Centr. Uprava »Ljudske pravice« Kop tar jeva 6 LJUBLJANA PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST petek 24. septembra 1948 Spedlzione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini OZEMLJA Štev. 1007 Dovolj je faSistične samovolje ? Že dva dni vpisovanja na ulici slovenskih šoloobveznih otrok Pozi« Osvobodilne fronte slovenskim staršem, da kljub vsem zaprekam in izzivanjem izvršijo dolžnost de svojega naroda in vpisujejo svoje otroke v slovenske šole - Delegacija staršev pri gen. Caitkerjn Tajništvo OF za STO je na seji dne 22. septembra 1943 Preučilo p0i0žaj slovenskega šolstva, ki je nastal ob besni gornji reakcionarnega časopisja. Ugotovili sm°. da je namen te kampanje uničiti razvoj in °bstoj slovenskega šolstva. Dogodki, ki so se odigrali na slo-venski osnovni soli v ulici sv. Frančiška, nam jasno dokazuje-resničnost naših ugotovitev. Pozivamo vse Slovence, posebno še starše slovenskih otrok, na’ zapadejo vplivu šovinističnih hujskačev, ki nam hočejo °dvzeti našo naravno pravico do slovenskih šol in slovenskega iezlka. To pravico je naš narod potrdil v osvobodilni borbi in teu je zajamčena tudi v mirovni pogodbi. Svojim pravicam se ^ narod ne bo nikoli odrekel, temveč bo vedno zahteval, da 86 dosledno spoštujejo itn izvajajo- Zato zahtevamo od angio-a>neriške vojne uprave, da zaščiti po načelu enakopravnosti n*še šolstvo. Slovenski starši, izpolnite dolžnost do svojega naroda in vPisujte svoje otroke v slovenske šole. ®mrt fašizmu- Svobodo narodu- Tajnistvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Nina lili ii sinili ie Po prvih, dneh namerne- 11 Tizbijanja naših dernokra- lcm/i organizacij s strani Vi- Mijevih frakcionasev smo o- V°zoriii na neizpodbitno clej- ilv°> da hoče Vidali s svojimi Kuki kvid cionatt na vsak natin U-irati revolucionarno bor-d nase partije in množičnih Oanigacij, predvsem pa raz-/■dno borbo Enotnih sindika-v> ki je vodila delavski raz-80 v najtežjih dneh- Vsako-Ur> ki sledi in ki se zanima ,a delavska vprašanja, je ta-°ž jasno, da hočejo ti ljudje ® vsak način najti opravičila . spremembo politične linije za spreminjanje revolucio- n dobro znane protire-vc ionarje jn likvidatorje kafte^ne dorbe Enotnih sindi-dii °V Prifl°d Radicha na vo-Poi° mesto v sindikatih se po-n°ma strinja s to tako ime °Vano novo linijo. „ estrodl, predsednik Es, piše t matijevem glasilu dne 18-linj*1’’ da «te do včeraj sindi-^hotnost m bila izvedle t'Je fo danes mogoče in jo je. re*>a hoteti» — in nadaljujerjtT° zbli:an1e Iči enotnost ra- a7les m°0oča, ker so padle eno}6 0vire*• Dal1e: «••• ne več la n°st pod političnimi paro-*n *’. 7,larveč enotnost na o-‘ gospodarskih interesov•» 2 , elavska zbornica pa pravi z Eruge strani: ♦Sodelovanje Pahn°!n:mi sindikati, da. am-d-eiv *ler Enotni sindikati kar gJ0 na na*1 platformi», . * drugimi besedami pome-lUjej olcler Enotni sindikati deške °Jlaosnovi načrtov Delav-n0 ornlce in njenih polltič-gospodarskih interesov-do J, "eni namen spremembe ) le t0 aVe sindikalne politike torej Jar brisanje -.........—- »— in n*6 Oroanizacije sindikatov lija'"^>.za Radicha in Destra- darisanie politično gospo- m1o e d na ekonomistlčno li-sprai J1 likvidatorji hočejo kam’ sindikat v tiste vode, lav* * vodno stremela De-Ski - a kovnica in angloameri-haihn Perlali!!em t- j- ohrometi orqJritejSo demokratično trgati lac^° V0ie9 Partije, iz-trad- ■ njone revolucionarne Udan!'k‘ trgati ji njeno kann7° Pest v borbi proti na-vif j ■ imperiaUzma in napra-svoiih n^e Pohlevni privesek 0o*n!L UTnazanlh političnih in spekulacij. nega nt sindikat, v kakn-snr flol'e Enotne sindikate slnilu°niti Radich. ne more ljudst, tnteresom delovnega fe j; ’',a' Predvsem pa ne mo-u"iti demokratičnemu gi- banju na Tržaškem ozemlju, gibanju, ki je v prvi frontni liniji proti imperializnu, ker si ne postavlja za svoj cilj poleg nenehne borbe za zboljšanje gmotnega in gospodarskega položaja delavskega razreda tudi rešitve osnovnih političnih in socialnih problemov, kar je prvi pogoj vsakega zrelega in zavestnega demokratičnega gibanja v borbi proti izkoriščanju in proti za-suinjevalnl politiki imperializma. Sindikat, kakršnega letijo gospodje okrog Delavske zbornice in njeni prvoboritelji demokristjani s svojim Don Mar-zarijem na čelu, ACLI s Pastor e-jem v Italiji in franco-si a sindikalna agentura «.For-ce Ovričre» ter ameri ka zveza dela, so dovolj zgovoren dokaz razrednemu sindikalnemu gibanju v svetu, da ima apolitični sindikat samo eno edino funkcijo, da namreč likvidira revolucionarna sindikalna gibanja in da pod parolo «rroč s politiko/» v sindikatih pripravlja pot do mirnega so-litja s kapitalističnim sistemom. Dejstvo, da se je naSa sindikalna organizacija od dneva svojega legalnega obstoja pa vse do najnovejsih dogodkov dosledno zavedala ter izpolnjevala svojo zgodovinsko nalogo, da je stala na čelu razredne borbe tria kega proleta-» riatu za izvojevanje ekonomskih in socialnih pravic vsega trtaiMiga proletariata za izvojevanje ekonomskih in social-nin pravic vsega triaSkega delovnega ljudstva, da je stala na čelu borbe za spoštovanje narodnostnih pravic slovenskega ljudstva na Tnaskem. ozemlju, za spoštovanje dvojezičnosti, za spoštovanje mednarodnih obveznosti, dejstvo, da je znala voditi triasko delovno ljudstvo po ulicah, kadar je bilo treba braniti najosnovnejše politične in ekonomske pravice, to dejstvo dokazuje vsakemu poštenemu demokratu pri nas in v svetu, da so Enotni sindikati častno Od prvega dneva izpolnili svoje zgodovinsko poslanstvo, da so dali svoj veliki delei k utrditvi protiimperiallstične fron-t’ v svetu, in da so hkrati znali prekaliti triaski proletariat tako, da je postal sposoben za vse bodoče borbe za izvojevanje na*e politične svobode Kdor danes misli, da je bilo zgrešeno, ako so ES skupno z vsemi našimi demokratičnimi organizacijami branili politično svobodo nastva demokratičnega ljudstva, da je bilo zgrešeno, če so tudi ES stopili v borbo za spoštovanje mirovne pogodbe in za obrambo narodnostnih pravic, in ako končno prihaja do zaključka, da je treba nast razredni sin-dihalni organizaciji v bodoče , odvzeti to zgodovinsko poslan- V Trstu smo zopet priča dogajanju neverjetnih stvari. Slovenska osnovna šola v. ul. sv. Frančiška, o kateri smo včeraj poročali, da so jo fašisti zaprli, je še vedno zaprta in slovenski starši ter učitelji so prisiljeni vpisovati svoje otroke na ulici pred zaprtimi vrati šole. Vpisovanje na ulici je torej trajalo tudi včeraj ves dan. Fašisti imajo Trstu danes pod zaščito angloameriške demokracije tako moč, da so z lahkoto dosegli, da morajo slovenski starši že cela dva dni vpisovati svoje šoloobvezne otroke sredi ulice... To se menda danes ne dogaja nikjer več razen morda... črncem v ameriškem paradižu/ Medtem smo izvedeli, da je šolo zaprla neka KOŠUTA, ravnateljica italijanske industrijske dekliške šole «Stuparich». Ta šola je delila v preteklem šolskem letu drugo in tretje nadstropje šolske stavbe z osnovno Italijansko jelo. Med počitnicami je odšel šolski sluga v pokoj in je stavba ostala prazna. Vrata pa je zaprla in ključe vzela omenjena ravnateljica. Ko so pred dvema dnevoma naši učitelji zaradi vpisovanja otrok zahtevali ključe, je dejala, da naj se vpisovanje slovenskih otrok vrši na kakšni drugi šoli, češ da je slovenska osnovna šola y ul. sv. Frančiška samb podružnica slovenske šole pri Sv. Jakobu, ona pa da ima za svojo šolo v tej stavbi premalo prostora. Učitelji so se obrnili na didaktičnega ravnatelja Stublja, oziroma njegovega namestnika, kakor tudi na šolskega superintendanta Rubinl|a, ki pa so ga čakali do 14 popoldne dne 22. t. n?., ne da bi z njim mogli govoriti, ker je bil baje na neki konferenci. V ponedeljek je bila stavka državnih uradnikov, tako da je Bubini lahko stopil v stik z omenjeno ravnateljico Košuto šele v sredo po telefonu (!) Ona pa se je še vedno branila izročiti ključe in Rubini ji je sporočil, «da se bo glede te zadeve obrnil na samega župana Mianija in druge odgovorne...« Včeraj je odšla k generalu Gai-therju delegacija staršev, ki so jo sestavljali tov. Černe, Bambič in Stoka. Delegacija pa ni bila grejeta, ker da ni imela »potrebnih dokumentov« kot so: nravstveno spričevalo itd. Nato se je delegacija najavila pri šolskem oficirju Marshallu, ki pa Je ni utegnil sprejeti! Kljub vsem tem manevrom in izzivanjem, ki prav gotovo niso prišla zgolj po samoiniciativi omenjene ravnateljice, ampak imajo vzroke v globoko zasidrani fašistični mentaliteti vseh favorizirancev ranjkega poraženega režima in ki je s tako silo prišla na dan zadnje dni v časopisni gonji predvsem v jezuitskem «Giornale di Trieste« — kljub vsemu temu zaostalemu protislovenskemu sovraštvu, pa traje vpisovanje slovenskih otrok v njihovo . šolo v ul. sv. Frančiška dalje in bo trajalo vse do 29. t. m. kakor je to tudi najavljeno na.... še vedno zaprtih vratih šole same. Radovedni smo, kdaj se bo okupacijska oblast zganila in to nezaslišano sramoto, ki se, eyo, že dva dni dogaja sredi tržaškega mesta v centru Evrope danes leta entisoč-devetstooseminštiridesetega po Kristusu in tri leta po porazu in uničenju fašističnih razbojnikov... Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njibove družine so -prispevali: Prejšnji znesek 57.750 lir. Jelinčič Anda 500, Batistuta Slavica 500, Kozem Rožica 300, Brus Marija 400, Škerlj Marica 500, An-doišek 400, Presl Miro 400, Boštjančič Karel 500, Zora Jugova 400, Grmek Helena 400, Zorč Karmen 500, Pabor Slava 300, Furlani 500 lir. Do sedaj nabrano 63.350 lir. Prispevke je pošiljati na upravo (Primorskega dnevnika« v ul. Rug-gero Manna 20. ..Borba" o reakcionarnih splett oa sedanjem zasedamo OZN BEOGRAD, 23. — «Borba« posveča svoj današnji uvodnik zasedanju generalne skupščine OZN ter pravi med drugim: #Vsa bučna propaganda, ki jo je zagnal reakcionarni tabor pred glavno skupščino, ne dopušča nikakega dvoma o namerah ZDA in njihovih satelitev, da hočejo z avtomatično' večino vsiliti odločitve, ki ne morejo služiti utrditvi miru.« Ko govori o namenih ZDA v Grčiji, pravi «Borba», da pripravljajo imperialisti enako rešitev tudi za Trst, za Palestino, Indonezijo, italijanske kolonije in še za celo vrsto drugih problemov. Odprto staršev slovenskih otrok generalu GOSPODU GENERALU R. GAITHERJU, GLAVNEMU RAVNATELJU ZA CIVILNE ZADEVE TRST Predstavniki staršev otrok iz slovenske sole v ulici sv. Frančiška v Trstu smo Vas dames hoteli obiskati in pri Vas protestirati, ker nam je bilo onemogočeno vpisovanje naših otrok v slovenske osnovno šolo. Toda do Vas nismo mogli priti, zato Vam pišemo to pismo. Zahtevamo, da šolske oblasti uvedejo takojšnjo preiskavo in da ugotovijo, kdo je zakrivil, da se je moralo vpisovanje slovenskih otlok vršiti na cesti pred zaklenjenimi vrati- Da je prišlo do tako ponižujočega dejanja, je pripomoglo zlasti ščuvanje šovinističnega časopisja, ki se že vse poletje besno zaganja proti sloven skemu šolstvu. Ker je Zavezniška vojaška uprava odprla to slovensko šolo fn ker je za njen uspešni razvoj in napredek odgovorna, pričakujemo, da boste poskrbeli, da se šola v ulici sv- Frančiška takoj odpre in da se slovenskemu ljudstvu v Trstu ne bo nikdar več zgodila podobna krivica. Krivce je treba najti, javno povedati njihova imena in jih kaznovati. To zahtevata ugled Zavezniške vojaške uprave in pravica slovenskega ljudstva. za civilne zadeve, 1948. (Podpisi staršev) Govor poljskega delegata Modzelewskega v skupščini OZN Program varšavske konference Je Se vedno aktualen Marshall izjavil, da ..se morajo vprašanja, hi se tičejo miru. rositi izven Združenih narodov" - Vprašanje bivših italijanskih kolonij na dnevnem redu PARIZ, 23. — Današnja seja glavne skupščine OZN se je začela ob 10 in je trajala do 12.45. Popoldanska seja se je začela ob 14.09. Na jutranji seji je prvi govoril filipinski delegat general Romulo, ki je obtožil «velike države, da mo. nopolizirajo oblast« v škodo malih držav. Ker pa Filipini niso neodvisna republika, je jasno, da je bil ta napad že prej dogovorjen z anglosaškim blokom. Priporočal je nato ustanovitev vojske OZN, ki naj bi s silo vsilila posameznim državam spoštovanje sklepov OZN, izglasovanih seveda s pomočjo ame- Splošna stavka v Franciji . Razen mezd in cen so glavno vprašanje kantonalne volitve -Pet glasov večine je odločilo, da bodo volitve v marcu PARIZ, 23. — Proti večeru je doseglo vprašanje mezd in cen odločilno fazo. Gre zn dve stališči: stališče sindikatov, ki zahtevajo 20 do 30% poviška mezde, in za stališče vlade, ki predlaga petnajstodstotno izboljšanje in o čemer se. daj ministrski svet razpravlja. Vsekakor je pa še ostalo v veljavi naročilo za splošno stavko, ki bo jutri od 16 do 18. Ta stavka bo za dve uri ustavila 80% gospodarske dejavnosti velikih mestnih centrov in bo povzročila resne motnje v vsakdanjem življenju Francozov. V Parizu pričakujejo popolno stavko vseh velikih privatnih in državnih podjetij razen bolnic. Metro in pariški avtobusi bodo šli dlje: stavkali bodo 24 ur, s čimer bo ostala prestolnica in okolica brez vseh prevoznih sredstev. Dveurne stavke se bodo udeležile tudi železnice. Ni še gotovo, kako bo z gledališči in kinematografi. Pri poštr.o-tele-grafski službi bo stavka popolna; delale bodo samo skupine, ki so na razpolago OZN. Tudi noben časopis se ne bo razdeljeval med stavko V palači Chaillot je Organizacija združenih narodov zaradi privilegija izventeritorialnosti na varnem pred stavkovnim gibanjem. Potem ko je danes popoldne parlament z 309 proti 204 glasovom odbil predlog o ukinitvi sodnega postopka proti nekaterim članom parlamenta, je ponovno pričel pre-učevati načrt kantonalnih volitev. V debato je posegel tudi ministrski predsednik Queuille ter razni drugi poslanci, predvsem Duclos, ki je v imenu KP izjavil, da bodo njegovi tovariži glasovali proti. Pri glasovanju je parlament z 291 proti 286 glasovom odobril Bprejem stvo, tedaj je takšen človek zavestni izdajalec stvari delavskega razreda ter mednarodnega protiimperialistične-ga gibanja. Doneča gesla o proletarskem internacionalizmu na eni strani, na drugi strani pa nesramno popuščanje pred razrednim sovrainikom in pljuvanje na slavno pot našega delavskega gibanja, ima lahko za cilj samo oslabitev proti-fmperiaUstlčne fronte pri nas in v našem konkretnem primeru, odpreti vrata reviziji mirovne pogodbe tn mirnemu sožitju e razrednim sovražnikom- J. B- zakonskega načrta, po katerem naj se kantonalne volitve vrše v marcu 1949. Tri milijone brezposelnih v Italiji RIM, 23. — Danes se je sestal V Rimu centralni komitet KPI. Navzoč je bil tudi Togliatti. Longo je podal pregled o ideološki in po. litični orientaciji partije v sedanjem trenutku. Označil je demo-kristjansko vlado kot razredni režim, vprežen v ameriški imperializem, ki je državi vsilil Marshallov načrt, ki že kaže prve negativne posledine: zmanjšanje produkcije in zvišanje brezposelnosti ter velika škoda poljedelstvu zaradi uvažanja ameriških konser-viranih pridelkov. Izjavil je nato, da je v Italiji tri milijone brezposelnih in da se povsod opaža poslabšanje življenjskega standarda. riškega glasovalnega stroja. Govoril je nato ameriški zunanji minister Marshall, ki je izjavil, da se morajo «vprašanja, ki se nanašajo na mir, rešiti izven Združenih narodov«. Obrazložil je nato stališče ZDA glede posameznih vprašanj, ki so na dnevnemu redu. Nastelje palestinsko vprašanje, Grčijo, Indonezijo, nadzorstvo atomske sile, zmanjšanje oborožitve, korejsko vprašanje in gospodarsko sodelovanje ter ponovil vse dosedanje teze ZDA v teh vprašanjih. Govoril je pri tem tudi o štirih svoboščinah, ki so seveda v ZDA zajamčene. Glede Avstrije je Marshall ponovil, da mora ta ohraniti meje iz leti 1937. Za njim je govoril poljski delegat Modzelewsky, ki je obsodil po. izkuse, da se Združeni narodi podvržejo interesom ene same države ali skupini držav. Glede nemškega vprašanja je poudaril, da zanje ni kompetentna OZN, in je obsodil dejstvo, da je glavni tajnik predvideval vpis tega vprašanja na dnevni red sedanje skupščine. Poljska delegacija je mnenja, da je možna ena sama rešitev nemškega vprašanja, to pa edino le na podlagi sporazuma štirih držav, ki so zastopane v svetu zunanjih ministrov. Nato je Modzelewsky opomnil, da je poljska vlada v odgovor na frankfurtske sklepe, ki ustvarjajo ločeno državo v Nemčiji, in sicer Biconijo, sklicala v Varšavi konferenco osmih držav, ki so prizadete pri nemškem vprašanju, in da je ta konferenca izdelala konstruktivni program, ki je še vedno aktualen. Glede Grčije je Modzelewsky poudaril, ima ta pravico sama odločati o svoji usodi, ter je obsodil diktaturo, ki se vsiljuje iz inozemstva. Pripomnil je, da je poljska delegacija zahtevala vpis španskega vprašanja na dnevni red zaradi nevarnosti, ki izhaja iz tamkajšnje fašistične diktature. Priporočal je nato sprejem židovske države v OZN. Glede Marshallovega načrta je ponovno poudaril, da je Poljska sklenila ostati izven njega, ker ni hotela biti soodgovorna za obnovi, tev zahodne napadalne Nemčije. Končno je poljski delegat izjavil, da bo Poljska spravila pred glavno skupščino vprašanje poljskih beguncev in vprašanje tisočev poljskih otrok, ki so bili odpeljani v Nemčijo in ki so prejeli nemško izobrazbo. Za poljskim delegatom je govoril sirijski delegat Fares Khuri, ki je dejal, da giavna skupščina ni dolžna sprejeti in izvajati priporočil Varnostnega sveta. Na popoldanski seji je venezuelski delegat Eloi Blanco glede Špan. skega vprašanja zatrjeval, da se tamkajšnji sedanji režim tiče edino le španskega ljudstva in da pome-nri sovražnost proti temu režimu hkrati sovražnost proti Spancem. Egiptski delegat Kachaba paša je kritiziral priseljevanje Zidov v Palestino. Seja se je zaključila ob 14.55. Ob 15.15 se je sestal urad skupščine in je sklenil, da se vpiše na dnevni red vprašanje italijanskih kolonij, palestinsko vprašanje in vprašanje ustanovitve straže OZN. Sovjetski delegat Višinski je zahteval, naj se zadnje vprašanje ne vpiše na dnev. ni red. Ker je bil njegov predlog odbit, je izjavil, da se bo k stvari povrnil, ko se bo o tem vprašanju začela diskusija. Nato je urad začel razdeljevati posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, raznim komisijam. Prihodnje plenarno zasedanje skupščine bo jutri ob 9.30. Iz Londona poročajo, da bo v ponedeljek govoril pred skupščine angleški zunanji minister Bevin. ZAGREB, 23. — V Zagreb je prispela delegacija angleških sindikal. nih predstavnikov, ki so gostje sindikalnega sveta v Zagrebu. 9. aprila 1948 je ZVU izdala odredbo št. 193, ki predvideva izdajo novih osebnih izkaznic za vse osebe od 15. leta dalje, in ki jih treba v doglednem času zamenjati za dosedanje, a vsekakor najkasneje do 31. decembra 1948. Obrazca odredba ne določa, le omenja, da ga bo oskrbela ZVU. Odredba tudi ne omenja ali bo obrazec samo v italijanščini ati dvojezičen. Odredba zahteva, da je iz osebne izkaznice razvidno državljanstvo imejitelja; ne predvideva, a tudi ne izključuje državljanstva STO. Skratka: odredba št. 193 pušča razna vprašanja v nejasnosti in vzbuja vtis, da gre le za vpisovanje državljanstva v osebno izkaznico, kar naj v g lavnem olajša osebni promet med Italijo in STO, odnosno med Italijo in anglo-ameriško cono Tržaškega ozemlja. K odred bi sami bi ne imeti nobene pripombe, če se pri njenem izvaja ju ne bi pokazale nekatere neskladnosti, ki jih iemokratična javnost nikakor ne more sprejeti. Prva taka neskladnost je obrazec sam. Nova osebna izkaznica nosi nadpis »Territorio Libcro di Trieste«. Iz tega bi se moglo sklepati, da gre za enotno osebno izkaznico, ki jo mora imeti vsak državljan, odnosno prebivalec Tržaškega ozemlja, ne glede na to, v kateri coni živi, ker je za izdajanje takih osebnih izkaznic kompetentno le Tržaško ozemlje, nikakor pa ne izključno ena izmed Vprašanje os e tonih izkaznic začasnih uprav, odnosno, bi bil za izdajanje takih osebnih izkaznic potreben dogovor med obema začasnima upravama Tržaškega ozemlja. Druga taka neskladnost je dejstvo, da je obrazec izključno v italijanščini. Cim osebna izkaznica nosi nadpis sTerritorio Libero di Trieste«, bi že samo zaradi tega morala biti dvojezična. Sklicevati se na formalnost, češ da Stalni statut, ki določa dvojezičnost v vsem javnem življenju in s tem tudi na vseh javnih dokumentih STO,- je le izgovor, ker more začasna uprava — če smatra to za potrebno — sprejeti vse tiste ukrepe, ki niso v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo. Naravnost smešno pa bi bilo, če bi se pri izdajanju dvojezičnih osebnih izkaznic sklicevali na «dejstvo», da bi izdaja takih osebnih izkaznic mogla prejudicirati bodočo guvernerjevo voljo. Tretja (in tu gre za najporaz-nejšo) neskladnost pa je dejstvo, da izvajanje te odredbe predvideva možnost dvojnih osebnih izkaznic: italijanskih in dvojezičnih. Tu gre za dejanski upravno — pravni nesmisel. Osebna iz- kaznica je javno — pravni dokument, in je zaradi tega nemogoče, da bi mogel biti — na željo posameznika — istočasno enojezičen ali dvojezičen. Pri tem je važno tudi opozoriti na politični moment, ki zahteva, da se tudi pri izdajanju osebnih izkaznic ne ustvarja možnosti gospodarske, politične, socialne in ... policijske diferenciacije med prebivalci, kar bi jih izpostavljalo stalnemu zapostavljanju ob najrazličnejših okoliščinah vsakdanjega življenja. Cim je predsedsvo cone pristopilo k izvajanju odredbe št. 193 in so se v praksi pokazale gornje neskladnosti, je SIAU poslala svojo delegacijo, da protestira proti takemu načinu izvajanja omenjene odredbe. Polk, Shinkle, ki je delegacijo sprejel (to se je zgodilo 8. avgusta t. !.), je uvidel upravičenost razlogov, ki jih je delegacija iz nesla in obljubil, da bo zadevo sporočil nadrejenemu forumu. A kljub temu, da se je to zgodilo pred poldrugim mesecem, ni kompetentna oblast do danes ie izdala dokončne odločitve glede tega vprašanja. Mnenja smo, da je prebivalstvo upravičeno zahtevati takojšnje pojasnilo kompetentnih oblasti o tem tako važnemu vprašanju, ker bi v nasprotnem primeru bilo prav tako pravičeno sklepati, da gre tudi v tem primeru za namerno kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo. OB ŠOVINISTIČNI IN JEZUITSKI GONJI PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM JV TRSTU Še o izkustvih preteklosti j Sele v drugi polovici j 19. stoletja, s prebujenjem slovenske narod- ________I ne zavesti, pojenjuje dotedanji asimilacijski prroces. V tem času pride tudi do novih političnih grupacij Slovencev in Hrvatov, fci zbirajo okoli sebe edinole svoje sonarodnjake z večjo ali manjšo narodno zavestjo in ki so živeli bodisi v popolno slovenskih ali pa v mešanih krajih. S to mobilizacijo narodne zavesti so slovenske politične stranke szavzeles marsikatero ((italijansko« občino (morda celo v okolici?) ter s tem dokazali na čem so italijanski iredentisti zgraditi to italijanstvo. (Dagli antichi mu-nicipi italiani, Giornale 31. 8. 1948»), Ker so imele slovenske politične in kulturne organizacije vse preveč opravka z reševanjem Slovanov, ki jim je pretila neposredna nevarnost asimilacije, in katerih število je segalo v deset tisoče, ne more biti niti govora o kakršnem koti namenu asimi-tirati Italijane po rodu ali asimilaciji. V nasprotju s Ciril-Meto- Slovenshfimu otroku slovensko šolo! dovo družbo, ki je zbirala v svoje zasebne šole edinole otroke slovenskih staršev, pa je «Lega nacionalen po šoli raznarodovala tudi slovenske otroke. Da je to tako, piše celo Italijan Vivante v svoji knjigi «Irredentismo adriatico« str. 169: ((Legan se bori posebno v Istri, da bi privzgojila otrokom slovanskega etniškeoa področja po šoli bolj ali manj podzavestno italijansko zaveSt. Ali je sLegan s tem svojim delovanjem raznarodoval-ka? Prav gotovo, in tudi ni mogoče, da ne bi bila...« Ciril-Metodova družba pa hoče razviti kulturo svojih dijakov na temelju izvirne etničnosti...« Pri tem navaja Vivante obilico številčnih podatkov. Ze nekaj desetletij po narodnem prebujenju so se Slovenci zavedli svoje narodnosti, se organizirati politično, gospodarsko in kulturno ter, naravno, zahtevali svojemu številu primerne pravice. To je seveda naletelo na najhušt odpor italijanskih šovinistov, ki so organizirali pogrome proti dvojezičnim napisom («Giorvale)). 31. 8. 1948), proti zbirališčem Slovencev ter proti njihovim manifestacijam. Stara Avstrija je seveda z zadovoljstvom gledala na take izpade šovinistov ter rade volje ustregla njihovim zahtevam. Tako je na niihovo zahtevo razpustila slovensko stražo v Trstu, ki je bila simbol samostojnosti Slovencev. Da so bili Slovenci pri avstrijskih oblasteh zapostavljeni, nam kažejo predvsem dejstva, da je bil uradni jezik do začetka 20. stoletja izključno italijanski in so si Slovenci morali z največjimi napori priboriti vsaj del enakopravnosti. Mestna občina pa v svoj upravni aparat sploh ni hotela uvesti slovenščine, kljub temu da so Slovenci tedaj predstav. Ijoli tretjino celokupnega prebivalstva. Tržaški Slovenci so vodili 34 let od 1884. do 1918. leta brezuspešno borbo za slovenske šole. Sele po dolgi borbi so dobili svoje šole v predmestjih in v okolici in še te niso zadoščale dejanskim potrebam slovenskega prebivalstva, ki si je moralo zato na lastne stroške postavljati zasebne šole. Geli mestni šolski okraji so bili hrez slovenskih šol in na stotine slovenskih otrok ie obiskovalo ifa. Itjanske in nemške osnovne šole. k nomočjo Družbe sv. Cirila in Metoda so Slovenci vzdrževali v Trstu 3 zasebne osemratredne osnovne šole, ki so imele svoja poslopja pri Sv. Jakobu (dve zgradbi) in na Akvedotu. 1918-19 oa so otvorili še eno šolo pri Sv. Vidu V vseh šolah v Trstu ie bilo l, 1916 12.256 slovenskih učencev, v nemških šolah pa 1.708 V teh številkah niso vračunani slovenski otroci, ki so bili iz kakršnih koti razlogov vpisani v italijanskih I šolah. Se težji je bil položaj Slovencev v pogledu srednjih šol, saj so morati tržaški Slovenci in Hrvati obiskovati italijanske ali nemške srednje šole, kljub temu da je bilo število dijakov dovolj-no, da bi se ustanovila slovenska srednja šola. Saj je končno tudi razumljivo: Avstrija ri dala Slovencem v Trstu niti slovenskih osnovnih šol, kako bi mogli torej misliti, da bi jim dala celo srednjo jVo. Na drugi strani pa je tržaška mestna občina z največjo skrbjo pazila za italijanske šole v Trstu ter je v svojem proračunu za leto 1913 določila za šole nič manj kot 3,755.520 k.ron. Ruggero Fauro piše v «Trieste», Roma 1914, stran 83: «Sole so instrumenti naše asimilacije in našega nacionalnega osvajanja. Zgrajene so z impozantnim videzom na najlepših krajih in središčih, ki so narodnostno izpostavljeni. Pisec člankov proti slovenskim šolam, ki so izhajali v eGiomale di Triestes od 31. avgusta dalje, kljub lastnemu zatrjevanju, zahaja v neznanstvene in neresmčrje trditve. Zdi se, da mu rit toliko pri srcu resnica, kot pa cilj, ki ga hoče doseči — likvidacija slovenske šole v Trstu. Ne moremo si sicer razlagati prikrivanja splošno znanih in zgodovinsko ute. meljenih dejstev, trditev in zaključkov, ki so v. popolnem nasprotju z zgodovinskimi in sedanjimi dejstvi, kakor tudi ne okol-nosti, da ne zamudi nobene prilike, da ne bi izlil svojega šovinističnega gneva proti vsemu, kar je slovenskega. Mnenja smo, da piscu, ki hoče na znanstven način obravnavati to ali ono temo, ni potrebno ustvarjanie «nuvih» argumentov, marveč, da zgodovinsko in znanstveno gradivo vsebuje že samo po sebi dovolj dokazov za dognanje objektivne resnice. Kdor teh argumentov ne uporablja ali jih celo potvarja, nima namena spoznati bralce z resnico, temveč hoče prilivati le olja njihovemu šovinizmu. Upor v Indoneziji proti kvizlinški vladi BOMBAY, 23. — Po poročilih i Indonezije je izbruhnil v provinc in mestu Mediun, ki je tretja p velikosti in ima 200.000 prebivalcem upor proti politiki indonezijske r« publikanske vlade s predsednikor republike Sukarnom in predsedn: kom vlade * Hatom. Indonezljsk vlada se že dalj časa za hrbtor ljudstva pogaja za sklenitev spore zuma z Nizozemsko. Po tem spors zumu bi Indonezija stopila v fedc ralno vlado nizozemske vzhodn Indije, ki bi bila pod nizozemsk krono. Na poziv Komunistične partij Indonezije so pred kratkim ustanc vili enotno partijo, v kateri so rs zen komunistične partije tuc enotna socialistična stranka, zvez sindikatov in mladinska zveza. Nc va stranka je predlagala, naj sestt vijo novo vlado, ki bo odpovedal vsiljene sporazume, prekinila pogr janja z Nizozemsko ter pričel energično borbo za dokončno osvc boditev Indonezije. Vlada se je pri čela v naglici pripravljali na od krit obračun. Vendar so napredne sile kaj hitr odgovorile na poskuse prodajanj Indonezijske svobode in neodvisne sti. Tako je prišlo do upora v Me dtunu. Predsednik vlade in povelj ntk vladnih čet sta pozvala vojsk in policijo, naj podpreta vlado. To da enote vojske in mornarice so si pridružile upornikom. V mestu j ljudska oblast, po poročilih časni karskih agencij pa so sestavili vla do, ki je po radiu pozvala ljudstvi k redu. Indonezijska republikanska vladi pa je takoj pričela s protiukrepi Predsednik vlade je dobil diktator ska pooblastila in se je «lotil ukre pov izven zakona in obstoječil predpisov, prepovedal vse levičar ske časopise, uvedel cenzuro in pri čel z množičnimi aretacijami. Aretiranih je bilo več kot 201 znanih komunistov. Oblasti so za sedle sedež nove enotne stranke Uvedena je policijska ura, vsi urad Pa so pod vojaško stražo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - \ 24. septembra Ob otvoritvi enoletne gospodarske šole v Kopru Skrb ljudske oblasti za vzgojo gospodarskih kadrov (J ekonomiki, pravi tov. Stalin, da je prvi življenjski smoter in več kot politika, ki šele iz nje izvira. Tako potuje politika za gospodarstvom. Politične ustanove kot vojska, policija, uradništvo itd., so vedno v rokah vladajočega razreda, ki brani tudi svoje gospodarske pozicije. Iz tega razloga je za zmago novega načina proizvodnje, v našem primeru namesto kapitalističnega socialistični, treba odstraniti tisto politično silo, ki hoče ohraniti kapitalistični sistem. To politično silo pa lahko premaga zopet samo politična sila, ki preobraža gospodarstvo, kar pomeni, da ima politika prednost pred ekonomiko. To resnico moramo imeti stalno pred očmi, če hočemo iz fašistično-kapitalističnega suženjstva v resnično svobodo. Zato je ta resnica prodrla na vodilno mesto v Ijudsko-de-mckratično urejenih državah, tedaj tam, kjer si delovno ljudstvo samo kuje svojo novo zgodovino z dosledno borbo proti vsem ostankom kapitalizma in njegovega imperializma. Tako je zlasti v Jugoslaviji, kakor tudi v coni B, kjer upošteva Vojna uprava pridobitve narodno osvobodilne borbe, zlaL.i pa ljudsko oblast. (Sovjetska zveza je to borbo že davno zaključila). Ta oblast se pravilno zaveda, da so prav v gospodarstvu, kot reče ljudstvo »škarje in platno». Kdor ima v rokah gospodarstvo z glavnimi gospodarskimi viri kot so zemlja, gozdovi, rudniki, tvornice itd., ta je gospodar položaja. Ta vlada in usmerja vse javno življenje skratka vodi politiko. Naši politični protivniki se zaletavajo v ljudsko oblast, češ da izvaja samo politično nasilje. C e smatrajo zdrave življenjske težnje ljudske oblasti za teror, svobodno jim! Oni naj blatijo, mi bodo gradili dalje. Dokler smo bili pod fašizmom politično mrtvi in potisnje-ri ob zid. so nas ravno ti kričači Vsestransko terorizirali, odkar pa 6m<> postali apolitični«, je tega konec. Naša politika ni puhlo politikantstvo in varanje ljudstva, temveč vsebuje reševanje osnovnih življenjskih vprašanj, v prvi vrsti gospodarskih. Politika ljudske oblasti je tvorna, ker predstavlja borbo proti vsem izkoriščevalcem in zatiralcem delovnega človeka, je predvsem borba za gospodarsko svobodo, brez katere ni resnične svobode. V njenem programu je poglavje o gospodarski demokraciji, kar pomeni, da uvaja delovno ljudstvo v samoupravo, ki bo sposobna sama reševati vsa javna vprašanjat odločati o produkciji in izmenjavi dobrin ter podobno. Samo tako bo rasla družbena zavest ljudstva, dvigala bo njegovo kulturo, njegov pogled na svet in življenje. Kot sužnji fašistično-kapitalistič-nega reda nismo mogli doslej samostojno gospodariti ne znali ceniti lastnih moči. Brez potrebe smo se smatrali za manjvredne in določene samo za hlat>čevska dela. Zato so naši prvi koraki v samostojno gospodarjenje težavna zadeva, toliko težja, ker smo ravno na prehodu iz kapitalističnega t> socialistično gospodarstvo. Nimamo še kadra, ki bi bil sposoben razumeti vlogo, ki jo igra ekonomika v družbenem življenju, ki bi poznal vzroke in posledice produkcijskih odnosov, proizvajalna vredstva, organizacijski in tehnični estav gospodarstva itd. Nimamo i mraščaja, ki bi bil zadostno izšo- i o n v predmetih kot so: gospodar- j fcn tehnika, politična ekonomija, -.njiriovodstvo, jezikovno in račun-1 ko znanje in drugo. Zadružni te-aji krijejo le prvo potrebo. Ljudska oblast je poskrbela, da ■dstrani tudi ta nedostatek in po-oeii gospodarski razvoj. Z novim olskim letom bo odprta v Kopru noletna gospodarska šola, ki bo osredovala gojencem vsa zgoraj ivedena in še druga v gospodar-vu potrebna znanja. Priporoča-o mladini ki bo postormo pre-\ zelc gospodarske vajeti, da se vpi-' j v ta zavod, namenjen vzgoji gozdarskih aktivistov! Janko Furlan Obrtništvo in mala industrija preživljata krizo Zapora nad odpusti z dela je nujna Ni bilo naključje, da se je postavilo vprašanje uvedbe zapore nad odpusti z dela. Zato je bilo popolnoma pravilno, da je tudi naše časopisje smatralo položaj kot pričetek popolne likvidacije največje tržaške industrije in kot celotno uničenje tistega industrijskega življenja, po katerem je Trst v svetu tako slovel in je bil znan po svojih industrijskih in trgovskih izdelkih. Zahtevali smo zaporo nad odpusti z dela že koncem leta 1945, svoje zahteve smo še bolj podkrepili leta 1947, ko so se pričele v svetu kazati prve posledice Marshallovega plana. Takrat so se šovinistični časopisi zelo trudili, da bi odvrnili pozornost delavskega razreda od tega vprašanja ter so obdolževali našo sindikalno organizacijo, češ da se skrivajo za njeno dosledno borbo prikriti interesi. Toda v teh dneh so delavci dobili dovolj dokazov, da so se prepričali o pravilnosti borbe naših sindikatov. Čeprav so se nekateri delavci šele pozno prepričali o pravilnosti naše borbe, ni s tem še nič izgubljeno. Nasprotno, danes se moramo boriti z vsemi delavci, da rešimo tudi to vprašanje, ki je življenjske važnosti Ce bi si tisti gospodje, ki danes podpirajo Marshallov načrt, malo pobliže ogledali položaj naše industrije, bi morali ugotoviti, da je dane: v nevarnosti ne samo velika industrija, temveč predvsem obrtništvo in majhna industrija. Obrtništvo je izgubilo v zadnjem času 70 odst. produkcije, in prav zaradi tega se danes občuti ogromno pomanjkanje specializiranih delavcev, kajti poudariti moramo, da je bilo obrtništvo in majhna industrija vedno najboljša šola za vajence. Delavnice, razna mehanična, električna in mizarska podjetja so danes skoraj brez dela ter so bili zaradi tega delodajalci prisiljeni odpustiti z dela preko 50 odst. uslužbencev. Zato pa je danes bolj kot kdaj koli potrebna borba za uvedbo zapore nad odpusti z dela, ki bo jamčila našim delavcem trajno zaposlitev in gotov zaslužek. Le če bodo imeli naši delavci zagotovljeno delo, bo zagotovljen napredek naši industriji in trgovini. Glavna skupščina uslužbencev ACEGAT-a Danes ob 17.30 v menzi v ul. Bro-letto glavna skupščina vseh uslužbencev ACEGAT-a. Razpravljali bodo o mezdnih pogajanjih med sindikalnimi organizacijami in upravnim svetom ACEGAT-a. Ker je vprašanje velike važnosti, naj se »a udeleži čim večje število uslužbencev ACEGAT-a Tržaški velesejem ni dosegel v doi/uljni meri svojega namena, namreč prikazati gospodar sko vlogo Trsta kot pomorskega, trgovinskega in industrijskega središča Tudi na letošnjem velesejmu prevladujejo tržaški, jugoslovanski in italijanski izdelki, le s to razliko, da se je letos bolj potrudila tržaška industrija, obrt in trgovina. Druge države so zastopane Je z eno, ali dvema tvrdkama in celo ameriško industrijo predstavljajo tukaj samo nekateri tržaški zastopniki. Ker so letos premestili zabavni del in celo nekaj prehrambenih pa-vilijonov na grad Sv. Justa, je letos v pomorski postaji nekoliko več prostora, kar daje gledalcem večjo možnost, da si vse dodobra ogledajo ter pridejo tudi razstavljeni izdelki dc večje veljave. Glavni namen velesejma bi moral seveda biti ta. da bi prikazal svetu gospodarsko vlogo Trsta ,iot pomorskega, trgovinskega in industrijskega središča. Tako opremljeno, razstavo bi morali potem obiskati razni poslovni ljudje tujih držaV, ki bi si na tem velesejmu ogledali vse izdelke, ki jih lahko Trst izvaža. Te naloge tržaški velesejem ni rešil in je seveda s tem izgubil svojo pravo vrednost. Odgovornim krogom ni namreč uspelo prikazati na tej razstavi kaj prav za prav Trst_ lahko drugim državam nudi, kakšna je njegova indlstrija in kakšne so njegove možnosti kot pomorskega pristanišča. Na letošnjem velesejmu so močno zastopane tržaške tvrdke in tovarne; prav posebno pozornost pa vzbujajo izdelki tržaških ladjedelnic, ki so potrdili ponovno sloves, katerega so te v svetu uživale. Največjo pozornost vzbuja med obiskovalci velesejma ogromni Diesel motor, ki ga razstavlja tovarna strojev Sv. Andreja. Pa, tudi druga podjetja kot Stegu, Cottur itd. imajo letos dosti razstavljenih izdelkov. Zelo bogato je zastopana italijanska industrija, ki prikazuje nove modele avtomobilov, motociklov in koles. Posebno pozornost obiskovalk vzbujata tržaški tvrdki Necchi in Universal, ki prikazujeja najnovejše modele šivalnih strojev, med kate- Pefrolejski delavci zahtevajo izplačilo za 25. ji Zveza enotnih sindikatov za petrolejske delavce se je zainteresirala pri združenju industrijcev, da bi dobili delavci petrolejskih podjetij na Tržaškem ozemlju izplačan praznik 25. julija, kot to predvideva zakon 63 vojne uprave, čeprav so bili istega dne petrolejski delavci v stavki. Sedaj čakajo, da jim bo združenje industrijcev odgovorilo na to upravičeno zahtevo petrolejskih delavcev. GROZEČA STAVKA Položaj državnih in poldržavoih osložbeocev Jutri javno zborovanje v Gorici GORICA V vrstah državnih in poldržavnih uslužbencev v vsej Italiji se je pričelo gibanje, ki se zna po vseh videzih preiti v stavko, ako ne bodo ugodili upravičenim zahtevam te kategorije javnih delavcev po zboljšanju življenjskih pogojev. V vseh mestih in upravnih središčih so te dni v teku javna zborovanja in tak shod je napovedan za jutri 25. t. m. popoldne tudi v Gorici. Državnipi in poldržavnim uslužbencem, uradnikom, učiteljem, železničarjem poštnim uradnikom in nameščencem, bolniškemu osebju in vsem nameščencem javnih usta. nov bo govoril glavni tajnik Splošne konfederacije dela (C.G.I.L.) poslanec Fernando Santi. Glavna konfederacija dela je izdala te dni poseben proglas o tem gibanju. V njem je rečeno, da večina javnih uslužbencev ne more zadostiti niti najnujnejšim potrebam za življenje svojih družin. Skupni prejemki, to se pravi, plača z dokladami vred. od mnogih ne znaša niti 20.000 lir. V mnogih pri. merih pa ne dosežejo 35.000 lir plače niti funkcionar}! 1» ■odgovornih in vodilnih mestih. Glede na taksne razmere, ki so nedostojne, materialno in moralno neznosne za človeka- naše dobe, je sindikalno vodstvo predložilo vladi svoje zahteve in pogoje ter predpostavilo, da želi na miren način razčistiti položaj, brez stavk in nemirov. A vse to ni do sedaj prav nič pomagalo. Vlada vztraja na svojem odklonilnem sta. lišču in njeno očitno nerazumevanje do potreb prizadetih vzbuja čedalje večji odpor. Stavka je že skoro neizogibna. Zakaj neki naj baš državni uradnik prenaša pogubne posledice vojne in zlo gospodarske krize, ki io on težko občuti na stalnem dviganju cen. Glavna konfederacija dela — pravi dalje proglas — ne bo odstopila od svojih zahtev, dokler ne bo doseženo stvarno izboljšanje delovnih pogojev vseh prizadetih. Potrebno pa je, da v teh odločujočih trenutkih, ko se bije boj za kruh, vsi še enkrat potrdijo moč svoje edine sindikalne organizacije, slogo in enotnost v veliki družini Glavne konfederacije dela. Y slogi in enotnem nastopu jim je uspph zagotovljen, saj jih na njih poti spremljajo in v njihovem boju podpirajo vsi delovni ljudje. Na jutrišnjem zborovanju v Gori« nam'bo. »lavni tajnik velike sindikalne organizacije z živo besedo bolj obširno orisal pravi položaj stotisočev državnih uslužbencev in pomen njih splošnega gibanja. V nedeljo vsi v Sovodnjel Goriška policija je pridržala,, dokler ne razčisti njunega primera, 65-letnega Cirila Subana iz Ajdov, ščine in 53-letnega Mirka Kravosa iz Skrilj pri Ajdovščini, tu bivajoča pri Mariji Rojčevi v ul. Baia-monti at. 1. imenovana baje nista imela dovoljenja za začasno bivanje v Italiji in poleg tega nista mogla zadostno dokazati svojega položaja jugoslovanskih državljanov. Prejšnjo noč so organi javne var. nosti pridržali še dve osebi: 20-let-nega Jožefa Grabisa, rojenega v Šempetru, in 25-letnega Vladimirja Koncuta, rojenega v Gorici, ker sta prišla ilegalno čez mejo. Ko ju je policija prišla iskat na dom Koncu-tove sestre, sta se hotela oba izogniti aretaciji in skusala zbežati čez streho, a jima ni uspelo. Zdaj sta v preiskavi. Sv. Antona je okradel Zaradj« tatvine v cerkvi je bil aretiran z5-letni mehanik- -Vedasto Gardellino iz Ferrare. Zasačili so ga, ko je v cerkvi sv. Ignacija na Travniku trosil v svoj žep miloščino. ki so jo verniki dali v predalček pod kipom sv. Antona. To se je zgodilo kar ob belem dnevu v sredo okoli 15.30. PRESKRBA DELITEV RIZA Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da se prične danes 24. septembra delitev 1 kg riža po 113 lir vsem potroinikom v mestu in pokrajini. Riž naj dvignejo potrošniki do 15. oktobra na odrezke od štev. 6 do 15 tekoče živilske nakaznice. MESEČNI VPIS ZA KRUH IN ZAKUHO Goriški Sepral opozarja vse potrošnike, da ie treba tudi ta mesec, kakor po navadi, vpisati živilske nakaznice za kruh in zakuho in sicer do 30. septembra. Trgovci in peki pa morajo vpisane odrezke oddati pokrajinskemu prehranje. valnemu uradu, najkasneje do 4. oktobra. Odrezke je treba ločiti po starosti potrošnikov in jih razporediti po tekoči številki, ki je posebej označena na vsakem odrezku. 'ogodki v tvrdki Veneziani Pred nekaj časa je bila na pred-g Zveze enotnih sindikatov za . 2mične delavke na Uradu za de-> seja, na kateri so hoteli dose-: sporazum o izplačevanju poseb-ih nagrad uslužbencem tvrdke /eneziani. Po triurnih razpravljanjih je •K>lk. Fonda obljubil, da bo v najkrajšem času dal odgovor na to vprašanje. Po enem tednu je pol-covnik obvestil Zvezo enotnih sindikatov, da je bila njihova zahteva odbita. Ker še ni bil zadovoljen s tem svojih dejanjem, s katerim je prikrajšal svoje delavce za več kot zasluženo nagrado, je odbil vsem tistim delavcem, ki so bili navzoči na zadnji seji, štiri ure od tedenske plače. Takšno postopanje je kljub vsem krivicam, ki se godijo tržaškim delavcem, nekaj novega; tako niso namreč ravnali niti delodajalci tistih tovarn, ki so prisiljene končati z delom. Delavci ogorčeni se izprašujejo, če ni bilo to dejanje prikrit manever polkovnika Fonde. GORICA V nedeljo 26. septembra se bomo zbrali v prelepih Sovodnjah, kjer bo mladina pokazala svoje športne zmožnosti in kjer nam bodo naii pevski zbori zapeli ubrane slovenske pesmi. Delo na športnem igriiču zelo hitro napreduje in bo do sobote vse pripravljeno. Tudi oder, kjer bodo nastopali pevski zbori in kjer se bodo baletke zavrtele, že stoji in čaka nedelje. Ako bomo imeli tudi lepo vreme, bodo Sovodnje v nedeljo res praznično razpoložene kakor malokdaj. Spored «Ljudskega tabora*: Ob 9. uri se prično tekme v balinca-nju (dvojice). Ob 14. uri se začno vse vrste tekem kakor brzotek na 100 m za moške, na 60 m za ženske in na 60 m za najmlaiše: skoki v Tat pod ključem Aretiran je bil 49-letni Franc Furlani pok. Ambroža iz ul. Co-cevia 7, ker je obtožen tatvine in je sodna oblast izdala proti njemv tiralico. višino in daljavo za moške in ženske; met krogle, moški in ženske; tek čez drn in strn; vlečenje vrvi. Ob 15.30 kolesarska tekma na progi Sovodnje - Doberdob - Jam-lje - Standrež . Sovodnje. Ob 16.30 koncert pevskih zborov in balet. Koncertu sledi ljudsko rajanje in ples. Nevarnosti elektrike in - polente S krožnikom ajdove polente se je včeraj zastrupila 71-letna Eliza Klauzer iz ul. Morelli 27. Napadel jo je krč v trebuhu in svojci so morali poklicati avto Zelenega križa, ki je ženico odpeljal v bolnico pri Rdeči hiši. Zdravniki so jo rešili vsake nevarnosti. V bolnico Brigata Pavia so včeraj sprejeli 32-letnega delavca Franca Ussa iz Ločnika. Ponesrečil se je pri električnih napravah, ki jih uporabljajo pri gradnji ljud. skih hiš v Ločniku, kjer je zaposlen. KINO VERDI, 17: »Povratek dr. X». H. Bo-gart. VITTORIA, 17: »Buffalo Bill«, barvni film, J. Mac Crea. CENTRALE. 17: ccKajnov pečat* O. Postvam. MODERNO, 17: «Jazz blazni*, F. Aster in P. Goddard. EDEN. 17: «Mi smo stebri*, S. Laurel in O. Hardy. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU PRIHODI : Iz TRSTA: 6.10, 8.07 (iz Ronk ukinjen ob nedeljah), 8.46, 13.03, 14.09, 16.54, 18.34, 21.09. Iz VIDMA: 6.13, 7.25, 9.47, 13.49 (ukinjen ob sobotah), 14.49 (samo ob sobotah), 18.45, 21.12, 23.36. ODHODI: Za TRST: 6.16, 7.29, 9.50, 13.53 (ukinjen ob sobotah), 14.52 (samo ob sobotah), 16.40 (za Ronk, ukinjen ob nedeljah), 18.47, 21.30, 23.40. Za VIDEM: 6.25, 8.49, 13.06, 16.57, 18.37, 21.14. Poziv staršem Ravnateljstvo slovenskih srednjih šol v Gorici opozarja starše srednješolskih dijakov, da morajo svoje otroke vpisati v šolo najkasneje do konca tega meseca, ker se naknadno ne bo več vpisovalo. Tudi oni dijaki, ki so že pose-čali srednjo šolo in so preteklo šolsko leto dovršili z uspehom, morajo svoj vpis za novo šolsko leto prijaviti do tega časa. Obenem ravnateljstvo priporoča vsem, naj ne čakajo zadnjega dne, da ne bo tajništvo preobloženo z delom. Delitev tkanin in volne Včeraj se je pričela v nekaterih mestnih trgovinah razprodaja Unr-rinih tkanin in volne, in sicer Dri sledečih trgovcih: Cooperativa del T.avoro. ul. Mazzini: Martellan! (% 7-itter na Verdijevem korzu 29; tvrdka Venuti. Verdijev korzo 19: tvrdka Massi, Verdijev korzo 18. V glavnem gre za moško blaeo, pred. vsem sukno po t800 lir m. Blago je treba dvigniti v trgovini, kjer so se posamezniki voisali. ne glede na to. ali so si že prej izbrali vzore*- Premoq za šole, bolnice in državne upravne urade Pokrajinski urad za industrijo in trgovino v Gorici sporoča, da bodo po nalogu minittrstva razdelili nekaj premoga za zimsko gretie med naslednje ustanove; uradi državne uprave javnih ustanov razen bank: državne in občinske šole (otroški vrtci, osnovne in nadaljevalne šole. zavodi itd ), ki jih podnira država: zdravstvene ustanove (bolnice, klinike. umobolnice sanatoriji, ambu-latoriji itd.), ki jih vzdržuje država ali kaka iavna ustanova. Prizadeti moraja dokazati, da njih ogrevalne naprave res nujno potrebujeio iz inozemstva uvožen premoe. Zato morajo še ta mesec predložiti gori omenjenemu uradu zadevno prošnjo s priloženimi iz-kazili. rimi je zelo okusen šivalni stroj, ki ga lahko izpremenimo v prekrasno omarico. Izredno bogati so paviljoni tvrdk s tekstilnimi in volnenimi izdelki. Kdor je obiskal letošnji velesejem ima vtis, kot bi se tržaška občina, ki je imela glavno vodstvo velesejma v svojih rokah, na vsak način hotela potruditi, da bi čim bolj izstopila iz velesejma italijanska produkcija. Zato verjetno je tudi dobi la Češkoslovaška tako pozno po-vabilo, da se ni mogla udeležiti s svojimi industrijskimi _ izdelki. Da ima tudi to svoj politični pomen? Jugoslavija razstavlja tudi letos samo pridelke in izdelke za izvažanje kot les, vino, tobak in rude. Lahko trdimo, da so jugoslovanski paviljoni na letošnji razstavi najbolj okusno prirejeni ter da vzbujajo razstavljeni predmeti rr^d obisko-valci resnično občudovanje.^ posebno se ljudje radi ustavljajo pri usnjenih in kožnih izdelkih, ki je po njih že od nekdaj Jugoslavija slovela. Da je letos jugoslovanska razstava tako dobro uspela je nekaj pripomoglo tudi to, da je dobila na razpolago nekaj več prostora kot lansko leto. Iz vseh teh razstavljenih predmetov pa dobi šele človek rasnično sliko o velikem napredku in razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Vsi glavni napisi v jugoslovanskih razstavnih oddelkih so dvojezični. Naravna bogastva kot les, rude, kamni, zdravilna zelišča pridejo na tej razstavi do veljave ter so dovoljen dokaz o volji in naporih jugoslovanskih narodov, ki vztrajno delajo na tem. da bi ta bogastva dvignili ter jih uporabili v splošno korist ljudstva ter v gospodarski napredek države. Razen samih izdelkov pričajo tudi številke o velikih naporih in uspehih jugoslovanskih naradov v proizvodDji železa, cinka, bakra, svinca in kavstične sode. Kljub temu, da tržaški velesejem v marsičem ni dosegel svojega namena, pomeni napredek za naše gospodarstvo. Tvrdka Panfili odpušča delavce Videč, da prihaja nova «pomoč» v obliki Marshallovega plana, je smatrala tudi tvrdka Panfili priliko, da pokaže, kako si ona predstavlja gospodarsko izboljšanje na Tržaškem ozemlju s pomočjo tega «čudežnega zdravila«. Zato je takoj, ne da bi izgubljala časa, odpustila z dela dva svoja uslužbenca. Toda kot vse kaže, se ta tvrdka prav gotovo ne bo zadovoljila samo s tem skromnim odpustom z dela, temveč prav na tihem kuje nove načrte. mmm Petek 24. septembra Marija, Radivoj Sonce vzhaja ob 6.53, zahaja ob 18.59. Dolžina dneva 12 06. Luna vzhaja ob 21.43, zahaja ob 13.18. Jutri 25. septembra Uroš, Planja SPOMINSKI DNEVI 1892 je umrl znani ruski pisatelj irt revolucionar A. N. Radi-ščev. Rodil se je leta 1794. ENOTNI SINDIKATI Prevozniška stroka. V petek 24. t. m. ob 18 se bo sestal upravni svet na sedežu. Mornarji. Vsi zaupniki se sestanejo nocoj ob 18.30 na sedežu strokovne zveze. VABIMO VSE KOLONE IN PO-LOVFNARJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA NA VAZEN SESTANEK, KI BO V NEDELJO 26. T. M. OB 9 DOPOLDNE V PROSTORIH ES V ULICI IMBRIANI S, I. NADSTR. ZARADI IZREDNE VAŽNOSTI SESTANKA, NA KATEREM BO OBRAVNAVA O POLOVINARSKI POGODBI IN POGAJANJU Z VELEPOSESTNIKI, NAJ SE SESTANKA PRAV GOTOVO UDELEŽE VSI PRIZADETI. Nova „ideja" vodstva plinarne Po dolgotrajnem proučevanju je vodstvo plinarne prišlo na sijajno idejo, ki bo seveda odlično ^užila njihovim interesom. Ni potresno še posebej poudarjati, da bo ta ideja še bolj poslabšala Že tako težek položaj uslužbencev plinarne. Vodstvo je namreč,sklenilo združiti akordno delo in delovne nagrade. Delavci so se energično uprli izvedbi te »ideje«. ŠOLSTVO VPISOVANJE V SLOVENSKI TRILETNI ZASEBNI TEČAJ ZA ZENSKO DOMAČO OBRT V TRSTU bo od ponedeljka 27. septembra do sobote 2. oktobra 194* od 10 do 12 v prostorih Vicolo Ospedale Militare št. 2, soba 15. Vpisovanje v slovensko šolo pri Sv. Ivanu se vrši dnevno od 8 - 12 v drugem nadstropju šolskega poslopja za cerkvijo. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. Vpisovanje v slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu se vrši dnevno od 8 - 12 v drugem nadstropju šolskega poslopja za cerkvijo. Vpisovanje se zaključi 25. septembra. V našem včerajšnjem poročilu o prometni nesreči v Nabrežini smo pomotoma napisali ponesrečenčevo ime Si-billa Frane Pravilno ime je Sibelja Frane. Vzrok pomote je, ker je bilo napačno napisano ime na policijskem po- PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO Z OPČIN uprizori v nedeljo 26. t. m. v Boljun. cu narodno igro v treh dejanjih «Mi-klova Zala«. Sodeluje orkester, pevski zbor in balet. Igra je žela na Opčinah velik uspeh in je bila že 7krat uprizorjena. Predstava bo na prostem. ŠTUDIJ 8-MESEČNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA TRŽAŠKA PROSV. DRUŠTVA SHPZ vabi zastopnike prosvetnih društev lz Trsta, da se gotovo udeleže konlerence, ki bo v nede-ljo 26. septembra ob 9 dopoldne v Largo Pantili l-III. 'S=L* Jezikava in nasilna ženska Povsod orožje, v veži, v morju in celo v palači VU Včeraj popoldne so policisti » policijske postaje v ulici Caprin naleteli v veži hiše št. 13 v ulici Giu-liani na majhno municijsko skladišče. katerega se je najbrže otresel kak mimoidoč- Takoj za vežnimi vrati je ležalo 73 nabojev za brzostrelko kol. 9, 7 protitankovskih izstrelkov kal. 20, en protitankovski izstrelek kal. 12, en saržer s petimi naboji kal. 6.35 za nemške vojaške puške. Se zanimivejši primer pa je bil zabeležen v palači, kjer ima sedež VU. V kleti palače je čuvaj odkril brzostrelko »Berretta* v neuporabnem stanju, ker 'ji je manjkal pe-telin. Najdb orožja pa še ni konec. Te dni so delavci, ki so zaposleni pri čiščenju morskega dna v barkov-Ijanskem portiču. izvlekli iz morja 38 pabojev za puško »Mauser«, nemško bodalo, 5 praznih saržer-jev za brzostrelko »Berretta* in 11 puškinih nabojev. V tem šolskem letu bo v Kopru otvorjena Enoletna gospodarska šola, ki se bo razširila na triletni gospodarski tehnikum. Pravico do vpisa imajo absolventi nižje srednje šole (gimnazije, avviam.). Sola bo imela svoj internat. Vse informacije daje prosvetni od. slovenske gimnazije v Kopru in traja od 1. do 3. oktobra t. I. od 9 do 12 ure. Vseinformacije daje prosvetni oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru. Načelnik prosvete Košarkarski turnir v Istri Na zadnjem sestanku košarkarjev ZDTV za Istro je bilo sklenjeno, da se bo v nedeljo 26. t. m. začel ženski turnir v košarki, ki bo nosil naslov «Turnir za pokal Gandusio« Vsako društvo, ki bo hotelo sodelovati na turnirju, bo vložilo prošnjo in plačalo 200 lir. Potne stroške pri tekmah bo krilo društvo. Nato bo poslalo račun ZDTV v Kopru, ki bo ta denar vrnila. Spored turnirja je sledeč: V nedeljo 26. t. m. v Kopru od 16 do 17 Meduza: Izola. Od 15 do 16 Aurora:Piran. 3.10. v Piranu od 15 do 16 Novi grad : Meduza, od 16 do 17 Izola:Plran. 10.10. v. Novem gradu od 15 do 16 Novi grad : Aurora, od 16 do 17 Meduza: Piran. 17,i0 v Kopru od 15 do 16 Meduza: Aurora od 16 do 17 Novi grad:Izola. V Izoli 24.10. od 15 do 16 Novi grad: Piran, od 16 do 17 Aurora:lzola. bo morala zaradi prevroče krvi dva tedna sedeti na hladnem ISTRA i Dne 13. t. m. je prišla v Koper P. L. iz Trsta, da odda na koprskem poštnem uradu paket za Jugoslavijo. Na pošti ji seveda ni dišalo, da bi se postavila v vrsto, kakor je prišla, marveč je hotela kratko malo preskočiti številne druge stranke. Proti njenemu postopanju je ugovarjalo na desetine žen in mož, ki so mirno čakali v dolgi vrsti, da oddajo na pošto svoj zavitek. Pri tem so P. L. prigovarjali, naj bo vendar dostojna ter gre na konec vrste. P. L. se je pri tem razburila in pričela na Ves glas kričati: (ignoranti, stupidi, cretini, va in malora, qui si parla soltanto l’italiano». To še ni bilo dovolj. P. L. je na pomirjevalne besede prisotnih, naj vendar ne kriči in žali, ko nima prav, še neki S. M., ki ji ni pustila, da bi jo v vrsti prehitela, grozila z besedami, da ji bo že plačala z brcami, čim pridejo na tržaško stran. Vsakdo od prisotnih je mislil, da je ta grožnja samo plod trenutnega Živčnega napada P. L., toda imenovana je spremenila svoje besede kmalu nato v dejanja. S. M. se je vračala mirno v avtobusu skozi Škofije proti Trstu. Vozilo je bilo natrpano potnikov, ko jo je «Pri orehu* iznenada napad- la neka sopotnica. Medtem ko je ta na ves glas kričala «sedaj, ko smo na naši zemlji, ti jih bom pa dala*, je napadalka najpreje večkrat oklofutala S. M., nato jo prijela za lase in jo vrgla v avtobusu po tleh. S. M. ni niti utegnila, da bi se branila, potniki pa so bili tudi presenečeni zaradi dogodka. P. L. pa je čez nekaj dni ponovno prišla v Koper. Pri tej priliki so 1 i varnostni organi prepoznali, zaslišali in izročili sodišču v nadaljnje postopanje. Sodišče jo je zaradi suma pobega pridržalo in včeraj se je morala P. L. zagovarjati, ker je s svojim vedenjem, zlasti z izjavo pred poštnim uradom, toA?j na javnosti dostopnem kraju, kričala: #qui si parla soltanto l’italiano» in še grozila, da bo pretepla S. M., čim bo dospela v Trst, kar je v avtobusu tudi izvršila. S tem je zagrešila prestopek v smislu člena 1 in 2 odloka o prepovedi izzivanja narodnostnega, rasnega ter verskega sovraštva. Na razpravi je P. L. obžalovala dejanje, istega skesano priznala in obljubila, da ne bo v bodoče kaj takega nikdar več storila. Ljudsko okrajno sodišče jo je glede na njeno skesano priznanje In razburjenje pri dogodku, obsodilo na milo Pijanost in pretep Ze pri moškem je pijanost nekaj grdega, hujše pa je to pri ženski. Pri ženski, ki je poleg tega še bojevita, je bolj vidna in vzbuja splošno pozornost. Tako se je zgodilo v Izoli v nedeljo zvečer z Dagri Floro, ki se je v pijanosti lotila svojega ljubčka in ga pričela obde-lavati. S svojim dejanjem je opozorila javnost na skrivno ljubezen, kar je bilo povod za slabe govorice med ljudstvom. Organi javne varnosti, ki je nikakor niso mogli pomiriti, so jo prijeli in, ko se bo streznila, bodo razčistili zadevo v zvezi Z govoricami. Ženski obrtni tečaj vTrstu V prvi polovici oktobra se prične z rednim poukom triletni zasebni tečaj za žensko domačo obrt v Trstu, ki ga je ustanovila Sloven-sko-hrvatska prosvetna zveza. Tako bo letos ta tečaj že drugo leto pripomogel, da se bodo v njem vzgojile mlade slovenske obrtnice, ki bodo s svojim strokovnim znanjem obogatile te vrste stroke. Tečaj je namenjen učenkam, ki so dovršile 14 leto in popolno ljudsko šolo ali kakršno koli obrtno šolo (avviamento) ter imajo veselje do obrti. Tečaj ima štiri oddelke, in sicer oddelek za šivanje, vezenje, klekljanje in pletenje. Poleg popolnega znanja obrti si bodo učenke pridobile tudi izobrazbo, ki odgovarja nižji srednji šoli. V letošnjem letu bo sprejetih v prvi letnik v vsak oddelek le 10 učenk, ker bi za večje število ne mogli jamčiti tako popolne praktične strokovne izobrazbe. Vpisovanje bo od ponedeljka 27. septembra do sobote 2. oktobra 1948 od 10 do 12 v prostorih Vicolo Ospedale Militare 2, soba št. 15. Vpisati se morajo tudi vse tiste, ki so dovršile prvi razied in bodo tečaj nadaljevale. Slovenski triletni zasebni tečaj za žensko obrt je v preteklem šolskem letu dokazal na svojih treh razstavah, da je znanje, ki so si ga pridobile gojenke, v resnici vsestransko in dobro, saj je ;lasti zadnja razstava žela vsesplošno priznanje. Ker je število učenk omejeno, pohitite z vpisi. ..Mastni prašiči" Telovadna reprezentanca STO-ja, ki je priredila v torek v gledališču dovoljili ljudstvo, se najdejo razni «pridobitniki», ki tem cenam sami pridenejo svoje številke/ V vrsto teh se postavil Markežič Martin iz Hrvoj, ki je po črni borzi prodajal prašiča za 1.000 lir kg. Sedaj. ko je razkrit, sl vsak želi, da bi za svoje mastno kupčijo prejel tudi mastno kazen. Telovadna akademija v Izoli Telovadna reprezentanca TO. ki je priredila v torek v gledališču Ristori v Kopru akademijo, bo v petek zvečer z istim programom nastopila v Izoli. Vabimo občinstvo, naj si ogleda njih znanje in lepoto ... SMS „--------. izvajanja oradnlh vaj, ki spadajo kazen 15 dni odvzema svobode brez ^jvomno med najzanimivejše toč-vpisa kazni v kazenski list. | jje splošne telovadbe. Dva meseca ječe za 20 ga Ionov izmaknjenega bencina Včeraj zjutraj se je pred višjim zavezniškim sodiščem zagovarjal Peter R. Obtožen je bil, da je kot šofer v vojašnici v Rojanu izmaknil 15 galonov bencina. Na zapisni, ku izjav, ki jih je dal na policiji, je razvidno, da je šofiral avto Dodge. Ko je opazil, da avto porabi preveč bencina zaradi neke pokva-re, je izmenjal pokvarjeni del z novim. Ker ni imel preveč denarja je v treh obrokih prodal onih dvaj set galonov bencina, ki so mu ostale, odkar je popravil avto. Med procesom je obtoženec zanikal to, kar je povedal na policiji trdeč, da je dal te izjave, ker so mu obljubljali vse mogoče olajšave. Prav tako je odvetnik Anno-scia podpiral obtoženčeva opravi' čila. Toda vse je bilo zaman, kapitan Leaning je moža obsodil na dva meseca ječe. ■lili RADIO lilHi 7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa -poročila. 11.29. Otvoritev. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Lahka solistična glas. ba. 12.45. Napoved časa . poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.40. Violinski virtuozi. 14.00. Poročila. 14.15. Dnevni pregled tiska. 14.28. Citanje sporeda. 17.29. Otvoritev. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Naša povest. 18.15. Operna glasba. 19.00. Tehnika in gospodarstvo. 19.15. Pojejo Fantje s Krasa. 19.45. Napoved časa - poročila. 20.00. Kljvirski koncert Damijane Bratuževe. 20.20. Glasbena medigra. 20.30. Tržaški kulturni razgledi. 20.45. Ritmična glasba. 21.00. Mojstri bo. sede. 21.30. Operetna glasba. SLOVENSKO Al A K 011 m 11 GLEDALIŠČE ?? za Tržaško nzeniljE PREDSEZONA DANES 24. t. m. ob 20.30 gostovanje v Domu kulture v SKEDNJU z igro MIŠKA KRANJCA: Pot do zločinau Prodaja vstopnic pri blagajni Doma kulture. V SOBOTO 25. t. m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem domu na OPČINAH z Igro JURČIČA-DELAKA: „Deseti bratf‘ V NEDELJO 26. t. m. ob 1« gostovanje v prosvetnem društva na PROSEKU z Molierovo igro „Skopuh“ IZLETI Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 10. oktobra t. 1. izlet nj! Nanos in v Predjamo. Odhod ob iz ul. F. Severo. Vpisovanje v uj-F. Filzi 10 - I in v čevljarni Gec, v Rojanu na trgu Tra i Rivi 3 do konca t. m. KINO ROSSETTI. 16: »Zakon je zasebna refc. L. Turner, J. Hodiak. FENICE. 16: «Dnevnik sobarice*, ‘‘ Goddard, B. Meredith. FILODRAMMATICO. 15.30, l7-4“' 19.50, 22: »Bele Doverske čeria, * Dunne, A. Marshall, Van Johsofl- ITALIA. 16: ((Ljubljeni sovražnik*. M. Oberon, B. Aerne. Prod. Samuel Goldvvin. ALABARDA. 14: «Pohod šeststo tih», E. FIynn, O. De Havilland. IMPERO. 16: «Dober večer, ljuba*-B. Breen. Izven programa barvan W. Disneyev film »Praznične ske deklice». MASSIMO. 16: «Veseli brodarji«, G'8"' ni in Pinotto. VIALE. 16: «Nevarna vdova«, GianM In Pinotto. GARIBALDI. Zaprto. NOVO CINE. 16: »Pozabljeni«, }ot Mac Crea, Veronika Lake. CINE DEL MARE. «Dakota», J. Wayn'- ODEN. 16: «Krvave arene«, barvan ve-lefilm, T. Power, L. Darnell, R' Hayworth. I. Bergman. IDEALE. 15: «Kri in arena«, barvan velefilm. t MARCONI. 16: «Duše v zrcalu«, Tone, J. Bennet. n ARMONIA. «Allahovo znamenje«, u' E>aTrieux, I. Murat. AZZURRO. «Kri in arena«, barva" velefilm. . RADIO. 16: »Vrni se v Sorrento«, Bechi. ADUA. 15.30: »Jaz sem zločinec«, tektlvski film. VITTORJA. 16: ((Polžaste stopnice* L. Mc. Guile. Napeto! VENEZIA. 16: »Montecassinsko sonce* F. Giachetti. STADIO. 20.30: «Sin grofa Mon« crista«. MALI OGLASI SAMSKO SOBO prodam. Sv. Ivan vrata 9; nove hiše za cerkvijo. 640. TRŽAŠKI SEJEM Grad Sv. Justa ■ Pomorska postaja Obiščite jugoslovanske paviljone Jugof olklorBeograd Prodaja krasnih narodnih izdelkov-, ženske bluze, čipke, hišne copate, listnice, filigrani, namizne garniture, mlinčki za kavo in drugo JUGOFOLKLOR-BEOGRAD Prometna nezgoda brez žrtev Manjša prometna nezgoda, ki se je zgodila včeraj popoldne pri vhodu v ulico Timeus, ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Pač pa sta se hudo zdelala oba poltovorna avtomobilčka, ki sta se zaletela. Prvega je šofiral Duhkovič Stefan s trga C. Alberto 9( drugega pa, ki je last Rdečega križa, Ksikovič Mario. 'OBMORSKO KOPALIŠČE' St. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE ura) 8.30, 9.45, 10.45, 11.45, 13.30, 14.10. V TRSTU, (legalna ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 10,30. 12,15, 17.45, 18.30, po potrebi 20.00, 20.45 Vozijo parniki «Itala», «Vettor Pisani«, »Trieste«, motorna jadrnica »Levante«. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja,1 kopališč in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180— lir, za otroke od S do 10 let 120— lir. URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA KIBARNICE V TRSTU, (legalna ura): 10.30, 11.15, 14.00, 14.45. Vozijo motorna jadrnica »Levante«. parnik »Vettor Pisani«' Povratek s parnikom »Itala«, ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 12-35. 16.00, 19.45. C ene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopali* In vožnja nazaj); z motorno jadrnico *Levante» 160.—, 100-~~ Ur, t parnikom 180.—, 120,— lir Motorna Jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: viake dve url. Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ-KOPER • SV. NIKOLAJ in obratno. CE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144^ 414, 792, J440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330’ IIHPDNISTVO ULICA MONTECCH1 it. 6, 111. nad. — Telefon st 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947. .. rtri asi- od 8 30-12 ln od 15-18 tel 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. | PoStnl tekoči r*čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk«, Trst U-r74; za FLRJ: »Primorski dnevnik., uprava: Ljubljana Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki tiskarski zavod.