves ogenj imperialističnega pritiska, ker se niso vdale, marveč moško povedale svojo besedo.
Tako moško besedo je izrekla jugoslovanska delegacija, ki je ponovno izjavljala, da ssklepov», na katere ni pristala, ne more priznati, da zanjo ni obvezen noben glasovalni diktat. To moško besedo je delegacija FLRJ ponovila na zaključni seji pariške konference s pismom, ki poslednjič in najodloč-nejše izraZa njeno stališče, da krivičnih sklepov konference, zlasti onih, ki se neposredno tičejo našega primorskega ljudstva, in naše primorske zemlje, ne more priznati in jih zato tudi ne more priporočiti svetu zunanjih ministrov.
To govorioo smo čuli iz ust delegata ZSSR in vseh slovanskih dr-lav, ta govorica odmeva iz glasil, zborovanj in akcij naprednega ljudstva vsega sveta, ta govorica kriči in se čedalje bolj uveljavlja.
Tako meško besedo ponavlja vse naše ljudstvo, ki je po naukih pariške konference dobro precenilo vse imperialistične naklepe. Ponavljajo jo iz dneva v dan, bori se s še večjim ognjem, ker ve, da ni osamljeno, ker čuti moč vseh naprednih sil sveta, ki jo je tako jasno pokazala pariška konferenca.
MARŠAL TITO AMERIŠKIM NOVINARJEM
„IKe moremo podpisati take pogodbe, kakršna je bila sklenjeoa i/ Parizu44
Jugoslavija želi vzdrževati najboljše odnose z vsemi državami
Poljaki imajo sedanje
zahodne meie za dokončne
Varšava, 16. Ministrski podpredsednik Gomulka je na kongresu in-dustrljcev, ki se je včeraj pričel v Varšavi, izjavil: Menimo, da so za-padne poljske meje dokončno določene na črti Odre in Nise in da se ta črta ne sme prekršiti.
Beograd, 16. . Tanjug — 14. oktobra je maršal Tito sprejel ameriškega novinarja Sulzber-gerja, ravnatelja lista «New York Times*, in Roberta Lowa, dopisnika lista «Life Time*.
FLRJ in ZDA
O odnosih med Jugoslavijo in ZDA je maršal Tito izjavil: «Ne-normalnih odnosov, ki so nastali med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike, se ne more pripisati Jugoslaviji, ki je med vojno in tudi po vojni imela vedno polno zaupanje v svoje zaveznike. Prepričana je bila, da predstavlja njen doprinos v vojni zadostni dokaz, da želijo narodi Jugoslavije v vojni in v miru vzdrževati odnose z vsemi državami in še posebej z državami, ki so v vojni toliko prispevale v materialu jn ljudeh za zmago Združenih narodov.
Nikakor ne moremo vzeti nekatere nepomembne incidente med posamezniki kot element za poslabšanj odnosov med obema državama. Sodim, da gre za vprašanje določene politike ameriške vlade proti novi FLRJ. To moje mnenje potrjuje dejstvo, da v nobenem vprašanju, ki je življenjske vožnosti za Jugoslavijo, ni Amerika pokazala naklonjenosti. Tako je bilo glede vseh vprašanj o katerih so razpravljali na mirovni konferenci v Parizu. Med ta je treba šteti vprašanje Julijske krajine, Trsta, reparacij in neupravičeno pridržanje naših rečnih ladij na gornjem teku Donave. Na ta način je Amerika zavzela skoraj vedno rajši naklonjeno stališče do bivših sovražnikov s katerimi smo bili še pred kratkim v vojnem stanju. Kljub temu pa nimajo jugoslovanski narodi druge želje nego to, da s; zboljšajo odnosi med našima dvema državama. Na zalest moramo ugotoviti, da ni od nas odvisno, ali se ti odnosi lahko popravijo.*
Novinarji so nato postavili maršalu Titu tri vprašanja o zu-v Parizu, še razpravljali in da bodo še upoštevali upravičene argumente v prid naši državi, kakor tudi, da bodo odredili nekatere popravke v korist naših upravičenih zahtev. S tem mislim konferenco namestnikov štirih zunanjih ministrov.
Stališče naše vlade glede naših zahtev do Avstrije, v kolikor gre
Odločna borba
proti črni borzi v Franciji
Pariz, 16. — Na podlagi navodil, ki jih je izdal minister za prehrano Yves Farges, so na fronti črne borze sprožili splošno ofenzivo, v kateri sodelujejo policije iz vse Francije, ki brez prestanka zasledujejo črnoborzijance in nepoštene prekupčevalce. Na podlagi prvin poročil so do sedaj dosegli zadovoljive uspehe.
Tako so oblasti v Parizu zaprle nekaj restavracij, lastnike treh teh restavracij pa bodo aretirali, ker so v njihovih stanovanjih dobili r>a stotine kilogramov riža, sladkorja, čokolade in drugih delikates, ki so priprostim potrošnikom le še daljni spomin.
Aretirali so glavnega knjigovodjo nekega velikega trgovskega podjetja, ker je za svoj dobiček odvzel potrošnikom več ton bele moke.
V Avinjonu so aretirali mnogo hotelirjev, restavraterjev in lastnikov barov.
V Nici so policaji obiskali pred vsem lokale, ki so odprti ponoči, in so zaplenili veliko količino škatel kondenziranega mlcka.
V Toulonu ln okolic; so odkril! prave rudnike kave, velike zaloge riža, kakava in mila. V Lepuy so aretirali prekupčevalca, ki je skušal prodati 20 ton sladkorja.
V Lionu so zaplenili 115 ton margarina In ga dali v promet potrošnikom. Na vsej fronti se operacije nadaljujejo.
Lov na prekup(eva'ce tul'h valut v Parizu
Pariz, 16. — Včeraj je policija napravila velik lov na prekupčevalce s tujimi valutami. Aretirali so Poljaka Herzeka Apfelbauma, ki Je bil eden največjih prekupčevalcev te vrste, skupno z družino Hirth. Pri preiskavi na domu Apfelbauma so našli zlatnike v vrednosti poldrujfega milijona frankov in 1 kg zlata v palicah. Pri druž ni Hirth so našli 89 zlatih Ite.-Ungov,
ki predstavljajo vrednost 2.5 milijona frankov. Skupna vrednost zaplenjenega denarja in zlatih palic znaša 15 milijonov frankov.
Velik porast cen v ZOfi
London, 16. VZN. — Zaradi ukinitve nadzorstva nad cenami, ki jo jo odredil predsednik Truman, so cene govejega in ovčjega mesa hitro narastle v vseh Združenih državah. V nekaterih primerih so se cene na velikih tržiščih dvignile za 80%.
Doslej pomanjkanje mesa ni je-njalo, čeprav se je v nekaterih mesnicah spet pojavilo. Gospodinje, ki so sl ga lahko nabavile, so morale plačati dva dolarja za kilogram svinjine, to je 50% draže.
Balokouič o jugoslovanskem novinarstvu
Slavni jugoslovanski umetnik, violinist Zlatko Baloko vič, predsednik »ameriškega odbora za p: meč Jugoslaviji*, ki se mudi te dni v Jugoslaviji, Je v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji dejal:
sNovinarstvo igra danes v Jugoslaviji tisto vlogo, ki bi jo moralo igrati po vsem svetu. Novinarji v Jugoslaviji niso zastopniki nekih posebnih interesov, ampak je njihova dolžnost, katero opravljajo zelo častno, da so eden najvažnejših elementov pri ljudskem izobraževanju na političnem kakor na kulturnem torišču. Zasledoval sem z velikim zanimanjem vaše delo. Berem Časopis«, ki prihajajo iz Jugoslavije in reči moram, da uživam, ko vidim razliko med temi časopisi in ostalim svetovnim tiskom.»
za popravek meje v krajih, kjer prebiva izključno jugoslovansko prebivalstvo in ki ga bomo objasnili na mirovni konferenci za Avstrijo, je popolnoma nespremenljivo.
Naša vlada ni do sedaj postavila vprašanja o Egejski Makedoniji kot vprašanje, ki bi se moralo razpravljati v prvim obdobju mirovne konference. Toda spričo položaja, k; je zadnji čas nastal v Egejski Makedonji, in spričo preganjanja makedonskega prebivalstva, ki ga ne preganjajo samo vladni organi, ampak tudi monarhe-fašistične tolpe, ne moremo ostati brezskrbni spričo vsega, kar se dogaja v tej potrajini.
Vprašanje Egejske , Makedonije
Zaenkrat ne morem dati nobenega točnega odgovora na vprašanje o korakih, k; jih kanimo napraviti pri organizaciji Združenih narodov. Jasno je, da bomo ukrenili vse potrebno, ker mislim, da se na noben način ne sme dovoliti, da med zasedanjem Združenih narodov ne bi razpravljali
o trpljenju tega ljudstva in o manjšinah, ki fci morale uživati vse pravice. Zlasti še ker se v državah, kakor je Grčija, Jn še posebej v Egejski Makedoniji izvajajo najbolj sramotna, surova in nečloveška dejanja proti tej manjšini, ki jo preganjajo, uničujejo :n gonijo z njenega ognjišča.
Seveda, odklanjam vse klevete, ki jih nekateri krogi širijo na rovaš Jugoslavije in še posebej klevete, da je Jugoslavija delno odgovorna za nove dogodke v Grčij’. Izjavljam, da so vse vesti neosnovane in docela izmišljene.
To lahko zatrjujem, ker sem o tem vprašanju dobro poučen. Moram še poudariti, da naša država ns bo glede tega vprašanja ukrenila nič drugega razen tega, kar bo v skladu z načeli in duhom Združenih narodov. Vse ostalo so samo govorice, ki imajo namen škodovati naši državi, nanji politiki:
1. ali bo Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo z Italijo;
2. kakšno je jugoslovansko stališče glede Koroška in Celovca;
3. kakšno je jugoslovansko stališče glede Egejske Makedonije.
Na Vsa ta tri vprašanja je maršal Tito odgovoril:
Mirovna pogodba z Italijo
«Jaz osebno kakor tudi naša vlada pristanemo na vse, kar je že izjavil vodja naše delegacije Edvard Kardelj na mirovni konferenci, in sicer, da ne moremo podpisati določb take pogodbe, kakršna ja bila sklenjena v. Parizu. Protestirali smo že v tem smislu zaradi političnih pritiskov. Sklepe, ki so sledili, imamo za zelo krivične in za nas nesprejemljive. Seveda pričakujemo, da bodo o teh sklepih, ki so jih sprejeli
Preifsednk poljske reouiil ke
bo obiskal maršala Tita
Beograd, 16. — Uradno javljajo, da bosta predsednik poljske republike Bierut in minister za obrambo Zimirowskl ob obletnici osvoboditve jugoslovanske prestolnice dne 20 oktobra prispela v Beograd. S tem obiskom se hoče Poljska oddolžiti za obisk maršala Tita na Pcljskem v mesecu marcu.
PO MIROVNI KONFERENCI
Svet zunanjih ministrov
bo moral skrboo proučiti jugoslovansko odklonilno stališče
Pariz, 16. — Ko je konferenca zaprla svoja vrata in se delegacije razhajajo, prikazujejo razai komentatorji obračun dela pariškega zasedanja in ugibljejo o dokončni usodi mirovnih pogodb, ki je sedaj v rokah sveta štirih. Spričo trdih orehov, ki j.h bodo morali streti, pričakujejo, da bo zasedanje dolgo in da bo trajalo najmanj do zaključka zasedanja skupščine ZN. Sele tedaj bomo zvedeli, kakšne mirovne pogoje bodo morale podpisati premagane satelitske države. Južnoafriški delegat maršal Smuts, ki se sedaj mudi v Angliji, se ni hotel izreči, kakšen uspeh bo imelo zasedanje sveta štirih. Pač pa je izjavil, da smo na mirovni konferenci slišali samo besede in da bodo prav za prav mirovno konferenco zaključili šele veliki štirje.
O postopku, po katerem bodo razpravljali "štirje zunanji ministri, je znano sledeče: obvezna priporočila konference, to je tista, ki so bila sprejeta z dvetretjinsko večino, bo svet štirih nujno moral pretresati. Ostala pa, ki predstavljajo samo «mnenje» večine ali manjšine, bodo prišla v pretres samo v toliko, v kolikor jih bo predložil eden izmed štirih.
2e sedaj je pa jasno, da Molotov ns bo pristal na «obvezna» priporočila (to je Izglasovana z dvetre-tjlnsko večino) glede tržaškega vpašanja, podonavskega vprašanja in glede vprašanja grško-bolgarske meje, ki je sicer »rešeno* z navadno večino.
Priporočila konference ne vežejo Sveta štirih
To je tudi mnenje diplomatske: ga dopisnika agencije AFF, ki pravi, da se svet štirih ne bo zadovoljil z blagoslovitvijo predloženih osnutkov. Med drugim' pravi tole: »Ce je 21 delegacij lahko mirno spremenilo osnutke, ki so Jih pred-lci li štirje zunanji ministri, jih bodo tudi le-ti sedaj svobodno sprejeli ali pa ne. S tem, da so kak predlog sprejeli v Parizu z dvetre-tjinoko večino, ne pomeni še, da bo sprejet v končno besedilo mirovnih pogodb*.
Kršitev sklepov štirih po Anglo-amerlkancih in Francozih na ple-narmen zasedanju glede Trsta in grško-bolgarske meje daje sovjetski delegaciji možnost nastopanja tudi glede ostalih sklepov štirih, kot je n. pr. vprašanje francoske razmejitvene črte med Jugoslavijo in Italijo. Le-tu se torej lahko postavi vprašanje korektur in zlaiti pa vprašanje Gorice.
Sovjetsko stališče bo’ tem laže prišlo do izraza spričo odklonilnega koraka, ki ga je zavzela Jugoslavija do priporočil mirovne konference. Vsi tisti, ki so skušali zmanjšati pomen jugoslovanske demonstracijo na zaključni seji mirovne konference, pa morajo biti razočarani. Kajti ameriški' komentatorji obširno razpravljajo o tem jugoslovanskem odklonilnem stališču ln ugibajo, kakšne posledice bi to utegnilo imeti. V enem pa so si vsi edini, da bo moral namreč svet štirih skrbno preučiti novo nastali položaj. Nekateri menijo, da Američani ne bodo odpoklicali svojih čet iz Italije v primeru, da Jugoslavija ne podpiše mirovne pogodbe z Italijo.
Drugi se zopet tolažijo s tem, da je dovolj, če prslanejo na mirovno pogodbo veliki štirje. Vendar se vsi
sprašujejo, kako bo vplivalo jugoslovansko zadržanje na sovjetskega zaratopnika v svetu štirih. Stališče Ameriške pa komentatorji sodijo po Byrnesovih izjavah, — ko je na zaključni seji plenarnih zasedanj dejal, da bodo pri sklepanju miru morali vsi nekaj žrtvovati — da bo Amerika skušala na vsak način doseči sporazum in torej tudi sama nekaj popustiti.
Konferenca stane 136,250.000 fr.
Medtem ko se delajo moralni o-bračuni dela konference se Francozi, ki so še včeraj poslušali laskave hvale o francoskem gostoljublju iz ust delegacij, danes bavijo z materialnim obračunom konference. Stara tradicija in diplomatska vljudnost namreč zahtevata, da plača stroške konference država gostiteljica, zato pa ima njem delegat čast predsedovati otvoritvi in zaključku zasedanja.
Skupni stroški konference, ki jih bo torej morala plačati Francija, znašajo 136 milijonov 250 tisoč frankov. Od skupne vsote odpade 97 milijonov na materialne izdatke, 28 milijonov pa na osebne. Te številke nam postanejo razumljive, če upoštevamo, da je v zvezi s konferenco bilo zaposlenih 6900 oseb: osebje delegacij in glavnega tajništva konference je znašalo 1385, no. vinarjev je bilo 2500, varnostna služba je štela 1040 oseb. 158 avtomobilov, tovornih avtomobilov in motocikljev je uporabljala konferenca, in zato so porabili samo v enem mesecu 125 tisoč litrov bencina. Pisarniškega papirja so porabili samo v enem mesecu 50 ton in v času, ko je konferenca delala s polno paro dan in noč, so uporabili celo 5 ton papirja dnevno.
„Miss Konferenca’1
Tudi osebje, ki je bilo zaposleno v luksemburški palači ves čas konference, Je imelo svoje zaključno sejo po zadnjem kosilu, ki so ga še skuhali v luksemburški palači. Te-daj »e Je zbralo z akrediranimi novinarji vse osebje luksemburške palače in izvolilo najlepče dekle, ki je tako dobilo naslov «Miss Konferenca*. To je 23 letna Jacqueline Ja-uiet, ki je bila zaposlena v turističnem uradu mirovne konference. Za njeno lepšo zunanjost, ki bi ustrezala njenemu novemu položaju, Je poskrbela neka pariška modna veletrgovina, ki ji je darovala krasno obleko.
Sporočilo sovjetskega poslanlitva v Londonu
London, 16. — Sovjetsko poslaništvo v Londonu objavlja sledeče poročilo:
/V zvezi z vestmi, ki so se poja-vde v tisku o nameravanem potovanju sovjetske delegacije in Molotova z britanskim torpednim lovcem «Dido», ki se je nato moralo opustiti, je sovjetska delegacija po. oblaščena izjaviti sledeče: »Sovjetski delegacij; je žal, da ni mogla izkoristiti te plemenite ponudbe britanskih oblasti, ker je bila zadržana v Parizu zaradi nujnega dela.
Sovjetsko poslaništvo je tudi pooblaščeno izraziti britanskim oblastem odkrito priznanje Molotova za to vljudnost do sovjetske delegacije.*
Sovjetska delegacija odpotovala v ZOn
London, 16. — Molotov, Višinski in drugi štirje sovjetski delegati so se danes podali v Southampton, kjer so se vkrcali na parnik «Queen El.eabeth*. Skupina je sestavljena Iz 15 oseb, med katerimi je tudi ukrajinski delegat pri Združenih narodih Manuilski in nekateri višji častniki sovjetske armade.
Parnik «Queen Ellsabeth* Je zapustil pristanišče Southampton ob 14. uri. Na pomolu se je zbrala velika množica, ki je pozdravljala odhod parnika; oglasile so se tudi sirene vseh drugih parnikov v pri-stanišču.
Ogromni parnik, ki je v vojnem času služil za prevoz vojaštva, začenja sedaj zopet svojo »civilno kariero* na progi Velika Brltanija-ZDA.	_______
Razpravo proti urednikom lista EAM-o
Atene, 16. — Včeraj je pred atenskim porotnim sodiščem začela razprava proti urednikom lista «Elefterion Hellada*, ki je glasilo EAM-a. Dolžijo ga žalitev proti vladi.
Namen tržaškeaa statuta
Angloamorišhi trusti
hočejo zagospodariti Trstu
Pariški dopisnik časopisne agen-: ladjedelnicah Da bi zavarovali svo-cije «Telopress» Owen Roche piše,! je interese, so Anglo-amerikanci da pripravljajo Anglo-amerikanci I predlagali in sprejeli statut, ki jim po informacijah jz okolice mirovne | omogoča vzdrževati zakonito vojaško posadko v tako zvanem svobodnem področju Trsta.
konference načrt, po katerem naj bi pestal Trst središče za finančno in politično pronicanje v srednjo Evropo in na Balkan.
Za nikogar ni več uganka, da an-glo-ameriški finančni trusti investirajo s pomočjo lokalne oblasti AMG ogromne kapitale v glavna tržaška industrijska podjetja in prevzemajo akcije v bankah in tržaških
Kolonija sredi Evrope
Hrepenenje po zaslužku se očividno ne da združiti s hrepenenjem po svobodi: ljudje, ki visoko cenijo velike zneske, ne kažejo nobenega spoštovanja do tako imenovanih malih narodov. Posebno jasno se je pokazalo to v vprašanju Trsia. Zastopnik Anglije je govoril o »demokraciji, kakor jo poj-mujj Velika Britanija*. Pokazalo se je, da je to kaj originalno pojmovanje: stari kolonizatorji so, očividno upoštevajoč, da se njihova kolonialna moč maje, sklenili ustanoviti majhno kolonijo prav v centru Evrope. Vss to se seveda servira v obliki zaščite Tržačanov, kakor da bi kamni Trsta zavidali kamnom Kalkute ki jih v obilni meri obliva kri »tuzemcev* Treba bo na novo izdati enciklopedijo in vriniti Z3 besedo »demokra-c'ja» še drugo — »demokracija* v angleškem pojmovanju*:	guverner, inozemske
čete, streljanje po indijsko, ječe po grško, pokolji po palestinsko...
Zastopniki Anglosasov radi često govore kot oznanjevalci etike: veste, ti ljudje uče narode jugovzhodne in srednje Evrope demokracije, humanosti, strpnosti. Prisostvoval sem taki lekciji Češkoslovaški, eni izmed najbolj kulturnih republik sveta. Kdo je učil? Avstralec... Američani dajejo lekcije o nacionalni strpnosti Jugoslovanom. Bil sem v Jugoslaviji in videl, kakšno svobodo uživajo tam ne samo slovanski narodi, temveč tudi Italijani, Madžari, Albanci, Kucovlahl. Pripominjam, da sem bil tudi v Ameriki. Ko sem poslušal zastopnika Združenih držav Amerike, sem se nehote * spomnil na zamorce, ki jih v državi Južna Karolina rodno linčajo Jn je bil ta zastopnik svoje dni poslanec lužne Karoline, sem se spomnil njegove davne izjave: »Na jugu ni dela za nobenega človeka črne rase, ki stremi za politično enakopravnostjo*. Taki so zdravniki, ki bi radi zdravili zdrave ljudi.
ILIJA EHRENBUR&
Smrtne obsodbe
nemških vojnih zločincev izvršene
Goring izvršil samomor
Niirnberg, 16. — Davi so izdali o usmrtitvi 11 nacističnih zločincev sledeče uradno poročilo: »Smrtne obsodbe, ki jih je 1, oktobra izreklo mednarodno vojaško sodišče v Niirnbergu proti spodaj omenjenim vojnim zločincem, so bile danes izvršene. Usmrčeni so bili: von Ribbentrop, Keitel, Rosenberg, Kalten. brunner, Frank, Streicher, Sauckel, Jodl, Seyss Inquart in Frlck.*
1. je bil usmrčen von Ribbentrop ob 2.14, zadnji pa Seyss Inquart ob 2.58. Nekaj ur prej je Goring napravil samomor. ZauŽil je stekleničko pruske kisline.. Komisija 4 častnikov vodi preiskavo, da bi ugotovila, po kakšni poti je Goring prišel do strupa. Do sedaj niso še nikogar aretirali.
Po usmrtitvi so trupla prepeljali nekaj km od Niirnberga.
Ameriški funkcionarji so napravili številne posnetke, ki jih bodo spravili v arhive Združenih držav Amerike in ostalih treh držav, ki so bile zastopane na procesu. Objava teh posnetkov bo prepovedana.
Francoska policija je aretirala člane fllonaclstične stranke
Pariz, 16. VZN. — Francoska policija je pridržala-do nocoj 28 oseb, da Jih je zasliševala v zvezi z delovanjem takorvane »enotne soda-lVčne stranke*, ki naj bi bila jedro novega nacističnega gibanja.
Policija je razen tega zaprla tiskamo, kjer ao, kot pravijo, tiskal!
neko tajno brešuro z naslovom »Evropski borec*.
Z aretacijami članov organizacije, ki so jo imenovali nova francoska «peta kolona*, so nadaljevali tudi danes.
Tudi drugi nacisti bodo sojeni
Washington, 16. VZN. — V poročilu predsedniku Trumanu je danes voditelj ameriških tožilcev na razpravi v Niirnbergu, sodnik Robert Jackson Izjavil, da pripravljajo razpravo tudi proti drugim nacističnim vojnim zločincem. Med njimi bo »znatno število Industrij cev in finančnikov, bivših važnih ministrov, bivših policijskih načelnikov in militaristov*.
Dstaški zločinec Llsak usmrčen
Beograd. 16. Tanjug. — Davi je bila izvršena sodba nad ustašklm zločincem Llsakom, ki ga je bilo vrhovno sodišče LR Hrvatske pred kratkim obsodilo na smrt. Usmrtitev so izvršili, potem ko je predsedstvo ljudske skupščine odbilo pomilostitev.
Številna dejstva dokazuje StepinCevo krivdo
London, 16. — Odpravnik poslov pri jugoslovanskem poslaništvu v Londonu dr. Franc Kos je na neki tiskovni konferenci med drugim izjavil: »Zagrebško sodišč« ni z obsodbo nadškofa Siepinca obsodilo katoliške cerkve kot take, pač pa je kaznovalo njene visoke pred»tav-
Sklican e ljudske skupščine
FLRJ
Beograd 16.	—	Predsedništvo
ljudske skupščine FLRJ je 15. t. m. izdalo ukaz o sklicanju ljudske skupšč.ae FLRJ na drugo redno zasedanje ki se bo začelo 15. novembra t. 1.
Maršal Tito sprejel švedsko delegacijo
Beograd, 16. Tanjug. — Maršal Tito je davi siprejel člane švedske delegacije, ki jo vodi Sonja Dran-ting, članica organizacije za zaščito dece in novinarka pri demokratičnem listu »Morgenhrief* Maj Jake Bnsor.
Sprejemu je prisostvoval generalni tajnik jugoslovanskega Rdečega križa Jaroslav Ribnikar.
Prispeli v Beograd
Beograd, 15. Tanjug. — Danes so prispeli z letalom v Beograd člani organizacijskega odbora za vseslovanski kongres. Med njimi so: minister Prokop Maks, podpredsednik slovanskega od bora na Češkoslova škem, profesor Henrik Batovskr, podpredsednik slovanskega odbora na Poljskem in tajnik tega odbora, ljudski poslanec Pavel Dombek. Na letališču so goste pozdravili jugoslovanski člani slovanskega odbora, predstavniki kulturnega jugo-slovansko-poljskega društva in druge osebnosti. Odbor bo imel v Beogradu sejo.
V Ukrajini so natiskali 30 milijonov knjig
Harkov, 16. Tass. — Ob drugi obletnici popolne osvoboditve sovjetske pokrajine od nemških fašističnih osvajalcev pripravlja literarno središče v Harkovu zanimive statistike o delovanju na knjižnem torišču v ukrajinski republiki.
Sedaj kroži v 881 pokrajinskih ln okrajnih mestih nove republike skupno več kot 3 ln pol milijone izvodov 68 različnih ilustracij, ki jih objavljajo v Ukrajini. Letos so tiskali 1.400 knjig z nad 30.000.000 izvodov.
Protesti in spopadi v Egipta
Kairo, 16. — Včeraj je večja skupina me.nifestantov protestirala proti odhodu ministrskega predsednika Sidki pas'e na pogajanja v London. Policija je aretirala nekaj oseb. Prišlo je do spopada med policijo in študenti, pri čemer je bilo nekaj oseb ranjenih. Razdeljevali so letake, ki so pozivali na splošno stavko v znak protesta proti odhodu ministrskega predsednika.
nike, ki so krivi, da so vzdrževali tesne stike z ustaši, fašističnimi in nacističnimi voditelji*.
Dr. Kos je opozoril, da številna dejstva dokazujejo, da je nadškef Stepinac stopil na stran sovražnikov jugoslovanskega ljudstva. Dr. Kos je tudi pokazal fotografske posnetke, na katerih je Stepinac v družbi nacističnih, fašističnih voditeljev in celo v družbi japonskih predstavnikov.
Mednarodna zveza proti rasizmu obsoja grško vlado
Pariz, 16. — Izvršni odbor mednarodne zveze proti Tasizmu je izdal preglas, s katerim obsoja soudeležbo neofašistične grške vlade in Francove vlade pri organiziranju reševanja hitlerjevskih elementov, ki so raztreseni po Evropi. Odbor obtožuje Tsaldarisevo vlado, da vzdržuje v Grčiji zbiranje SS-ovceV. Odločen protest bodo poslali tudi generalnemu tajniku Združenih narodov.
KHAIKE
Pariz, 16. — Minister za narodno gospodarstvo je javil, da bo Poljska dobavljala Franciji 40.000 dodatnih ton premoga mesečno.
New York, 16. — V New Ycrku so med nameščenci oblačilne stroke preglasili novo stavko. Nad 1000 delavcev je zapustilo delo. V New Yerseju so pred mnoge trgovine za barvanje blaga postavili stražo.
MEHIKA, — V držav; Veracruz je nastala katastrofalna povodenj. Zaradi velikih nalivov so štiri reke prestopile bregove. Nad 50 oseb je izgubilo življenje mnogo pa jih je bik) ranjenih. Skoda znaša vs6 milijonov pezosov. Povodenj je nastala že pretekli petek. Prekinitev sves je preprečila oddajo te novice.
PRIMORSKI DNEVNIK
*
 ^
2 —
17. oktobra 1946.
Kdo ukazuje?
Preteklo soboto je krajevni odbor SIAU v Medani zaprosil guvernerja za dovoljenje za javni množični sestanek. Guverner je dovolj«, nje izdal. Ko pa so se člani odbora zglasili na civilni policiji v Medani, da jim na podlagi odobrenja ZVU izda policijsko dovoljenje 2a sestanek, jim je policija prošnjo odbila.
V Medani pa se vprašujejo, kdo pravzaprav ima izvršno oblast v rokah, zavezniški guverner ali civilna policija.
Demabiliziranec JA aretiran
Pred kratkim Je civilna policija aretirala 35 letnega Viktorija Lazarja iz Doblarja št. 27. Imenovan; je bil nedavno demobiliziran iz JA. Ko se je Javil pri ZVU in prosil za osebno izkaznico, mu je niso hoteli dati. Pad pa ga je civilna policija odpeljala na tlok :n izročila ;ugoslovanskim oblastem pr! Avčah. Ko se je demobiliziranec zopet vrnil domov, so ga policijski organi aretirali in odvedi; v goričke zapore, kjer je še danes.
Kdo je sireljal?
V nedeljo so šovinisti izrabil; nogometno tekmo med moštvi »Trie-stlna» in «Roma», okrasili vlak, ki je peljal športnike v Videm, z italijanskimi zastavami ter prepevali šovinistične pesmi, da »e je to zagabilo celo nekaterim Videmcera. Ko so se vračali, so jih, kakor smo že poročali, po nekih poročilih baje napadli z ročnimi bombami in stre. ljali na vlak. Nekaterim športnikom se je sicer zdelo, da so vrgli bombe iz vlaka. Čudnih stvari Se ni konec. Policija je včeraj kot nalašč odkrila v grmovju ob progi med Gradiško in Zagrajem 2 brzostrelki s štirimi šaržerji. Za »napadalci* pa nobenega sledu.
Pobegla ladja
Glavni stan prve oklopne divizije objavlja, da so se v nedeljo pokvariti stroji na zavezniški motorni ladji, na kateri so bili vojaški u-Službenci, ko je bila ob obali pri Debelem rtiču blizu Morganove črte. Ladjo je zaneslo na obalo in posadka je iskala pomoči. Jugoslovanska patrulja Je pomagala posadki, da se je izkrcala. Le 2 podčastnika sta ostala na ladji. Pone-srečno ladjo je brez dovoljenja odvlekel neki zavezniški brod v tržaško pristanišče. Ob tej priliki so streljali z obale na odpluli ladji. Ranjen ni bil nihče in preostalo osebje je prispelo 15. oktobra v cono A.
.Junaški* podvig noriških šovinistov
Dne 10. oktobra, ko so šovinistični pritepenci in razgrajači v Gorici uprizorili nekakšno manifestacijo za Italijo, so nosilci »višje kul-ture» Izzvali izgrede proti Slovencem in italijanskim demokratičnim družinam. Približno 50 izzivačev je ob dveh popoldne napadlo stanovanje Marte Frumzijeve v ul. Zo-rutti št. 3. Vdrli so s silo v njeno stanovanje, razdejali kar jim je prišlo pod roke, Frumzijevo pa opljuvali in ozmerjali. Zahtevali so od rje slovensko zastavo. Obenem Je eden od napadalcev potegnil iz žepa samokres in ga pritisnil Frum-zijevi na prsa, grozeč, da Jo bo ustrelil, če najdejo v hiši zastave. Preiskali so vse stanovanje, zastav pa niso našli. Sele tedaj so gospodinjo izpustili. Seveda policije tudi sem ni bilo, čeprav so Ji Frumzl-jini sosedje javili stvar že med napadom. Značilno je vsekakor tudi to, da je neki Ungaro, ki stanuje v isti hiši, odprl drhali vhodna vrata. Nato se je postavil na dvorišče ter začel vpiti in zmerjati gospo z vsemi mogočimi psovkami.
Darovi in prispevki
ZA PARTIZANSKE SIROTE Je darovalo Prosvetno društvo v Skednju 420 lir.
ZA VDOVO INTERNIRANCA Bruna Seteja Iz Vižovelj nabrala AFZ v Sesljanu 4916 lir.
ZA STAVKUJOCE DELAVCE
Enotni sindikat Jestvinske stroke je pri svojih članih nabral 9.305 lir prispevkov za stavkujoče delavce v tovarni jute in vrvi, Enotni s.ndikat oblačilne stroke pa 8.428 L
Prispevki za „Dl|aiko matico*4
Kot ustanovni člani so pristopili k »Dijaški matici* še dr. Dorče Sardoč, kap. Gino Marovič, Ivan Pa-njek in lr. Ivo Kranjec. Vsak je vplačal po 10.000 lir. Zahvaljujemo se tem In drugim podpornikom v Imenu vseh naših dijakov ter Jih priporočamo v posnemanje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Vrnile nam naše učitelje! Zapadna Istra la svojo svobodo
Starši in roditeljski sveti protestirajo. Nočejo vsiljenih vzgojiteljev. Zahtevajo svoje lanske učitelje. Poznajo jih, vedo, kaj so in zato le njim zaupajo svoje otroke. Le oni jih bodo vzgajali tako, kakor sisrši želijo.
Protest svetoivanskih mater
Včeraj se je zbralo pred šolo pri Sv. Ivanu okrog 120 mater šoloobveznih otrok. Poslale so v pisarno k ravnatelju delegacijo, da bi mu povedala njihove težnje.
Delegacija je zahtevala, da vrnejo šoli lanske učiteljske moči, ker so poučevale otroke v popolno zadovoljstvo staršev. Zahtevala Je premestitev novih učiteljev, ker niso dovolj kvalificirani za poučevanje v Tratu. Zahteval; so nadalje, naj jim ne pošiljajo za učitelje raz.
nih belogardistov in kolaboracionistov, k; bi samo zastrupljali našo mladino. Ravnatelj je obljubil, da bo poročal na pristojnem mestu o njihovih željah.
S Proseka pregnali
nezaieleno učiteljico
Poročali smo že o dogodkih, ki so se dogodili pri nas ob otvoritvi šole. Po končan; šolski maši so se naše matere zbrale pred šolo, da bi spoznale novo učiteljstvo. Med njimi je bila tudi neka učiteljica, kateri so Jasno izpovedale, da ji ne zaupajo vzgoje svojih otrok. Ker pa se dotična učiteljica ni hotela odstraniti, so jo matere izgnale iz šole in iz vasi ter ji zabičale: »Povejte zaveznikom, da želimo na Proseku učitelje, ki so tu poučevali v preteklem šolskem letu!*
Ufio oflioča o vzgoji naše mladine? Civilna policija ali njeni roditelji?
Kakor v časih fašizma: policija aretira ljudi na podlagi seznamov
V petek so prišli v vas Kozano v Brdih trije neznani ljudje. Oglasili so se v hiši znanega Maksa Debenjaka. Od tam se je tudi izvedelo, da so to novi gg. učitelji. Takoj so se podali k njim nekateri starši šoloobveznih otrok, da vsaj vidijo in spoznajo, kdo so ti novi vzgojniki. Kmalu so pa ugotovili, da nihče ni govoril resnice, ker enim so pravili, da so iz Bovca, drugim da so iz Trsta in tretjim, da so celo iz Ljubljane. Na podlagi j takih ugotovitev se Je zbrala šolska mladina pred poslopjem Maksa Debenjaka in odločno protestirala proti takim učiteljem, ki se ne upajo niti povedati, kdo so in od kod. Mladina je od neznancev zahtevala, da zapustijo njihovo vas. Naslednjega dne so gg. učitelji ros z jeepom zapustili vas.
V nedeljo je bilo pri maš! oznanjeno, da bo vpisovanje otrok v šolo. K vpisovanju je prišlo okrog 14 otrck. Ko so pa pozneje ugotd-vili,'da vpisovanja ne opravlja nji-
Ovadlla moža nacistom, oproščena pred tržaškim sodiščem
Pred Izrednim porotnim sodiščem je bila včeraj razprava proti 26 letni Bruni Loigovi, ki Je bila obtožena, da je Nemcem prijavila svojega moža.kot antifašista, ki se ni hotel javiti na prisilno delo. Njen mož Armando se je malo prej vrnil z ruske fronte ter je seveda tam spoznal Nemce in njih metode. Na njeno prijavo so ga Nemci aretirali in 16. decembra 1944. odvedli v Dačhau, kjer je umrl.
Kot priče so nastopili sami sorodniki pokojnega Loiga, predvsem mati in brat. Sodišče je obtoženko kljub temu oprostilo, ker Je menilo, da dokazi niso zadostni.
hova lanska učiteljica, se je večina vpisanih ponovno zbrisala.
V ponedeljek bi se morala pričeti šola. Ob 8. uri zjutraj se je zbrala vsa vas na trgu, da pričaka novo učiteljstvo in mu na dostojen način dopove, da z njimi ni zadovoljno, da si prav po ameriškem sistemu, želi sama namestiti svoje učitelje, ki so ji všeč.
Okrog 10. ure se Je pripeljal v vas zaprt avto. Ni znano, iz kakih razlogov se ni ustavil med ljudstvom. Ljudje menijo, da so b'll v avtomobilu novi učitelji, ki so se ustrašili ljudstva. Kozanci niso imeli prav nlkakega zlega namena.
Nameravali so jim prav na dostojen način svetovati, naj se ne vsi-ljujejo s pomočjo policije, ker niso zaželeni, in da ljudje tudi ne bodo pošiljali svojih otrok k njim v šolo Ljudje, ki nimajo poguma povedati, kdo so in kod kod, ne morejo biti vzgojitelji značajev, kakršni so potrebni slovenskemu narodu in kakršen je že po prirodi naš Bric.
Kmalu po odhodu avtomobila je pridrvel v vas kamion poln civilne policije. Takoj po izstopu so s seznamom v roki začeli lov na vaščane. Aretirali in odpeljali so: učiteljico Almo Rejevo, njenega brata Ivana, sestro Hermino, Aldo Prinčičevo, Angelo Prinčičevo, Pavlo Dolmarkovo in njenega brata Lenarta.
Izognili so se pa aretaciji tov. Marij Prinčič, Ivan Mavrič, Alfonz Mavrič, učiteljica Nada Debenjak, Vida Reja, Marica Korenjak in Julij Budin.
Krasna šola se nam obeta v novem šolskem letu. Priznati moramo, da »e okupacijske oblasti z vsemi silami trudijo, da bi divji, nekulturni slovenski narod izobrazile in ga uvrstile med ostale afriške in evropske civilizirane narode. V ta namen se tudi vneto poslužujejo civilne policije.
Zahvala
Družina Lacchini iz Trsta se toplo zahvaljuje ICNOO-ju v Zalo-ščah za skrb, ki jo je pokazal za zemske ostanke njihovega dragega edinca, ki je padel v borb; proti nacifašizmu. Prav prisrčno se zahvaljuje tudi vsemu prebivalstvu Zalošč, ki je pokazalo za njihovega dragega Attllija toliko ljubezni in spoštovanja ob priliki prekopa, kakor da bi bil njihov lastni* sin. Zahvaljuje se tudi ZPP ;n tržaškemu meščanstvu, ki Je spremljalo njihovega dragega sina na njegovi zadnji poti.
Preteklo nedeljo je bila v Bujah II. okrajna konferenca SIAU-ja, na
kateri so govorili zastopniki istrskih ljudskih oblasti. Govorniki so poudarili odločno zavzemanje Sovjetske zveze ih Jugoslovanske delegacije za pravično rešitev istrskega vprašanja. Prikazali so tudi visoko zavednost delavstva, ki Je pomagalo svojim tovarišem v Trstu. Tudi v obnovi so bili doseženi lepi uspehi, saj je ljudstvo prihranilo državi z udarniškim delom nad poldrag milijon lic.
Govoreč o fašistih, je izjavil neki govornik: »Ce so med nami ljudje, ki želijo svobodo za fašiste, jim povemo naravnost, da tega naše ljudstvo ne želi.» Prišel bo dan, ko bodo tudi tržaški delavci dosegli svojo svebedo. Ljudstvo vidi, kaj se dogaja v Trstu in kaj mu je prinesla okupacijska oblast. Zato se bo še z večjim navdušenjem oklenilo svoje ljudske oblasti. Reakcija
Preskrba
MESO ZA BOLNIKE. Danes in jutri bodo v Trstu delil; bolnikom, ki imajo dodatna nakazila za meso, po pol kg govejega mesa na odrezek za 11. do 15. t. m. Potrošniki morajo shraniti odrezke od 16. do 20. t. m., ker bodo z njimi dobili drugo meso za mesec oktober. Cene: sprednji del 200 lir kg, zadnji del 250 lir kg z dodatkom 25% kosti. Meso bodo prodajale naslednje mesnica:	Albanese Romano, ul.
Gallina, Periatti Eugenio, ul. Cel-lini, Delavske zadruge ul. Taraboc-chla, Pollacco trg Vico 7, Pollacco Egidij, ul. Medla 4, Ciano trg Vo-lontari Giuliani.
Od danes do 31. t. m. todo delili bolnikom na dodatna nakazila pri pooblaščenih prodajalnah bele testenine na odrezke za mesec oktober. Cena 26 lir kg.
širi glasove, da je vprašanje naše Istre že rešeno in da bo priključena k Trstu. Zadnja beseda pa še ni izrečena. Zapadna Istra bo dosledno vztrajala v borbi. Zato je potrebno, da »e vse ljudstvo zbere okoli SIAU-ja in tako podpre našo pravično stvar. Konferenca se je zaključila z veliko manifestacijo siovansko-italijanskega bratstva in za priključitev k Jugoslaviji.
Obnova na Reki
Te dni bosta obnovljena oba mostova preko Riječine, ki vežeta Reko s Sušakom. Most za vezove je širok 12 metrov, medtem ko je mest za pešce širok 25 m. Ured'11 in olepšali so tudi okolico. V bližnji bodočnost; nameravajo urediti tam tudi manjši park, tako da bo vsa okolica dobila prijetnejše lice.
Tudi mrtvi kanal zasipavajo v dolžini 35 m. Na novo preurejajo ulico Flumaro, kjer so speljali tudi novo tramvajsko progo. Delavci, ki so zaposleni pri teh in drugih delih, se ne menijo za mimoidoče in delajo svoje delo naglo in vestno. Zavedajo se, da delajo zase in za 3voje ljudstvo.
GOSPODARSTVO
Socialni in politični pogoji
Za gospodarski razvoj svobodnega Trsta
Pojavljajo se vesti, ki na svoj način tolmačijo svobodo trgovinskega prometa skozi Trst in pri tem navajajo razne argumente, ki bi se mogli tolmačiti kot podpora poizkusom gospodarske ekspanzije zapadnih sil prot; Trstu in tržaškemu zaledju. Govorijo tudi o neki carinski uniji med Italijo, Trstom in tržaškim zaledjem za tržaške proizvode. Posebej pa menijo, da mora tržaški promet oživeti, drugače bo Hamburg zavzel tisto mesto, ki bi prav za prav pripadalo Trstu. Pri vsem tem sicer rahlo, pa vendar dovolj jasno, govorijo o potrebi gospodarskega dviganja Trsta, ker se bodo drugače celo italijanski delavci «s pogledom obračali proti vzhodu*.
Hamburg je zares vedno predstavljal nevarnega in močnega tek. meca tranzitnemu prometu s srednjo Evropo preko tržaškega pristanišča. Nemška tarifna politika in dobro organizirano prometno o mrežje sta bila temeljna pogoja, ki so ju Nemci uporabljali pri tekmovanju Hamburga s Trstom. Ker danes Nemčija ne predstavlja več gospodarske celote in ker je politična ureditev srednje Evrope drugačna, kot je bila pred vojno, ter so nemške prometne zveze in sred-
KULTURA
Prve stin predstave
DA
ST. PETER NA KRASU
Množični sestanek. Preteklo soboto smo imeli množični sestanek, na katerem »e je osnoval prosvetni svet — nova ljudska organizacija, ki naj zajame širše množice v prosvetni delokrog. Izvolili so odbornike za posamezne sektorje. Na sestanku Je govoril tudi tov. Trčon o potrebah kmeta v novem kmetijskem letu in predlagal kmetski odbor, da bodo imeli tudi kmetje svojega zastopnika pri okraju. Prebivalstvo se je sestanka udeležilo v polnem številu.
BELSKO
Vaščani na delu. V pričakovanju, da bomo končno pripadli samo Titovi Jugoslaviji, se pri nas pridno pripravljamo na slovesni trenutek z udarniškim delom. Obnovili smo vaški vodnjak in uredili studenec. Prostovoljnemu delu je bilo posvečenih 1.645 ur. Vaščani so
Delavstva ne bodo preslepili
•Delavci zahtevajo 3.000 lir, a zato se ne bodo nič man| borili za nove mezde
Z e večkrat smo pisali, da se ZVU upira izplačilu 3000 lir delavcem. Enotni sindikati so že od vsega pričetka zahtevali, naj se delavcem ta denar izplača, toda ne pod imenom »nagrada republike*, kar bi utegni, lo povzročiti politične in nacionalistične spekulacije. Ker je pretekel že mes’ec dni, odkar so Enotni sindikati pojasnili ZVU svoje stališče tem vprašanju in ni ZVU še ničesar ukrenila kljub bedi delavcev, menijo Enotni sindikati, da Je treba dati o tem nekaj pojasnil.
Na gospodaraskem polju eo vsi napori delavcev posvečeni mezdni pogodbi, ki jo Je predložila sindikalna organizacija delodajalcem. Enotni sindikati zahtevajo, da se teh 3000 odnovno 1500 lir izplača vsem delavcem kakor tudi brezposelnim in upokojencem toda brez vsakih nacionalističnih spekulacij. Borba delavcev za izplačilo te n%. grade Je le del splošne borbe, ki jo
vodi delavstvo za novo mezdno pogodbo. Z izplačilom nagrade bodo morale oblasti preprečiti tudi naraščanje cen. Ob teh pogojih so E-notni sindikati pripravljeni boriti se z vsemi ostalimi organizacijami.
Delavci pa pri svojih zahtevah po nagradi ne smejo pustit! iz vida mezdne pogodbe, ker je izplačilo nagrade le začasnega pomena. Nasesti r.e smejo spletkam delodajalcev, ki bi radi odložili rešitev mezdnega vprašanja na nedoločen čas. Ce bi se delavci tega ne zavedali, bi upadla njihova borbenost in strnjenost, kar bi jim bilo le v škodo. Delavci se morajo boriti za izplačilo nagrade, zavedati se pa morajo, da Je to le del splošne borbe delavstva za zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer. Ce bi skušali delodajalci speljati borbo na drugi tir, je siruTkalna organizacija de’evcem porok, da jim to ne bo Uspelo.
letna Gorjan Nada, se starsl mladih žrtev zahvaljujejo vsem, predvsem pa borcem Odreda JA, k; so vsestransko pomagali ter spremljoli na zadnji poti njihove preljubljene hčerke.
DNEVNA KRONIKA
pomagali tudi pri obnovi požganih vasi Gorenjega in Bukovja z vožnjami in tesanjem. Vsi se vedno in polnoštevilno odzivajo klicu k tekmovanju.
SEŽANA
Zahvala mladini o Brčkem.
Mladina našega okraja se zahvaljuje za pismo onim, ki delajo na mladinski progi. Pismo je romalo od vasi do vasi. Iz rok v roke in vsi »o bili ponosni na tovariše, ki v imenu Primorake sodelujejo pri tem veličastnem mladinskem delu. Vaše želje, tovariši, so naše želje in vaši cilji so naši. Tudi ml prisegamo, da ne bomo popustili in bomo vztrajali v borbi do zmage naših pravičnih zahtev. Prosimo vas, da v imenu Primorske pozdravite vso bratsko mladino jugoslovanskih naredov. Na skorajšnje svidenje v Titovi Jugoslaviji!
TRZIC
Policija nadleguje, prelepa, V soboto zvečer okrog 11. ure je prišlo v Ljudski dom več angleških iin civilnih policistov z dvema kamionoma. Na surov način so preiskali vse navzoče, enega celo udarili in odpeljali s seboj. Našli seveda niso, kar so iskali. Sami dobro vedo, da se take stvari dobe po drugih h'šah.
NOVA VAS
Zahvala. Ob strašni nesreči, ki Jo je dne 28 sept povzročila v Novi va. si na Krasu italijanska ročna bomba (tipa breda), pri kateri so bile ---------------------
smrtno ranjen; 11-letna Pahor Ol- zaporu samo še Josip Coslovich in ga, 6-letna Pahor Milica in in 10- I Sergij Fontanot.
Amerikančeva nesreča
Zuzič Filip se je po 15. letih vrnil iz Amerike. Tam si je z veliko varčnostjo prihranil 1875 dolarjev, ali po naše skoraj milijon lir. Začasno se je nastanil v ul. Torreblanca, kjer so stanovali še drugi njemu neznani ljudje. Ker je Zuzič zelo družaben človek, je povabil enega teh neznancev k sebi na kosilo. Ko sta začela kramljati, je govor nanesel tudi na razne dokumente. Zuzič je hotel neznancu pokazati listino, pri tem pa je potegnil iz žepa tudi ovitek s svojim denarjem. Tedaj je neznanec skočil k njemu, mu iztrgal ovitek iz rok in zbežal. Tako je Zuzič po 15 let!h varčevanja prišel ob vse svoje prihranke.
Preiskava zaradi zločina v Dragi Sv. Jernefa
Preiskava zaradi zločina v Dragi sv. Jerneja, katerega žrtev so bili urar Trevlsan, njegova zaročenka Ravasini in služkinja Odoncint, še vedno ni končana. Sodeč po tem, da so bili skoraj vsi dosedanji aretiranci razen dveh izpuščeni, kaže, da se je preiskava usmerila drugam. Zaenkrat sta v preiskovalnem
FIZKULTURA
Liki sovjetskih športnikov
PLAVALNA REKORDERKA KAPITALINA VASUJEVA
Kapitalina Vaailjeva je pravi čudežni otrok. Plavati se Je naučila šele s sedemnajstimi leti. Ko se je dobro naučila plavati bočni stil (viohnica) se je posvetila prostemu stilu (crawlu). V začetku je vzdržala samo 50 do 60 m. Leto dn, kasneje, ko se je naučila pravilno di-liatl, i-a je dosegla na 100 čas 1.25 In s tem dosegla normo prvega razreda. Pri prvenstvu Sovjetske zveze je prvič plavale 1937. leta. Takrat je dosegla na 100 m prosto čas 1.20 in 6. mesto v državi. Nagrada za ta njen prvi uspeh Je bila slika nastopajočih plavalcev z njenim Imenom. Ta prva nagrada Ji je ostala še sedaj najdražja. Od takrat je minulo 9 let in v tej dobi je zmagovala na številnih tekmah.
Nato je vstopila v visoko šolo za trenerje v Leningradu. Po končanih študijih je leta 1939. dobila službo trenerke v glavnem mestu Jermenlje, v Irevanu. Tam se je Vasiljeva posvetila smučanju In dosegla nove lepe uspehe. Po štirih letih pa Je ponovno pričela plavat!.
Na drugi spartakiadi v Moskvi j« postal nan j-) pozoren Andrej Va-njkov, eden najboljših trenerjev Sovjetske zveze. Opozoril Jo Je na napake in nepotrebne gibe., s ka-
terimi je po nepotrebnem trošila moč žn ji pokazal pravilno delovanje nog. Potem ko Je na zakavka-ikt spartakiadj dosegla 8 prvih mest je leta 1944 dobila stalno službo v Moskvi. Na tekmovanju 3. avgusta 1945 je izboljšala državni rekord na 300 m prosto v času 4.08. Letos pa je zmagala na 200 m prosto v času 2.40.5, 400 m pa 5.51.8. Nedavno pa je svoj rekord na 400 metrov zboljšala. Progo je preplavala v odličnem času 5.40.6.
Tržačani v Čakovcu
Ponziana-Jedinstvo 2:1 (1:0)
V torek sta se srečali na igrišču v Čakovcu enajstorici tržaške »Pon-ziane* in domačega »Jedlnstva*. V Igri, ki tehnično ni dosegla posebne višine, so tržaški gostje premagali domače moštvo z rezultatom 2:1, v prvem polčasu 1:0. Oba gola za »Ponzlano* je zabil Padovan.
Mladinski pokal
Na pobudo ZDTV organizira s^e. toivanskl športni krožek 26. in 27. t. m. kolesarsko tekmo v treh etapah: prva etapa Trst . Tržič - Gradiška -Gortca - Ajdovščina; druga etapa Ajdovščina - Postojna , Reka, tretja etapa Reka-Trst, Na prvi
etapi bodo tekmovali v soboto 26. t. m. popoldne, na drugih dveh pa v nedeljo. Tekme se lahko udeleže vsi člani športnih in kulturnih krožkov. Na etapah se bo vršila splošna klasifikacija in klasifikacija po skupinah. Tako bodo tudi razdeljevali etapne nagrade in nagrade po splošni klasifikaciji. O sporedu tekem in o nagradah bomo poročali kasneje. Prijave za tekme sprejema ZDTV v ul. Galattl 20 in svetoivanski športni krožek do 25. t. m. Diletant je morajo, plačati 20 lir takse, ostal« kategorije pa 10 Ur.
Hitra hoja
Svetoivanski športni krožek organizira dne 20. .t m. hitro hojo pri Sv.. Ivanu. Tekma bo zelo zanimiva, saj bodo atleti pomerili svoje sile spričo tekem, ki Jih organizira ZDTV v nedeljo 27. t. m. na Opčinah. Služila bo pa tudi kot priprava za veliko športno dejavnost, ki jo misli ZDTV organizirati prihodnjo zimo. Hoja bo na prcgl 2500 m. Odhod izpred krožka v ul. S. Cilll-no, po ul. Giulla, Bonomo, Plnde-monte, Boškel, Lonjerska cesta in nazaj pred krožek. Podeljenih bo deset osebnih nagrad In nagrada krožku, katerega moštva bo najboljše. Vpisovanje vsak večer v športnem krožku.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Si letna ženska bo tekmovala. Pri ljudskem množičnem tekmovanju za /Venj bo nastopila tudi 54 letna Jelissvota Bož novtčeva. Prijavila se je za bionesti znak in pričela z rednimi vaiamJ.
SpOhJOtižcL UA.
Otvoritev lame Vilenice
pri Divači
V nedeljo bodo otvorili divaško jamo. Spored bo ta-le: dopoldne svečani govori in ogled Jame, popoldne drama »Razvalina življenja*, zatem prosta zabava s plesom z jami.
Tržaško planinsko društvo prire. di v nedeljo 20. L m. izlet v Divačo k svečani otvoritvt tamkajšnje Jame.
Odhod ob 7.30 uri zjutraj s kamionom do Lokev povratek ob 20. url iz Lokev. Prijave v papirnici Stoka. Cena vožnje 60 lir.
Prireditve, predavanja In sestanki
V PROSV. DRUŠTVU »VOJKE SMUCOVE* V SKORKLJI, Vlcolo Ospedale Mtlitare 23, bo jutri ob 20.30 članski sestanek s predavanjem. Vabljen; val!
»PLOHA* V VELIKEM DOLU. V nedeljo priredi naše prosvetno društvo »Nanos* v okv‘,ru dvomesečnega tekmovanja »s Titom do zmage*. Petričevo veseloigro v treh dejanjih: »Ploha*. Igra godba s Proseka. Začetek ob 14. url.
Šolstvo
GLASBENI TEČAJ. V kulturnem krožku »Chimicl* v ul. Conti 11 je vsak dan od 15. do 19. ure vpisovanje v brezplačen teoretičen in praktičen glasbeni tečaj za otroke stare več kot 8 let.
Vaje pevskega zbora Prosvetnega društva v Skednju bodo v dvorani gostilne Godina-Bakin, prva v potek 18. t, m. ob 20. uri. Vabljeni pevci In vsi, ki bi radi vstopili v pevski zbor.
Enotni sindikati
V uradu za tisk v ul. Imbrlanl 5, jutri ob 19. važen sestanek referentov za tisk in propagando pri strokovnih upravnih svetih in tovarniških oborih.
Strni/>ut kullui nlkov. l)r. vi ob
skega sveta v ul. Zonta 2.
Sindikat pomorščakov in pr Ista-Miških delavcev. Jutri ob 18.30 v ul. Centi 11 skupščina nameščencev Javnih skladišč.
Rofstva, smrti, poroke
, Anagrafski urad tržaške mestne občine sporoča, da se Je dne 16. oktobra 1946. rodilo 12 otrok, med katerimi eden mrtev, umrlo je 7 ljudi, porok pa je bilo 16.
VKNJIZENE POROKE: mehanični varilec Maizan Agapito in zasebnica Zennaro Julija, težak Rautnik Marcello in zasebnica Lenza Evelina, šofer Pernlch Libe-ro Im šivilja Dumtclch Petra, trgovec s svinjino Maše Rajmond In goopodlneka pomočnica Poloni Margerita, uradnik Longo Marij ln zasebnica Batti Luciana, uradnik Saitta Salvatore in uradnica De-gan Noemi, težak Depolll Jožef in zasebnica Klevlzer Ivana odvetnik Gerin Guido in zasebnica Petrucco Roza, flnancarski podčastnik D’0-bu&ldo Alojz tn zasebnica Petronlo Antonija, uradnik Gtacon.ta Gasto-ne in zasebnica Miatto Marina, u-radnik Pippan Narciso In uradnica Sgubin Lilijana uradnik Sterni Dul-lio in uradnica Mametti Miranda, uradnik Gardini Rudolf in uradnica Quarona!i Lella. težak Dodich Silvo In zasebnica Samitz Nerlna, mehanik Barovlna Armando in šivilja Ruffato Lidija, električar Ber-toochl Silvo in zasebnica Prodan Danijela.
UMRLI: 64' letni Martlngano O-rest, 60 letna Valentimuzzi Katarina., 67 letna Žigon por. Svegltch Jo-slpina, 58 letna Kramer por. Mlekar Antondja, 33 letna DelVAgnolo por. Furlan Lucija, 73 letna Toma-slnl por. Pirelli Alojzija in 79 letni Zanolla Alfred.
izgubi (eno
Dne 15. t m. sem na poti od Trsta do Boršta Izgubila zavitek z rbirko. Naprittra p-itenega najditelja, i uj jo pivti nag.ud; pr.da
OIIIU uiti	'I"* -I	”	I	»*	'll	I	—•	" •	_
18.30 url sestanek upravnega šol-1 na upravi »Primorskega dnevnika*
Moskovskega gledal.8ča ,, Leningrajski konuomcl" v Ljubljani  --------------------
Lev Tolstoj« Živi mrtvec
Problem drame: Nesrečni, toda v bistvu dobri in plemeniti Protasov je nezadovoljen v svojem zakonu. Z ženo Lizo se ne ljubita, zato prebija dneve in noči pri ciganih. Ko spozna, da ljubi Liza svojega prijatelja	o-
troških let Karenina, noče biti ovira njuni sreči in zato fingira samomor. Umakne se na dno življenja, kjer mu je tovarišica lepa ciganka Maža. Toda izsiljevalec, ki je po naključju izvohal njegovo skrivnost, ga izda in Protasov pride pred sodišče. Ko spozna, da je v nevarnosti tudi čast in svoboda njegove bivše žene, se pred sodiščem ustreli.
Člani zLeninskega komsomo-la» so ustvarili s svojo igro čudežno celoto. Režiser in insce-nator sta do podrobnosti posnela kostume, interieur, navade in način družabnega občevanja iz druge polovice prejinjega stoletja. Lepa, blagozvočna ruska govorica ni motila prav nič, da smo se gledalci ne samo takoj vživeli v igro, marveč da smo popolnoma pozabili, da gledamo prizore na odru. Videz resničnega življenja je b'.l popoln. Dojeli smo tudi, v čem je bistvo «.so-cialističnega realizma» na odru. čeprav je bil videz resničnosti tako popoln — saj so celo tempo igre prilagodili realnemu stanju, da so nekateri prizori zavzeli precejšnjo raztegnjenost, kakor v resničnem življenju — Je bila prav zato umetniška dognanost tako celote kakor podrobnosti na višku.
Nepozabne nam bodo ostale stvaritve posameznik ustvarjalcev vlog: «7.\vi mrtvec» Protasov Ivana Bersenjega s svojimi tisoči živčnih refleksov v mimiki in govorici; Birmanova kot Kare-nlnova mati s svojo skoraj pošastno grotesknostjo, s silovitimi čustvenimi kontrasti; čudovita ciganka Mala Katarine, strastna in očarljiva, in z njo ves ciganski zbor s svojim petjem in s svojo muziko. In vse ostale vloge od največjih do najmanjiih. Da, morda prav to je eden izmed bistvenih elementov novega ruskega realizma, dediščine Stanislavskega In njegovih Hudo-žestvenikov, da ni bolj in manj važnih vlog. Sleherna vloga je pomembna in zato do kraja izdelana in dognana.
Dva Konstantina Simonava «Pod praSkjmi kostanji« in «Tako tudi bo»
Bistveno drugačni od Tolstojeve sta drami mladega sovjetskega avtorja Konstantina Simonova. »Pod praškimi kostanji» obdeluje probleme v čustvenem in ideološkem življenju Pražanov ob osvoboditvi po sovjetski armad'. Avtor nam prikazuje razklanost predstavnikov starejše češke generacije in borbo mladih, da bi sc priborili do tnovega človeka» po vzgledu svojih slavnih ruskih sobojevnikov. Moč drame je bolj v njeni ideololki plati, kakor pa v življenjski resničnosti in zato tudi kljub odlični Igri članov «Leninskega komsomola* tu tako osvojila občinstva kakor. »Živi mrtvec». Toda stvaritve, kot so češki pesnik Tihi A. G. Vovsova, Črnogorec Djokič, O. N. Freliha ali sovjetski polkovnik Petrov V. R. Solarjova, nam bodo ostale v trajnem spominu.
Druga drama Konstantmo Simonova sin tako tudi bo», ki Jo je lani dajala tudi ljubljanska drama in ki obravnava ljubezensko doživetje sovjetskega polkovnika Saveljeva, ki pride med domovinsko vojno na dopust v Moskvo, je zopet pokazala vrhunec sodobne ruske igralske umetnosti. Iz drame same veje kljub globokim ranam, ki jih je vsemu sovjetskemu ljudstvu zasekala vojna, dih optimizma in velike, vere v bodočnost. Čudovita je bila spet velika umetnica Bfrma-nova kot sanitetni major Greče-va, pravi frontni vojak, zdaj mehka in dobra, zdaj spet ukazovalna, v teh kontrastih tako prirodna, da el pozabil, da jo gledaI na odru. Bersenjev kot polkovnik Savtlhv le bij spet , poln živčnih in čustvenih odten-
kov. Njegov obraz je kakor ustvarjen, da se na njem odražajo močna čustvena doživetja, ki jih sicer zastira zadržano igranje. Prav vsi igralci so bili na višku umetnosti in so ustvarili v skupni igri nepozabno celoto.
Ibseni Nora
Drama, ki obravnava problematiko zakona, prav za prav ženske osamosvojitve izpod tiranije moža v zakonu ob prelomu prejšnjega tn današnjega stoletja. Nekoč je pomenila revolucionarno dejanje in je zadela v živec premnoge može takratne meščanske družbe. Velika umetnica kot Eleonora Duše tn Sarah Bernhard so jo upodabljale in žele v njej svoje največje uspehe. Za Eleonoro Duše je avtor celo izpremenil konec.
Danes se nam zdi Ncrin problem že skoraj malce zaprašen. Toda velika Ibsenova umetnost, s katero odmotava zakonski zaplet Helmerjevih, ostane in ta umetnost je dala tudi sovjetskim igralcem priložnost, da so pokazali svoje visoke igralske kvalitete. Delo sta režirala H acintova in Bersenjev, ki sta tudi kreirala glavni vlogi. Nora Hiaclntova. ki smo jo spoznali kot veliko umetnico že v Lizi v «J!ivem mrtvecu», je b la žena, v fccftrf se ob enem samem spoznanju prebudi odpor proti tiraniji moža. Ta prelom je tako silovit, da se nam zdi skoraj malce neprepri-čevalen. Vendar sledimo igri umetnice z napetostjo prav do konca, ki nas kljub psihološki neverjetnosti avtorjeve zamisli prevzame. V skladnosti igre smo ponovno občutili tisto veliko umetnost ruskih igralcev, katero moremo samo občudovati in se od nje učiti,
VI. B.
stva hudo poškodovana, Hamburg vsaj začasno ne pomeni več nevarnega tekmovalca kakor prej.
Glede važnosti tržaškega prista-...šča v njegovi tranzitni funkciji moramo omeniti, da bo Trst z luko vred, če bo užival resnično demokratične svoboščine, _ lahko predstavljal važno središče trgovinskega prometa v primeru, da bi Trst stvarno predstavljal prosto mesto, da promet in trgovina ne bi bila predmet določenih imperialističnih političnih teženj, bo res lahko postal središče tranzitnega prometa za centralne države Evrope. V nasprotnem primeru se pa to ne bo zgodilo.
Ce zapadni zavezniki ne bodo podprli raznih možnosti, kot imela pred vojno Nemčija, v škodo vzhodnih demokratičnih sil, b°d0 morali priznati Trstu in njegovi Inki tisti pomen, ki mu pripada P° njegovi funkciji v gospodarstvu srednjeevropskih držav.
Češkoslovaška, Poljška, Avstrija. Madžarska in Jugoslavija imajo z« danes razvito industrijo in se ■ dalje naglo razvijajo. V bližnji dočnosti bodo imele na svetovnem tržišču velik vpliv. Jasno je, dd imajo tudi zapadne države interes obdržati lojalne ekonomske in politične zveze z njimi. Pri vsem tem pa je vedno po sredi Trst.
Da b; Trst dosegel redno in nemo.eno poslovanje, je potrebno, m tu se strinjamo z navajanji, ki smo jih zgoraj omenili, da se tu ne od -gravajo socialne borbe. Toda socialne borbe so posledice socialnm in političnih krivic. Prva zaradi kakršnih koli imperialističnih c Ijev, druga pa, če tržaško delovn ljudstvo ne bi imelo nobene odločilne besede pri notranjem urejevanju svoje države.
Prometne zveze Trsta z zaledje® in politična zrelost tržaškega ljudstva predstavljajo pogoje, ki so o -ločilni v gospodarskem razvoj Trsta.
KINOPREDSTAVE:
•KjuSjUiKhii dihjo&tine.
O RAZSTAVI TRZA SK1H UMETNIKOV CESARJA IN LUKEZICA se ljubljanski kritiki zelo pohvalno Izražajo. Dr. Stane Mikuž piše v nedeljskem «Poročevalcu» (IS. 10. 1SŽ0J: e...K o sem pregledoval dele Cesarja in Lukcžiča, sem prišel do prepričanja, da bo marsikatero njuno delo napravilo dolgo pot v zgodovino, Oba sta resna slikarja — umetnika »n se skrbno trudita za čim popolnejšo obliko svojega slikarstva...* Slikar France Uršič pa ptše istega dne v tLjudski pravici*: e...Nedvomno*je Jn to je treba tako) poudariti, da je razstava teh dveh naših primorskih rojakov kvalitetna in da pri tej ugotovitvi ne gre za nobeno uslugo ali obzirnost. Čeprav samouka, sta s svojo jmrojeno umetniško nadarjenostjo, združeno z vztrajnostjo in prldncst. jo, v svojih delih pokazala raven nadpovprečnega slikarstva, s katerim se ljubljanske razstave pogosto ne morejo ponašati...*
VERDI. 21: »Hčerka je plesalka*-Arnold in Bach.	,
NAZIONALE. 16.15: »Poročna noč».
Garry Cooper, Ana Sten. SUPERCINEMA. 14: »Se aner*3 skupaj* - C. Boyer. FILODRAMMATICO. 15.30: »Maščevalci* - D. Fairbanks, R. rlur' rick.
ITALIA. 15.30: »Moja pot* -Crosby.
ALABARDA. 16: »Nihče n« to zbežal* - M. Hunt, A. Knox. IMPERO. 15: «Sence nad mor j ar”.
E. Robinson.
VTALE. 15: «Ne pojdemo na delo»* Stan Laurel, Oliver Hardy. ^ MAS3IMO. 16: »Roka od hudiča* * Joselline Gael, P. Fresnay. GARIBALDI. 15.30: «Ultimat» - •*“ Stroheim, Dlta Parlo. N NOVO CINE. 16: »Od Mayerling do Sarajeva*.
CINE MARE. 16: »Prvi maj v M skvi». Barvani sovjetski film. ARMONIA. 15.30: »Spet se začeni ž vijenje* - A. Valil, F. Gladu*«-ODEON. 15.30: »Angelčki na zemlji* - M. Caroslo.	„
SAVONA. 15.30: »Prva žena* beka) - L. Oliver, J. Fontane. ? AZZURRO. 16: »Železni šerif* - r' Scott.	cul-
RADIO. 15.30: »Živite!* — O s livan, H. Fonda.	j.
CENTRALE. 16: »Ne ubijaj!* -Holt.	«u-
MARCONI. 15.30: »Negotovo c atvo* - M. Oberon, M. Douglas VITTORIA. 16: »Devištvo* - L1 Barova.	hll-
ADUA. 15.30: Po željt »Leteči 0 d!č!» - Stan in Olio.	.
VENEZIA. 15: »Nočni jezdec”
J. Randall.	va,
CARDUCCI. 15.30: »Miruj z ro» mi* - Toto.	-
BELVEDERE. 16: »Kapetan T**"-pesta*.	...
ARGENTINA. 15.30: »Jakob _ide list*.
• • •
KINO «PROSVETNI DOM* -DREZINA. V soboto ob 7.0-nedeljo ob 16 in 20. ter v po", del.iek ob 20. url: «Rim - odp>^
Odg. urednik DUŠAN HRESCA*
flložz Leban
naznanja, da ima v petru pri Gorici štev.
KOTLABSKO DELAVNj-CO, ZALOGO BAKREN*** KOTLOV ZA *GAN»*Č KUHO TER NAJMODL” NEJSE ŠKROPILNI1'^ Sprejema tudi vsa larska popravila.
Itot-
Naznanjamo tužnn vest, da nas je po dclgl in mučni bolezni zapustila za vedno naša ljubljena žena, hči, sestra in snaha
SVETKA ČUFAR roj. KrlzmanČK
Pogreb drage ookojnice bo v četrtek dne 17. t. m.
domače pokopališče.
Bazcvica, 16. 10. 1946.
Žalujoči: starši, soprog Svetke, sestra Zdenka s soprogom Rudolfom, nečakinja Magdiča ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili P°" greba našega nepozabnega očeta
STOPARJA FRANCA
gostilničarja,
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo g.
dr. Jachie za njegov trud za časa pokojnikove bolezni.
Trst, 16. 10. 1946.
Žalujoča družina STOPAR- ^
Z«HVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega brata in *lD*
EDVARDA VOLKA dn]l
Izrekamo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi *» poti. Posebno se zahvaljujemo USTROJ-u Iz Ajdov*4-mladini is Strivlč ln tovarišem Strnatu in Žoržu.
Renče. 16. 10. 1946
Žalujoča družin«