CENA 50 SLT SLOVENIJA, SREDA, 12. FEBRUARJA 1992 ŠT. 6, LETO XXVI POGODBA S MODICEM Tragedije delavcev Šoštanjske termoelektrarne — drugič CRKNI, TISK! SLOVENSKO NOVINARSTVO MOLČI IN PRIPRAVLJA SAMOMOR NAVODILA OBRTNIKOM: KAKO ZAOBITI KOLEKTIVNO POGODBO Goljufanje delavcev PRAVA Čuprijska 9, Celje, tel. (063) 24-025, 24-305 TRGOVINA ZA VAŠ AVTO POSTANITE ČLAN AVTOPLUS KARTICE. PRI NAKUPU VAM PRIZNAMO 5% POPUST. Cena kartice je 100,00 SLT. Boris Pahor: Jutrišnja Evropa je v nas HUDIČARIJE ŠVEJKOVSTVO »Tu notri je prijetno toplo,« je z nedolžnim obrazom dejal dobri vojak Švejk. Da, bomo dodali, pa tudi strašno smrdi. Z gornjo prispodobo bi najlepše orisali razmere v bivši Jugoslaviji pred njenim razpadom. Neverjetno, tudi dandanašnji ni na njenem bivšem ozemlju prav nič drugače. Vsa prejšnja medrepubliška podtikanja in igrice zdaj teh, zdaj drugih dveh proti vsem ostalim, se niso prav nič spremenile. Če za hipec odmislimo nova »zgodovinska dejstva« o samostojni Sloveniji in napol samostojni Hrvaški, užaljeni Črni gori, Makedoniji v oblakih in Bosni in Hercegovini na robu jezera krvi (mimogrede, ali priznate, da znate danes hitreje našteti vse bivše republike SFRJ kot pred recimo tremi leti?), ima bivša Jugoslavija prav enake težave kot poprej. Po vrsti. Slovenija se še vedno kiti z najbolj razvito ekonomijo (ki je žal v kolapsu) in potihem preživlja travme majhnega naroda, Hrvaška še vedno maha z nacionalizmom (ki mu nikoli ne bo uspelo poenoumiti Zagorce in Dalmatince), Srbija in Črna gora sta še vedno lahko bolj ponosni na svojo preteklost kot na prihodnost, Bosna in Hercegovina zatiska oči pred dejstvom, da je bratsvo in enotnost na njenem ozemlju prav takšna Iluzija kot poprej v vsej Jugoslaviji, Makedonija pa išče lastno makedonstvo, ki se nato polula od sreče, ko Bolgarija ne izkaže ozemeljskih pretenzij po njenem ozemlju. Eni vihajo nosove nad smradom javno, drugi naskrivaj. Da je tu notri še vedno prijetno toplo, si ne upa Izreči nihče. Medtem preživljajo najtežje čase gospodarstveniki, ki jim je absolutno jasno, da bi skupen bivši zvezni trg še kako potrebovali ob zdravljenju posameznih državnih ali republiških ekonomij. Vsekakor je bila delno umesena državniška avtonomnost bivših jugoslovanskih republik nekakšna nujnost, ki naj bi preprečila jugoslovansko srbsko nadviadje in stapljanje narodov Balkana v istem loncu. Očitno pa se te suverenosti pri nacionalnem in kulturnem morajo tudi končati, saj se nam glede na prognoze ekonomistov v bližnji prihodnosti ne v evropski, ne v svetovni ekonomiji še ne obeta nič dobrega. Kako torej preseči tisto politiko, za katero ponavadi iz časopisov nič ne izvemo, kaže pa se v kupčkanju med vodstvi bivših republik zdaj proti temu stališču tretje, zdaj v kompromisu v interesu lastnega gospodarstva in v nasprotju z javno deklarirano politiko, potem spet v navezavi kompanjonstva s četrtim...? Tu notri, moramo enostavno reči, je vsaj za zdaj res še prijetno toplo, zato se zmenimo, kdo bo hodil po drva, kdo pazil na peč in kdo na dimnik. Če ga kdo spusti, ga pa naženemo... Če bi se Slovenija naprimer ne šla igric s priznanjem Makedonije, Srbi pa bi sami preprečili notranjo srbsko državljansko vojno, bi tudi z armado kaj hitro opravili. Potem se lahko končno Izvede kakšna kantonizacija Bosne In Hercegovine, uveljavi tudi samostojne države ostalih YU republik in do dokončne vključitve v evropske in svetovne gospodarske in monetarne tokove uveljavi na ozemlju bivše Jugoslavije svobodna trgovina. Švejk je Imel prekleto prav: povsod je lahko toplo, če gre človeku za nohte. Brane Piano MED NAMI VISOKA NAPETOST Črkovanje dinozavrov za sabo še nikoli ni potegnilo ničesar dobrega. Za te gigantske plazilce je bilo namreč značilno, da imajo prevelik trup za tako majhne možgane. Zato so bili butasti, okorni, vse so teptali pod seboj, a na koncu jih najdemo le še v podobah milijone let starih okostij. Njihov prostor je v muzejih, kjer nemo spominjajo s svojimi enormnimi dimenzijami na kruto igro narave, ki jih je postavila pred izumrtje. Človek je pravo nasprotje. Ima najsposobnejše možgane na vsej obli in relativno majhno ter šibko telo. A kljub vsem možganskim kapacitetam ga primitivna bitja, ki vdrejo v njegov imunski sistem, sesujejo, obnemorejo ali celo pokončajo. Pri tem mu ne pomaga niti glava niti vse ostale potegavščine, ampak spet neke druge sestavine, ki jih je napravil s pomočjo kemije. Na drugi strani pa se kemični procesi neprestano odvijajo v njegovem telesu, ga ščitijo pred zunanjimi in notranjimi vplivi ter mu omogočajo minimum preživetja. Zveni skoraj popolno. Skoraj. Vdor v ta sistem povzroča najrazličnejše okvare. Nekatere so vidne takoj, druge šele po nekaj generacijah. Nevidne, počasne klice civilizacijskega razkroja delajo prav v smeri, v kateri so se nehali dinozavri. Ozonska luknja, radiacija, težke kovine... Perverzno je razmišljati o obstoju populacije, ki ji je verjetno usojeno, da jo bo pokopalo njeno najmočnejše orožje - glava. A kakor koli že nam je vseeno hudo poslušati in gledati nadute gospode in gospe, ki so prepričani, da so z veliko žlico zajeli vse znanje tega kozmosa, ko pa niso še niti pogledali ven iz svojih lukenj. Solijo pamet vsem naokoli in trdijo, da je ta pot edina prava. Mora biti, drugače ni moderne civilizacije. In zanka se zadrgne, ko poči prva bomba, raznese eno nuklearno elektrarno, in ko dama uporabi svoj najljubši spray. To je moderna civilizacija, katere napetost se dviga do neznosnih višin. Spremembe v svetu in pri nas v zadnjem letu napovedujejo ogromno entropijo, ki ji je Nostradamus napovedal višek leta 1999. Smo res nori in bo imel odštekani prerok prav? Zakon entropije je namreč zakon narave. Narava pa je imela, ima in bo imela vedno zadnjo besedo. Pa hoteli mi to ali ne. Peter Tomaž Dobrila Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Braco Zavrnik (mediji), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Matevž Cene Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila. Pridite in se prepričajte! UVALA ZA ZAUPANJE NOVP iDOBA ,-Y BORIS PAHOR: JUTRIŠNJA EVROPA JE V NAS, Ml JO MORAMO USTVARITI... ŽIVIMO KOT NA OTOKU Prešernov nagrajenec Boris Pahor meni, da je Slovenski Kako se v tem pogledu narod šel v Evropo že s tem, da smo imeli dvajset let po obnašata Slovenija in Italija? Iz izkušenj vemo, da so med njima velike razlike, pri čemer so zlasti Slovenci v Italiji v slabšem položaju. Kako ocenjujete s slovenske strani nepodpisan memorandum o manjšinah? Boris Pahor: »Menim, da bo morala Italija to vprašanje šele začeti obravnavati. Dosedanji predlogi so za nas nesprejemljivi. Ce bi Rim odločal samostojno, ne glede na tržaške stranke, ki niti načelno ne sprejemajo enakopravnosti slovenskega jezika, bi bilo morda drugače. Slovencev v novem tržaškem statutu sploh ni. Podobno je na deželi. Vprašanje je, ali bo znala slovenska vlada ali parlament dostojno razrešiti. Zgrešena je teza, ki pravi, da bodo dali italijanski manjšini vse, kar ji gre, ne glede na to, da sporazuma niso podpisali. Teza, za katero se zavzemam je, da Slovenija italijanski in madžarski manjšini zagotovi to, kar jima gre, in še več, če bo treba, vendar z zahtevo, da bo za manjšino enako storila tudi druga stran. Ne vem, zakaj tu ne bi bilo recipročnosti.« Večino življenja ste preživeli v Trstu, iz njega vas je »Prešernove nagrade res- Boris Pahor: »Prav je, da odpeljala le vojaščina, voj-nično nisem pričakoval. To jezikovno identiteto, ki je po- na in po njej zdravljenje je priznanje, ki ne gre le me- navadi tudi etična, priznamo, v Franciji. Imeli ste ga radi, ni, temveč celotnemu naše- da ji damo status subjekta, hkrati pa ste bili do njega mu življu, na katerega Slove- ne glede na njeno velikost ali tudi kritični. Nekoč ste napi-nija včasih gleda zviška,« je majhnost. Jutrišnja Evropa je Sali, da je bil vaš prvi navdih v pogovoru dejal Prešernov v nas, mi jo moramo ustvari- za pisanje želja, da bi nagrajenec Boris Pahor. ti. Mi gremo dlje ali globlje v njem zaživele tržaške uli-Ena vaših pomembnih od tega, čemur drugi pravijo ce. Kaj se je v vsem tem tem je bila in ostaja narod- regionalizem. Nobena manj- času zgodilo z vašim me-nostno vprašanje. Zdaj ga šina ne more živeti brez eko- stom? skupaj s kolegi lotevate tudi nomskega zaledja. Imeti mo- Boris Pahor: »Zgodilo se v mednarodnem združenju ra možnost, da si tudi sama je marsikaj. Zdaj nismo več za obrambo ogroženih jezi- ustvari vire za kulturno življe- v položaju, kakršnega smo kov in kultur. Pravite, da nje. Kljub temu da ji mora doživljali v času fašizma, ko Evropa tega vprašanja še naprej pomagati država. Te smo morali tajiti svoj jezik, ne razume prav. Kako ga ra- problematike evropski Kot šolar sem doživel vrsto zumete vi? oblastniki zdaj ne čutijo.« psiholoških travm, ki sem jih kasneje opisoval v svojih delih. Angleži in Američani so nam dali šole in radio. To je danes bolje, vendar smo še vedno pod vplivom javnega mnenja, ki je protislovensko Kdaj se bo to spremenilo, ne vem, ker je to v veliki meri odvisno od gospodarskih sprememb. Trst bi moral znova zaživeti kot takrat, ko se je rodil, ko je bil izhodišče za zaledje. Potem bi razpadla tudi današnja zaprtost, ki daje občutek, da živimo na otoku. Trst bi se odprl naprej proti Sloveniji in zatem še proti drugim evropskim državam.« Kaj vas je tako prevzelo, da ste mu v vseh svojih delih posvetili toliko pozornosti? Boris Pahor: »Lepo mesto je, in človek, ki se je v njem rodil in ga doživel, je nujno navezan nanj. V njem čutim neko posebno združitev morja s kraškim svetom. Ko sem zapisal, da bi želel upodobiti njegove ulice, sem hotel dokazati, da je bilo mesto od nekdaj tudi naše, le da smo se v prejšnjem stoletju iz proletarskega naroda kmetov, težakov in dojilj preobrazili v srednji sloj, ki se je hotel asimilirati. Hotel je svojo samostojnost in je začel graditi drugačno kulturno identiteto.« Poleg Trsta je v vašem obsežnem pisateljskem opusu še ena pomembna tema: primorska zgodovina od raznarodovalnega obdobja fašizma naprej. Kaj vas je ob tem najbolj zanimalo? Boris Pahor: »Najbolj me je zanimalo to, da smo se kljub težavam in močnemu zgodovinskemu vplivu nemštva ter romanskega dela Evrope znali ohraniti. To je v Evropi edinstveno. Verjeli smo v bogastvo duha, v bo- gastvo tega, kar je bistveno v človeku. Literatura je znala ohraniti protiutež zgodovinskemu razvoju. Slovenski narod je znal ohraniti domač občutek sveta in pogled nanj, kar je izražal v književnosti prek svojih pesnikov in pisateljev. Prešeren je višek naše literature. Mi smo šli v Evropo s tem, da smo imeli dvajset let po nemškem prevodu Svetega pisma slovenski prevod - to je izjemnega pomena. Narodi, ki so v težavah, so to zato, ker se niso združili ob enotnem jeziku, Slovenija pa je ostala zvesta sama sebi.« V povojnem času ste zamejskim Slovencem večkrat očitali neenotnost, sami pa ste se pogosto znašli v osamljenem položaju. Boris Pahor: »Problemi so bili pri nas sicer specifični, vendar zelo podobni proble-" mom v matični državi. Napako smo storili, ko smo iz osvobodilnega boja, ki je bil v začetku pluralističen, prišli do enoumja, kot pravite pri vas, oziroma nekega monizma, kot pravim sam. V zamejstvu je bilo narobe to, da je bilo politično gledanje, ki je obveljalo v Sloveniji, vsiljeno tudi življenju zamejskih Slovencev. To je bil začetek našega težavnega povojnega stanja. Drugo je bilo to, da je Ljubljana priznavala samo krog, ki je bil zvest njenemu gledanju. Ta je imel glavno besedo.« Revija Zaliv ni smela v Slovenijo. V njej ste se zavzemali za drugačno politiko, za pluralizem in demokracijo. Govorili ste o suverenosti Slovenije. Zdaj smo jo dočakali in gotovo se vam je ob tem uresničila velikanska želja. Ste pričakovali, da boste doživeli priznanje samostojnosti in suverenosti Slovenije? Boris Pahor: »Sploh ne. Tudi ostala Evropa ni pričakovala takšne polomije v tem delu sveta, kjer naj bi socializem spremenil svet, oziroma naj bi jutrišnji dan pokazal, kakšno naj bi bilo bolj pravično družbeno življenje. Te polomije svet ni pričakoval in normalno je, da je nisem mogel niti jaz. Ko smo se leta 1966 pridružili drugim skupnostim v Evropi, so nam očitali, da se bojujemo proti veletoku, ki ga je predstavljal ta plane-tarizem in poenotenje. Zaliv razen ene številke ni bil konkretno prepovedan. Ko so opazili, da zagovarja pluralizem in obsoja odnos partije do nacionalne problematike, so ga začeli iskati pri ljudeh, ki so prestopili mejo. Huje je bilo kasneje, ko sem objavil intervju s Kocbekom v zvezi s pokolom domobrancev in z dolomitsko izjavo, ki se je po mojem mnenju končala, ko se je končal pluralizem v osvobodilnem boju. Takšnega mnenja partija ni prenesla. Takrat so mi prepovedali vstop v Slovenijo, najprej za eno leto, potem še za dve. Boj Zaliva je bil časten boj, za katerega sem mislil, da bo ostal v zgodovini kot pričevanje ljudi, ki so mislili drugače.« Če bi zdaj naredili nekakšen oseben obračun: za katero knjigo bi želeli, da bi jo Slovenci ne pozabili ali da bi jo vzeli v roke? Boris Pahor: »Prednost dajem knjigi Mesto v zalivu zato, ker je v njej prikazana tržaška problematika in ker je berljiva. Druga, ki mi je zelo pri srcu je Nekropola, čeprav je ne priporočam rad, ker govori o smrti. Rad imam tudi Skarabeja v srcu, ki vprašanje ljubezni in svobode, in knjigo Onkraj pekla so ljudje. Neva Zajc (STA) PREŠERNOVI NAGRAJENCI PREŠERNOVI NAGRADI Prešernovi nagradi leta 1992 sta za življenjsko delo prejela skladatelj Uroš Krek in pisatelj Boris Pahor. NAGRADE PREŠERNOVEGA SKLADA Skupina Novi Kolektivizem, za dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Skupino sestavljajo Dejan Knez, Miran Mohor, Darko Pokorn, Roman Uranjek. Slikar Gustav Gnamuš za razstavo v Mali galeriji. Skladatelj Janez Gregorc za skladbo Žica. Igralec Igor Samobor za kreacije v minulih dveh sezonah. Pisatelj Marjan Tomšič za deli Oštrigeca in Kažuni. Režiser Damir Zlatar Frey za avtorski projekt po motivih Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. MOtfg t DOBA________________________12. februar______________________ TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ: POGODBA S HUDIČEM, DELAVCI UMIRAJO TIHO VSAK RAK NE HODI RITEN SKO Vse kaže, da je za rakom oboleli delavec šoštanjske termoelektrarne ACO FERENC uprl prst v pravega krivca svoje nesreče. Odgovorni v termoelektrarni se skrivajo za izgovori, da so očitno brez znanstvene podlage, strokovnjaki pa stojijo ob strani. Kaj bo storil sindikat in kaj »zeleni«, ki zaradi umiranja gozdov in črne gradnje bijejo plat zvona, delavcev pa ne slišijo? Umiranje na obroke V prejšni številki Nove dobe smo v članku Pogodba s hudičem pisali o delavcih termoelektrarne Šoštanj, o Acu Ferencu, ki je prepričan, da je prav njegovo delovno mesto, krivo za njego- vo hudo bolezen. Navedli smo tudi imena drugih delavcev, ki so zboleli za rakom, nekateri so, čeprav mladi, že pokojni in so predtem delali na omenjenih delovnih mestih v TEŠ. Aco Ferenc je prepričan, da je prah, ki ga je Tehnični referent Nikola Vlahovič: Za varstvo pri delu je dobro poskrbljeno'. M SLOVENIJI BOMO SPET DOBILI NOTARJE PISARJI V Sloveniji naj bi ponovno Imeli notarje in odprli notarske pisarne. Čeprav so nekdanji notariati nekoč opravljali zadeve javnega pomena, ki so jih kasneje z razvojem prevzela sodišča, deloma ljudski odbori in odvetniki, bi z vzpostavitvijo notarske službe lahko zapolnili vrzeli, ki nastajajo v pravnocivilnl administraciji. V kolikor bodo notarji osebe, ki bi za sprejemljive nižje cene sestavljali in oblikovali vsakodnevne administracijske zadeve, ki jih preprost človek ne zmore, potem bi bili dobrodošla novost. V vsesplošni poplavi raznih obrazcev, vlog in prošenj se namreč marsikateri občan ne znajde. Ne dogaja se redko, da predvsem starejši občani potrebujejo pomoč že pri izpisovanju bančne nakaznice ali pri oblikovanju življenjepisa. Marsikdo nevešč pisanja bi morda pri notamjlh lahko dobil pomoč za sestavo običajnih pismenih komunikacij z uradnimi organi ali pa za sestavo pisma. Čeprav predvideva nova zakonodaja notariat kot javno službo, kjer bi oseba javnega zaupanja pooblaščena za shrambo javnih listin in za opravljanje uradnih dejanj na zahtevo civilnopravnih subjektov opravljala posle, ki jih danes opravljajo odvetniki, upamo, da se bo s svojo dejavnostjo približala preprostim ljudem. Za nižje vsote kot jih zahtevajo odvetniki za svoje delo, z reševanjem preprostih človeških zagat, za pomoč pri pismeni komunikaciji med ljudmi bodo notarji gotovo dobrodošli. vdihoval, in ki ga delavci vdihujejo še danes, povzročil sarkoidozis (neko vrsto raka) za katerim boleha. »Prah, ki so mu delavci izpostavljeni je radioaktiven, saj vsebuje dolgožive in krat-kožive radionuklide, kar je razvidno tudi iz naših raziskav. Pa ne le to, v tem prahu se skrivajo tudi številni drugi toksični elementi, ki lahko škodujejo tistim, ki so jim stalno izpostavljeni,« pravi dr. Peter Stegnar, vodja odelka za jedrsko kemijo, na inštitutu Jožef Štefan, ki smo ga obiskali in zaprosili za mnenje. Ali menite, da je invalidnost prizadetih delavcev, pogojena z 0elom v TEš-u? »Ne, ker ta sum po razpoložljivih strokovnih podatkih ni utemeljen, saj v TEŠ-u ni delovnih mest oziroma del, ki bi povzročala bolezni, ki se po veljavni zakonodaji štejejo za poklicne bolezni. To potrjujejo periodični zdravstveni pregledi, ocena strokovne komisije sindikata EGS, ugotovitve pripravljalne faze projekta Zdravstvena ocena delovnih mest v termoelektrarnah, ekološke meritve Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ter rezultati medicinsko programiranega oddiha,« trdi Dane Na-raločnik, vodja kadrovske službe v TEŠ. »Zdravstveno zaščito delavcev izvajamo na osnovi zakona o varstvu pri delu, gre za predhodne in občasne zdravniške preglede. To pomeni, da delavec opravi zdravniški pregled pred nastopom dela, nato pa vsaki dve oziroma tri leta, odvisno od težavnostne stopnje dela. V konkretnem primeru so zdravniški pregledi vsaki dve leti. Na zdravniški pregled napotimo delavca tudi pred premestitvijo na druga delovna mesta. Na osnovi evidenc o zdravniških pregledih ne moremo trditi, da se pojavlja večje število istovrstnih bolezni, ki bi bile značilne za posamezno skupino del, tudi za transport premoga in pepela ne. Če bi to opazili bi bili dolžni o tem obvestiti inšpekcijske organe,« pritrjuje Nikola Vlahovič, referent za tehnično varstvo. Nevarnosti ni, umirajo Po podatkih iz TEŠ, je na ogroženih delovnih mestih vsak dan okrog 70 delavcev. Samo pri transportu pepela in premoga se je v zadnjih desetih letih zamenjalo okrog 90 delavcev. Od tega se jih je 18 upokojilo, dvanajst zaradi invalidnosti, pet so jih premestili na druga delovna mesta, trije pa so umrli. Sddeč po tem, da so že pred leti razmišljali o zahtevnem projektu, ki bi naj ovrgel ali potrdil pritožbe delavcev, našim sogovornikom vsega ne gre verjeti. Tako so pred dobrimi petimi leti na pobudo sindikatov hoteli s selekcijo izbrati 18 delovnih mest, na katerih bi z meritvami ugotavljali kvarne vplive na človeški organizem, vendar so sindikate odpravili z že znano floskulo, da ni - denarja. In zanimivo, gospod Dane Naraločnik se sklicuje prav na ta projekt, ki po njegovem potrjuje, da takšnih delovnih mest v šoštanjski termoelektrarni ni. Kaj šele onih, kjer bi se naj »delavci v radioaktivnosti pražili, kot piščanci v infra peči«, kot je cinično ugotavljal Aco Ferenc. Ob tem je zanimivo, da je bilo opravljenih mnogo več raziskav in meritev na pepelu. Naši bralci se zagotovo še spominjajo škandalov v zvezi z opeko /»efe«/ iz Šoštanja, ki so jo navzlic opozorilom tujih strokovnjakov zaradi požrešnosti vgrajevali v stanovanjske bloke, kjer je razpadajoči radon povzročal nevarne radiacije in dodobra prestrašil stanovalce. Toda tudi o tem imajo v Šoštanju svoje mnenje. »Ta pepel se v ničemer ne razlikuje od tistega na deponiji, za katerega so raziskave pokazale, da ni tako nevaren, kot se je mislilo. Delavci, ki delajo na teh delovnih mestih so opremljeni z »dozimetri«, ki merijo sevanje. Na teh delovnih mestih ni kakšne izrazite invalidnosti, ki bi dala misliti, da je delo nevarno. »Dozimetri« niso pokazali prekoračitev dovoljenih norm,« trdi Marjan Jedovnicky, vodja projekta za rekonstrukcijo odpepe-Ijevanja v TEŠ. Njegovo strokovno mnenje je vsekakor zelo zanimivo, če se spomnimo, da je bil v zadnjih desetih letih skoraj vsak peti delavec s teh delovnih mest invalidsko upokojen, premeščen ali celo umrl. Še zanimivejša je trditev o meritvah in »dozi-metrih«, za katere prizadeti delavci niti ne vedo, kaj šele, da bi jih redno uporabljali. Četudi bi delavci ali odgovorni v resnici strokovno opravljali meritve je verjetno, da »dozimetri« ne bi »ponoreli«, kajti gre za radioaktiven prah z relativno majhno dozo sevanja, vendar z obilico drugih, človekovemu organizmu nevarnih snovi, ki se delavcem vsedajo v pljuča. Koliko je vredno človekovo življenje Naši sogovorniki v termoelektrarni so nam mahali pred nosom z dokazi in raču- ni. Eden izmed teh, analiza nevarnih delovnih mest bi naj po njihovem veljala kar 4 milijone mark in bi jo naj opravili v petih letih. Morebiti je tudi to res, vendar bi kazalo ta gromozanski projekt skrčiti na tista delovna mes-sta, ki so po trditvah ogroženih delavcev sporna. Tudi k sosedom ne bi bilo slabo pokukati, saj se z istimi težavami ubadajo tudi v drugih termoelektrarnah, kjer lignit ali druga goriva ne vsebujejo občina. Nihče pa ni naročil raziskav delovnega okolja in njegovega vpliva na zdravje delavcev. Raziskave tega okolja in vplivov, ki so jim delavci izpostavljeni pa bi bile vsekakor potrebne.« Kdo, smatrate, da bi moral biti iniciator teh raziskav? »Medicina dela ali pa vodstvo termoelektrarne bi morala pri nas ali pa pri kakšnem drugem ustrezno opremljenem inštitutu naročiti raziskave delovnega oko- Dr. Peter Stegnar: Stanje v medicini dela pri nas je katastrofalno. tolikšno koncentracijo nevarnih snovi, kot je to primer v Šoštanju. Toda pustimo zdaj to in prisluhnimo, kaj o tem meni profesor dr. Peter Stegnar. »Raziskav delovnega okolja in njegovega vpliva na zdravje delavcev nismo opravili zato, ker nam tega ni nihče naročil. Raziskave na odlagališču pepela nam je naročila šoštanjska termoelektrarna, mislim pa, da jih je sofinancirala tudi velenjska Ija in vplivov, ki so jim delavci izpostavljeni. Tu v bistvu niti niso potrebne kakšne posebne raziskave, pač pa le konkretna ugotovitev izpostavljenosti na delovnih mestih, kar je dokaj enostavno ugotoviti. Na primer, mi vemo, da prašni delci vsebujejo dolgožive in kratkožive radionuklide. Te prašne delce delimo v dve skupini - inhalabilne delce, (aerosole), ki imajo aerodi-namski premer od 2,5 do 1,5 mikrometra in, ki ostajajo te v zgornjih dihalnih poteh ter v respirabilne delce, katerih premer je manjši od 2,5 mikrometra in, ki ostajajo v pljučih ter se tam nabirajo. V termoelektrarni so raziskave, ki jih opravlja vaš inštitut posploševali tudi na delovna mesta v sami elektrarni, češ kakšna pa je razli- dela. Sedaj pa zdravniki na- Rad bi še doda| da t0 nj knadno ugotavljajo bolezen, problem zgolj šoštanjske terce zdravnik ne ve, koliko moelektrarne in drugih slo-prahu vdihuje delavec na venskih termoelekrarn. takšnem delovnem mestu, V Sloveniji je veliko delovnih kaj je v tem prahu in kako mest, ki bi zahtevala natanč-lahko to vpliva na zdravje de- ne raziskave, vendar pa na lavca, tudi ne more vedeti ali žalost za to ni nobenega in-je delavec zbolel zaradi dela, teresa,« meni dr. Peter ki ga opravlja ali zaradi česa Stegnar. Vzdrževalec zunanje odplave pepela, ki je sedaj avtomatizirana. ka med pepelom na odlagališču in tistim s katerim so v stiku delavci na odplavi pepela. »Med pepelom res nij-azli-ke, vendar pa je velika rizlika vpliv tega pepela in predvsem pepelovega in premogovega prahu na delavce, ki so mu stalno izpostavljeni, ki so leta in leta v stiku z njim in vdihavajo prah, ki je radioaktiven saj vsebuje dolgožive in kratkožive radionuklide, kar je razvidno tudi iz naših razi- drugega. Te raziskave in določanje poklicnih bolezni ter seveda tudi najboljša možna zaščita ljudi, ki opravljajo ta dela, bi morale potekati v sodelovanju med strokovnjaki različnih smeri: zdravniki, biologi ... In vendar je nevarno Seveda pa je učinkovita zaščita lahko tudi zelo draga, a kljub temu se včasih da Kaj je torej toliko časa skušal odgovornim v termoelektrarni dopovedati Aco Ferenc, ki upravičeno sumi, da so mu dnevi šteti zaradi dela v termoelektrarni? Kdo bo mladim, njegovim sodelavcem, ki bi naj bili prav zdaj na vrhuncu svojih sposobnosti in poležavajo po zdravilš-čih vrnil zdravje, mladost in na koncu koncev - življenje. Prizadeti delavci omenjajo svoje mrtve sodelavce, ki več ne morejo ne opozarjati in ne obtoževati. Kaj pa živi? skav. Pa ne le to, ta prah vsebuje tudi uran, kadmij ter številne druge toksične elemente. Na konkretnem primeru bi bilo potrebno izmeriti koncentracijo radioaktivnih snovi, ter drugih toksičnih elementov v prahu, saj moramo najprej vedeti čemu so delavci sploh izpostavljeni. Ko to ugotovimo lahko izračunamo dozo, ki jo nek delavec sprejme. Od tod dalje pa je vse skupaj le še stvar medicinske interpretacije, kar spada v domeno medicine z majhnimi sredstvi veliko narediti. Koliko bi stale takšne raziskave v primerjavi z raziskavo, ki poteka sedaj in proučuje vpliv deponije pepela na okolico? V primerjavi s ceno te raziskave, ki poteka sedaj bi bili ti stroški veliko manjši. Vedno je ceneje in lažje ugotavljati vpliv na ljudi v nekem zaprtem prostoru, kot pa vpliv na okolje. Za to drugo je potrebno veliko več meritev, ki morajo potekati dalj časa. Na prizadetih delovnih mestih se vrstijo novi delavci. Mladi in v začetku zdravi, ki rade volje segajo po tem strokovno nezahtevnem, vendar dobro plačanem delu. In prav delo, zaposlitev, je danes že pravi kapital. Če pa je to delo še dobro plačano, gre za bogastvo, ker sovražnika niti ne vidiš, niti ne čutiš, čeprav je vsenaokrog tebe. V obliki finega, zadušljivega in dražečega prahu. J. V. Slike LucaS in Severin TEDEN PO SLOVENIJI AHAKRONIKA Piše Braco Zavrnik Ponedeljek, 3. 2. Plaža nekje v zahodni Avstraliji. Tja hodijo želvje samice že milijone in milijone let odlagat jajca, od tam se zvaljeni mladiči že milijone in milijone let kobacajo nazaj v morje. Za človeka pravijo, da je na Zemlji najbrž manj kot milijon let. Ampak on, to nad vsemi bitji prevzvišeno bitje, si ne more kaj, da ne bi vtikal svojega smrkljastega nosu tudi v dogajanje, v primerjavi s katerim je pravi dojenček. Cele horde turistov se zgrinjajo in motijo želvje matere pri njihovem »rojevanju«, ko se zvalijo mladiči, pa te seveda »cartajo«, vlačijo po rokah, ščegetajo, čohljajo, božajo in »pomagajo«, da nebogljene želvice lažje pridejo do morja. Brez navzočnosti človeške pasme tega kajpada ne bi umele in zmogle, saj se ve, kdo je bil prvi... Sedaj listam časopise in čakam, kdaj si bo kakšna iz poplave domačih turističnih agencij domislila snubljenja na želvje rojevanje nekje v Avstraliji ali Culukafriji. Z vodičem, hotelom in šopingom kar tam na tisti plaži, pa desetodstotnim popustom seveda. Torek, 5. 2. V ljubljansko prometno-parkirnem kaosu sem parkiral, kjer je bil še edini prostor vedoč, da ne bi smel. Pred kinom Komuna. Samo za dvajset minut, sem si zabičal. Ko sem se čez petindvajset minut vrnil, je bila moja stoenka že fantom. Odpeljal jo je pajek. Ne pa skoraj nove, dolge črne in lepo zloščene žabe, ki je tam parkirala prej in tudi še poslej. Prekolnem pravičnost mlade demokratične države in njenih modrih uličarjev. Voznik mestnega avtobusa za Sostro, bogu za hrbtom, ima izkušnje. Kar lepo za menoj sedite, pa vam povem, kdaj izstopite. Vratar na komunalni bazi je tako pravni izvedenec par exellence. Svetuje mi, naj kar takoj plačam 1500 tolarjev in odpeljem, vse druge variante so dražje. Res da moram plačati odvoz, zato pa ne kazen, s čimer profiliram dvesto tolarjev. Veličastno. Ker pa dobičkov nimam nikoli dovolj, bom prihodnjič kupil veliko dolgo zloščeno žabo. Tedaj bom morda celo obogatel. Sreda, 5. 2. Prejmem natanko trinajsto pisemce, v katerem me delodajalci pozivajo, naj vendar sporočim svojo registrsko številko. Zaradi davkov. Telefonskih pozivov je bilo vsaj še enkrat toliko. Žal mi je, ampak vsem preprosto ne morem ustreči. Zato zdaj in javno. Moja registrska številka je: MB-157-664. Drugo leto bo pa že bolje: v čelo bom imel vtisnjeno črtno kodo, ki bo slehermemu davkarju na prvi pogled razkrila, kako in kaj je s to mojo registracijo. Lahko pa, kot priporoča Igor Kramberger, imam ob letu osorej tisto črtno kodo tudi na riti. Vse samo zato, da bo država prejela natanko tisto, kar ji gre. Država že ve: ljudje se rojevamo, živimo in umiramo, ONA pa ostane. In vzame. Četrtek, 6. 2. Franju Tudmanu uspe, da Milana Kučana, poglavarja vseh alpskih Hrvatov, v najbolj kočljivem trenutku spravi na kolena. Ker se je slednjemu tik pred smotro ponosne panonske garde razvezala vezalka na čevlju. Pa smo tam. Kar ni uspelo dobremu staremu Franku, idejnemu predhodniku ustaštva, se je posrečilo šlampasto zavezani žnurci. Nauk je zgovoren in za vse večne čase: preden greš v Agram, o Slovenec, preveri, če je vozel dovolj čvrst. Če ga ne zadrgneš sam, utegne on tebe. Petek, 7.2. Sestanek pri dr. Hubertu Požarniku. Zbrana elita slovenskih alternativnih »iskalcev«. Iščejo prostor pod soncem za svoje projekte. Še najbolj zanimiv je morda tisti, ki ga snuje dr. Susman, teolog in cerkveni odpadnik, pa sociolog, ki je bil dvojni disident. Tudi država ga namreč ni marala. Takšni, ki jih izločita država in cerkev, so najbolj »nevarni«. Proti takšnim se tudi onidve združita, četudi med njima ni ljubezni. Ne na zadnje obe ljubita red in mir, pa pokorščino, da lahko vladata. No, dr. Susman snuje nekakšno ekološko naselbino, kjer bi ljudje živeli kar se da prirodno in od svojega vrta. Morda bi v Lipici na Krasu. In za začetek v kopijah indijanskih vigvamov z dvojnim ohišjem. Tomahavvka ne boste potrebovali. Sobota, 8. 2. Akademik Trstenjak bi dal vse slovenske poslance prve generacije v poboljševalnico, tako pobalinsko se vedejo zastopniki ljudstva. Takoj se zastavi vprašanje,.ali si ljudstvo ne zasluži samo vlado, kakršno ima, marveč tudi poslance, kakršni pač so. Ce je vlada zanič, tudi ljudstvo ne more biti kaj prida, in če se ljudski poslanci vedejo pobalinsko, je tudi ljudstvo - ergo - trop pobalinov. Sam bi rekel, da slovenskim poslancem niti poboljševalnica ne bi kaj prida pomagala. Za ljudstvo pa je še nekaj možnosti. Samo poboljševalnic je premalo in tistih, ki naj bi ljudi poboljševali, tudi ni na obzorju. Pa koga danes sploh še zanima akademik Trstenjak, ki vse vidi in vse ve. Saj se je vendar začela olimpijada. Iger za lačno ljudstvo bo vsaj za dva tedna dovolj. O kruhu pa se tako nihče več ne sprašuje. Nedelja, 9. 2. Hrvaški olimpijci, kot slovenski prvič pod nacionalno zastavo, imajo na glavi zagorsko-slavonske klobuke s trobojnico okrog tulca, na čelnem delu je znak. Takšen, kakršnega nosijo na svojih čeladah, kapah in trakovih gardisti. Torej vojaki. Gospod Tonči Vrdoljak razloži, da je tako, ker Hrvati svoj prvi olimpizem posvečajo borcem za svobodo. Lepo, ampak tudi borci za svobodo so samo vojaki, olimpijada pa je - vsaj včasih - bila izrazito mirovniški akt. V času njenega trajanja so stari Grki zamrznili vse vojne. Novodobne olimpijade pa so že lep čas nekakšne spečalne vojne. Za nacionalne in državne prestiže. Olimpijada je pravzaprav nekakšna majhna svetovna vojna. Zmagajo seveda bojevitejši. A če že morajo biti svetovne vojne, naj bodo raje športne kot vroče. Po možnosti brez gardistov ali vsaj gardističnih emblemov. Pa brez zamere, junaška Hrvaška, in veliko športne sreče! Časopis, ki je močnejši od papirja. S PRILOGO IZPOD PULTA N0Vg»90BA 12. februar STRAN 6 7- STRAN 12. februar NOWy?OBfl OBRTNIKI IZGUBILI ŽIVCE, CELJE PA MEDNARODNI OBRTNI SEJEM NAVODILA OBRTNIKOM: KAKO ZAOBITI KOLEKTIVNO POGODBO SEJMARJI NA TRAVNIKU Vse kaže, da se Celjani, ki so ponosni, da je Celje »tretje največje mesto v Sloveniji«, ne bodo mogli več dolgo hvaliti s svojim mestom kot eno izmed slovenskih metropol. Potem, ko so lani dokončno izgubili še eno izmed osrednjih slovenskih kulturnih prireditev, razvpiti Teden slovenskega filma, se jim namreč obeta, da bo tudi po vsej Evropi znani Mednarodni obrtni sejem letos poslednjič prirejen v mestu ob Savinji. Slovenski obrtniki in podjetniki namreč počasi izgubljajo potrpljenje ob nezainteresiranosti državnih oblasti in profitarskih interesih lokalnih veljakov. Računi brez krčmarja Še na obrtnem sejmu leta 1990 v Celju so se organizatorji sejma in tudi nekateri eminentni gostje hvalili, da bo Mednarodni obrtni sejem kmalu postal osrednji obrtni sejem na območju dežel Alpe-Jadran. Mahalo se je z rekordnimi številkami in priznanji sejmarjev iz sosednjih dežel ter spoštovanja vredno tradicijo, le obrtniki, dotedaj od oblasti vajeni že vsega hudega, so se malce skeptično ozirali proti Ljubljani. Leto dni kasneje so bili njihovi strahovi dokončno potrjeni. Na obrtnem sejmu septembra 1991 so obrtniki Vlado Podhostnik: novi sejmi, novi kraji ugotavljali, da slovenska vlada niti po petnajstih mesecih vladanja še ni našla dovolj časa, da bi se posvetila tudi spodbujanju slovenske obrti. Nekaj najbolj pikrih v zvezi s tem je nato novembra izjavil Stane Kramberger, predsednik izvršilnega odbora slovenske obrtne zbornice: »Komunisti nam prej v desetih letih zanalašč niso mogli toliko škoditi, kot sedanja oblast s svojo brezbrižnostjo v letu in pol!« Jezi, ki so jo tisti čas s Krambergerjem delili mnogi slovenski zasebniki, se je že nekaj prej pridružila resignira-nost. Vzroke zanjo je že na sestanku z novinarji na Črešnjicah pri Celju malo po zaključku lanskega obrtnega sejma nakazal prejšnji predsednik izvršilnega organa obrtniške zbornice in eden najbolj zaslužnih za razvoj obrtne sejemske dejavnosti v Celju, Ernest Draš. Na vprašanje enega od novinarjev, ki je želel vedeti, zakaj obrtniki kot soorganizatorji ne sodelujejo tudi na ostalih celjskih sejmih, je razburjeno odvrnil: »Celjski zavod Golovec ne le, da hoče sejemske dejavnosti razvijati brez nas, ki smo preko financiranja v MOS vložili v infrastrukturo več kot dva milijona mark, temveč vse tako kaže, da neki gospodje z občine želijo tudi mednarodni obrtni sejem odtujiti obrtni zbornici in firmi Step, ki smo jo ustanovili prav zato, da bi pomagala Celjanom samo Celje v Slo- Ernest Draš: bomo šli pa spet na travnik veniji uveljaviti kot sejemsko mesto. Če nas mislijo Celjani izriniti tudi z MOS-a, bomo rekli obrtnikom, da naj se tega sejma ne udeležujejo več. Ponovno se bomo lotili zadeve na začetku in povem vam, magari začnemo svoj sejem graditi na kakšnem travniku, bo čez pet let večji in pomembnejši od celjskega.« Vzroki razprtij Celjski župan Anton Rojec tudi na direktna vprašanja o razlogih, ki lahko mednarodni obrtni sejem odpeljejo iz Celja, ne želi govoriti naravnost. Prizna le, da mu je problem znan in da bi bilo res škoda, če bi Celje sejem izgubilo. Več ne pove, le še toliko, da se nekateri občinski veljaki s svojimi prijatelji iz repu- bliških vrhov trudijo največji obrtniški sejem v Sloveniji stlačiti v lasten žep. Vlado Podhostnik, direktor podjetja Step, ki so ga obrtniki ustanovili za organiziranje sejmov, meni, da je za Celje res škoda, če zavod Golovec ne želi tudi ostale sejemske dejavnosti pripravljati skupaj z njimi, saj bi lahko prav obrtniki zagotavljali sejmom dobro udeležbo. O drugi zameri, mačehovskem odnosu vlade do slovenskih zasebnikov, pa je prav tako nekaj gorkih izrekel Stane Kramberger: »V slovenski obrtni zbornici nas je sedemdeset tisoč, to pa je za petnajst jeseniških železarn ljudi. Že na zadnjem obrtnem sejmu v Celju smo zahtevali, da nas vlada prizna za partnerja in da se nam z ustreznimi ukrepi omogoči, da odpremo še šestdeset tisoč delovnih mest. Žal nam vse do danes samo nekaj obljubljajo.« Stane Kramberger: poldrugo leto katastrofe Poti gredo narazen Slovenski obrtniki pa so se kljub temu, da se jim vlada s svojimi ekonomskimi vzpodbujevalnimi ukrepi dosedaj še ni posvetila, morajo uveljavljati na tujem. Če ne s prodajo in večjimi kupčijami pa vsaj s prisotnostjo in navezovanjem stikov. Tako so novembra preko obrtne zbornice in Stepa sodelovali tudi na munchenskem sejmu Heim und Handvverk. Slovenska predstavitev domače obrti je bila na sejemskem prostoru deležna izredne pozornosti, mimogrede pa naj omenimo, da so obrtniki Sloveniji že predstavili z novimi državnimi simboli, torej kot samostojno državo. Na sejmu so gostili tudi podpredsednika slovenske vlade ministra Andreja Ocvirka. Miha Grah, pred- sednik Obrtne zbornice Slovenije, je ministru malce poočital, da vlada obrtnikom ni pomagala priti na ta sejem v Munchen, še več, slovensko udeležbo na njem je omogočila Obrtna zbornica Bavarske, s katero ima slovenska zbornica tradicionalno dobro sodelovanje. V pogovoru na bavarski obrtni zbornici pa so Ocvirka opozorili tudi na to, da na Bavarskem ni mogoče sprejeti nobenega obrtnega zakona brez soglasja obrtne zbornice. Da gredo poti narazen tudi v primeru celjskega sejma, dokazuje tudi letošnja dejavnost podjetja Step. Se vedno se sicer pojavlja kot predstavnik Obrtne zbornice Slovenije pri organiziranju septembrskega Mednarodnega obrtnega sejma, obenem pa se loteva vrste drugih sejmov izven Celja. Tako bodo maja pripravili dva sejma v Mariboru pod gesli Vzdrževanje in Energetika, v Slovenj Gradcu pa sejem Domače in umetne obrti. Miha Grah: resen pogovor z Ocvirkom Kam gre slovenska obrt, ki najde izven meja Slovenije več podpore kot doma in ali bo uveljavljeni celjski MOS res že kmalu odšel iz Celja? Brane Piano Foto: Miran Jarec RADIO CEDE GOLJUFA NJE DELAVCEV Obrtna zadruga Laško je te dni pripravila razgovor z obrtniki o kolektivnih pogodbah. V vabilu na pogovor je dobesedno pisalo: Ker se te pogodbe lahko sklepajo tako ali malo drugače in o malo drugače ni primerno pisati, vas vabim na razgovor o sklepanju pogodb o zaposlitvi. Vabilo obrtnikom je napisala sekretarka obrtne zbornice Laško, Andreja Rojc. Informacije samo za povabljene V poznih popoldanskih urah se je na Nabrežju ob Savinji v Laškem, kjer je sedež občinske obrtne gospodarske zbornice, na vabilo odzvala komaj dobra desetina laških obrtnikov. Glede na obetavne namige v vabilu je bilo pričakovati, da se bo od dvestotih laških obrtnikov kaj več delodajalcev pozanimalo o »malo drugačnem« sklepanju koletivnih pogodb z njihovimi delavci. Razgovor je bil namenjen le obrtnikom, zato javnost na sestanku ni bila zaželena. Ker sem vztrajala, je zaradi moje prisotnosti bil razgovor manj sproščen. Informacije, ki so bile povedane, zagotovo niso zadovoljile pričakovanj obljubljenih iz vabila. Vendar je skupina obrtnikov po uradnem razgovoru še ostala v istih prostorih. Skupaj z Andrejo Rojc. Takrat je bila zaupnost zagotovljena. Ker je bilo na sestanku zaradi naše prisotnosti nekaj obrtnikov prikrajšanih za informacije, o katerih »se ne sme pisati«, objavljamo nekaj navodil obrtnikom, kako lahko zaobidejo kolektivno pogodbo. Vse je zakonito Odjava obrti Kadar se želi obrtnik delodajalec znebiti svojih delavcev, je najhitrejša in v praksi najpogostejša pot odjava obrti. To sploh ni tako zapleteno kot se morda komu zdi. Večina jih že prej registrira obrt z isto dejavnostjo v istih prostorih na ženino aM ime katerega od svojcev. Če pa teh nima, lahko že pred odjavo obrti ustanovi podjetje za dva tisoč tolarjev iste dejavnosti in v istih prostorih. V kolikor pa si obrtnik sam zaželi nekajmesečni počitek, lahko kmalu za odjavo spet ponovno dobi novo - staro obrt. Delavci pa so medtem z enomesečnim odpovednim rokom odšli, običajno na Zavod za zaposlovanje. Po zakonu je seveda dolžan delavcem izplačati odpravnino, vendar zakon je samo zakon, praksa pa je drugačna. Po nekaj mesecih je cilj dosežen, ne da bi kršil zakon. Trajni ali začasni presežek Obrtnik lahko sam ugotovi, da je postalo delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov nepotrebno, za krajši čas ali za daljši čas od šestih mesecev. Delavcu v takšnem primeru delovno razmerje preneha in za dobo šestih mesecev dobiva le 70 odstotkov osnovnega osebnega dohodka in dodatek za delovno dobo. Medtem ga lahko obrtnik pokliče nazaj na delo za čas, ki se obrtniku zdi potreben. Izplačilo plač ogroža obratovanje Tudi v primeru, kadar bi izplačilo osebnih dohodkov ogrožalo poslovanje obratovalnice, je lahko delavčeva plača nižja od določene. Seveda ne sme biti manjša od zajamčenega osebnega dohodka. Za izvedbo tega načina priporočamo posvetovanje v obrtni zbornici Laško. Obrtnik izkaže izgubo Kadar obrtnikove knjige kažejo negativen finančni učinek poslovanja, lahko obrtnik delavcu izplačuje le akontacije akontacij osebnih dohodkov. Na koncu koledarskega leta pa mu je obrtnih dolžan izplačati razliko za vse leto nazaj, vendar brez revalorizacije ali obresti. Delavec na preizkušnji Tudi kadar je delavec na preizkušnji, mu obrtnik ni dolžan izplačeveti osebnega dohodka po kolektivni pogodbi. Preizkušnja lahko traja tudi do šest mesecev in če delavec ne izpolni pogojev preizkušnje, lahko obrtnik najame novega delavca in ga spet da na preizkušnjo. To je le nekaj primerov, po katerih lahko delodajalec zaobide kolektivno pogodbo. In vsi so v skladu z zakonodajo. Osnovno pravilo pa je, da mora obrtnik prikazati negativne finančne rezultate svojega poslovanja in takrat lahko uporabi marsikaj. Obrtniku namreč nikjer ni potrebno dokazovati, zakaj negativno posluje. Tudi takrat ne, kadar dohodek obratovalnice vloži v nakup nujno potrebnega luksuznega avtomobila ali v nabavo strojev, ki jih ob zaprtju obratovalnice ne bo več potreboval. V istih prostorih in na istih strojih pa lahko, ponekod celo istočasno, uspešno obratuje kot po- Da, tudi podjetja v družbeni lasti odpuščajo odvečne delavce, ki sojih včasih lahkomiselno zaposlovala in so postali neproduktivni, res pa je tudi, da zasebniki ne poznajo neproduktivnih delavcev in prihaja do presežkov zaradi slabega gospodarjenja in načrtovanja. Kot že tolikokrat, bo moral delavec še enkrat plačati ceh nerazumnega in nestrokovnega ravnanja. Dobil bo delovno knjižico in potrebne dokumente za prijavo na Zavodu za zaposlovanje, brez da bi kdaj zvedel prave razloge za prenehanje njegovega delovnega razmerja, za odpoved s čudnimi, njemu prav gotovo nerazumljivimi razlogi. Delavec za napake, ki jih ni napravil ne bi smel biti in ne more biti kaznovan, še manj pa zaradi osebnih težav svojega delodajalca. časopis, Delavec J' djetnik ali kdo izmed bližnjih z isto obrtjo. Plača je iztožljiva Obrt je edina izmed gospodarskih dejavnosti, ki ima kolektivne pogodbe že od leta 1972. Pogodba, ki je bila podpisana koncem preteklega leta, je že peta po vrsti. Tokrat je zenačena z drugimi gospodarskimi kolektivnimi pogodbami. Določila, ki niso zapisana v njej, se izvajajo iz Zakona o delovnih razmerjih. Ob začetku tega leta so morali zasebni delodajalci nanovo podpisati pogodbe o zaposlitvi s svojimi delavci ali v skladu z novo Kolektivno pogodbo pripraviti anekse k prejšnji Pogodbi o zaposlitvi. Novopodpisane pogodbe ne smejo delavcu za isto delo predpisovati nižji položaj kot ga je imel do sedaj. V kolektivni pogodbi, ki je podobna kot druge splošne ali branžne pogodbe, so do- ločene skupine izhodiščnih akontacij osebnih dohodkov, ki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov. S pogodbo določen osebni dohodek lahko delavec iztoži, če se delodajalec ne drži določene višine izplačila. Delodajalec je po kolektivni pogodbi dolžan delavcu izplačati poračun iz dohodka, ki ga je pridobil z uspešnim poslovanjem obratovalnice. Dogovor Leopold Drame, predsednik Obrtne zbornice Celje, poslanec v republiški skupščini in zasebni delodajalec pravi, da s Kolektivno pogodbo mora biti zadovoljen, saj je sam sodeloval pri njenem nastajanju. »Urejen odnos med delavci in delodajalci je najboljša garancija za uspešno delo. Večina obrtnikov delodajalcev pogodbo spoštuje. Prej so se obrtniki dvajset let borili s fluktuacijo. Delavec zaposlen v obrti je danes v prednostnem položaju pred delavcem pri družbenem podjetju. Obrtnik mu nudi večjo varnost. Izhodiščni bruto osebni dohodek je za delodajalca veliko breme. Moti nas, da so ti v družbenih dejavnostih precej nižji kot pri obrtniku. Pri zasebnih delodajalcih ni prezaposlovanja. Kokletivna pogodba pri zasebnih delodajalcih ni sporna, sporen je Zakon od elavnih razmerjih, iz katerega izhaja;« pravi Leopold Drame. Tablo dol Marjan Jeranko, sekretar obrtne dejavnosti pri Svobodnih sindikatih v Celju, ima na tem področju že desetletne izkušnje. »Delavci pri obrtnikih so kot zakleti. Kadar poslušaš vlado, dobiš občutek koliko rezerv pri zaposlovanju je v obrti. V praksi pa doživljaš marsikaj. Včasih so obrtniki tarnali, da se morajo samo oni držati kolektivne pogodbe, danes pa pravijo, da če pogodba za ostalo gospodarstvo ne velja, ne velja tudi za njih. Kadar se obrtnik odloči, da določi delavca kot presežek delovne sile, si rečemo - hvala bogu. Huje je takrat, kadar vrže svojo tablo dol in da delavcu samo enomesečni odpovedni rok. Takšnih primerov je vedno več. V Celju imamo primer obrtnice, kjer sta mož in žena imela vsak svojo registracijo, delavci so delali tako pri enem kot pri drugem, saj sta delala v istih prostorih, na istih strojih, le da je ona imela zaposlene delavce. Nato pa je odjavila obrt in teh pet delavcev je na cesti. Družbi je bilo rečeno, da je prišlo do stečaja, pa ga ni bilo. Nihče noče biti sedaj pravni naslednik stare obrti. bo med delavci in zasebnimi delodajalci. Na razgovoru v Laškem so obrtniki dolžili kolektivno pogodbo zaradi neživljenjskih določil. Pritrjevala in skupaj z njimi je negodovala čez »vlado«, ki jim je nekaj takšnega predpisala, sekretarka občinske obrtne zbor- OBRTNA ZBORNICA LAŠKO SAVINJSKO NABREŽJE 2 Latko,28.1.1992 OBVESTILA IN VABILO NA SEMINAR O DAVČNI NAPOVEDI IN PROMETNIH DAVI IH (11... 1992) 1. Vabilo n., »eminar o dohodnini, davčni napovedi In novem zakonu o prometnih davkih, ki bo v TOREK. DNE 11.2.199'’ OB 17,00 URI V DOMU SVOBODE ZIDANI MOST. (Predavala oo davčna svetovalka Obrtne zbornice Slovenije ga. Dunja Verbaia. Priporočljivo je pripraviti tudi predhodna piena vpiasanja). 2.iPLOSNO O DAVČNI NAPOVEDI: -I/avcno napoved morate oddati do 28.2.1992. -Davčno nap eo za dohodnino morate oddati 15 dni po odmer ni odločbi davl nega organa, (oko!i 15.6.92). ce imate upnu obratovalnico morate opredeliti po kakinem deli dobiček, drugače vam ga bo bo odmerni deležu odmer i - do "• i. i. V o pot acunu :