GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
(KM^MoMESGLAS
CENA 8.600 DIN - LETO XLII - št. 69
Kranj, petek 8. septembra 1989
smn 9 pprtjjci na razpotju - in ne le pred kongresom
Mam' Italijanski marksizem in distanca
Temeljna banka Gorenjske
ljubljanska banka
GORENJCinBANKA FORMUUlTTSRIHRANKA
Ustavne neznanke
Ocena, da je delovni predlog dopolnil slovenske ustave, ki ga je republiška skupščina sprejela julija, veliko boljši od osnutka in da v primerjavi z zveznimi dopolnili koreniteje posega v ustavno ureditev, je sicer ugodna, vendar je dobra dva tedna pred sprejetjem dopolnil še vedno več odprtih vprašanj. Ustavna komisija, ki bo zasedala v torek in v sredo, bo morala pretehtati, kakšna naj bi bila pristojnost in sestava zborov republiške skupščine (in občinskih skupščin), kakšne naj bodo volitve in kako na volitvah omogočiti izražanje političnega pluralizma, ki je v Sloveniji politično legaliziran, ali črtati temeljna načela in jih nadomestiti s kratko preambulo (kot predlagajo mladinska organizacija, dr. Kristan in dr. Rotar) ali ostati pri temeljnih načelih, ki so sicer že delno popravljena (zveza komunistov nima več v ustavi predpisane vodilne vloge), vendar je v njih še veliko ideološke navlake in preživelih receptov; kako sprejeti ustavo - z odločanjem v republiški skupščini ali z referendumom, ki ga tudi uradna politika priznava za najbolj demokratično obliko odločanja...
Dopolnjevanje in spreminjanje slovenske ustave pa ni le slovenski, ampak očitno tudi vse bolj jugoslovanski problem. Ni naključje, da je beograjska Borba avgusta objavila celotno be-
sedilo delovnega predloga dopolnil slovenske ustave z obrazložitvami vred, da bo (kar doslej ni bilo v navadi) o naši republiški ustavi razpravljalo predsedstvo SFRJ (15.' septembra) in da bo o njej govora tudi na seji zveznega predsedstva CK ZKJ. V delih Jugoslavije, predvsem v Srbiji, so zlasti sporni amandmaji o samoodločbi, ekonomski suverenosti, uporabi slovenskega jezika, postopku, ko federacija krši pravice Slovenije, pravicah narodnosti in odločanju o uvedbi izrednih razmer. Srbske ocene so strokovno in ustavnopravno na majavih tleh, tudi zato, ker izhajajo iz drugačnih teoretičnih izhodišč in takšne zasnove federacije, ki zanika suverenost narodov in sedanjo vlogo republik, in ker je njihov cilj izrazito politični - prikazati, da Slovenija z amandmaji ogroža ustavno ureditev SFRJ. Če so se v delu Jugoslavije že spustili v gonjo proti slovenskemu predlogu, ki po oceni slovenske politike ne posega v odnose v federaciji in ni v nasprotju z zvezno ustavo, se velja vprašati: proti čemu so uperjeni predlogi, ki poudarjajo izvirno suverenost federacije (tudi pri odločanju o rezultatih dela) in odrekajo suverenost narodov, predlogi, ki pri odločanju še omejujejo soglasje republik, predlogi, ki dajejo vsa pooblastila "centru''- • C. Zaplotnik
v*
Skofja Loka, 6. septembra - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji je bila delegacija nemške zvezne dežele Baden-VVuertemberg, ki jo je v«dil namestnik ministra za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in tehnologijo Herman Schaufler, ustavila se je tudi v Skofji Loki, kjer je imela razgovore v Obrtnem združenju Skofja Loka, ogledala pa si je privatno delavnico Franca Šifrerja. V delegaciji so bil« tudi podjetniki, padlo je tako rekoč le eno, toda bistveno vprašanje: s kom naj se pogajam o ceni, s kom naj podpišem pogodbo?
Prepočasna
solidarnostna
pomoč
Pomoč, ki prihaja na območja, ki jim je avgusta neurje prizadejalo ogromno škodo, prihaja počasi in nekoordinirano. Hitra pomoč iz republiških virov za solidarnost je bila dobrodošla, toda premajhna, da bi ublažila hude posledice in bi se življenje spet vrnilo v normalne tokove. Zato se zdaj poleg Rdečega križa, ki se je tudi takoj odzval na naravno nesrečo v občinah Laško, Šentjur pri Celju, Ptuj in Slovenska Bistrica, v solidarnostno akcijo vključujejo tudi slovenski sindikati, ki delavce pozivajo, naj za prizadete v neurjih namenijo enodnevni zaslužek. Podobni pobudi sta za Gorenjsko dala tukajšnji sindikati in socialistična zveza. Več o pozivu k solidarnosti na 2. strani.
D. 2.
Zid (še vedno) trši od glave
Skofja Loka, 7. septembra - Medtem ko je občinska vlada še prejšnji teden iskala način, da bi v dogovoru s kmetijsko zemljiško skupnostjo z morebitno prekategorizacijo kmetijskih površin vendarle uspela spraviti v življenje zazidalni načrt Kamnitnik I, je v torek edino pametno priznala, da 2 glavo ne gre siliti skozi zid.
S prekategorizacijo kmetijskih zemljišč se ne da igrati, so na skupnem sestanku vztrajali kmetijci, brez tega pa je vsakršno nadaljnje upanje, da bi zazidalni načrt Kamnitnik I, čeprav predstavlja edino logičen razvoj mesta Skofja Loka (nad Kidričevo cesto), čeprav je celih dvajset let namenjen pozidavi, čeprav je zemlja tu močno razparcelirana in čeprav bo gradnja "od zadaj" proti mestu zaradi komunalne infrastrukture hudo prizadela prav kmetijska zemljišča, ki jih republiški kmetijci ne dovolijo pozidati.
Zazidalni načrt Kamnitnik I gre torej v Predal. Zaradi že nekajletnega pomanjkanja gradbenih parcel za meščane pa je izvršni svet zahteval od Zavoda za družbeni razvoj, da Čimprej preveri preostale površine (okrog 20 hektarov), ki so v dolgoročnem planu namenjene za pozidavo in bi jih s kmetijsko varstvenega vidika lahko pozidali. Gre za Kamnitnik II in Peščeni hrib, v rezervi pa je
tudi ožje območje Hrastnice. V Zavodu morajo ugotoviti, kje bi bila gradnja bolj racionalna ter čimprej pripraviti vse papirje.
Potrpežljivost bodočih graditeljev, ki s čakanjem izgubljajo tudi denar, ima namreč svoje meje. V občinskem sindikatu so že 1985. leta, ko seje načrtu za Kamnitnik I prilepil velik vprašaj, terjali takojšnjo preverko, ali je gradnja mogoča, če ni, pa takojšnjo pridobitev ustreznih zemljišč. Zato sindikalisti, ki pa očitno niso osamljeni, tudi ob sedanjem dokončnem "padcu" Kamnitnika I utegnejo koga vprašati za odgovornost in stroške dolgoletnih brezplodnih naporov.
V Škofji Loki bi do leta 2000 potrebovali po 97 novih stanovanj na leto, kar pomeni, da bi dovoljen del Kamnitnika in Peščenega hriba zadoščal, treba pa je vedeti, da bo gradnja zaradi zahtevne komunalne opremljenosti tod znatno dražja, kot bi bila na robu starega mesta. h. Jelovčan
Bojan Prešeren in Sadik Mujkič z Bleda, veslača jugoslovanskega dvojca brez krmarja, sta se uvrstila v finale. - Foto: F. Perdan
Svetovno veslaško prvenstvo - Bled '89
Za zdaj po načrtih
Bled, 7. septembra - Sedem od skupno enajstih jugoslovanskih čolnov, kolikor jih je štartalo na 15. svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu, se je uvrstilo v polfinalne boje, ki so bili na Bledu včeraj. Jugoslovanska reprezentanca je s tem v glavnem izpolnila načrt, ki si ga je zastavila pred začetkom prvenstva. V našem taboru še najbolj žalujejo za tem, da je skifist Robert Stakor v zadnji četrtini proge zapravil drugo mesto in s tem tudi uvrstitev v polfinale. V včerajšnjem polfinalu sta veslali dve povsem blejski posadki, dvojec brez krmarja (Bojan Prešeren-Sadik Mujkič) in dvojec s krmarjem (Robert Krašovec in Milan Janša ter krmar Gorazd Slivnik), četverec s krmarjem, za katerega vesla tudi domačin Sašo Mirjanič, pa četverec brez krmarja (član te posadke je tudi Karli Žust iz blejskega veslaškega kluba), ter tri posadke lahkih veslačev - skifist-ka Sanja Vermezovič, četverec brez krmarja in dvojni dvojec.
Danes je na Bledu prost dan, tekmovanja pa se bodo nadaljevala jutri in v nedeljo (obakrat
C. Z.
začetek ob 10. uri) s finalnimi dalcev, opozarjajo, da velja na
boji, ki bodo tudi odločali o tem. Bledu posebni prometni režim,
kdo bo dobil kolajne. Slavnostni ki naj bi ga vsi, ki bodo prišli ali
zaključek prvenstva bo v nedeljo se pripeljali na Bled tudi spošto-
ob 17. 30. vali.
Prireditelji, ki pričakujejo konec tedna tudi večje število gle-
Srečanje slovenskih planincev
Tokrat v bohinjskem hribovju
Bohinjska Bistrica, 6. septembra - V nedeljo, 10. septembra 1989, se bodo ljubitelji gora se-šli na osrednji letošnji slovenski prireditvi ob dnevu planincev na planini Vogar. Organizatorji iz ljubljanskega planinskega društva Železničar priporočajo udeležencem prevoz s posebnima vlakoma do Bohinjske Bistrice in od tam z avtobusi do Stare Fužine.'
Prireditev s pestrim kulturnim sporedom in slavnostnim govorom predsednika predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika se bo začela opoldne
V torek začetek mednarodne konference na Bledu
Organizacija
in informacijski sistemi
Kranj, 7. septembra - Potem ko je lansko pomlad Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja tako rekoč zadela žebljico na glavico s prvo mednarodno konferenco v Cankarjevem domu, posvečeno skrajševanju delovnega in podaljševanju obratovalnega časa, po slabem poldrugem letu v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ter Zvezo inženirjev in tehnikov Jugoslavije pripravlja že novo mednarodno konferenco, tokrat z naslovom Organizacija in informacijski sistemi. Konferenca bo na Bledu. Začela se bo v torek, 13. septembra, in bo trajala tri dni.
Številni ugledni referenti, strokovnjaki s področja organizacije in informatike, prihajajo kar iz 21 držav vzhoda in zahoda, da bi se seznanili z različno problematiko in izmenjali izkušnje. Problematika se nanaša predvsem na organizacijski razvoj in informacijske sisteme, na vodenje in podporo odločanju, organizacijske procese, kadre in humanizacijo dela, na razvoj informacijskih sistemov ter na uporabo informacijske tehnologije.
Ob konferenci, ki sovpada s 30. obletnico Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, bo tudi nekaj spremljajočih prireditev. Tako se bodo že prvi dan, v torek popoldne, sestali direktorji sponzorjev (Iskra Delta, Smelt, 1MV Renault, 1MP Avtomatika, Ljubljanska banka) in nekaterih drugih slovenskih podjetij s člani programskega komiteja mednarodne konference. Posebno zanimiv pa bo tudi prikaz uporabe računalniške tehnologije za sestanke, ki ga bodo pripravili ameriški strokovnjaki skupai s profesorji Visoke šole v prostorih Ljubljanske banke. H. Jelovčan
pri domu Draga Kosija, ki stoji 1050 metrov visoko sredi planine Vogar nad Bohinjskim jezerom. Do tja se je moč vzpeti v dobri uri hoda iz Stare Fužine prek slikovite doline Voje. Do doma je sicer moč priti tudi po gozdni cesti, ki pelje po dolini Suhe na planino Blato, vendar pa je zagotovo vsakemu pravemu planincu pod častjo, da bi se v hrib vozil z avtom.
Kot ponavadi, bo tudi letošnje srečanje privabilo množico planincev iz vse naše republike. Seveda vsi ne bodo prišli samo zaradi udeležbe na slav-nosti, ampak bodo turo izkoristili tudi za prijeten družinski izlet v naravo. Planina je namreč zaradi lahkega pristopa, prisojne lege in lepih razgledov privlačen izletniški cilj. Dom na Vogarju je obenem pripravno izhodišče za vrsto tur v Fužinske planine. Tod vodita tudi prehoda k Triglavskim jezerom in na Planino v Lazu prek Planine pri Jezeru.
S. Saje
</) <
(5
C/D -3
LU
cc
o
LU
CD >o
O O
< cc
CD
Po končani obnovi ceste Lesce - Podvin
Priznanje miličnikom
Radovljica, 1. septembra - Komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito občine Radovljica je na torkovi seji ocenil, da gorenjski miličniki, še zlasti miličniki Postaje milice Radovljica, ki so skrbeli za prometno varnost ob cfbnovi magistralne ceste Lesce - Podvin, zaslužijo priznanje in javno pohvalo. Čeprav so imeli miličniki sredi turistične sezone več dela že zaradi gostejšega prometa in gradnje blejske vpadnice, so dobro opravili tudi dodatno nalogo.
Komite je tudi ugotovil, da je bilo bolje, da so magistralno cesto obnovili med turistično sezono, kot da bi jo po končani sezoni oziroma potlej, ko bi se že začel šolski pouk. Obvoz, ki bi potekal po cesti skozi Lesce in Radovljico, bi pomenil za otroke še dodatno nevarnost. V komiteju tudi menijo, da so delavci cestnih podjetij delo opravili dobro in hitro, da pa je bila cestna signalizacija (za obvoz) prešibka in prirejena za tujce.
CZ.
Pohod po poti prenosa ranjencev
Kranj, septembra - Letos mineva 45 let od izredno težke partizanske poti - prenosa ranjencev s Primorske in Gorenjske na Notranjsko. V spomin na ta izredni partizanski podvig Odbor skupnosti borcev 31. divizije skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami Ajdovščine, Cerknice, Idrije in Postojne, letos že Šestič organizira pohod po poti prenosa ranjencev s posebnim poudarkom zahvale partizanskemu zdravstvu. Pokroviteljstvo nad pohodom so prevzeli Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo, zdravstvena skupnost Slovenije ter tovarni zdravil Lek Ljubljana in Krka Novo mesto.
Letos bodo s pohodom po poti ranjencev proslavili 45-le-tnico te humane akcije, v kateri so bila reševana življenja težkih ranjencev, obenem pa tudi 45-letnico organiziranja letališča v Loški dolini na Nadleškem polju, od koder so zavezniška letala od julija do 9. septembra 1944 odpeljala skupaj 608 ranjencev in 5 zdravnikov. Zdravniki so skupaj z zdravniki zavezniških armad zdravili ranjence v Bariju in drugih bolnišnicah v Južni Italiji. Vsega skupaj je bilo prenesenih okrog 90 ranjencev, njihovo evakuacijo pa so izvedli borci 9. korpusa.
Letošnji pohod bo v dneh od 15. do 17. septembra, začel se bo v Cerknem in se nadaljeval skozi partizanske kraje: Ja-gršče, Idrijske Krnice, Oblakov vrh, Vojsko, Mrzla Rupa, Hudo polje, Predmeja, Otlica, Col, Strmica, Mačkovec, končal pa se bo na Nadleškem polju v Loški dolini. Na vsej poti bodo pohodniki obiskovali partizanska grobišča. Ob zaključku na Nadleškem polju pa obetajo zanimiv letalski program, ki ga bodo izvedle enote Teritorialne obrambe Slovenije. V programu bodo sodelovali padalci, prikazano bo pobiranje in dostava pošte, prevoz ranjencev s helikopterjem in še druge zanimive točke.
Ob tej priložnosti Sekcija partizanskega zdravstva organizira v nedeljo, 17. septembra, ob 9. uri v Zdravstvenem domu v Postojni, simpozij na temo: Ilegalno delo zobozdravstvenih delavcev v Sloveniji v letih 1941 -1945 in organizacija in delo zobozdravstvenega partizanskega kadra v času NOB v Sloveniji-
D. Dolenc
Srečanje na Kriški planini
Cerklje - Na Kriški planini pod Krvavcem bo v nedeljo, 10. septembra, ob 11. uri že šestnajstič tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in planincev v spomin na boje II. grupe odredov. Srečanje pripravljajo družbenopolitične organizacije pod Krvavcem oziroma KS Grad. V okviru srečanja pripravlja AMD Cerklje spretnostno vožnjo motoristov (sobota ob 17. uri), v nedeljo ob 8. uri pa tradicionalni avtorallv na Krvavec. Po proslavi, kjer bodo v programu nastopili učenci iz Cerkelj in pevci, bo za razpoloženje pri gostišču skrbel trio En hlebec. Prevoz na žičnici bo v nedeljo cenejši. Če bo vreme slabo, bo srečanje pri Rozki na Gospinci.
A. Ž.
SEHGLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZOL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-mer(šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko je uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. "
Naslov uiedništva in uprave: Kranj, MoJe Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603 -31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 —463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Posvet s predsedniki občinskih skupščin: največ o ustavi
Različna mnenja o volitvah in skupščini
Ljubljana, 6. septembra - Predsednik republiške skupščine Miran Potrč je na posvetu s predsedniki občinskih skupščin, ki je bil v sredo v Ljubljani, dejal, da je delovno besedilo predloga dopolnil slovenske ustave (republiška skupščina ga je sprejela julija) v mnogo-čem izrazilo zahteve iz javne razprave in da je dobro izhodišče za pripravo dokončnega predloga, ki naj bi ga skupščina sprejela na zasedanju 27. septembra letos.
Ustavna komisija je od konca julija do začetka septembra prejela še več predlogov, mnenj in pobud, o katerih bo razpravljala v torek in sredo , 12. in 13. septembra. Iz pripomb je razvidno, da sta odprti predvsem dve vprašanji, o katerem so mnenja precej različna, in sicer o volilnem sistemu ter o pristojnosti in sestavi zborov republiške in občinskih skupščin; zelo tehtne in pomembne pa so tudi pripombe, ki se nanašajo na temeljna načela. Miran Potrč meni (takšno pa je tudi mnenje ustavne komisije in republiške skupščine), da dopolnjena temeljna načela odpravljajo neskladja z normativnim delom in omogočajo uveljavljanje vseh pomembnih
novosti. Kritika, da tudi popravljena temeljna načela izražajo nasprotja, je sicer upravičena, vendar pa hkrati izražajo tudi opredelitve (o odnosih v federaciji, o gospodarskem in političnem sistemu), ki jih zdaj ne bi bilo smotrno črtati, tudi zato ne, ker bi odprlo vprašanje položaja Slovenije v Jugoslavije in ker oblikovanje kratke preambule k temeljnim načelom ne bi bilo enostavno, čeprav so določena besedila že napisana in predlagana. "V sedanji fazi spreminjanja ustave, ko nam je pomemben normativni del in ko vsi ugotavljamo, da pomeni velik napredek, ne bi bilo smotrno izgubljati moči za že dogovorjene spremembe temeljnih načel in za oblikovanje novih,"
je dejal Miran Potrč.
O tem, kako naj bi bili sestavljeni skupščinski zbori in kakšne naj bi bile njihove pristojnosti, so štirje predlogi. Po prvem naj bi bile rešitve takšne, kot so zapisane v osnovnem besedilu dopolnil in kakršne veljajo zdaj; po drugem naj bi se zbor občin postopoma preoblikoval v splošno pristojni zbor, pri čemer bi bilo treba povečati število delegatov v zboru občin in spremeniti način volitev, zmanjšati vlogo družbenopolitičnega zbora in število delegatov v zboru združenega dela; po tretjem predlogu naj bi družbenopolitični zbor prerastel v splošno pristojni in splošno politični zbor, po četrtem pa naj bi vsi trije zbori predstavljali splošni pristojni zbor, o vseh ali bistvenih vprašanjih pa naj bi odločali na skupnih zasedanjih ali po načelu soglasja. Miran Potrč je tudi dejal, da mora biti skupščinski sistem takšen, da bo omogočal izražanje interesov
vseh novonastalih zvez in organizacij. Politični pluralizem je namreč tudi eden od pogojev za pluralizem lastnin, za demokratične procese, za večjo konkurenco in kontrolo javnosti nad delom državnih organov.
"Kar zadeva volitve, število pripomb ni veliko, vendar pa so tiste, ki jih imamo, zelo resne," je dejal Potrč. "Naše izhodišče je, da bi imeli pri predlaganju in določanju kandidatov enako zakonsko možnost občani, skupine občanov in njihove politične organizacije pa tudi vodstva' družbenopolitičnih organizacij in zvez." Potrč je v nadaljevanju zavrnil tudi namigovanja in ocene, da se pripravlja takšen volilni zakon, ki bo zaobšel politični pluralizem, nazadnje pa je argumentirano zavrnil očitke, ki jih je slišati iz Srbije, češ da nekatera predlagana ustavna dopolnila ogrožajo ustavno ureditev SFRJ.
C. Zaplotnik
Gorenjski vrtci so večidel zasedeni
Polni navkljub visoki ceni
Kaže, da visoka oskrbnina v vrtcih še ni zredčila otroških vrst. V gorenjskih vrtcih, kjer smo iskali informacijo o zasedenosti, so nam prej kot o pomanjkanju prijav tožili o prepolnih vrtcih. Da nekateri vrtci niso polni do zadnjega kotička, kot predvidevajo normativi, pa gre poleg visoke cene pripisati tudi dejstvu, da se pred leti novozgrajena naselja s kasarniškim tipom vrtcev starajo.
V Kranju, kjer jim je zaradi nepolne zasedenosti lani izpadlo kar precej dohodka, so letos optimistični. Ravnateljica Vzgojno-varstvene organizacije Kranj Mihaela Renko pravi, daje bilo s 1. septembrom, ko hkrati s šolskim letom startajo tudi vrtci, vpisanih 2070 otrok, od tega 169 v 12 jasličnih oddelkih, 1858 v 69 oddelkih predšolskih otrok, starih med 2 in 7 let, ostali pa so bodisi v (edini) varstveni družini bodisi v razvojnem oddelku. Popoldanske in skrajšane oblike predšolske vzgoje se še oblikujejo: pričakujejo, da bo v mali šoli okoli 800 otrok. Polni smo, trdijo v Kranju, le še vrtca Jokl na Zlatem polju in Čebelica na Planini imata nekaj prostih mest, ki pa bodo do konca koledarskega leta zanesljivo polna. Avgustovska cena za jasli je bila v Kranju 1.393.000 dinarjev, za vrtec pa 972.000 dinarjev, vendar ni pričakovati, da bi pri tem ostalo.
V Škofji Loki imajo očitno vedno več naraščaja, saj je letos v vrtcih za dva oddelka več otrok kot lani. Prekomerno so polni zlasti na Trati in v Podlubniku, kjer so po besedah ravnateljice Olge Bandelj za igralnice žrtvovali celo zbornične prostore. V dnevnem varstu je nekaj nad 1000 otrok. Vsi oddelki so polni nad normativom, le v jaslih je še nekaj mest, ki se bodo zapolnila med letom, ko se materam iztečejo porodniški dopusti. Polna cena za vrtec je bila avgusta 1.066.000 dinarjev, za jasli pa 1.446.000 dinarjev. Zgovornejše so dnevne cene: najvišji dnevni prispevek za vrtec znaša 48.000 dinarjev, najnižji pa le 24.000 dinarjev in ne pokrije niti najnujnejših stroškov.
Tudi v Radovljici morajo mesečno povečevati cene oskrbnin, da pokrijejo stroške. Avgusta je bilo treba plačati za jasli
1.160.000 dinarjev in za vrtec 857.000 dinarjev polne cene, za trohico cenejša od jasli je varstvena družina, 4-urno varstvo so cenili na 508.000 dinarjev in malo šolo brez varstva na 275.900 dinarjev. Cena ne vpliva na vpis, pravi ravnateljica Mihaela Zupan, saj polna zaposlenost žensk v občini kliče po družbenem varstvu otrok. V Radovljici je kar 52 odstotkov zaposlenih žensk. Letos so v 59 oddelkov (mednje sodi tudi popoldanska mala šola) sprejeli 1185 otrok.
Od petih tržiških vrtcev sta dva polna nad normativi, eden normalno zaseden, v Križah in na Deteljici pa je otrok manj, kot jih vrtca normativno sprejmeta. Slednje je po besedah ravnateljice Janove pripisati dejstvu, da sta se okoliša "postarala". Vseh otrok je s 1. septembrom v vrtcih nekaj nad 500, v jaslih in varstvenih družinah 57, okoli 80 pa jih bo v popoldanskih programih male šole. V vrtcih, kjer je otrok več, kot dopuščajo normativi, bi sicer lahko osnovali kak oddelek več, vendar se bojijo, da bi jih to drago stalo. V Tržiču so namreč vajeni varčnejšega obnašanja in dobre izkoriščenosti vseh zmogljivosti (vključno s kadrovskimi), zato si morda lahko privoščijo nekaj nižjo ceno od ostalih. Polna cena je bila v jaslih avgusta 880.000 dinarjev, v vrtcu pa 600.000 dinarjev. Starši plačajo polovico ekonomske cene, vendar razmišljajo, da bi staršem z višjimi dohodki prispevek za nekaj odstotkov dvignili.
Za popolnejšo sliko nam manjkajo še podatki z Jesenic, ki jih tokrat nismo uspeli dobiti. Sodeč po ostalih štirih pa velja, da otroške vrste v družbenem varstvu kljub dragi oskrbnini še niso zdesetkane. Le kaka desetina staršev namreč plača polno ceno, večini pa vrtec subvencionirajo glede na družinski dohodek, tako da je plačevanje znosnejše, še vedno pa ne ugodno. Najugodnejše je še vedno za tiste, ki so sicer v neugodnem gmotnem položaju.
D. Z. Žlebir
Vila Mara je že obljudena
Kranj, septembra - Potem ko so zaradi sanitarnih razlogov zaprli vrtec Tugo Vidmar ob kranjski avtobusni postaji, so tamkajšnjim otrokom namenili obnovljeno vilo Maro. V njej se že teden dni razlega otroški živžav.
Zgodba kranjskega vrtca Tugo Vidmar in njegovega namestnika nam je že znana, saj smo jo lani na straneh našega lista večkrat podrobno razgrnili. Inšpektorji so večkrat zagrozili, da bodo vrtec ob avtobusni postaji zaprli, če ga ne bodo ustrezno obnovili. Ker bi bila obnova za investitorja (skupnost otroškega varstva) pred-draga in ker je tudi Alpetour imel s stavbo svoje načrte, so za vrtec sklenili usposobiti že pred časom odkupljeno vilo Maro. Pri tem so zadeli ob kranjski urbanistični načrt, ki je vilo v srednjeročnem načrtu odpisal, ker bodo na njenem mestu nekakšne novogradnje. Slednjič je le padla odločitev v prid vrtca, vendar so morali investitorji malce oklestiti poprejšnje velikopotezne načrte, ki so poleg vrtčevih prostorov previdevali tudi delavnico, zobozdravstveno ambulanto in upravne prostore. Vrtec v vili Mari je namreč do uresničitve kranjskega srednjeročnega načrta še vedno le začasen, zato so jim širše naložbene načrte raje odsvetovali.
Čez poletje, ko so otroci iz vrtca Tugo Vidmar gostovali
po raziičnih kranjskih vrtcih, so graditelji pridno delali. 1. septembra je bila vila Mara na-red, da sprejme otroke. Resda
ni enako prostorna, kot je bil stari vrtec, saj sprejme za skoraj eno vrtčevo skupino manj otrok. Zdai ie tam v petih oddelkih 96 otrok, prostora pa je še za kakih deset. Skupine so nekaj manjše kot v običajnih vrtcih, ker manjši prostori nalagajo takšne normative.
Malčki in tovarišice se zdaj še navajajo drug na drugega i" na novo okolje, v kratkem pa bodo družno z vodstvom Vzgojnovarstvene organizacije pripravili slovesno otvoritev-Tedaj pa o obnovljenem vrtcu kaj več tudi na naših straneh-D. Z. Žlebir
Kdor hitro da, dvakrat da
V neurju prizadeta območja so bila hitro deležna mnogih vrst solidarnostne pomoči, vendar je škoda tolikšna, da zbrani denar iz republiških solidarnostnih skladov ne zadošča. Zato so se obrnila tudi na občine in organizacije izven svojih območij. Glas je segel tudi v republiške sindikate.
Vodstvo slovenskih sindikatov seje minuli teden mudilo na prizadetem območju in po obisku sprožilo akcijo za pomoč v neurju ogroženemu prebivalstvu. Solidarnostna pomoč, ki prihaja na prizadeta območja, je neprecenljiva, vendar ne zadošča niti za najnujnejšo odpravo posledic, so zapisali v poziv, s katerim se obračajo na slovenske delavce.
Predlagajo, da septembra vsi zaposleni v Sloveniji en dan delajo za odpravljanje posledic neurij v občinah Laško, Šentjur pri Celju, Ptuj in Slovenska Bistrica. V delovnih organizacijah in med sindikalnim članstvom naj bi začeli dodatno zbirati denar, opremo, pohištvo, gradbeni material in drugo, kajti kopica družin je ostala popolnoma brez vsega. Šole, izobraževalne ustanove, založbe in drugfc pa prosijo, naj mislijo na učinkovito
organizirano pomoč tamkajšnjim otrokom: z nakupom šolskih potrebščin, s štipendijami dijakom. Da se bo čimprej vrnilo življenje v opustošene domove in na kmetije, naj bi opustošena zemljišča hitro začeli usposabljati za obdelavo, zbirali krmo, da se ohrani stalež živine, pomagati s poljskimi pridelki. To pomoč pričakujejo od kmetov in zadrug-Podpirajo tudi pobude za odpis davkov in obveznosti, zagotavljanje ugodnejših kreditnih pogojev, ter predloge, da bi na teh območjih lahko v večji meri uporabili sredstva iz sklada solidarnosti za nerazvite republike in pokrajini.
Še preden je prišla sindikalna pobuda z republike, sta se sestala tudi predsedstvo Medobčinskega sveta SZDL in sekretariat MS sindikatov za Gorenjsko, in premlevala soli; darnostno akcijo za pomoč po neurju. Tudi na ta naslova so namreč prišle prošnje za po; m,oč, zato so družno predlagali, naj gorenjski delavci namenijo enodnevni zaslužek za prizadeta območja, siceršnjo solidarnostno akcijo pa je treba voditi koordinirano.
D. Z. Žlebir
Delegacija nemške zvezne dežele Baden-Wuertemberg obiskala škofjeloške obrtnike
Le eno, toda bistveno vprašanje
Skofja Loka, 6. septembra - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji je bila delegacija nemške zvezne dežele Baden-VVuertemberg, ki jo je vodil namestnik ministra za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in tehnologijo Herman Schaufler, ustavila se je tudi v Škofji Loki, Kjer je imela razgovore v Obrtnem združenju Skofja Loka, ogledala pa si je privatno delavnico Franca Šifrerja. V delegaciji so bili tudi podjetniki, padlo je tako rekoč le eno, toda bistveno vprašanje: s kom naj se pogajam o ceni, s kom naj podpišem pogodbo?
S tem vprašanjem je seveda zahodno-nemški podjetnik zadel v srž problema. Zanj je odgovor na to vprašanje bistvenega pomena, saj tudi njemu, ne le našim zasebnim obrtnikom, nikakor ni pogodu, da posel v bistvu sklene z obrtnikom, pogodbo pa podpiše z zunanjetrgovinsko organizacijo. Edino vprašanje, ki so ga zastavili zahodnonemški podjetniki na obisku pri škofjeloških obrtnikih, je povzročilo malce zadrege, saj pametnega razloga, zakaj je temu tako ob vse pogostejšem sklicevanju na tržno gospodarstvo in odprtost v svet, resnično ni. Zasebni obrtnik Peter Ažman, ki svoje izdelke izvaža v Zahodno Nemčijo, je odgovoril, da kupec pogodbo res podpiše z našo zunanjetrgovinsko organizacijo, odgovoren pa je on. Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič, ki je bil gostitelj delegacije iz za-
hodnonemške zvezne dežele, s katero naše gospodarstvo dosti sodeluje, pa je le na kratko odvrnil, da se prav zdaj odpirajo možnost razrešitve tega problema.
Po razgovorih, ki so minili predvsem v predstavitvi škofjeloške obrtne dejavnosti, je bilo toliko bolj jasno, kako je za izvoz drobnega gospodarstva, za njegovo vključevanje v evropski trg pomembno, da se bodo tudi zasebni obrtniki in podjetniki lahko enakopravno vključevali v zunanjetrgovinsko poslovanje. V škofjeloškem obrtnem združenju, ki vključuje 567 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 402 delavcev, so to lahko pojasnili s konkretnim primerom. O svojem delu in izvozu na za-hodnonemško tržišče je spregovoril obrtnik Peter Ažman, ki se z obrtjo ukvarja že 23 let, od leta 1970 pa svoje izdelke prodaja tudi zahodnonemškim kupcem. "Prav-
Politiki smo ključarji, ki odpirajo vrata, ko gospodarsko sodelovanje steče, pa se moramo umakniti, je dejal Herman Schaufler, namestnik ministra za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in tehnologijo nemške zvezne dežele Baden-Wuertemberg, ko je pojasnil namen obiska delegacije, v kateri so bili tudi podjetniki, predstavniki trgovske zbornice in novinarji, ki naj bi s pisanjem o možnostih prav tako prispevali k večjemu gospodarskemu sodelovanju. Foto: F. Perdan
Graški velesejem _
Zahodnonemška delegacija si je v Škofji Loki ogledala delavnico zasebnega obrtnika Franca Šifrerja, predsednik Obrtnega združenja Skofja Loka. Foto: F. Perdan
zaprav ne vem, zakaj sem začel izvažati, saj ekonomskega motiva nisem imel, izdelke sem lahko doma prodal dvakrat do trikrat dražje, morda sem že tedaj razmišljal o Evropi 92," se je malce pošalil. Sestavine za krmilne mehanizme, ki jih nato vgrajujejo v BMW-je in druge avtomobile, prodaja prav podjetjem dežele Baden-VVuertemberg (Roto, Druckgiesserei, Geze, Roto Frank in Zahnradfabrik). Letos bo izvozil za 600 tisoč nemških mark izdelkov, prihodnje leto pa računa na 1 milijon mark. Njegovi stroji so povsem specializirani za te izdelke, kaj drugega torej ne more izdelovati, vendar pa so le 15 odstotno izkoriščeni, najbrž bi bili bolj, če bi bilo gospodarsko sodelovanje bolj utečeno in z manj ovirami. Kako pomembna pri tem je kakovost, pove dejstvo, da sta dovoljeni le dve stotinki tolerance pri premeru 35 milimetrov. Peter Ažman, ki ima zaposlenih devet delavcev, med njimi tri diplomirane inženirje, je povedal, da so njegovi stroji prav takšni kot pri švicarskih in nemških konkurentih, 40 odstotkov dražje domače materiale pa skuša premostiti s tri do petkrat hitrejšo mehansko obdelavo odlitkov, saj le tako ostane konkurenčen. Boljša tehnologija obdelave, predvsem stružni nož, je plod "družinske" pameti, saj v delavnici dela tudi njegov sin, ki je eden od treh inženirjev.
M. Volčjak
Izložbeno okno novih razvojev
Gradec, septembra - Graški mednarodni jesenski velesejem bo letos °dprt od 30. septembra do 8. oktobra. Od jugoslovanskih republik J* bo tokrat v hali 14 predstavila Makedonija in sicer pod motom Tv"no, turizem, obrt". Organizatorji pričakujejo dober obisk tudi iz Jugoslavije; vstopnina bo za nas posebno ugodna in bo veljala le '5.000 dinarjev.
Graški velesejem ima dolgoletno tradicijo, saj prva sejemska prireditev sega prav v leto 1833, ko je bil s prireditvijo "Praznik cvetja in industrije" Postavljen temeljni kamen za praško sejmišče. Že leto kasneje je tu na razstavi Industrije in kmetijstva razstavljalo 1400 fazstavljalcev, obiskalo pa ga Je 200.000 ljudi. V stoletju in P°l je Graški sejem zaslovel daleč po svetu, vsako leto je organiziral nove specialne sejme ln danes uživa sloves velikega Mednarodnega sejmišča. Organizatorji so ugotovili, da so iz-
redno zanimivi in dobro obiskani strokovni sejmi s posebnimi usmeritvami, prav tako pa univerzalni sejmi, kot sta pomladanski in jesenski, prinašajo posamezne specifičnosti, dajejo poudarek zdaj tej zdaj oni vrsti gospodarstva. Tako imajo februarja sejem o gradnji hiš, marčevski je namenjen počitniški opremi, junija tehničnim novostim, septembra modi, konec oktobra je posvečen zimskim športom, november novostim v medicini, december pa darilom.
Na letošnjem jesensk-m sejmu bo največji poudarek dan
novostim v kmetijstvu in gastronomiji, gradbenem gospodarstvu in lesni gradnji, novostim v uradih, prvič pa bo tu tudi Dan varstva okolja. Le čista dežela je lahko dobra počitniška dežela, ugotavljajo Avstrijci. Prav tako ugotavljajo v kmetijstvu: zdravo poljedelstvo - zdravi ljudje.
V hali 12 se bodo posebej posvetili hotelirstvu in moderni opremi gostinstva, v dvorani 10 bodo razstavljene vse novosti za urade - razstavo so poimenovali Biro 90, dvorana 11 pa bo namenjena vsem, ki se ukvarjajo z racionalizacijo energije. Kmetijstvu bo namenjena hala 16, kjer bo prikazan način zdravega pridelovanja hrane, med drugim tudi kompostiranje. Seveda bo, kot vsako leto, dobro poskrbljeno tudi
za dobre gostinske storitve in razvedrilo.
Tudi tokrat organizatorji sejma ugotavljajo, da so naše delovne organizacije pokazale premalo zanimanja za udeležbo na tem sejmu, ki omogoča tudi neposredno prodajo obiskovalcem. Zanimivo pa je, da se vztrajno veča udeležba vzhodnih držav, Čehoslovaške, Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze, Skandinavije in tudi držav EGS. Na jesenskem sejmu pričakujejo 20.000 razstavljal-cev in okrog 370.000 obiskovalcev.
Obiskovalcem iz naše države so ponudili izredno nizko vstopnino, le 15.000 dinarjev na osebo, turistične agencije pa bodo organizirale skupinske obiske z avtobusi in z udobnim zelenim vlakom.
D. Dolenc
V Tržiču naj bo Čevljarski muzej Slovenije
Tržič, L septembra - V petek je bila v tovarni Peko v Tržiču majh-n» slovesnost, na kateri so direktorji vseh slovenskih čevljarskih P°djetij podpisali dogovor o preraščanju čevljarske zbirke v trži-š,leni muzeju v Čevljarski muzej Slovenije.
Zamisel o skupnem čevljar-ern muzeju slovenskih če-
vljarjev je že nekaj let živa med S0renjskimi izdelovalci obutve.
lani je v Žirovskem občasni-*u dr. Angelos Baš ugotavljal, da bi bil Tržič prav zaradi dolgoletne čevljarske tradicije po-eg Žirov najbolj primeren za lijk muzej. Tržič že ima svoj če-'Jarski muzej in sicer v sklopu rž'škega muzeja, vsaka čevljarja tovarna pa hrani svojo teh-n'šk0 dediščino. Vse to bi mo-a'i zbrati na enem mestu. Trži-
ška čevljarska zbirka ima že nad 500 primerkov, ki so delno razstavljeni v štirih prostorih in predstavljajo ustrezno osnovo za preraščanje v slovenski čevljarski muzej. Zbirko so uredili delavci Peka in prav njim gre tudi zdaj zahvala, da so dali pobudo vsem slovenskim čevljarjem za skupni muzej.
Pretekli petek so se na povabilo direktorja Peka Franca Grašiča in ravnateljice Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič Zvonke Pretnar v Tržiču
zbrali direktorji vseh slovenskih čevljarskih podjetij in tu podpisali dogovor o preraščanju Čevljarske zbirke v tržiškem muzeju v Čevljarski muzej Slovenije. Dogovorili so se, da bodo zbirali, hranili in urejali predmete, pisno in slikovno gradivo o svoji čevljarski tradiciji, dokumentirali in vrednotili zbrano gradivo, vzdrževali in varovali tehniško dediščino, evidentirali imetnike muzejsko zanimivih čevljarskih predmetov, z raznimi razstavami predstavljali zbrane predmete, raziskovali posamezna okolja s področja čevljarstva in to tudi publicirali. Podpisniki bodo seveda tudi zagotavljali materialne
pogoje za zbiranje predmetov in delovanje Čevljarskega muzeja Slovenije.
Tržiški muzej se je obvezal, da bo izdelal sodoben koncept čevljarskega muzeja, ki bo nastajal postopoma, jedro pa bo predstavljala sedanja tržiška zbirka. Tako bo sčasoma v Tržiču nastal popoln prikaz začetkov in razvoja čevljarstva v Sloveniji. Prostori muzeja bodo v sedanji muzejski stavbi v Tržiču, kjer bodo s premiki posameznih zbirk pridobili dodaten prostor. Muzej pa ima tudi možnost širitve v sosednjo stavbo. Strokovno delo v muzeju bo usmerjal in spremljal Tehniški muzej Slovenije.
D. Dolenc
Čas ničel
Mar ne živimo v času ničel, ki pa naj se ne množe le na bankovcih in pri cenah.
Mrko zrem v tečaj dinarja pred vrati koroške deželne banke v Celovcu. 0,03. No, si pravim, tu vendarle še nekaj veljamo, saj zahodnonemške banke pri nakupnem tečaju že pišejo absolutno ničlo - 0,00, pri prodajnem pa 0,01. Dinar bo zdaj zdaj izginil s seznama, saj s samimi ničlami res ne more ostati na njem.
Čevlji so se podražili za 100 odstotkov, običajni ženski salo-narji stanejo že več kot 100 starih milijonov. Sicer pa se bo potrebno od starih dinarjev naposled posloviti, po dvanajstih letih, ko so dinarju odrezali dve ničli in uvedli nove dinarje, na katere se nekako nismo mogli navaditi, v pogovoru je milijon še vedno ostal milijon, mnogi so morali šteti ničle ali pripisati dve, da so doumeli vrednosti v novih dinarjih. Zdaj pa tudi to ne gre več, milijon "ni nič več vreden", pogovarjamo se o milijardah. Milijon ima šest ničel, milijarda devet... Ničel nam seveda ne bo zmanjkalo, če bomo seveda znali šteti tako daleč, kot utegne zbezljati inflacija. Mesečna se zdaj suče od 25 do 30 ostotkov, na letni ravni je torej 1.500 do 2.000 odstotna. Slišati je že natančne napovedi, da bo konec leta 1.200 odstotna, še bolj črne pa za prihodnje leto, saj naj bi bila 10.000 do 15.000 odstotna, če stvari ne bodo korenito spremenile.
Si predstavljate, kako bomo tedaj zmedeni, saj že zdaj človek včasih ne ve, bi potegnil iz denarnice sivi, zeleni ali rdeči bankovec. Saj res, še veste, kateremu smo pravili "jur"?
Ponekod je življenje že prehitelo razglabljanja, so napočile razmere za denominacijo dinarja ali ne, je sploh pametna v hipe-rinflaciji. V naših prodajalnah še spoštujejo drobiž (bankovce, manjše od tisočaka), med dopustom ob morju so trgovci in gostinci cene zaokroževali na tri ničle in staremu milijonu rekli kar tisočak. Razburjal se ni nihče, sicer pa so tako ali tako prevladovali nemški in italijanski dopustniki, ki so marke in lire menjali sproti, vsak dan, tudi pri točilnih pultih.
Zvezna vlada pripravlja nov paket ukrepov, menda kar knjigo. Kdove kateri protiinflacijski program bomo dobili, saj jih nihče ne šteje več. Polena, kijih že mečejo Markovićevi vladi pod noge, ne obetajo nič dobrega. Metalci pa se pri tem sprenevedajo, kot da naša inflacija ni politični, temveč ekonomski problem. Kaj ni ugledni ekonomist Franc Bajt - da ne omenjamo svetovnih imen ekonomije - že zdavnaj dejal, da naša inflacija ni problem ekonomistov, temveč politikov. Ničle naj se torej ne množe več le na bankovcih in pri cenah, ničle pišimo politiki, ki nas je v globoko krizo pripeljala. Le tako bo čas ničel minil.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Prva digitalna centrala EWSD
Ob domžalskem krajevnem prazniku bodo v ponedeljek, 11. septembra, v Domžalah slovesno odprli prvo digitalno telefonsko centralo EWSD v Jugoslaviji. Sodi med najsodobnejše v svetu in je predmet proizvodnje skupne mešane družbe Iskra Tel, ki sta jo maja letos ustanovila Iskra in zahodnonemški Siemens. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki Sie-mensa, seveda pa tudi predstavniki jugoslovanski PTT podjetij. Hkrati bodo v promet vključili telefonsko centralo SI 2000, ki je nameščena v Mengšu ter prenosna sistema in povezave po optičnem kablu.
Marketing klub 89
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo v ponedeljek, li. septembra, odprli prvo srečanje jugoslovanskih trž-nikov in podjetnikov Marketing klub 89. Na razstavi se bodo predstavili ponudniki in porabniki tržnih storitev, materiala in opreme. Prireditelj prvega profesionalnega srečanja marketinške stroke pri nas je časopis za trženje in tržno komuniciranje Media Marketing iz Ljubljane, pripravili pa so tudi vrsto prireditev in strokovnih srečanj.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Kranj, 6. septembra - V akcijo za lepši videz Kranja se je vključila tudi tovarna Sava, ki preureja "vilo" v Gregorčičevi ulici v Kranju. V njej bodo uredili svojo prodajalno, predvidoma jo bodo odprli oktobra. DH - Foto: F. Perdan
/ureja MJUUlflVOLĆ|flK Jf
cmmmmmGhAS stran
CORENISKI KRAJI IN LJUDJE
Petek, 8. septembra 1989
Dela na odseku od Rakovice do Gorenje Save - Po obsegu največja v letošnjem programu občinske cestno komunalne skupnosti Kranj je prav gotovo lokalna cesta Kranj-Besnica-Podblica. Po nekajletnih delih na tej cesti je zdaj na začetku od Gorenje Save do Rakovice prišel na vrsto še zadnji, 1,7 kilometra dolg odsek. S tem pa prvotni program še ne bo uresničen, saj čaka še odsek proti Nemiljam oziroma Podblici. Prav na tem odseku so dela najbolj zahtevna, saj je ob obnovi potrebna ureditev tudi kanalizacije za meteorne vode, obnova vodovoda, ureditev elektrike in nenazadnje še enostranskega pločnika. Čeprav za zdaj dela potekajo po programu, je zaključek še težko napovedati; po programu pa naj bi bila končana do konca leta. Dela izvaja Cestno podjetje Kranj. - A. Ž. Foto: F. Perdan
Gorenjski krompir za knjigo rekordov?
Zanimiva pobuda Cirila Zupina
Grad pri Cerkljah, 7. septembra - Z zanimivo pobudo se je pred dnevi oglasil najprej po telefonu, potem pa nam jo razložil, ko smo ga obiskali, Ciril Zupin, ki ima v Gradu 14 pri Cerkljah med drugim tudi lokal z imenom Okrepčevalnica na vasi. Med drugim pravimo zato, ker je Ciril najbrž marsikomu znan iz revije Moj mali svet po dosežkih z bučami.
Pa ne samo po dosežkih z bučami, saj je bil pri "iskanju" slovenske buče že dvakrat tretji za najdebelejšo in enkrat drugi za najdaljšo. Ciril ima namreč tudi zelo zanimiv vrt. V njem ima najrazličnejše poljščine, vrtnine in tudi sadje. Morda se kdo še spomni, ko smo pisali o njegovih jagodah sredi zime, pa o borovnicah, lubenici, bosanskih bučah in še marsikatero zanimivost "skriva" Cirilov vrt.
"Ideja, da bi poiskali najdebelejši ali najbolj nenavaden gorenjski krompir, se mi je porodila, ko sem prebiral osmo številko revije Moj mali svet, kjer na drugi strani piše o Rekordih. Gorenjski krompir je marsikje znan kot zelo dober in okusen; pa tudi obrodi. Zato predlagam, da bi zdaj, ko ga orjejo, skušali najti najdebe-lejšega ali najbolj nenavadnega. Morda bi prišli celo v knjigo rekordov?"
Morda, čeprav to ni niti toliko pomembno, zanimiva pa se nam je zdela že pobuda oziroma zamisel, da bi našli najtežje ali najbolj nenavadne primerke krompirja. Zato vabimo pridelovalce krompirja, da do vključno 17. septembra prinesejo ali pošljejo Cirilu Zupini, Okrepčevalnica na vasi, Grad 14 pri Cerkljah, pošta Cerklje na Gorenjskem, zanimive primerke (po teži ali obliki) letošnjega krompirja. Ocenjevanje bo 17. septembra in tudi nagrade bodo. Morda pa uspe tudi zamisel o knjigi rekordov...
A. Žalar
Ciril Zupin
Kranj, avgusta - Tole je bil nekoč Tobakov kiosk pri samopostrežni trgovini v Šorlijevem naselju. Ker je bil nerentabilen, ga je firma opustila, pač pa je kranjska samoupravna stanovanjska skupnost dala prostor v najem zasebniku. Ta je nekaj časa v njem prodajal časopise in tobačne izdelke, v začetku letošnjega poletja pa je dognal, da se mu ne izplača. Zato zdaj že dva meseca ne prodaja več časopisov, le še loterijske srečke. Resda je kupna moč prebivalstva opešala, toliko pa vendarle ne, da bi opustili branje, zato se seveda jezijo. Krajevni potrošniški svet je že dvakrat pritisnil na stanovanjsko skupnost, naj lokal da v najem drugemu zasebniku, toda ti mlini meljejo sila počasi. - Foto: G. Šinik
ureja ANDREJ ZALAR
Krajevna skupnost Ljubno
Pred odločitvijo o šoli in vežicah
Ljubno, 7. septembra - Ko so v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini, ki ima v naseljih Ljubno, Posavec, Otoče in Praproše okrog 930 prebivalcev, konec minulega meseca proslavili krajevni praznik, so pregledali tudi, kako poteka uresničevanje letošnjega programa, ki so ga sprejeli na začetku leta. Ocena je bila, da so z doseženim, čeprav so trenutno nekako na dobri polovici, lahko zadovoljni.
■
Rudi Dovrtel
Zelo pomembna akcija, ki so se je lotili in jo tudi uresničili skupaj s krajevno skupnostjo Podnart, je bila prav gotovo razširitev telefonske centrale in vključitev vseh novih naročnikov. Trenutno pa v krajevni skupnosti že teče tudi druga velika akcija - gradnja gasilskega doma."Ob tem, ko ugotavljamo, da nam uresničevanje programa še kar uspeva, pa hkrati velja, da imamo nekoliko j .^ŠŠ več   težav, glede
m m fifl dokončne ureditve
^št^^m^^^ šolskega prostora
W^Mt^Sr m ^ prostorskih * planskih dokumentih imamo rezervirano zemljišče za novo šolo na Posavcu, kjer bi lahko imeli tudi vrtec, telovadnico in igrišča. Prizadevamo si, da bi s sodelovanjem Iskre Otoče ta program uresničili. Vse pa bo odvisno od tega, ali bomo uspeli pridobiti zemljišče; sicer nam bo ostala le delna rešitev: dograditev novega objekta ob sedanji šoli," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Rudi Dovrtel.
Drug problem pa je obnova pokopališča oziroma izgradnja mrliških vežic v Ljubnem. Zatika se namreč še vedno pri lokacijah. Medtem ko o prvi krajani menijo, da ni najbolj primerna, pa v krajevni skupnosti za drugo, ki so jo izbrali na zboru, ne morejo dobiti zemljišča. Na eni zadnjih sej komisije za pogrebne dejavnosti so se zato odločili, da bodo ponovno ocenili prvo lokacijo. Če se bo izkazalo, da je strokovno neoporečna, nameravajo na zboru krajanov predlagati, da se odločijo: ali odlašati še naprej, ali pa se lotiti del. Kar pa se tiče podobne akcije oziroma gradnje vežic v Otočah, so izledi boljši. Imajo že načelni dogovor o zemljišču.
V letošnjem programu krajevne skupnosti je bila za naselje Praproše predvide-
Si: :■!■
Med najpomembnejšimi in tudi največjimi letošnjimi akcijami je bilo komunalno urejanje območja v Ljubnem, kjer poteka gradnja devetih hiš...
na prva etapa obnove in asfaltiranja ceste in izdelava projektne dokumentacije za cestni odsek Praproše-Ljubno. Projektna dokumentacija je že gotova, že ta mesec pa naj bi se začela tudi dela. Boljšo preskrbo z vodo, ki je tudi sestavni del programa, pa bodo zaradi pomanjkanja denarja v Komunalnem gospodarstvu Radovljica najbrž morali odložiti za prihodnje
leto. Nekaj podobnega pa se kaže tudi glede prevezave vodovoda in preskrbe z vp; do v Otočah. Na Posavcu, kjer so uredili zaščitno ograjo nad reko Savo, vzgojno varstvena organizacija pa je s pomočjo staršev za malčke namestila igrala, je še vedno odprto vprašanje prehoda za pešce. Ob vseh prizadevanjih in (čudnih) zavlačevanjih, še vedno čakajo, da vzdrževalec in inšpekcijske službe povedo zadnjo besedo... Kar pa zadeva trgovino na Posavcu oziroma njeno morebitno razširitev, je rešitev odvisna od opredelitve, kaj bo z objektom, v katerem je trgovina.
Sicer pa je bila letos za krajevno skupnost oziroma za Ljubno velika pridobitev izgradnja stanovanjsko trgovskega objekta v Ljubnem, kjer ima zdaj prostore tudi krajevna skupnost. Z udeležbo krajanov so v Ljubnem asfaltirali tudi severno dovozno cesto, na južni, kjer jim še ni uspelo zagotoviti potrebnega denarja, pa so } udarniškim delom nekaterih posameznikov cestišče razširili, položili kanalizacijo in ga pripravili za položitev asfalta. Velik2 akcija pa je bila letos aprila in maja za novim trgovsko stanovanjskim objektom, kjer v okviru stanovanjske zadruge gradijo devet hiš. Krajani-graditelji hiš so se namreč sami lotili izgradnje komunalne infrastrukture, akcijo pa je vodil Brane Faj" far, član sveta krajevne skupnosti: OdloČili smo se, da sami zgradimo 145 metrov vodovoda, 250 metrov kanalizacije, elektriko, telefonski razvod in cesto; za slednjo smo morali vgraditi okrog tisoč kubičnih metrov materiala. Bila je to zares velika akcija, d* ne rečem, kar ena največjih tovrstnih v kr** jevni skupnosti. Prihranek pa tudi ni bil majhen, saj je pomenil kar desetkratno vrednost od predvidene. Mislim, da zato prav vsi v tem delu, ki so sodelovali v akciji* zaslužijo pohvalo in priznanje."
Čeprav jih v prihodnje oziroma do konca leta čaka še precej dela, so doslej (ob nemajhnih težavah) vendarle veliko naredili. In tudi za naprej so v vodstvu krajevne skupnosti prepričani, da je ob rednem pomanjkanju denarja, vse pravza; prav odvisno od volje in pripravljenosti krajanov za skupne akcije...
A. Žalar
Ansambel Sla*« l»V8te»
AVSENIK
Begunjska glasbena večera
Begunje, 7. septembra - "Novi" Avseniki bodo konec tega tedna nastopili z jubilejnim koncertom v humanitarne namene in sicer za gasilce, jeseniško bolnišnico in za prizadete pri neurjih.
Begunje so letos turistično oživele. Za to ima nedvomno zasluge tudi preurejena gostilna Pri Jožovcu z lepo urejenim vrtom in Galerija s stalno zbirko o Ansamblu Avsenik. Pobudniki pa so se odločili, da letošnjo uspešno poletno sezono sklenejo z dvema glasbenima prireditvama. Tako bo v soboto, 9. septembra, ob 20. uri na prostem nasproti gostilne Pri Jožovcu s celovečernim koncertom nastopil Ansambel bratov Avsenik. Večer bodo popestrili tudi z malo tombolo z več kot 100 lepimi dobitiki. V nedeljo, 10. septembra, pa bo na istem prostoru še zabavno glasbeni večer. Prireditev se bo začela ob 17. uri s povorko voz Pivovarne Laško in poskušino piva, v glasbenem večeru pa bodo nato nastopali Godba na pihala iz Laškega, Plesni orkester Jeseniških železarjev pod vodstvom Francija Koširja (sodeloval bo tudi Alfi Nipič) ter narodno zabavni ansambel Gorenjski muzikantje. Poskrbljeno bo torej za ples; pa tudi žejen in lačen ne bo nihče.
Čeprav je 35-letni jubilej svetovno znani Ansambel bratov Avsenik proslavil že lani z vrsto nastopov doma v Sloveniji in s turnejami po evropskih deželah, se je proslavljanje zavleklo še v letošnje leto. In tako bodo jubilejno nastopanje zaključili prav v Begunjah, od koder je šla v svet Avsenikova glasba. Sobotni nastop pa bo hkrati priložnost za predstavitev dveh novih članov v ansamblu. 72-letnega Leona Poni-kvarja je na kitari zamenjal Renato Verlič iz Kranja. Mika
Nov boutique v Kranju
Modna MUHA
Kranj, septembra - Kar mali praznik je bil zadnji petek za Trg R'' voli v Kranju, ki je prav ta dan dobil prijazen, izvrstno urejen nO* lokalček - boutique MUHA. Črno-belega si je zamislil arhitek' Klemen Kalan in po obliki kar malo spominja na Benetke, na gol' dolske priveze, na venecijanski tlak...
Sossa, ki je moral prenehati igrati zaradi bolezni, pa bo z baritonom in kontrabasom zamenjal mladi študent ljubljanske glasbene akademije Igor Podpečan iz Slovenj Gradca.
Ob begunjskih glasbenih večerih velja tudi poudariti, da je čisti dohodek namenjen v humanitarne namene in sicer begunjskim gasilcem, ki so tokrat tudi organizatorji obeh prireditev, za nabavo opreme, jeseniški bolnišnici za nabavo instrumentov in za prizadete ob neurju v Sloveniji. Obe prireditvi pa sodita tudi v okvir spremljevalnih prireditev letošnjega svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu. Vstopnice po 50.000 dinarjev (v nedeljo po 30.000) so v prodaji v Galeriji Avsenik v Begunjah, v turistično prireditveni poslovalnici Albatros na Bledu, Ribenska 2 in v poslovalnici Kompasa v Kranju.
Posebno zdaj prideta črnina in belina lokala še bolj do izfa, za, kajti tudi moda je največ še vedno črno-bela. Črne bluze * drobnimi belimi pikicami, črni hlačni kostim z belo črtasto sraJ" co, črna krila, črni puloverji in vmes bele čipkaste bluze. Sem tja se nakazuje tudi rjava, posebno na nenavadnih širokih pas°' vih, denarnicah, rutah iz prave svile, modnih ženskih hlačah'' Vse ponujeno je razstavljeno s polno mero okusa, z nekakŠ" skrbjo, da bi ne bil mali lokal prehitro preveč natlačen. Vsejr mora biti v pravi meri, potem je prav. In vse mora biti unikat,fi' zen morda kakšnih bluzic, ki so resnično tako lepe, da bi bilo ka škoda, da bi jih bila deležna le ena...
Dve Marjeti Bergant skrbita za boutique MUHA na Trg* Rivoli v Kranju. Mi smo tu našli Skokovo, ki je po poklicu m° na kreatorka in je do nedavnega učila otroke na osnovni šoli V? cijana Seljaka likovni pouk.
"Moja želja je, da bi bilo tu naprodaj čim več pletenin,11 roke pletenih, seveda, in pa oblačila, ki bi bila elegantna in hkf*' ti uporabna za vsak dan. Torej ne prehuda ekskluziva, dostop" večini ljudi. Skrbeli bomo tudi, da se bo lahko tu ženska ko""' pletno oblekla, da bo pri nas dobila bluzo in ogrlico, krilo in in še druge modne dodatke, kar bo pač pristajalo zraven. Prila^3 jali se bomo željam, vendar le do neke mere, kajti sicer boutio.u izgubi svoj stil. Tega pa nikakor nočemo."
D. Do\&[
Založba KRT je vedno bolj nav zoča na slovenskem knjižnem trgu.
Foto: Gorazd Sinik
V čem tiči velika skrivnost slovenske »najboljše male založbe«?_
IDEJE ČASA V PROSTORU
O knjižnici revolucionarne teorije (KRT-u) vedno znova prihajajo v javnost zanimive reči. Zaradi boljšega vpogleda v njihovo delo, smo se obrnili kar na njihovo uredništvo. Za bralce Gorenjskega glasa piše Janez Suštaršič.__
Kaj danes, ko nihče več ne govori politično, ne da bi govoril o civilni družbi, počne založba, ki je ta pojem prinesla v slovenski prostor — Kakšna je V času, ko je razcep v »alternativi« postal priznano dejstvo. Politika uredništva, ki si je svoj sloves izgradilo z odprtostjo v času največjega klanovstva?
Izdaja knjige, vsekakor. Prav ta mesec je izšla knjiga, ki bi po mnenju uredništva morala pomeniti podoben prelom kot zdaj že legendarni zbornik o socialistični civilni družbi. Gre za prevod knjige Davida Helda »Modeli demokracije«, ki je v Angliji prvič izšla lani. Danes, ko se na Demokracijo sklicuje vsakdo in ko se zdi pomen te besede vsakomur nedvoumen, je KRT izdal knjigo, ki prikazuje razvoj ideje demokracije °d antičnih časov do danes. Held demokracijo ponazori v devetih modelih, ki so si v marsikaterih elementih tudi nasprotni, pri tem pa ves čas opozarja na poenostavitve in navaja k nadrobnejšemu študiju. Pojem demokracije torej nikakor ni preprost. »Po izidu te knjige preprosto ni več mogoče trditi, da si demokrat, ne da bi še v istem stavku povedal, za katero demokracijo si,« pravi Slavko Gaber, odgovorni urednik založbe.
»Modeli demokracije« so ena izmed petih knjig, ki jih je KRT posvetil dvetsoletnici Velike revolucije. V kratkem bo 'zšla knjiga Heldovega sodelavca Johna Keana, katere glavni namen je pokazati, da ima demokracija svoje meje in omejitve. V tem sklopu pripravljajo še izbrane spise Robespi-erra in ognjevito kritiko francoske revolucije izpod peresa Sir Edmunda Burka. Knjiga, ki so jo ob izidu leta 1790 označili 2a »manifest kontrarevoluci-
»1
Slavko Gaber, odgovorni urednik
je«, bo v naše loge prišla pospremljena s študijo Tomaža Mastnaka. Peta v tem sklopu bo knjiga razvpitega liberala Friedricha Von Haveka.
»Aparat«, ki skrbi za izhajanje Krtovih knjig in uspe pripraviti vsaj deset izdaj letno, je neverjetno preprost. Le sekretar uredništva je redno zaposlen, vsi uredniki pa svoje delo opravljajo honorarno. Pribli-
žno polovico stroškov pokrijejo s subvencijami, med katerimi prednjači seveda Kulturna skupnost Slovenije, drugo polovico pa s prodajo knjig. Kljub tem podatkom pa se človek, ki nekaj časa spremlja delovanje založbe, prepriča, da njeno delovanje pravzaprav sloni na entuziazmu in idealizmu njenih urednikov in sodelavcev.
KRT je med malimi založbami verjetno edina, ki je enega izmed svojih urednikov posebej zadolžila za »vzdrževanje« »stikov z javnostjo«. Poleg izredno natančne strokovne in redaktorske priprave knjige so namreč prav ti stiki deležni največ je pozornosti založbe. Zato ni čudno, da lahko v Ljubljani obiščete celo Krtovo knjigarno. Ta častni naslov si je v letošnji akciji za izbor najbolj krtovske založbe pridobila knjigarna Mladinske knjige v Konzorciju. Pred približno pol leta se je na propagandnem materialu pojavilo geslo »KRT. Najboljša mala založba.«. Tedaj Zupančič, mož, ki je v ozadju veČine tovrstnih »podvigov«, vam bo z veseljem razkazal
ovojnice pisem, ki prihajajo na naslov uredništva. Večina jih je namreč naslovljenih prav na »najboljšo malo založbo«.
Velik del zaslug za Krtovo dobro ime ima najbrž tudi njegova zgodovina. Založba je bila ustanovljena že leta 1981 in svoje prve izdaje — med katerimi je bil tudi zbornik o študentskem gibanju in »H kritiki stalinizma« Tomaža Mastnaka — je razprodala v presenetljivo visokih nakladah. Kasneje so v Krtu objavljali avtorji, ki jih danes ni potrebno posebej predstavljati: Igor Bavčar, Hubert Požarnik, Dušan Plut, Braco Rotar, Vladimir Šeks, Marcel Štefančič jr., Aleš Debeljak in seveda famozna Džuli Šviga. KRT ni odpiral le zamolčanih področij družboslovja (feminizem, teorija vzgoje, sociologija družbenih gibanj, ekologija...), temveč je odkrival tudi skrite strani slovenske literature (Zapiski Janeza Trdine, Antologija slavilne državniške poezije), za svoje izdaje s področja arhitekturne teorije pa je prejel celo Plečnikovo medaljo. H Krtovemu dobremu imenu verjetno sodi tudi dejstvo, da vedno več knjig izda v sodelovanju s tujimi sodelavci in avtorji.
Odnos sedanjega uredništva do te tradicije morda najbolje ponazarja reklama na ljubljanskih avtobusih. Motto, ki je natisnjen na začetku vsake Krtove knjige, so tam spremenili v: »Knjiga je orožje, vzemi jo na avtobus!« Sicer pa radi za svoje potrebe priredijo tudi reklamna gesla drugih oglaševalcev. Tako nosi že opisani program izdaj ob Dvestoletnici revolucije ime »Prečrtano z rdečo«, druga izmed Krtovih vročih antologij pa bo napovedana z geslom: »Slovenska pornografska poezija — moj odnos do lesa«. Pa dober tek!
KULTURNI KOLEDAR
KOGOJEVI DNEVI
V organizaciji Prosvetnega društva Soča iz Kanala se je v Petek, 1. septembra, na visoki ravni začel eden najpomembnejših
8'asbenih festivalov na Slovenskem, 11. po vrsti, Kogojevi dnevi 89, *' poteka v spomin Marija Kogoja, enega največjih glasbenikov
__s'°venskega, evropskega, pa tudi svetovnega ekspresionizma.
V petek je na Kontradi v Kanalu nastopil po uvodnih slo-esnostih s celovečernim koncertom Komorni orkester RTV Lju-jana z dirigentom Markom Munihom in mezzosopranistko Evo hi°^ak-Houško. V prvem delu koncerta so predstavili dve skladal Alojza Srebotnjaka in sicer Slovenske ljudske plese iz 1. 1982, x .s, svojo glasbo zaobjemajo značilnosti sedmih slovenskih etni-nin pokrajin; druga je bila Rapsodika za godalni orkester. V ""ugem delu koncerta so igrali kompozicijo Uroša Kreka »Canti-m resianum« za mezzosopran in godala, zatem pa še Štiri slo-er»ske ljudske pesmi Janija Goloba.
tj. Kadar koli je govora o slovenski glasbeni ustvarjalnosti, se t'> ki se zavedajo, kaj je narodna zavest, sprašujejo, od kod naj n Umetniki črpali navdih za svoja dela. Ali znamo že pri čisto KaV|f • Cm Peiiu dojeti dušo za primer koroškega človeka, itd. Dr o° ^C ŠC'e 2 vsem' poustvarjalci, ki pri tem sodelujejo. Ali smo k      od slovenske umetnine Bele krajine Marjana Kozine še nič"1 napreJ? Ali vemo to, da so vsi slovenski komunisti sicer teh-p no dobro podkovani, vprašljiv pa je pri njih navdih? Tehnika se "'koli ni bila umetnost. In potem, kako se približati duhovni sferam Marija Kogoja, kjer se gre za tako močno izraznost? oj,  Otvoritveni koncert v Kanalu je opravičil naša iskanja mno-fn let. Bilo je vse tako tipično slovensko in obenem svetovljan-I °' Podvajano pa rafinirano. Približalo se je Kogojevim idea-,0I» tudi kot mislecu.
se m'selnost slovenskih glasbenikov je torej prodrlo to, kar dixA*Ve^aJ° moderne države; spoštovanje do celotne kulturne de-Dr h6' n.are^Ja' 'td. Sam koncert se je že vezal s popoldanskim . e°-avanjem v Kanalu o rezijanski ljudski umetnosti dr. Milka ^atiČetova.
Do ^omPoz'ciJsko-tehnični postopki predvajanih skladb so bili liVsern sodobni. Zavestno so poleg slovenskih folklornih prvin t(P0raDlJene v njih tudi avantgardne sestavine, kot so trdote, poliva alnost, bitonalnost, elementi konkretne glasbe, pa tudi obliko-na gradnja skladb je svobodnejša.
niih 'zyajalski plati gre vsa zasluga vrhunskim glasbenikom in in ,yeniu dirigentu za tako zavzeto muziciranje. Marko Munih ra:° ester je s svojim nastopom potrdil, da čuti in zna rešiti zgo-je °menJeno problematiko. Solistka Houškova je tudi primerna g! 2a "astope s komornim orkestrom, ker jo sicer simfonični preko Sl' ^rav Je tudi* da se je organizator za to priložnost odločil za . rnorni sestav, saj h komornemu tudi teži glasba 20. stoletja, kot tre zapisal Slavko Osterc in s tem smo videli , da premoremo nutno veliko in slišati je bilo nekaj najboljšega, kar imamo.
Ada Klinkom
Iz gorenjskih galerij
CIVILIZACIJSKI VZPON
Pred časom smo s fotografijo že opozorili na razstavo Gorenjski kraji in ljudlje v fotografiji IV. v kranjski Mestni hiši, tokrat pa glede na pomembnost eksponatov in zaradi iztekanja, na razstavo opozarjamo še v besedah Ceneta Avguština.
Fotografsko gradivo je za razstavo in katalog pripravil Drago Holvnski. Razstavo in tisk kataloga so omogočili Raziskovalna skupnost občine Kranj, Kulturna skupnost občine Kranj in Kulturna skupnost Slovenije.
Razstavno gradivo so pripravljalci razstave Nada Holvnski, Anka Novak in Cene Avguštin razdelili na več poglavij. Tako poglavje Nova doba govori o prvih dneh osvoboditve, ko preko popravljenega ob koncu vojne porušenega mostu v Medvodah pripelje prvi vlak na napol porušene Jesenice, zatem gledamo obnovo dveh požganih vasi nad Golnikom in Dražgoše, spremljamo demonstracije za Trst in prve volitve v Kranju, itd.
Drugo poglavje govori o razvoju industrije na Gorenjskem, uvajanju norm in tekočega traku, o preprostih napol obrtnih delavnicah, ki so se kasneje razvile v velika industrijska podjetja. (Niko Železniki, Elan Begunje, itd.) Poglavje zaključuje odprtje rudnika urana na Žirovskem vrhu. Umirajočo staro domačo obrt nadomestijo v naši dobi moderne delavnice, mnoge opremljene z elektronskimi napravami. Poglavje kmetijstvo in gozdarstvo nas seznanja s položajem kmeta v prvih letih po vojni, z obvezno oddajo pridelkov, z nastajanjem zadružnih domov in kasneje z navajanjem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki zamenja stare oblike obdelovanja kmetijskih površin oz. izkoriščanja gozdov. Poglavje urbanizem in arhitektura govori o povojnem razvoju gorenjskih mest, o nastajanju velikh naselbinskih kompleksov in komunalnih objektov, o usodnem spreminjanju podobe vasi. in njene arhitekture, ko staro izginja, novo pa je velikokrat nedorečeno in neusklajeno z ambientom, ki ga obdaja. Nič manjše spremembe kot na zunaj, doživlja kmečka hiša tudi v svoji notranjščini, ko staro opremo in priprave zamenjajo sodobni izdelki. Ob silnem razmahu motorizacije se modernizira tudi promet, nastajajo nove cestne povezave, katerih vrh pomeni prebitje Karavanškega predora. Ob razvoju industrije in drugih dejavnosti se v šestdesetih letih v vedno večji meri uveljavlja potrošniška miselnost, katere zunanji izraz so med drugim samopostrežne trgovine, razvoj turizma, maloobmejnega prometa itd. V zadnjih poglavjih spremljamo razvoj zdravstva in šolstva na Gorenjskem in različne oblike kulturne dejavnosti — gledališke, glasbene, likovne, muzejske in spomeniško-varstvene.
Civilizacijski vzpon prinaša na drugi strani obubožanje nekdanje bogate duhovne kulture posebej na vasi, opuščanje starih navad in šeg, zanemarjanje starega gradbenega izročila in namesto prave ustvarjalnosti bohotenje kiča in posnemanje vzorov iz tujih, pogosto neustreznih okolij.
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akademski slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika.
V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi svetovni vojni). V galeriji Kavka pa si lahko ta čas ogledate že njihovo 69. zaporedno prodajno razstavo. Svoja dela razstavlja slikar Matevž Škuf-ca.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je v pripravi nova razstava. V razstavnem salonu Dolik razstavlja svoja dela slikar Branko Čušina, član Dolika.
RADOVLJICA - V galerije Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. Preko ceste, v fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič na temo "Kraške diagonale". V prostorih SO Radovljica razsta-* vlja akademski slikar Polde Oblak.
SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavljajo grafike študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogled dela, ki so nastala na tradicionalnem Ex tempore, ob šuštarski nedelji. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) so pripravili novo razstavo. Gre za grafike nestorja slovenskih likovnih umetnikov Božidarja Jakca. Razstava bo odprta do 15. septembra vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava risb in akvarelov Bogdana Potnika - "Kronika življenjske radosti". Razstava bo odprta vsak dan do 17. septembra od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne.
POLETNI UTRIP
Poletje gre sicer počasi h koncu, a kulturne prireditve k sreči, vsaj na nekaterih koncih še ne pojenjujejo...
Tako pripravlja kranjsko društvo Pungart na istoimenskem prostoru danes, v petek, 8. septembra, ob 18. uri najprej program za otroke (Romana Kranjčan), ob 20. uri pa bodo prišli na svoj račun tudi starejši, kajti s svojo zasedbo se bo občinstva predstavil Lojze Kranjčan.
Na Breznici bo v kulturnem domu Franceta Prešerna danes, ob 20. uri koncert Novega ljubljanskega pihalnega tria, v sestavi Dušan Jovanovič (oboa), Darko Brlek (klarinet) in Zoran Mitev (fagot). Akcija sodi v okvir poletnih glasbenih srečanj.
Na Bledu pa bo danes ob 21. uri v okviru prireditev, ki spremljajo veslaško prvenstvo v Festivalni dvorani predstava Maraton.
Jutri, v soboto, 9. septembra, se blejski program nadaljuje ravno tako ob 21. uri, v Kazinu Park hotela pa bo nastopil plesni ansambel Arruba Argentina, v nedeljo, 10. septembra, pa ob 20. uri v športni dvorani plesni ansambel Šok.
Sobotni večer bo pester tudi v Tržiču, ko bosta ob 19. uri na tržiški tržnici nastopili plesna skupina Arabeska in humoristična skupina Smeh. Prireditev sodi v sklop poletne akcije "V soboto se dobimo".
Posebna prireditev je v soboto, 9. septembra, napovedana tudi v galeriji Vera v Domžalah. Ob 18. uri namreč pripravljajo tradicionalno srečanje likovnikov. Osrednji dogodek domžalskega likovnega dneva bo otvoritev novih plastik likovnikov, ki so prispevali svoje izdelke k že obstoječim eksponatom galerije na prostem - Dragica Čadež, Lisa Gardner, Stane Jarm, Janez Knez, John Thomas Campbell, Aleksander Prokofijev in Jure Smole. V notranjem delu galerije pa se bodo s svojimi deli predstavili: Dragica Čadež, Vera Terstenjak - Jovičič, Stane Jarm, Janez Knez in Aleksander Prokofijev.
Predstavljamo vam
BRALNA VNEMA JE ZAL POPUSTILA
Rupa, septembra - Vaška knjižnica na Rupi, ki jo je že v prejšnjem stoletju osnoval tamkajšnji razumnik Andrej Strupi, je pred poldrugim letom dobila prostor v obnovljeni vaški hiši. Upokojena učiteljica Marija Strupi, ki upravlja s knjižno zapuščino starega strica, ugotavlja, da bralna vnema na vasi žal popušča.
Knjižnica, ki jo je zbral Andrej Strupi, po svoji smrti 1913. leta pa zapustil rojakom, je zanimiva zaradi svoje starosti, saj v knjižni zapuščini najdemo imena svetovne klasike s častitljivimi letnicami izida. Marija Strupi nam je pokazala uspešnico Henrika Sienkie-witza Quo Vadiš?, ki je izšla leta 1901. Prek 400 knjig, ki jih je zbral ustanovitelj, je zbranih v knjižni omari iz njegovega časa, najdemo pa predvsem leposlovje in nekaj strokovnih knjig, zanimivih za vaško prebivalstvo. »Knjižnica ima zanimivo zgodovino,« nam je povedala Marija Strupi. »Že stric je izposojal knjige sovaščanom, od leta 1913. pa je to ljudska knjižnica. Med vojno bi knjige kmalu doletel požig, vendar je prof. Josip Žontar iz Kranja, ki je poznal vrednost stare knjižnice, dosegel, da je ostala, in da so jo do konca vojne le zapečatili. Po vojni seje knjižnica, ki je imela med vaščani kar veliko bralcev, nekajkrat preselila, danes pa ima mesto v nekdanji mežnariji. Še vedno ima nekaj bralcev, vendar je bralna vnema močno popustila. Le še nekaj starejših bralcev in šolskih otrok prihaja po čtivo. Kljub temu je knjižnica že zaradi svoje starosti in zgodovine vredna, da ostane.«
D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik
ureja VINE SESTER
ZASTONJ TELEFONSKI
PRIKLJUČEK
Kako je mogoče krasti pa istočasno ne krasti? Vse je mogoče, vam pravim. In to za denar. Le garsonjero s telefonom morate najeti, potem... Malo prehitevam, oprostite.
Pred dnevi sem v časopisu bral oglas, vreden zlata: »Garsonjero s telefonom oddam najboljšemu ponudniku.« Takrat sem pomislil, kako srečen bo lahko najemnik te garsonjere, ko bo zastonj prišel do svojega lastnega telefonskega priključka, saj je dan danes telefonski priključek zelo iskana dobrina in tudi poceni vse skupaj ni. Malo spretnosti boste potrebovali in dobili ga boste zastonj. Zato ne vihajte nosu nad zasoljeno ceno lastnika garsonjere. Raje ga vprašajte, kje stanuje. Če ne stanuje v hiši,kjer oddaja garsonjero, mu hitro plačajte zahevano ceno, najboljše za celo leto vnaprej. Tudi za plačevanje telefona se vestno domenite. Ko boste to uredili, boste že na pol poti do uspeha. Zatem na pristojnem uradu prijavite novo bivališče in pričnite živeti v novi garsonjeri. Vse mora biti narejeno uradno in s čim več podpisi in štampilj-kami. Trud ne bo zaman. Vse kar ste »preveč«plačali za najem garsonjere, se vam bo več kot povrnilo. Ko boste odšli iz stanovanja, boste s seboj vzeli poleg potovalk in zobne ščetke tudi telefonski priključek in ga namestili v svojem novem stanovanju in to, kot smo že rekli, zastonj.
Tega »izuma« me je naučil moJ Pfijutelj roletar. »Znajdi se,« mi je rekel »in pomagali ti bodo PTT, policija in sodnija.« Ko sem ga trapasto gledal, je zmajal z glavo nad mojo nevednostjo, a mi na koncu dovolil, da sem izvedel za njegov izum: »Kot mlad roletar sem se moral znajti,« je pričel svojo pripoved in me ošinil s pogledom kot slabo dojemljivega učenca, se odkaš-Ijal in nadaljeval: »Če sem hotel delati na terenu, nisem mogel biti doma. Doma pa še telefona nisem imel, zato so me stranke neprestano iskale, jaz pa nisem imel dovolj dela. Pa sem se domislil. Najel sem garsonjero s telefonom. Bolj kot garsonjero sem potreboval telefon. Iz Nem-
čije sem prinesel (seveda mimo carine) telefonsko napravo za snemanje telefonskih klicev. Nadomestila mije tajnico. Zvečer sem poslušal telefonska sporočila mojih strank in posel je pričel cveteti. Telefon je bil na ime lastnika garsonjere. To je bilo pravzaprav najpomembnejše: moji telefonski računi so bili znatno cenejši, ker nisem plačeval telefona kot obrtnik, po drugi strani pa sem z imenom mojega gazde naredil pravi biznis, pri čemer mi je pomagal PTT in naši predpisi. Gazda je stanoval drugje. Včasih je prišel malo pogledat na okoli. To je bilo tudi vsey kar je imel z menoj, seveda do konca najema. Potem pa... Zopet prehitevam.
Nekega dne sem šel na PTT pokazat potrdilo o bivanju in zahteval, da dajo telefon na moje ime. O tem nisem gazdi ničesar povedal. Le zakaj bi ga po nepotrebnem razburjal. Potem sem vestno plačeval telefonske račune. Prihajali so v moj poštni nabiralnik na moje ime. Tudi nov telefonski imenik še ni izšel. Tako ni nihče vedel za mojo domislico. Po letu dni je najem potekel in izselil sem se iz garsonjere. Preden pa sem odšel, sem na PTT-ju zaprosil za prenos sedeža telefonskega priključka. In tako je iz garsonjere odšel telefonski priključek direktno v mojo novo delavnico.«
Lastnik garsonjere je pridrvel v mojo delavnico in vpil: »Tat, ukradel si telefoni« Da me bo tožil, je še kričal, da bo šel na policijo in podobne neumnosti. Mirno sem ga poslušal. Vedel sem, da se bo umiril, ko bo bolj natančno proučil predpise o telefonskih priključkih. Kot sem predvideval je zdrvel naravnost na PTT, kjer so mu pojasnili: »Vse je v redu. Kupili ste garsonjero s telefonom in jo sedaj oddajate, pa še v njej ne stanujete? Kako ste to mogli? Nihče ne more prodajati ali oddajati telefonskega priključka. Saj je last PTT. Le uporbnik stanovanja je njihov trenutni lastnik, ne pa vi. Ali je vaš roletar stanoval v vaši garsonjeri? Vidite, zato je lahko dobil vaš priključek na svoje ime in tudi prenesel ga je lahko v svojo novo delavnico. Preselil je svoj sedež podjetja.« Gazda je vse bolj lezel v dve gubi. »Kradel je, vi pa mu pomagate« je tarnal. Ni vedel več kam. »Kako naj pridem do svojega telefona?« je končno izdavil iz sebe. »Preprosto, plačajte nov telefonski priključek in vse bo zopet v redu«. Ko so mu povedali koliko to stane, ga je zvilo. »Saj to je toliko kot najem garsonjere. Pla-
čati, da bom dobil kar je moje, plačati namesto tistega, kije ka-del.« »Oguljofali so me,« je tarnal, a nič ni pomagalo. »Tu ni prvice, ne na PTT-ju ne na policiji, ne na sodišču... je skrušeno rekel in odšel domov. »Ne vem pa, če je razumel da so predpisi vendar predpisi je končal svojo pripoved moj znanec roletar.
Ojunačil sem se in ga vprašal: »Ali si res izmaknil tisti telefon?« »Seveda,« je rekel »samo brez domiselnih predpisov to ne bi šlo. PTT ni bila prav nič oškodovana, namesto mene je plačal lastnik garsonjere.«
»Torej kradeš in ne kradeš -istočasno?« sem ga previdno vprašal. »Nasmejal se je, »Ti bi lahko bil še kaj velikega, ne pa navaden roletar« sem mu na koncu občudujoče rekel.
Njegov izum je dobro prestal preizkušnjo.
Poslužite se ga!
Vaš
Zalar Aleksander
»DA NE BO POMOTE«
Dne 26. in 27. avgusta sta se v Selcih iztekli veliki veselici, kiju je organiziralo športno društvo iz Dražgoš zaradi izgradnje novega športnega igrišča za šolo v Dražgošah in nabavo igralnih rekvizitov za otroke. Organizatorjem, ki so se zelo potrudili za izvedbo te veselice — program je bil zelo bogat tako z nagradami kot tudi igrami — je ponagajalo vreme, tako da programa ni bilo
mogoče v celoti izvesti, vendar so veselico uspešno izpeljali do konca. Na žalost pa lahko povem, da je nevednost nekaterih navzočih pripeljala organizatorje v slabo voljo, kajti le—ti (nekateri) so bili mnenja, da je pri prodaji srečk prišlo do špekuliranja. Sam lahko povem, da je prišla nagrada pravično in ne po stranski poti v roke nekega šolarja, tudi iz Dražgoš. Sam sem bil navzoč, ko je srečko izvlekel in bil presrečen, da je to dokaj vredno nagrado (eno izmed najboljših), vendar zanj tudi vsaj za sedaj neuporabno nagrado, izvlekel. Ker pa je jasno pri vseh ljudeh prisotna tudi nevoščlji-vost, se je to tudi tokrat pokazalo. Prav zaradi tega potem fantič ni vzel nagrade, zato da se ne bi govorilo, da je vse izpeljano nekje za kulisami.
Veselico so hvalevredno izpeljali do konca in lahko smo samo veseli in hvaležni, da se športno društvo sploh pripravi za tako akcijo, za bodoče otroke pa tudi za starejše, saj v Dražgošah praktično ni nobenega prostora, kamor bi odšli otroci v nedeljskih popoldnevih. Zato bi tudi starejši (z izjemo zopet lahko rečem samo nekaterih) lahko pomagali pri izvedbi veselice, pa tudi igrišča. Pojavlja pa se seveda vprašanje, če starši vendarle ne želijo, da bi njihovi otroci raje zahajali v »brunarico«.
ŠD Dražgoše, še enkrat, kljub nekaterim nejasnostim — BILO JE ZELO VREDU
BRALEC naslov v uredništvu
ETIKETA 64226 ŽIRI
Delovna organizacija Etiketa Žiri razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODENJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
PONOVNA OBJAVA
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še posebej:
_da je diplomirani ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj
na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da je sposoben voditi in organizirati delo
Kandidat mora s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbeno-ekonomske odnose.
Kandidat za navedena dela in naloge bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi, s pripisom »za razpis«.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
PRI NAKUPU STAVBNEGA POHIŠTVA IN PREGRADNIH STEN NUDIMO:
— 10 % popust za plačilo z gotovino
— 10 % popust za nakup na potrošniško posojilo
(možnost 3 oz. 6-mesečnega odplačevanja)
PRI NAKUPU MONTAŽNE HIŠE NUDIMO:
— 15 % popust za plačilo z gotovino —možnost plačila v dveh obrokih
O JELOVICA
lesna industrija SKOFJA LOKA, tel. (064) 631-241 telex: 34579 yu lije, telefax: (064) 632-261
OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM SEJMU OBRTI V CELJU OD 8. do 17. SEPTEMBRA -HALA D
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Jezerska c. 20, 64000 KRANJ
Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Jesenice - 1 delavec
Pogoji: priučen delavec - cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let.
2. ČUVANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORICI - 1 delavec
Pogoji: osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, 6 mesecev delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge pod tč. 1 bo delavec sklenil delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom pod tč. 2 pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cesno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
Franc Puhar - Aci
ŠPIRITOVO MESTO        DOMOVINSKA ZVEZA
Kranjske zgodbe skozi stoletja
Leta 1903
NOVA KLAVNICA V KRANJU
Mestna klavnica je dokončana in komisijsko prevzeta. Skupni stroški so bili 38.899 kron. Za hišnika se sprejme Alojza Brezarja z mesečno plačo 500 K in prostim stanovanjem. Brezar je podkovski kovač in izučen za mesogledca. Kot mcsogled bo lahko nadomeščal živinozdravnika.
Na sejmišču pa se napravi ograjene prostore za hrvaške prašiče. Tako je bilo sklenjeno na seji občine 27. februarja 1903.
TELEFON 1JUBLJANA -TRBIŽ
Predvidena je nova telefonska zveza od Ljubljane do Trbiža z vmesnimi telefonskimi postajami v Beli peči, Mojstrani, na Jesenicah, v Lescah, v Radovljici, Podnartu in v Kranju. Občine naj bi prispevale 30 odstotkov stroškov. V Kra-
nju tega denarja ni. Zato odklanja ta načrt so sklenili občinski možje 21. julija 1903.
VELIKA MATURA
Tako
Velika matura na kranjski Gimnaziji je končana. Zrelostni izpit je končalo 27 kandidatov, žal iz Kranja samo 2. Ostali so iz drugih krajev z Gorenjske, pa tudi od drugod. Maturantje so bili tudi iz Čepovana, Brežic, Ormoža, Vrhnike, celo iz Ljubljane. Vse kaže, da Kranjčani tudi v tem pogledu zaostajajo. Posledice se bodo pokazale dosti kasneje, ko bo prepozno.
PRVA HRANILNICA
V »Gorenjcu« 12. 2. — 10. januarja 1903 je bila objavljena razveseljiva vest. Z novim letom je začelo v Kranju poslovati novozasnovano »kreditno društvo«, kije za Kranj velikega gospodarskega pomena. Član postane oni, ki vplača vsaj en glavni delež, ki znaša 200 K. Hranilne vloge se plačujejo po 4,5 odstotka. Uraduje vsak dan do 12. ure, tudi ob nedeljah. Ob ponedeljkih in semanjih dneh pa tudi popoldne.
Od 1. januarja do 1. avgusta 1903 je bilo na železniško postajo v Kranju pripeljano 13 bore-lov ali 175.000 1 90 odstotnega špirita. Iz tega bodo številne žganjekuhe v Kranju naredile vsaj pol milijona litrov špiritovega šnopsa. In ta strupena pijača se bo potočila v Kranju. Res je, da na Gorenjskem ni trte, pripeljano vino pa je za marsikoga predrago. Špirit pa pelje v telesni in duševni propad. Morda tudi to vpliva na porazne rezultate vojaške naborne komisije, saj so Čez 60 odstotkov mladeničev škartirali. Tako piše v »Gorenjcu«, podatki na železniški postaji pa so prav gotovo točni.
Leta 1904
PRVA KMETIJSKA MEHANIZACIJA
V Žabnici so v nedeljo, 15. aprila 1904 prvič preizkusili najnovejši »petrolejski motor« za slamo režat, žito mlatit in mlet. Na ogled je prišlo čez 100 gledalcev, predvsem kmetov iz Zabnice in sosednjih vasi. Motor porabi na uro le za pet vinarjev kurjave pa nobenega kurjača. Na dan pa omlati 20 štantov žita. Tako je pisalo v Gorenjcu 16. aprila 1904. Torej so bili Zabničani že takrat najbolj napredni kmetje. Marsikje na Gorenjskem so za mlačev žita uporabljali »gepel« še po 2. svetovni vojni.
7<
Priseljevanje v mesto ni bilo enostavno. * od leta 1900 dalje je bil v veljavi zakon, ki ^ uvodu pravi: Oni avstrijski državljan, ki je oo ( januarja počenši prostovoljno in neprostovolj'j. celih 10 let bival v kaki avstrijski občini, ne da . potreboval javnega ubožnega preskrbovanja,,8 mora brezplačno sprejeti v občinsko domov1 sko zvezo. Tako je bil na seji občine dne 29-J nuarja 1904 v zvezo sprejet znani slikar in po(J bar Matija Bradaška. V Kranju so ta zakon up rahljali še dolgo po 1. svetovni vojni.
Leta 1905
KONČNO VODOVOD DO KRANJA
Na občinski seji dne 9. novembra imeli glasovanja za vodovod iz Čemšenika. v sovanje je bilo poimensko. Za vodovod je ^ 21 odbornikov, proti pa 5 — seveda dekan K blar in še štirje iz njegovega korita. Na seji d^
nega zbora je poslanec Ciril Pire zagovarja' zakonski načrt. Že 25. novembra 1905 je P1^. brzojavna vest, da je deželni zbor zakon o vo ^ vodu sprejet. Od skupnih stroškov 620.00^ plača državni melioracijaki zaklad 40 odstotK ^ deželni zaklad kranjske 30 odstotkov, rne,j( Kranj z okoliškimi občinami Šenčur in Predo « pa 30 odstotkov. Razprava glede vodovoda s , začela že maja 1900. To je začetek spremen^ > Kranju. Zanemarjeno, celo nehigienično ž> nje meščanov se bo spremenilo.
Petek, S. septembra 1989_/ TELEVIZIJA, RADIO, KINO jf_ 7. STRAN Wš8mS®m.GiLAS
TV SPORED
NEDELJA
10. septembra
PETEK
8. septembra
10.00 Video strani 10.10 Mozaik 12.00 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade 18.10 Delfin Fliper, 3. del ameriške nanizanke 19.05 Risanka 19.12 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Žarišče
20.35 Bled 89: SP v veslanju 20.55 Svet nenavadnih sil Art-
hurja Clarka, angl. dokum.
serija
21.30 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. 22.20 TV Dnevnik 3 22.30 Vreme
22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Jaz ali ti, avstralski film 0.20 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.55 Barcelona: Svetovni pokal v atletiki
21.40 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 01.30) _1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Otroški program 14.55 Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Kronika 9. vrha neuvrščenih
18.25 Narodna glasba 19.05 Risanka
19.10 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.15 Vreme
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2
20.25 12 žigosanih, serijski film
22.00 Zabavnoglasbena oddaja
22.30 TV Dnevnik
22.45 Kulturni magazin
00.00 Informativna oddaja za goste iz tujine
00.05 Program plus
RADIO
SOBOTA
PETEK, 8. septembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
3. septembra
13.25 Video strani
13.35 Propagandna oddaja
13.40 Bled: SPvveslanju na mirnih vodah, finale, prenos
17.00 Propagandna oddaja
17.05 TV Dnevnik 1
17.20 Poslovne informacije
17.25 Aretacija Grizlija Adamsa, ameriški film
19.00 Video strani <
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje3x3 20.33 SP v veslanju 20.55 Delo na črno, ameri. nanizanka
21.50 Elton John v Veroni 22.50 TV Dnevnik 3 23.20 Vreme
23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.30 Ceneje jo je obdržati 0.55 Video strani _2. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.10 Jugoslavija, dober dan
17.40 Otroška predstava
18.55 Barcelona: Svetoni pokal v atletiki, prenos
21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar 9.25 Dvanajst žigosanih, ameriški film
10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Rezerviran čas 14.30 Buster   Keaton, angleški film
16.00 Sedem TV dni
16.45 Poročila
16.50 TV koledar
17.00 Narodna glasba
17.15 TV dnevnik
17.30 Dramska serija, ponovitev
18.30 Dokumentarni program
19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik
20.15 Rdeče in črno, ameriški film
23.10 TV Dnevnik 23.30 Program plus 2.00 Poročila
SOBOTA, 9. septembra: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
8.20 Video strani
9.25 Otroška matineja 12.10 Ljudje in zemlja 13.35 Bled: SP v veslanju na mirnih vodah, finale prenos 17.25 Video strani 17.30 TV Dnevniki 17.35 Poslovne informacije 17.40 A. Roussel: Pajkova pojedina, glasbena oddaja 18.00 Delo na črno, ponovitev 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP
20.20 Atdhe Gashi: Izlet, TV nadaljevanka 21.05 EPP
21.10 Zdravo (vmes Poročila) 22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd
17.10 Avtomobilske dirke formule 1 za VN Italije, posnetek iz Monze
18.55 Barcelona: Svetovni pokal v atletiki, prenos
21,30 Organizirani kriminal, angleška dokumentarna serija
22.20 Druga godba 88 22.45 Konjeniški športi 23.15 Športni pregled
1. program TV Zagreb
9.20 9.30
11.00 12.00 13.00
13.55 16.25
16.55 18.45 19.08 19.18
19.30 20.00 21.35 21.55 23.25
23.30 1.30
Poročila
Nedeljsko dopoldne za otroke
Kmetijska oddaja Izobraževalni program Louis Mesnier, šolski učitelj, francoska nadaljevanka
Nedeljsko popoldne Med Jelico in Moravo, potopis
Bo Brummell, ameriški film Risana serija TV sreča
Informativna oddaja za goste iz tujine TV Dnevnik Igre brez meja TV Dnevnik
Zelena soba, francoski film Informativna oddaja za goste iz tujine Program plus Poročila
NEDELJA, 10. septembra: Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 11. septembra:
Prvi program
19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK
_11. septembra
16.30 Video strani
16.40 TV dnevnik
16.45 Poslovne informacije
16.50 TV mozaik
16.50 Utrip
17.05 Zrcalo tedna
17.20 Da ne bi bolelo
17.35 Oči kritike
18.05 Zvočnost slovenskih pokrajin: Koroška 18.20 Video strani 18.25 Spored za otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček 19.00 Risanka
19.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Aljoša Simjanovski: Picas-
so, drama TV Skopje 21.05 EPP
21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan 21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.50 Ciper - starodavna ladja zopet pluje, izobraževalna oddaja
18.15 Svet športa
19.30 TV dnevnik
20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Televizija, angleška dokumentarna serija
22.00 Druga godba
_1. program TV Zagreb
15.10 Poročila
15.15 Program plus, ponovitev 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Deški bič, TV drama 21.25 Resna glasba 22.15 TV Dnevnik 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.40 Program plus 1.40 Poročila
TOREK
12. septembra
10.00 Video strani 10.10 Mozaik, šolska TV 10.40 Mozaik: Pamet je boljša kot žamet. Analeščina
11.10 Video strani 16.30 Video strani 16.40 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev
18.00 Video strani
18.05 Spored za otroke in mlade
18.05 Govorica telesa
18.10 Po sledi ptice Dodo
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 D. Bovvie: Družina Munroe,
kanadska nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Omizje 22.10 TV Dnevnik 3 23.15 Vreme
23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine _2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.00 Beograjski TV program
19.00 Cigani Ivanoviči, glasbena oddaja
19.30 TV Dnevnik
20.05 Žarišče
20.35 Žrebanje lota
20.40 Umetniški večer
_1. program TV Zagreb
15.10 Poročila
15.15 Program plus, ponovitev 17.15 Poročila 19.10 Vreme 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Veliki   avtobus, ameriški film
22.40 TV dnevnik 22.00 Kontaktni magazin 23.30 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Program plus
SREDA
13. septembra
10.00 Video strani 10.10 Mozaik 10.10 Osmi dan
10.50 Vsak človek se rodi svoboden, dokumentarna oddaja 11.30 Video strani 16.30 Video strani 16.40 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 16.50 Osmi dan 17.30 Dokumentarna oddaja 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti
radio triglav Jesenice
Petek, 8. septembra:
16.00 — Pričetek programa, 16.05
— Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30
— Domače novice, 17.00 — Kamen spotike. Čemu služijo barake ob Cesti maršala Tita na Jesenicah, 17.45 — Obve stila, 18.00
— Čestitke poslušalcev in EP, 18.40 — Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa.
Sobota, 9. septembra:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 16.45 — Zabavnoglasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 19.55 Zaključek programa. Nedelja, 10. septembra:
11.00 — Mi pa nismo se uklonili: Ob 50-letnici začetka II. svetovne
vojne, 11.30 — Obvestila, 12.00 — Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP. Ponedeljek, 11. septembra:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Do-mače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 - Obvestila, 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 — Športni pregled, 18.35 — Minute za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
Torek, 12. septembra:
16.00 — Obvestila, 16.30 - Do-mače novice, 17.00 — Rekli so, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
19.24 19.30 19.55 19.59 20.30
21.40 21.45 22.05
22.10
Propagandna oddaja TV Dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja Film tedna:  Ciklus latin-skoameriških filmov: Ljubim te, argentinski film Propagandna oddaja TV Dnevnik 3
Informativna oddaja za goste iz tujine Svet poroča 2. program TV Ljubljana
15.55 17.55
19.50 20.05 20.35 22.00
Beograd: PEP v nogometu Budimpešta: PEP v nogometu Premor Žarišče
Leningrajski spomini, balet Satelitski programi — poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
15.10 Poročila
15.15 Program plus, ponovitev
17.15 Poročila
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Dokumentarni program
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.20 Moderni časi, oddaja o filmu in Oficir z vrtnico
23.05 TV dnevnik 2
23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.30 Program plus 1.30 Poročila
ČETRTEK
14. septembra
10.00 Video strani 8.10 Mozaik, Šolska TV 16.30 Video strani 16.40 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, Šolska TV, ponovitev
18.25 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 F. M. Stevvart: Ellis Island, ameriška nadaljevanka
21.45 TV Dnevnik 3
22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine
_2. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Čas, ki živi 19.30 TV Dnevnik 19.50 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 21.25 Oči kritike
22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi
Sreda, 13. septembra:
16.00 — Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Aktualno, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Novice iz narodnoza-bavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 14. septembra:
16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Turistična borza Radia Triglav, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Vedno zelene melodije, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa.
KINO
KRANJ CENTER
8. septembra amer. ital. akcij, komedija BARBARI ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20. uri 9. septembra amer. ital. akcij, komedija BARBARI ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 21. uri 10. septembra amer. ital. akcij, komedija BARBARI ob 17. in 19. uri, amer. akcij, komedija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 21. uri 11. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 16., 18. in 20. uri 12. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 16., 18. in 20. uri 13. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 16., 18. in 20. uri 14. septembra amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III ob 16. in 18. uri, CESARSTVO SONCA amer vojni film ob 20. uri
KINO STORŽIĆ
8. septembra amer. mlad, akcij.
film DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 18. in 20. uri 9. septembra av-stral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE I. ob 16. in 18. uri, angl. krim. drama MONA LISA ob 20. uri 10. septembra amer. ital. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20. uri 11. septembra DANES ZAPRTO! 12. septembra nem. erot. film EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. ital. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. in 20. uri
_ŽELEZAR_
8. septembra amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III ob 18. in 20. uri 9. septembra amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III ob 17. in 19. uri, amer. komedija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 21. uri 10. septembra amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III ob 17. in 19.
uri, amer. vojni film CESARSTVO SONCA ob 21. uri 11. septembra amer. vojni film CESARSTVO SONCA ob 17.30 in 20. uri 12. septembra hongkong. akcij, film SUPER NINJA ob 18. uri, amer. vojni film CESARSTVO SONCA ob 20. uri 13. septembra amer. mlad. akcij, film DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 18. uri, amer. trda erotika NAJBOUŠA UČITELJICA ob 20. uri 14. septembra amer. fant. pust. film ELIMINA-TOR ob 18. uri, amer. trda erotika NAJBOUŠA UČITELJICA ob 20. uri
_DOM KAMNIK_
8. septembra amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob
18. in 20. uri 9. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 17. in 19. uri, amer. vojni film CESARSTVO SONCA ob 21. uri 10. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 17. in
19. uri, amer. trda erotika DETEKTIVKA IZ BEVERLY HILLSA ob 21. uri 11. septembra amer. fant. pust. film ELIMINATOR ob 18. in
20. uri 12. septembra amer. ital. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. in 20. uri 13. septembra NI KINOPREDSTAVI 14. septembra
nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
8. septembra avstral. pust. komedija KROKODIL DUNDEE 1 ob 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 9. septembra hongkonški akcij, film OBRAČUN V HONGKONGU ob 17. in
19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 10. septembra amer. hongkonški akcij, film OBRAČUN V HONGKONGU ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 11. septembra amer. akcij, komedija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. akcij, komdija DVOJČICI (VELIKI POSEL) ob 18. in 20. uri 13. septembra NI KINOPREDSTAVI 14. septembra amer. ital. pust. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. in
20. uri
_KOMENDA_
8. septembra amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 20. uri
_ĆEŠNJICA_
8. septembra hongkonški akcij, film OBRAČIN V HONG KONGU ob 20. uri
KRANJSKA GORA
8. septembra amer. komedija DVOJČICI ob 18. in 20. uri
DUPLICA
9. septembra amer. trda erotika DETEKTIVKA Z BEVERLY HILLSA ob 20. uri 10. septembra amer. fant. pust. film ELIMINATOR ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA III ob 20. uri 14. septembra amer. ital. pust. komedija BARBARI ob 20. uri
DOVJE
10. septembra amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob
19. uri
KINO RADOVLJICA 8. septembra jug. film ČUVARJI MEGLE ob 20. uri, amer. erot. film DEKLETA IZ TAKSIJA ob 22. uri 9. septembra amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 18. uri, amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 20. uri 10. septembra amer. kriminalka PRIČO JE TREBA UBITI ob 18. uri, jugoslovanski film ČUVARJI MEGLE ob
20. uri 11. septembra amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 20. uri, 12. septembra amer. kriminalka PRIČO JE TREBA UBITI
ob 20. uri 13. septembra amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 20. uri 14. septembra Šved. erot. film LJUBEZENSKE SANJE ob 20. uri
KINO BLED
8. septembra amer. fant. film SMEH V VESOLJU ob 20. uri 9. septembra amer. akcij, film OPERACIJA ŠIMPANZ ob 18. in 20. uri, amer. erot. film DEKLETA IZ TAKSIJA ob 22. uri 10. septembra amer. komedija TRIJE SIMPATIČNI VAGABUNDI ob 18. uri, amer. fant. film SMEH V VESOLJU ob 20. uri 11. septembra jugoslovanski film ČUVARJI MEGLE ob 20. uri 12. septembra jugoslovanski film ČUVARJI MEGLE ob 20. uri 13. septembra amer. kriminalka PRIČO JE TREBA UBITI ob 20. uri 14. septembra amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 20. uri KINO BOHINJSKA BISTRICA
9. s*p»< mbra amer. fant. film SMEH \ VESOLJU ob 20. uri 10. septembra amer. akcij, film OPERACIJA ŠIMPANZ ob 18. uri, amer. erot. film DEKLETA IZ TAKSIJA ob 20. uri 14. septembra amer. kriminalka PRIČO JE TREBA UBITI ob 20. uri
Svojevrsten podvig Gorenjevaščana Zvo-neta Peterima
V trinajstih dneh
245 kilometrov s hoduljami
Gorenja vas, 31. avgusta - Prejšnji četrtek se je s svojevrstne počitniške pustolovščine vrnil domov v Gorenjo vas Zvone Peterlin.
V trinajstih dneh je z ročno narejenimi hoduljami prehodil 245 kilometrov poti od Hodoša na madžarski meji do doma. Manjši kos "slovenske diagonale" do Pirana bo morda "doštukal" kdaj kasneje.
V primerjavi s prejšnjimi podvigi, ki so bili bolj samotarski, je bila letošnja hoja s hoduljami bolj družabno doživetje in zato po svoje tudi privlačno. Zvone je sicer ubiral karseda malo prometne poti (najbolj se je bal tovornjakov, ob katerih se je na hoduljah zavrtel kot vrtavka), vendar so ga ljudje povsod, kjer je hodil, spremljali, spraševali, se čudili, ga bodrili, mu ponujali osvežitev, ga vabili v hiše. Seveda pa so ga najlepše presenetili prijatelji, sodelavci, ki so mu prišli naproti že v Vodicah, ob povratku, 24. avgusta, pa so mu Go-renjevaščani priredili pravcati slovesni sprejem.
Trinajst dni na hoduljah niso mačje solze, prizna celo športnih naporov vajen Zvone Peterlin, ki pravi, da v življenju ni pomembna kondicija, ampak volja. Najbolj so bile obremenjene roke. Na dan je prehodil povprečno dvajset kilometrov, povprečna hitrost je bila dva kilometra na uro. Na hodulje se je spravil zgodaj zjutraj, sestopil enkrat med poldnem in eno, do treh počival v senci, potem pa spet naprej, do noči. Med počitkom je pisal tudi dnevnik. To dela na vseh svojih poteh, za spomin na stara leta, kot pravi. S potepanj po svetu ne prinaša grmade spominkov, le fotografije in kose narave, kakšen zanimiv kamen, ki ga kot poznavalca mineralov in fosilov posebej pritegne. Kam pa prihodnje leto?
H. Jelovčan
Zvone Peterlin, veder tride-setletnik, zaposlen v Rudniku urana Žirovski vrh, je sploh posebnež. Še pred petimi leti je bil aktiven alpinist. Gora je kot ženska, hoče te imeti celega, pravi. Odločil seje torej za ženo, za družino, svoje štiri otroke.
Obdržal pa je mesec dni poletja. Samo zase, za dokazovanje samemu sebi, da še zmore. Tako je lani, denimo, prekolesaril Avstrijo, Češkoslovaško, Zahodno Nemčijo in Švico, leto prej s kajakom priveslal do Beograda, letos se, kot rečeno, postavil na hodulje. Zanimivo pri vsem tem pa je, da med letom sicer ne trenira, ne kolesari, ne teče, da je v kajak sedel kot neved-než, da tudi na hoduljah pred 12. avgustom še nikoli ni stal. Naredil jih je le dan pred začetkom "potepa".
Štefetov Lojzek iz Tržiča:
Kar viličarja bi vozu
Tržič, septembra - Zadnjega avgusta je bil Lojzek Štefe, ki ima eno zelo redkih bolezni, epedermolizis bulloza, star devetnajst let. Invalidsko je upokojen, toda še vedno upa, da se mu bo zdravje toliko izboljšalo, da bi se nekoč redno vključil v delovno razmerje. Moped že vozi, zdaj se pripravlja na izpit za avto, in če bi bil le pri močeh in zdravju, se tudi vožnje viličarja ne bi ustrašil.
razvedrilo, za šport. Da bi le tako šlo naprej. Zdaj gre v atomske toplice, kjer bo imel vso oskrbo, potem pa mu bomo skušali omogočiti tečaj za vožnjo avtomobila. Njegove roke verjetno ne bodo nikoli tako dobre, da bi z njimi trdno prijel volan, kot normalen šofer, pač pa mu ga bodo morali predelati, da ga bo vrtel z vso roko."
Fant se silno veseli šofer-stva. Z mopedom je kar spreten. In če bi le lahko, bi naredil tudi tečaj za vožnjo viličarja. Z rokami nikoli ne bo mogel delati, se dobro zaveda, vozil pa bi lahko. Kdo ve? On in njegovi starši imajo upanje. Trenutno pa mu je v največjo zabavo psička Kaja, prelepa nemška ovčarka, ki mu jo je podaril Stane Čemažar iz Kranja. Nič ni hotel zanjo, le srečen naj bo z njo, je dejal. In res je v Štefetov dom prinesla veliko veselja. Lojzek je sicer sam ne more voditi na vrvici, ker bi mu z njo lahko preveč zarezala v občutljive roke, zato pa je ves čas ob njem doma, živahna in razumna, da Lojzku nikdar ni dolgčas, da se nikoli več ne počuti osamljenega.
D. Dolenc
Dvakrat je bil na zdravljenju v Londonu, k čemur so veliko pripomogla tržiška in gorenjska podjetja ter posamezniki, zdaj ga imajo v rokah domači zdravniki. Dr. Draguševa in dr. Podrumčeva skrbita zanj, mu naročata zdravila, ki jih potrebuje, iz Londona, in dodajata, kar se dobi doma. Zdaj bo že leto dni, kar je bil nazadnje tam in zdravje se vztrajno boljša.
"Rad bi kaj delal, da bi imel občutek, da lahko kje koristi," razmišlja mama Ivica. "Sicer pa je v zadnjem letu dobro napredoval. Veliko živahnejši je, koža se mu boljša in tudi voljo ima za delo, za
Radovljiški prispevek k osnovni šoli po meri otroka
Otrokova enkratnost spet dovoljena
Radovljica, 6. septembra - Osnovna šola po meri otroka sicer spominja na neko drugo, svojčas pogosto uporabljeno geslo političnega trga, vendar nima s politiko ničesar skupnega in zato lahko upamo, da bo iz njega počasi le nekaj dobrega zraslo. Gre, na kratko in preprosto rečeno, za to, da bi osnovna šola, ki je bila tri desetletja dokaj brezosebno naravnana na povprečnega otroka, medtem ko so se nadpovprečni v njej dolgočasili, podpovprečni (oprostite izrazu) pa je niso dohajali in so bili zato oboji nezadovoljni, dala in zahtevala od vsakega učenca toliko, kot zmore. Le otrok, ki uspešno reši nalogo, bo zadovoljen in motiviran za učenje (mar ni enako z nami, odraslimi?) in bo rad hodil v šolo. Pri spreminjanju šole ima zelo pomembno vlogo pedagoška znanost in pod njenim okriljem šolska psihologija. O tem smo se pogovarjali s psihologinjo Ivico Gracelj iz radovljiške šole A. T. Linharta.
Ivica Gracelj
Šolska psihologija je mlada stroka. Občutek imam, da so bili psihologi dolgo vzeti kot "drugorazredni" pedagoški svetovalni delavci, obteženi s šablonskimi nalogami, da pa so nekateri uspešni posamezniki s svojim inovativnim raziskovalnim delom uspeli opozoriti na stroko, njen pomen in možnosti v iskanju poti do boljših učno-Vzgojnih rezultatov učencev. Kakšne so dejanske možnosti, kjer so ovire, če so, za še bolj učinkovito delo? »Stroka je res mlada, ogromno je še neraziskanega, vzorcev ni. Za večjo učinkovitost dela pogrešam permanentno izobraževanje in stalno povezavo šol s strokovnimi institucijami, zlasti pedagoškim inštitutom, kjer so ljudje z ogromno znanja. Tudi v šolah se marsikaj dogaja, poskuša, raziskuje, vendar rezultati pre-redko pridejo do drugih. Skratka, slabost je v premalo povezanem in usklajenem delu celotne pedagoške stroke. Sama vseh deset let sodelujem s katedro za psihologijo, kjer tudi skušam dokončati magisterij.«
Radovljiška šola je prevelika, imate okrog 1300 učencev, matično šolo in tri podružnice, torej več kot dovolj dela s "šablonskimi" nalogami. Kljub temu ste lani opravili obsežno raziskovalno nalogo.
»Delo je bilo timsko, drugačno niti ni mogoče. Denarno ga je podprla občinska raziskovalna skupnost, ki je omogočila tudi letošnje nadaljevanje, v šoli pa je bil, kar je poglavitno, posluh zanj. Tudi učiteljici Majda Kobler in Maruša Rovanšek sta pristali na več dela. Sama sem projekt vodila, zbrala in obdelala rezultate.«
Za kakšno delo pravzaprav gre, iz kakšnih pobud ste se ga lotili?
»V šoli se že dolgo trudimo, da bi približali šolo otroku in ne obratno. To naj bi veljalo tako za interesne dejavnosti, s katerimi smo izdatno obogatili program dela in življenja kot za redni pouk, kjer pa nekako nismo našli prave poti. Spodbuda je bil slab učni uspeh v nekem obdobju, bilo je tudi več vzgojnih problemov kot običaj-
no. Spraševali smo se, zakaj, kje so korenine. V analizo sem zajela najslabše učence, to je ponavljalce in tiste, ki so napredovali z nezadostno oceno, skupaj 130 otrok. Analiza je pokazala, da v prvem razredu med učenci še ni pomembnih razlik v uspehu, prav tako še ne na prehodu iz prvega v drugi razred, medtem ko so na prehodu iz drugega v tretji razred obravnavani učenci že zaostajali v šolskih ocenah. V tretjem razredu se torej pri učno slabih učencih začnejo pojavljati luknje v znanju. In Če je tam začetek zla, se nam je zdelo primerno, da začnemo bolj intenzivno delati in spremljati učence ravno v tretjem razredu.
Dejali ste, da boste letos raziskovalno delo nadaljevali.
»Model smo uvedli v vse štiri tretje razrede, razen tega pa z diferenciranim poukom nadaljujemo tudi v dveh lanskih eksperimentalnih razredih, torej v letošnjih četrtih, ker nas zanima, kaj bo s temi učenci v petem razredu, ko učni uspeh bistveno pade.«
Poleg boljšega statističnega učnega uspeha pri matematiki ste z diferenciranim poukom najbrž dosegli še kaj več?
»Spodbudili smo motivacijo, ki je poleg sposobnosti posameznega učenca in delovnih navad najpomembnejši dejavnik za učenje, ki najmočneje vpliva na boljši ali slabši učni uspeh. Ko so učenci delali v diferenciranih skupinah (zunanja diferenciacija), so v vsaki skupini reševali še po tri nivojske naloge (notranja diferenciacija). Vsak učenec je rešil sebi primerne naloge, bil zadovoljen, s tem je začela naraščati motivacija. Zanimivo, da je bilo v drugem polletju veliko več učencev v skupini, kjer so dograjevali znanje.«
Odločili smo se za fleksibilno učno diferenciacijo, kot se strokovno reče, za nivojski, diferenciran pouk pri matematiki, kjer je otroke lažje spremljati, ocenjevati, preverjati, vrednotiti. Način nekoliko spominja na dopolnilni pouk za slabše učence in dodatni pouk za boljše, bistvena razlika je ta, da je dopolnilni in dodatni pouk samo ob rednem pouku, medtem ko smo tu učence dveh tretjih razredov že med rednim poukom ob preverjanju znanja razdelili v dve homogeni skupini; v dopolnilno, kjer so otroci samo utrjevali in urili temeljno znanje, in v dodatno učno skupino, kjer so temeljno znanje dograjevali glede na zmožnosti posameznega učenca. Dva od štirih razredov paralelke sta celo minulo šolsko leto predstavljala eksperimentalno skupino z diferenciranim poukom matematike, dva pa kontrolno skupino, kjer je pouk potekal ustaljeno.«
In kaj ste ugotovili na koncu šolskega leta?
»Čeprav je bilo v eksperimentalni skupini samo trinajst odstotkov diferenciranih ur matematike (strokovna literatura priporoča eno tretjino), smo pri učencih v eksperimentalni skupini ugotovili statistično boljši učni uspeh pri matematiki kot pri učencih v kontrolni skupini. Trdimo, da je razlika v uspehu rezultat nove metode, saj je bil pri drugih predmetih učni uspeh enak.«
Torej ni nevarnosti, da bi učenec ostal v "predalčku", v katerega bi ga v začetku strpali in bi se razlika med slabšimi in boljšimi nenehno stopnjevala?
»Ne. Približno polovica učencev je bilo celo leto v isti skupini, druga polovica se jih je glede na snov, ki so jo bolje ali slabše dojeli oziroma obvladali, premikalo iz prve v drugo skupino in obratno.«
Vi ste zadovoljni. Kaj pa otroci? Kako so sprejeli nov način pouka, ki priznava in spodbuja njihovo različnost?
»V anketi jih je 90 odstotkov pohvalilo, 92 odstotkov jih je še naprej želelo diferenciran pouk. Všeč jim je bil, kot so dejali, ker se veliko naučijo in več znajo, ker imajo boljše ocene, ker dobivajo veliko različnih računov, ker tekmujejo, ker delajo v skupini, ker učiteljica več razlaga, ker bolj napnejo možgane in podobno. V manjšini proti so bili učno zelo slabi učenci, ki jih moti prehajanje iz ene v drugo socialno skupino«
Kakšna je možnost, da vaše izkušnje postanejo splošen model dela spremenjene osnovne šole po meri otroka?
»Glede na to, da v Sloveniji zavračajo zunanjo diferenciacijo otrok - čeprav je bila z enotno osnovno šolo povzročena veliko hujša diferenciacija - je ta model sprejemljivejši. Učenci so se v diferenciranih skupinah bolj aktivirali, več so delali, bili uspešnejši, s tem pa so si, kar se mi zdi zelo pomembno, polepšali samopodobo. Pomembno je tudi, da se učijo dejansko za znanje, ne za oceno. Seveda pa tak način pouka terja dobro organizacijo in od učiteljev velike napore.«
H. Jelovčan
Poletni utrip zamejskega sporta
Gorica, avgusta — »Je telesna kultura res samo »telesna«, ali je nekaj, kar bi morali drugače poimenovati, ker zaobjema poleg gibanja še znanje o gradnji infrastruktur, sociali, psihomotoriki in še marsikaj drugega zdraven? Je šolska telesna vzgoja res samo to, da gre ekipa šestih igralk že tretjič zapored na državni finale mladinskih iger? Je res šport v tekmovalnem smislu le medla predstava, ki nam jo včasih nudijo nekatera moštva, vpisana v razna prvenstva. Ali gre za rekreacijo, kot smo jo pojmovali še v prejšnjem desetletju«, je v svoji knjigi uvodoma zapisal avtor knjige o »Zamejski telesni kulturi in športu nasploh« Aldo Rupel.
imajo »Četrto Soško regato«, ki naj bi odprla vodno pot odprtih meja. Goričani tudi radi hodijo v gore. Planinska društva organizirajo pohode na Triglav, k Triglavskim jezerom, na Komno, Valvazorjevo kočo in v Dolomite. Da je telesna kultura za vse, so pri zamejskih športnikih v načrtu tudi balina-
nje in tenis ter mali nogomet. V poletnih mesecih prirejajo »društvene veselice« šagre, na katerih igrajo odbojko, kotal-kajo, igrajo briškolo, tenis in mali nogomet, kar je vse povezano z mejo med Italijo in Slovenijo.
D. Humer
»A še vedno telesna kultura in šport dajeta vse tisto, kar morata«, je pred dnevi v Me-blu v Gorici dejal profesor telesne vzgoje Aldo Rupel.
Prav zato so zamejski športniki naredili korak naprej. Ni več poletnega mrtvila, kakršno je bilo še pred tremi leti. Ko so končali tekmovanje v ligah, ni bilo več športnega življenja. Sedaj se pri zamejskih športnikih dela naprej tudi, ko se lige končajo. Prav poletne priprave silijo, da spet začneš vse od začetka. Športniki iz zamejstva, še posebej iz Gorice, gredo na poletne priprave na Ravne, Tolmin, Radgono in v Kranj, kar velja predvsem za moštvene športe. Združena športna društva so pripravili tudi ekshibi-cijsko odbojkarsko tekmo z jugoslovansko člansko reprezentanco, ki je bila na pripavah v Novi Gorici.
Poleg tega prirejajo tudi tečaj za trenerja kajakaštva na Soči v Gorici. 10. septembra
Velika Kumrova družina se je nepričakovano še povečala
Lučka srečna v novem domu
Na Logu, 5. septembra - Njena rojstna hiša stoji v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu. Vendar pa od maja naprej ni več njen dom, čeprav se še vrača vanjo. Tam ima sorodnike, dva odrasla brata, prijatelje, ki jih ne more čez noč pozabiti. Tako kot ne staršev. Oče je umrl pred štirimi leti, komaj 46-letna mama pa maja letos. Na soboto se je Lučkina sestra Meta možila s Kumrovim Mirkom z Loga, na torek pa mame ni bilo več...
Lučka je tako imenovani zapozneli otrok. Trije so bili v treh letih, potem dolgo nič in nato Lučka. S sestro Meto sta si bili vseskozi najbližje. Zato Meta, ko je umrla mati, ni nič pomišljala, za Lučko je prevzela vso roditeljsko odgovornost in jo vzela s seboj v prostoren Ku-mrov dom na Logu v Poljanski dolini, vraščen v sončno pobočje nad slikovito cerkvico svetega Volbenka.
Kumrovi, ki se sicer pišejo Čadež, niso imeli nič proti Metini "doti". Tudi tu sta imela gospodar Jože in gospodinja Slavka lepo po vrsti tri sinove (v manj kot letu dni so se vsi trije po-ženili), potem hčerko, ki odhaja na fakulteto, materi za krilo pa se še drži Primož, ki bo pozimi star pet let.
Slavka in Jože sta torej vajena otrok. Čeprav je skrb za Lucijo oziroma Lučko, kot ji
ljubkovalno pravijo, prevzela snaha Meta, se tudi sama ne branita dekletca. Zjutraj jo pripravita za šolo, jo napotita na kombi, ki hribovske otroke pelje v poljansko šolo. Lučka zdaj hodi v drugi razred in se je med novimi sošolci nepričakovano dobro znašla. Tudi ko pride iz šole, se vrti okrog Jožeta in Slavke, dokler Meta ne pride iz službe. V Primožu ima tovariša za igro, ravno danes pa je žena drugega Kumrovega sina prinesla iz porodnišnice še eno punčko.
Lučka je postala Kumrova. Čeprav ji je usoda že v rosnih letih iztrgala najljubša človeka, očeta in mamo, je vendarle srečen otrok. V odrasli sestri Meti in njenem možu Miranu je dobila nova starša, pri Kumrovih nov, topel dom. Vsi otroci nimajo takšne sreče.
/        H. Jelovčan
Petek, 8. septembra 1989
9. stran ^msmmmsiLAS
Namesto uvodnika
BOJAN ŠTIH
Kratke in izmišljene zgodbe iz let
1941 -1945
XIX.
Gozdna jasa. Konec politične ure. Poletje in tople trave. Komisar, kije opravil politično uro, se sladko smehlja in vprašuje partizane, preproste kmečke fante, ali so ga razumeli. Vsi mu zatrjujejo, da so vse doumeli, kar jim je povedal. Zakaj, če bi kdo rekel, da komisarjeve besede niso bile jasne, bi sledila nova politična ura. In tega so se partizani bali kot hudič križa. Je pa že prijetne-je lenariti na soncu kot pa poslušati politične modrosti. Čisto na robu jase je pod bukvijo ležal partizan, ki je svojemu sosedu govoril: »Ubogi otroci in ljudje po vojni, če pomislim, kako jih bodo komisarji mučili s pripovedovanji o nas. Le kdo bi pojasnil, zakaj sta revolucija in besedičenje neraz-družljiva? Sicer pa bodi Bog zahvaljen, da
sem partizan in mi zato ne bo treba poslušati zgodb o vojni po vojni. Sicer pa, raje še enkrat v boj kot pa poslušati komisarske pridige o revoluciji skozi pet desetletij miru.« Potem je pripovedovalec ostro pogledal svojega soseda in takole končal svoje modrovanje: »Kolikor te poznam, si lenuh in boš prav rad poslušal komisarske pravljice in ponaredke o sebi in o svojih bojnih tovariših, le da ti ne bo treba delati. Ti si mani-festant v svojem bistvu. Še tole ti rečem. Včasih so začeli pripovedovati pravljice z besedami Nekoč v starih časih..., nove pravljice pa se bodo začele z besedami Še pomnite, vodilni tovariši...« Potem je vstal, odšel h komisarju in se mu poln zvitosti zahvalil za modre besede v politični uri.
Urednikova beseda
»Gre za sedanjost, za to, da se ZK dokončno odreče boljševizmu v prihodnje in se znova pridruži evropski socialistični tradiciji, od katere seje svoj čas odcepila...« razmišlja v sestavku Partija na razpotju - in ne le pred kongresom na prvi strani današnjih Odprtih strani Miha Naglic. Iz drugega zornega kota pa se nanj navezuje Tomaž Kukovica v prispevku Italijanski marksizem in distanca. Tretji prispevek pa je predstavitev dr. Iztoka Tomazina, ki, kot pravi Lea Mencinger v uvodu pogovora z njim, srečno združuje celo vrsto področij, ki ga zanimajo...
MIHA NAGLIC
Partijci na razpotju — in ne le pred kongresom
V tem zapisu skušam osvetliti trditev, da Zveza komunistov Slovenije to pot ni le pred kongresom — kot že tolikokrat — temveč na razpotju med klasično
ško dejstvo, ki ga ne kaže »opravičevati«. Gre za sedanjost, za to, da se ZK gončno odreče boljševizmu v prihodnje in se znova pridruži evropski socialistični tradiciji, od katere seje svoj cas odcepita, v takšni odločitvi je samo po sebi vse-
Oglejmo si nekoliko ta »vpogled«. Kdo ga ima? Proletarci, - komunisti ali samo partijsko
boiiševisko partijo in prenovljeno ZK. Boljševiška preteklost te partije je zgodovin- vodstvo? Sodeč Po Marxu le
-*• * - ■-—■-•—I—«-*-1" ■'00- komunisti, sodeč po Engelso-
vem predgovoru k tretji nemški izdaji (1890) pa proletarci nasploh: »Za končno zmago tez, postavljenih v »Manifestu«, se je Marx zanašal izključno na in edino na intelektualni razvoj delavskega razreda, kot je nujno moral iziti iz združene akcije in diskusije.« Zgodovinsko dejstvo je, da si je »ekskluzivno« pravico do »vpogleda« kasneje pridržala boljševiška partija. A prišli so časi, ko nemara kdo vidi še dlje in globlje kot ona.
Bovano tudi vse tisto, o čemer se že nekaj časa veliko govori: politični pluralizem, »sestop« z oblasti, »poštene« volitve...
Pogled od znotraj
Na razpotju ni le ZK, na nJem stojijo tudi komunisti kot posamezniki. Nekateri so se že odločili in partijo zapustili. Eni težijo na nova pota, drugi hodijo po starih, tretji čakajo, kam se bo vse skupaj obrnilo. Razlike med novimi in starimi so tolikšne, da jedru ZK, potem ko se odloči, kam bo šlo, ne bodo vsi sledili. Ne razhajajo se le Posamezniki, raziti se utegne tudi ZK kot celota.
Nedavno sem bral, kako je s komunisti na Madžarskem. Razdeljeni so na staliniste, reformiste in centriste. Prvi so sicer ta čas v outu, vendar imajo še vedno močne pozicije v policiji in v vojski, čakajo le signal velikega brata in že bi bili spet na sredi poligona; reformisti 'majo pobudo,'z neverjetno na-8'ico in odločnostjo ubirajo nova pota; sredinci čakajo, kaj °°, potegnili bodo z zmagovalcem. (Mladina, 18. 8. 1989, str. 25-26). Mar ni v ZK Slovenije razmerje sil podobno? Na eni strani stara garda, Mladinine »zdrave sile« ali kakor se jim reče, na drugi prenovitelj Kučan in njegovi, ki imajo pobudo, sredi med obema večina, ki po hrvaško molči in čaka, kaj bo. Šla bo pač za tistim, ki
bo zmagal. ZKS se bo mogoče celo razdelila: na klasično kompartijo in na moaerno stranko evropske socialistične orientacije. Po zgledu, kakršnega vidimo za prvo v francoski KP, za drugo pa v italijanski. Prenovljena stranka bi se lahko tudi preimenovala: v SSS — Slovensko socialistično stranko. Tisti, ki čakajo, bi se potem lahko na volitvah odločili za eno, drugo ali celo tretjo izbiro. Se lepše bi seveda bilo, če bi vsi skupaj ubrali novo pot, vendar je kaj takega — kolikor poznam ljudi — iluzorno pričakovati.
France Popit je s svojim zadnjim pismom očitno že dal vedeti, da za Kučanom ne bo več hodil. In za njim je gotovo še kdo. Kakor kdo hoče! Saj ravno v tem je stvar: da lahko gre vsak po svoje in ne več zaukazano vsi za enim.
Slovenska ZK je zdaj v bistvu na tistem razpotju, na katerem je bilo evropsko delavsko gibanje že na samem začetku. Najdemo ga v polemiki Marxa in Engelsa z Bakuni-nom, v sporu med I. interna-cionalo (Mednarodnim delavskim združenjem) in Socialistično revolucionarno alianso iz leta 1872. Razhajanje je izraženo v tehle besedah: »Da bi zagotovili uspeh revolucije, je potrebna enotnost misli in dejanja.
Internacionalci poskušajo to enotnost ustvariti s propagando, diskusijo in javno organizacijo proletariata; Bakuninu za to ni potrebno drugega kot tajna organizacija stotih mož, privilegiranih zastopnikov revolucionarne ideje; razpoložljiv, samozvan generalni štab revolucije pod poveljstvom stalnega »občana B.«. Enotnost misli in dejanja ni nič drugega kot orto-doksija in slepa poslušnost. Pe-rinde ac cadaver. Tu smo sredi Družbe Jezusove.MEID V,, 24) Sodeč po teh besedah Ba-kunin ni le povzel jezuitski zgled, nakazal je tudi boljševi-škega. Marx je torej že pri Bakuninu »zavohal« tisti znameniti »duh partije«, ki je pozneje prevladal v stalinizmu in po katerem lahko en razred zastopa le ena partija. Neuko delavsko maso vodi partijska elita, ki edina pozna skrivnost zgodovine. Pri Marxu samem pa so še vsi nastavki za pluralizem. V komunističnem manifestu piše, da so komunisti le ena od delavskih strank, brez »posebnih principov, po katerih bi hoteli modelirati delavsko gibanje.« Gre jim za interes celote in za odločnost v boju. »Njihova teoretska prednost pred ostalo množico proletariata je vpogled v pogoje, tok in splošne rezultate proletarskega gibanja.« (MEID II, 603)
Komunističnemu gibanju so njegovi nasprotniki pogosto očitali tudi, da je anacionalno — »delavci nimajo domovine«. Osrednje mesto v družbi, ki ga v meščanskih demokracijah zavzema »suverenost ljudstva«, v komunističnih zavzame »diktatura proletariata«. Tako se zamaje tisto občutljivo ravnotežje razmerjih med individualnim, partijnim, razrednim, nacionalnim in svetovljanskim. Če eno od naštetih prevlada, se ravnotežje poruši. Ce bi prevladal interes posameznikov, bi dobili anarhijo, diktatura ene same partije se izrodi v stalinizem, prevlada nacionalnega vodi v fašizem, svetovljanstvo pa je še vedno precej neopredeljiva reč, čeprav postaja svet vedno manjši in vse bolj povezan.
Skratka: ena sama stranka ne more v celoti zastopati niti celega razreda, kaj šele cel narod ali vse državljane. Zato je delitev oblasti oziroma dopuščanje opozicije nujnost. Poglejmo, kaj si v tem oziru misli o ZKS slovenska »opozicija«.
Pogled od zunaj
»Partija nima kaj sestopat z oblasti. Najprej naj — ker je to v njeni moči — omogoči prehod v demokracijo, potem se bomo pa naprej menili.« Tako nekako je v znanem spoprijemu partijskih prenoviteljev in alternativcev v Logatcu argumentiral Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze.
»Kot zelo zgovorno pripovedujejo primeri z Madžarske in Poljske, je kolikor toliko znosen prehod iz diktature v demokracijo mogoč le s pomočjo partije oz. komunistov. V več kot štirih desetletjih vladanja so tako zapletli naše življenje, da ga ni mogoče razplesti oz. normalizirati z običajnimi volitvami.« Tako dr. Dimitrij Rupel, ex-predsednik Slovenske demokratske zveze. (Demokracija, 12. 7. 1989)
* »Sicer pa je naše stališče, da ZK Slovenije na izrednem kongresu v Beogradu nima kaj razpravljati, sklepati in sprejemati v imenu slovenskega naroda. Že zato ne, ker je absolutna manjšina, ki nima za kaj takega nobenega polnomočja.« Tako pa dr. Hubert Požarnik, novi predsednik SDZ.(Demokraci-ja, 22. 8. 1989)
Zanimiva, a protislovna stališča. Po eni strani od ZKS zahtevajo, da izprazni mesto oblasti, po drugi pa naj še ostane in opoziciji celo pomaga, da se vanj umesti. Kakorkoli že, gre za dvoje. Najprej naj ZKS izpelje svojo prenovo do konca, se odreče jezuitsko-boljševiške-mu duhu in sestopi v polje političnega pluralizma, ki ga mora in more prav ona omogočiti. Sočasno je treba »ljudstvu« dopustiti, da suvereno odloči, kdo in kako mu bo vladal po-
slej. »Poštene« volitve, napovedane za prihodnjo pomlad, bi bile lahko velik korak v tej smeri.
ZKS mora na novo preveriti zgodovinsko legitimnost svoje oblasti. Ima še vedno ljudski mandat, ki ga je pridobila s svojim predvojnim delovanjem, v OF, med NOB, v letu 1948... in ki ga v zadnjem času stanje v družbi postavlja pod vprašaj?
Če bo do poštenih volitev res prišlo, bomo državljani Slovenije postavljeni pred izbiro, kakršne že dolgo ni bilo. Zdi se, da se tudi politika začenja obnašati tržno. Kdo bo ponudil
več in več iztržil?
Jugovidik
Odločitev o tem, kdo in kako nam bo vladal, je v izključni pristojnosti državljanov Slovenije. V Jugoslaviji se s tako odločenostjo marsikdo ne strinja. »Bratska« pomoč v nameravani odločitvi je več kot verjetna, a v načelu nesprejemljiva. Zato te možnosti v tej obravnavi ne upoštevam.
V SR Sloveniji velja načelo »en človek, en glas«. V SFR Jugoslaviji pa poleg tega še načelo »ena republika, en glas« ob soglasju le-teh. Enako velja za glasove komunistov in republiških partij. Obravnava slovenskih partijskih in državljanskih zadev je torej mogoča v slovenskem in v jugoslovanskem okviru. Slovenski je prvi, v jugoslovanskem se lahko opredeljuje šele, ko so v prvem temeljne odločitve sprejete.
Kako se bo torej opredelila ZKS? Ker ta odločitev žal ni le njena interna zadeva, jo javnost pričakuje z največjim zanimanjem.
Miha Naglic
TOMAŽ KUKOVICA
Italijanski marksizem in distanca
Gledišče italijanskega marksizma na jugoslovansko politično dogajanje
Komparativni pogled na državi, kot sta Italija in Jugoslavija napelje na glavno podobnost; socialnoekonomska razdeljenost držav na razviti sever in neraz-viti jug. Omenjena razlika je izhodišče novega poglo da na dogajanje v jugoslovanski politiki s strani itali" janskih teoretikov, a hkrati točka, kjer mehanizmi človeškega uma pridejo na točko nespoznatnegiC ker površen pogled na problem ne da logičnega razpleta. Logičnost je jasno ob pogledu zgodovinskih dogajanj v Italiji.
O čem je namreč reci
Gre za pojem distance, ki odigra bistveno vlogo pri novem italijanskem pogledu na dogajanja v jugoslovanski politiki. Zanimivo je, da teorija prihaja iz vrst teoretikov marksizma, ki niso vezani na PCI (komunistično partijo Italijo), temveč na katoliško stranko. Nastala je paradoksalna povezava marksizma s katoliško stranko. To vsekakor kaže na distanco vzpostavljeno tekom zgodovine do marksizma v Italiji, kar prinaša pozitivni prizvok marksistični teoriji — ideologiji, saj distancirana premletost teorije omogoča kritičen vpogled na dogajanje.
Če smo prej govorili o točki ne-spoznatnega, ki ne more logično povezati razlike med PCI in ZKJ, ki ni sposobna kritične samorefleksije in obračuna s prejšnjo filozofsko vestjo, pa PCI prav to omogoča, da je distanca oz. pojem distance historično razumljiv. Pojem distance zatorej omogoča marksistični teoriji renesanso in ponoven prodor tudi v najbolj nepričakovanih spojih.
Nastanek distance ima kali v boju za združitev Italije. Po zatrtih poskusih v revolucionarnem letu 1848 so se časi za radikalne spremembe na Apeninskem polotoku spremenile na slabše. Prvi ugodni moment za spremembe je bila krimska vojna, ki jo je sardinski ministrski predsednik Cavour izkoristil za uveljavitev svoje taktike združevanja italijanskega ozemlja nasproti taktiki nacionalne smeri, katere udarna moč je bil Garibaldi, ideološka moč pa Mazzini. »Garibaldi in Mazzi-ni nista nikoli imela namena, da bi v Italiji razvila agrarno revolucijo, zato pa tudi nista mogla računati na podporo ljudskih množic. Njun edini cilj je bila nacionalna združitev Italije...«1 Nastala je fronta dveh taktik združitve, za kateri je bil cilj isti, polja delovanj pa različna. Cavour je deloval na polju diplomatske taktike, Mazzini na polju nacionalne identitete. Zanimiv je razplet osamosvojitve, Cavourjeva in Mazzinijeva inačica sovpadata v točki cilja in združita ljudstvo z idejo, ki postane subjekt in objekt revolucije. Svojo nemoč in neznanje je delavstvo poplačalo z izgubo glavnega akterja revolucije po padcu papeške države in združitve Italije.
Razplet dogodkov je bil naslednji:
Cavour je leta 1859 postal zaveznik Francije in Anglije proti Rusiji z obljubo, da ga bo Francija podprla v vojni proti Avstriji. Se istega leta je Avstrija izgubila vojno proti Sardiniji in se odrekla Lombardiji. Napoleon III. je sicer obljubil Ca-vourju tudi Benetke in Benečijo, vendar pa je moral popustiti zaradi možnosti povezave Avstrije in Prusije proti Franciji-
Uspeh Cavourjeve vojske je zanetil upore v Toskani, Parmi in Modeni, kjer so padli absolutistični režimi, dežele pa so bile priključene Sardiniji. Leta 1860 je v akcijo stopil Garibaldi, kajti v neapeljskem kraljestvu je prišlo do upora nezadovoljnega ljudstva, nakar je padel absolutistični režim. Vendar je Garibaldi po uspešnem posegu omahoval glede politike Sardinije, saj bi udarec proti Sardiniji pomenil razkol Italije na dve osamosvojitveni struji, boreči se za isti cilj. Zato je dovolil intervencijo Sardinije, ki je kasneje dobila nadzor nad neapeljskim kraljestvom. Leto kasneje je prišlo do proglasitve Italijanskega kraljestva. V letu 1862 je prišlo na vrsto jabolko spora — Rim in pape-ška država. Francija je bila neposredna zaveznica papeške države in Sardinije, kar je kompromitiralo Garibaldija in njegove prostovoljce. Garibaldi se je lotil naskoka na Rim trikrat. Leta 1862 ga je onemogočila sardinska vojska, leta 1867 ga je premagala Francija, tretji poskus leta 1870, ko je bila skorumpirana Francija v vojni s Prusijo in ni mogla posredovati, je Garibaldi uspel. Tako je bil združen še zadnji košček Italije, saj je leta 1866 Italija dobila kot premagana zaveznica Prusije v vojni z Avstrijo Benečijo.
Poglejmo si analizo dogodkov.
Italija kot zaostala agrarna država je dosegla osamosvojitev s pomočjo delavskih oz. ljudskih množic, ki so po združenju zopet postale marginalni problem. Razočaranje mad Mazzi-nijem, ki je po združenju Italije odkrito prešel v kroge liberalne buržoazije, je bilo neizmerno. Hkrati je potrebno poudariti, daje prišlo do združitve Italije ravno v času, ko sta se za kasnejše italijansko delavsko gibanje odvila dva pomembna dogodka:
— Pariška komuna 1. 1871, ki so jo organizacijsko uspešno vodili anarhisti proud-honistične smeri, a so taktično padli,
— Haški kongres I. Interna-cionale, ko so Bakuninovi anarhisti doživeli poraz.
Vpliv pariške komune in haške-ga kongresa na delavsko gibanje se je kazal kot rešilna bilka italijanskega delavstva ob dejstvu, da so bili kot konstitati-vna fronta zedinjenja Italije izigrani. Spoznanje, da je delavstvo ostalo brez pravic v državi, ki so jo sami zedinili, je spodbudilo destruktivno revolucionarnost množic. Svoj ideal revolucije so iskali v Bakuni-novem anarhizmu, ki je zmotno trdil, da je potrebno ukiniti dedno pravo, na katerem tudi temelji privatna lastnina in država. Bakunin je menil, da je potrebno napraviti pučistično organizacijo, ki bo zrušila državo kot princip svetovnega zla, ter napraviti avtonomije majhnih komun.
Anarhistična ideologija je imela v Italiji množico privržencev glede na ekonomske razmere Italije (bila je zaostala agrarna država) in neporavnane račune z novo, neprincipielno vlado. Mera interpelacije je bila ravno pravšnja za energičen nastop Bakunina, katerega so ga teoretsko zrušili marksisti rta haškem kongresu. Italija je bila
liji 1882, poruši pa jih leta 1892 ustanovitev poznejše partito socialista italiano PSI. Doba od začetnih pobud zedinjenja do zedinjenja Italije, frakcijskih bojev med anarhisti in marksisti ustvari distanco, ki jo je izkoristil Labriola kot meščan, da je utemeljil teoretski marksizem. Čeprav je v italijanskem marksizmu po Labrio-
poleg Španije prava država za lovi smrti nastala praznina, se
izvedbo anarhističnih idealov. Protiutež Bakuninovemu anar hizmu so bili marksisti, ki v svojih vrstah niso imeli človeka, ki bi zrušil vpliv anarhizma. Vlada je anarhiste in marksiste enačila in jih preganjala. Sočasno se je bil tudi boj med anarhisti in marksisti. Nastala pozicija je ustvarila distanco, ki jo je ugodno izkoristil profesor filozofije in lingvistike na rimski univerzi Antonio Labriola (1843-1904). Labriola je prvi, ki je v italijanskem prostoru izkoristil nastalo pozicijo distance do ideologij delavskega gibanja. Izhajajoč iz meščanske družine, ki je po poreklu odtujena in nasprotujoča delavskim ideologijam, je bil deležen izobrazbe, ki je manjkala delavstvu. V predmarksističnem obdobju se je ukvarjal z deli Hegla, Spinoze, Herbarta in Vico-ja, ki so bila »presenetljivo« ob spoznanju z Engelsom podlaga tudi marksistom in seveda Marxu in Engelsu. Korespondenca, ki se je razvila med La-briolo in Engelsom je ustvarila »ne-pričakovani« obrat. Namreč, meščanski profesor zaplava v vode marksizma. Delovanje oz. teoretski doprinos Labriole v italijanskem marksizmu je zadal anarhizmu udarec, od katerega se ne more več pobrati. Vzrok lahko iščemo v dejstvu, da je bil anarhizem radikalno že na haškem kongresu. Ta internacionalni poraz ga je prisilil, da se je umaknil v Italijo in Španijo, kjer je izkoristil dano situacijo, da se je lahko obdržal na trulih oseh uto-pizma, dokler ni dobil končnega udarca, ki v deželi neukega delavstva, kjer vsak sofist pobere simpatije, ki razkrije teoretsko trulost.
Izgleda, da anarhizem ostane dominanten v Italiji, da ustanovitev delavske stranke v Ita-
je ohranila v italijanski marksistični teoriji tradicija distance, ki onemogoča teoretsko samozadostnost. Tradicijo distance je gojil Labriolov učenec Bene-detto CROCE (1866-1952), ki je študiral in objavljal Marxo-va dela v devetdesetih letih devetnajstega stoletja, nakar je zapadel v pozicijo antimarksi-sta in izrazitega heglovca. Pozicija heglovstva in novoheglov-stva ohranjajoč s Crocejem in novoheglovcem Giovanijem Gentileom delujočih okrog časopisa »La critica«, predstavlja otok zdravega duha pri branju del Marxa in Engelsa znotraj tedaj stalinistično okužene Evrope, ki zanika vsako povezavo Marxa s Heglom. Po I. svetovni vojni so bile razmere za izvedbo delavske revolucije v Italiji zrele; npr. 1. 1920, ko je prišlo do zasedbe tovarn in zemljišč ter ustanavljanj delavskih svetov, vendar pa razdrobljeno in frazersko delavsko vodstvo in bilo sposobno pravilno usmeriti revolucionarnega vrenja. Zato je prišlo še istega leta oz. leto pozneje do razcepa delavske stranke na PCI in PSI.
Antonio Gramsci proti dogmatskim zvezam....
Situacija v PCI je bila dvosmerna. ANTONIO GRAMSCI kot glavna figura italijanskega delavskega gibanja v obdobju 1921-26 je bil predstavnik antidogmatskega in antista-linističnega teoretskega in praktičnega delovanja. Distanca, s katero je obdeloval teoretska vprašanja, ga je privedla do pravilnih, a za kominterno nesprejemljivih ugotovitev.
Kot predstavnik PCI v komin-terni in poslanec v parlamentu se je znašel v tragi-komični situaciji, ko je PCI zavrnila njegov koncept boja, medtem ko je PSI koncept sprejela. Problem je razrešil Stalin, ki je v dogovoru z Mussolinijem strpal Gramscija v zapor, kjer je bil do leta 1937. Dva meseca pred smrtjo so ga oblasti izpustile iz zapora, daje lahko umrl doma. V zaporu je Gramsci napisal 42 zvezkov znanih kot Zaporniški zapiski, ki so ob objavi napravili revolucijo v marksistični literaturi. Kljub vsem pritiskom komin-terne na PCI, so se marksistični teoretiki uspeli izogniti sta-linskemu dogmatizmu in ohranili distanco. V tem času je Antonio Bamfi (1886-1957) poudarjal univerzalnost marksizma znotraj kulture in humanizma, Cesare Luporini pa je naredil v Italiji spoj eksistencializma z marksizmom.
Bistveno vlogo pri preboju dogmatizma in ohranjanju distance je odigral PALMIRO TOGLIATTI s svojo pojavnostjo. V obdobju vladanja Stalinovega dogmatizma znotraj PCI je ohranil svoje, razlikujoče se od vodstva, mišljenje, ki ga je zmagoslavno manifestiral maja oz. junija 1956 v intervjuju za časopis »Nuovi argumenti«. Tu je pozdravil padec stalinizma in dal zahtevo po razkritju vzrokov, ki so postavili Stalina na oblast. Pomembna ugotovitev, ki jo je podal, pa je naslednja: Togliat-ti zahteval, da se je italijansko delavsko gibanje osvobodilo dogmatskih in antimarksisti-čnih shem vodenja, in tako gradilo socializem z večstrankarskim sistemom. Gre za pomembno ugotovitev, da lahko le večstrankarski sistem omogoči distanco do teorije in onemogoči samozadostnost, ki se pojavlja v enostrankarskih sistemih. In če se vrnemo na uvodne besede o podobnostih in razlikah Italije in Jugoslavije, je večstrankarski prav tisto čudo, ki ohranja teoretsko konstruktivnost oz. prednost Italije. Gledano skozi prizmo jugoslovanske zgodovine delavskega gibanj,a je bilo predvojno
obdobje, čeprav večinoma dogmatsko, najbolj svetlo obdobje delavskega gibanja. Povojno obdobje je obračunalo z distanco in zašlo v teoretsko samozadostnost.
Sočasno s Togliattijem je nastopil tudi Galvano DELLA VOLPE (1895-1968), ki je odprl polje diskusij o Marxu in Heglu. V delu »Logica come scienza positiva« odkriva, da se metode Marxa in Hegla bistveno razlikujeta in zato je nemogoče povezati Marxa s Heglom. Še dlje kot Della Volpe je šel njegov učenec Lucio COLLETTI, ki je napisal največji sistematski napad na he-glovstvo, kar ga je kdaj bilo v zahodnem marksizmu. Colletti zanika Hegla kot Marxovega predhodnika, ker Hegel preveč izrazito podcenjuje um, medtem ko Marx predstavlja pravo nasprotje. Zato lahko, kot pravi Colletti, iščemo pravega Marxovega predhodnika v Kantu.
V osemdesetih letih je nastopila kriza socialističnih sistemov, ki se usmerjajo v parlamentarizem zahodnega tipa. Marksizem počasi izgublja primat ideologije delavskega razreda..-
V Italiji, kjer je omenjena koncepcija premleta, se Marxove študije pojavljajo v mnogih raziskavah, tako da je marksizem stalno navzoč. Trenutno ohranja Marxovo filozofijo na italijanski politični sceni katoliška stranka. Oglejmo si top-point omenjene struje.
Katoliška stranka je prevzela študije nizozemskega marksističnega teoretika, ki je blizu strukturalizmu, Andrea Gund-nerja Franka delujočega v ZDA. Frank je napravil v navezavi na Marxove politekonom-ske študije, študijo o komunizmu, ki ga že tisočletja vlečejo pripadniki ljudstev — domorodcev iz Čila in Brazilije. Bistvo njihovega komunizma je v stalni revščini, ki ji je vzrok ekonomsko izkoriščanje. Frank trdi, da so se podobne situacije pojavile tudi v evropski zgodovini v času kolonizacije Južne Amerike. Eden največjih zavo; jevalcev Novega sveta so bili Portugalci, ki so ostajali revni, ker so bili izkoriščani od Angležev — prve pomorske velesile...
Aktualen je predvsem prenos ugotovitev Frankovih študij na dogajanje v Jugoslaviji. Slovenija je republika, kjer vlada Frankov sistem komunizma, saj je ekonomsko izkoriščana od Miloševiča in Srbije. Italijani navajajo dejstvo, da Sloveti; ci predstavljamo v Jugoslaviji le 10% prebivalstva, financiramo pa 28 % jugoslovanskega budžeta. Sosedje menijo, da obstaja samo še vprašanje časa, kdaj se bo Slovenija odcepil3 od Jugoslavije, saj je bila po mnenju katoliške stranke z Ustavo 74 nastala v Evropi možnost za nastanek nove države.
Viri in literatura:
Opomba št. /. Marijan Britoviek-Zgodovina 19. in 20. st. s posebni* ozimni na delavsko gibanje. U-1980. str. 532
1. Antonio Gramsci: Izbrana d(l&> CZ. Lj. 1974
2. Antonio Labriola: Izbrana del^i CZ. Lj 1977
3. Lucio Colletti: Marksizem i H? gel. Nolit. Bg 1982
4. Predrag Vranicki: Zgodovin11 marksizma 2. M K. Lj 1983
5. Perrv Anderson: Considerali»"s on VVestern Mar.\ism. Verso. Tlretford. Norfolk. 1984 (secono impressionj
6. Diego Santoro, Razgovori in ko' respondenca 1989
Opomba: Mednaslove smo dodali >' uredništvu
/
DR. IZTOK TOMAZIN: KORAK DO SANJ
LEA MENCINGER
Zmaga nad goro, steno? Samo prijetno slepilo!
Tržič - Tale razgovor je nastajal sredi vročega poletja, takoj potem, ko je dr. Tomazin pospremil zadnjega pacienta tistega dne iz svoje ordinacije v tržiškem Zdravstvenem domu. Ni rekel, da ima malo časa, toda bilo je samo po sebi razumljivo, da ne misli klepetati vse popoldne, čeprav je šlo za njegovo prvo knjigo Korak do sanj. Ce je le še nekaj deset dni do odhoda alpinistične odprave v Tibet, kjer naj bi se skupaj z drugimi ukvarjal z zanimivo in še nepreplezano steno osemtisočaka Shisha Pangma, potem časa za razmetavanje resnično ni. Sploh pa ne samo zaradi natančnih priprav vrhunskega alpinista, pač pa tudi zato, ker dr. Tomazin - z 29 leti šele prihaja v najboljša »himalajska« leta - počne še vrsto njemu izredno ljubih stvari. Bere dobre knjige, piše novo alpinistično knjigo, se vozi s terenskim motorjem, skače z jadralnim padalom - in sploh živi tako intenzivno, da bi njegov dan moral pravzaprav imeti več kot pa le 24 ur. Dr. Tomazin je kljub vsemu našel svojstven način, da srečno združuje celo vrsto področij, ki ga zanimajo in za katere se mu zdi, da je vredno porabiti vsaj nekaj dragocenega časa. Kljub temu njegov prvenec (zdaj piše že novo knjigo) ni v naglici spisana knjiga o doživetjih v gorah, pač pa literarno napisan obračun »norega plezanja«, ki pa seveda ni bilo samo to.
Medicina in alpinizem, in to vrhunski, ali je kaj skupnega imenovalca? *
»Mislim, da ne dosti. Oboje sicer skušam kar najbolj povezati, najbolj konkretno v GRS. Ne bi pa mogel brez enega in drugega.«
Če ne hi bil zdravnik in alpinist...
»...bi bil verjetno v kakšnem poklicu povezanem z literaturo, med književnostjo in medicino sem se kar težko odločil. Alpinizem seveda ostane tudi v tej kombinaciji.«
Vaša knjiga Korak do sanj, spomladi je izšla pri mariborski založbi Obzorja, je spomin ali nekakšen obračun prvega jugoslovanskega prostega plezalca. Napisali ste jo razmeroma pozno, deset let potem, ko sta s pokojnim ple-zalskim kolegom in prijateljem Bergantom spoznala in osvojila dotlej za nas neznano tehniko prostega plezanja.
»Napisal sem jo res pozno, prej enostavno ni bilo časa. Pred tremi leti pa sem pri smučanju v gorah hudo padel, grd zlom nog© me je prisilil k enoletnemu počitku. To je bila priložnost za pisanje, še enkrat sem lahko v spominu obudil in Podoživel vse, kar sva takrat z Bergantom doživela v ameriških gorah. Knjiga je tudi nekakšna utemeljitev moje odločitve, da mi je prosto plezanje le del alpinizma. Prosto plezanje je zame predvsem šport, skalna gimnastika, alpinizem Pa je širše vzeto tudi globalen odnos do narave, ni le šport, daleč od tega. Morda je bil v Za-četku zame pomembnejša ta športna plat, z leti pa postanejo Pomembne tudi druge stvari, odnos do narave, doživljanje samega sebe, preskušanje, odkrivanje...- vse to je le delček .celote.«
Ali alpinisti in prosti plezalci Poznate odgovor na vprašanje, zakaj vse to počnete, tvegate, se preskušate?
j*V knjigi pravi Henry, ameri-ski plezalec, - všeč mi je, zato Plezam. Tudi to je odgovor. S tem poveš vse - ali pa nič. Vsak •nia svoj odgovor.«
Je bil za vas prestop od prostega plezanja k vrhunskemu °lpinizmu enostaven korak?
?Ne oboje se mi je dogajalo ,stočasno. Kriterijev razvoja, [udi zahtevnosti do samega se-be je več. Če sprva plezaš sed-m° stopnjo, nato pa osmo, je to napredek; če se povzpneš na sesttisočak, kasneje pa osemti-?očak je tudi napredek, toda to te. le ena plat napredovanja, "zmerjati je težko. Ko se spe-Claliziraš, ker enostavno vsega ne moreš početi vrhunsko, po eni plati lahko meriš objekti-
vno rast težavnosti, druga plat vse te igre pa je poglabljanje vase. Vse pa pride postopoma ob posameznih ekstremnih doživetjih. Zame je to bila predvsem Himalaja.«
Toda nenehno napredovati v vrhunskem alpinizmu je - tako kot tudi povsod drugod v športu - nemogoče?
»Stopnjevanje seveda ne gre v nedogled. Vem, da sem v alpinizmu dosegel veliko - sam sem se povzpel na osemtiso-čak, pa kot prvi Jugoslovan sem pozimi preplezal Dhaulag-hiri. Česen je naredil seveda še korak naprej. Ne vemo, kakšne so človekove sposobnosti, kje so te meje. Toda za vsakega, tudi vrhunskega športnika v nekem trenutku nastopi čas, ko enostavno sposobnosti ne sledijo več željam...«
Se bo s tem težko sprijazniti enkrat v prihodnjih letih?
»Zame je bistvo alpinizma drugje, ne v nenehnih ekstremnih dosežkih. V knjigi Korak do sanj še nisem napisal, toda v naslednji bom prav gotovo omenil svoje prepričanje: tudi ko bo šla moja alpinistična krivulja navzdol, bom v bistvu imel še vse. Prav tako lepo se bo povzpeti na Kriško goro kot zdaj na Čo Ju ali na Dhaulag-hiri. Ne bo seveda vseh teh zunanjih okoliščin - splošno občudovanje, ugled v alpinističnih krogih, zavest, da si nekaj naredil, kar drugi ne morejo. Toda to niso bistvene stvari. So sicer tudi pomembne kot spremljajoča motivacija. Na vse gledam brez bojazni. Strah je lahko le tiste, za katere je alpinizem zgolj šport. Ko ne moreš več do vrhunskih uspehov, je lahko zelo hudo. Meni ne bo. Morda bom sicer imel občutek, da bi lahko še kaj naredil, pa nisem, to je razumljivo. Zame je potepanje po Julijcih s stališča vrhunskega alpinizma le malo koristno, s stališča splošnega odnosa do hribov pa še kako zanimivo doživetje.«
Glede na to, da jih še nimaš trideset, so najboljša alpinistična leta še pred teboj.
»Najboljša leta za Himalajo so res tam med trideset in štirideset. Je pa pomembno seveda tudi zdravje. Ne delam si utvar, da mi ne bi mogel kakšen zdravstveni problem prekrižati načrtov.«
Ali mora vrhunski alpinist, še posebno če se pripravlja na nove napore, živeti zelo športno, če ne že asketsko?
»Nenehno je treba imeti osnovno kondicijo. Pred večjimi turami pa je treba trening stopnjevati. Skoraj vsak dan treniram, treninge seveda prilagajam načrtom. Ljudem se zdi verjetno tako življenje asketsko, meni ne. Gledanje televizije mi nič ne pomeni, posedanje po lokalih je zame izgubljanje časa in podobno. Za nekatere je že to asketizem, zame je vse *to normalno. Počnem tisto, kar najraje počnem - sem v hribih, berem, pišem, fotografiram, predavam, opravljam delo zdravnika, letim z zmajem in padalom...«
Ob prebiranju knjige Korak do sanj dobi bralec občutek, da v vas utripa ogromna življenjska energija.
»Zame energija ni problem, problem je čas. Vse, kar počnem, je treba spraviti v okvir 24 urnega dne...«
Čas ste našli tudi za dvoje spremljajočih »gibanj« - letenje z zmajem in za jadralno padalstvo.
»Oboje je le posledica mojega odnosa do narave. Letenje je najlepša oblika gibanja. Poskusil sem in šlo je. Preskusil sem se na tekmovanjih in dokazal, da sem bil najboljši. Toda tekmovanja me ne zanimajo več. Tudi v jadralnem padalstvu sem pobral državni naslov. Pri-
Med vzponom mi taka razmišljanja kaj malo pomagajo. Trpim in garam, ženem se in strah me je tukaj, sedaj, ta trenutek, ki se vleče v neskončnost, in vrh je še neopredeljivo daleč. Nobena misel ga ne približa. Ujet sem v neznosno sedanjost, ki jo želim zamenjati za karkoli lažjega.
In spet — vem, da tistega pozneje, višje, lepšega, vrednejšega... ne bom nikdar dočakal in doživel brez tolikokrat preklete sedanjosti, v katero sem ujet tukaj. Ne obstaja niti teoretična možnost. Tudi če bi me kdo pripeljal, postavil ali kakorkoli drugače spravil na katerokoli goro, bi mi to le malo pomenilo. Zato se še naprej spopadam z vsemi težavami, ki netijo odpor, in v vsakem trenutku slabosti sem poražen, ker si želim konca teh muk in skušam doseči lagodnost. Obenem pa zmagujem, ker nadaljujem vzpon in se bližava vrhu, zmagovitemu koncu neprijetnega, približujeva se enemu od simbolov največjih, najglobljih želja, nebu neskončnosti, neznanemu. Samo približujeva se, dosegla jih ne bova nikoli.
Druge upoštevanja vredne izbire pravzaprav nimava. Slabosti so zato le nevarnost, opozorilo in dokaz ranljivosti, so potrdilo truda in skritih moči, ki so potrebne za zmago, kije edino mogoča — zmago nad samim seboj, nad svojo omejenostjo, katere okove lahko včasih stres ali vsaj zrahljaš čeprav še vedno ostaja in je kot taka večen cilj premagovanja. O zmagi nad vrhom, goro, steno ali naravo sanjajo samo slabiči in brezupni omejenci. Takih zmag ni in misel o njih je le prazno, nevarno, čeprav zelo prijetno slepilo.
merjal sem se z drugimi, to mi je dovolj. Zdaj jadram le za užitek in pa zato, ker lahko imenitno alpinizem združim z jadranjem - skratka zanimiva združitev dveh izredno zanimivih področij. V hribe na primer na Kriško, na Storžič skoraj nikoli ne grem brez padala. Z vrha se odženem, doskočim skoraj na domače dvorišče. Uživam, prihranim»čas in varujem kolenske sklepe. Letenje, prosto plezanje, smučanje, v tem vrstnem redu jih razporejam -po alpinizmu seveda.«
Kateri alpinistični podvig je bil za vas najpomembnejši?
»Vzpon na Dhaulagiri. To je bil prvi jugoslovanski vzpon na osemtisočaka v alpskem stilu, obenem tudi prvi zimski vzpon. Kar pa je najpomembnejše, opravil sem ga praktično brez realnih možnosti za uspeh. Deset dni pred vzponom sem namreč hudo zbolel, črevesna infekcija; pobralo mi je deset kilogramov, še stopnice so mi delale težave, bil sem odpisan. Toda motivacija postavi človeka na noge. Bolan in brez aklimatizacije, če je ena ura na šest tisoč metrih kakšna aklimatizacija, sem v štirih dneh vzpona dosegel cilj, dva dni sem sestopal. Tehnično to ni bil najtežji vzpon, bilo je sicer kar zahtevno plezanje, najtežje je to, če niso zdravstveno sposoben. Toda motiv je bil velikanski, to nese človeka naprei.«
dvema tehnikama, stvar poimenovanja pač. Najpomembnejša pa je želja, doseči zastavljeni cilj. Brez tega se nič ne zgodi. Motivacija je ključ vsega.«
V knjigi ne skrivate, da je alpinista tudi strah. Ali so nekatera početja, tudi tista mejna možna le zato, ker nekateri nimajo občutka za strah?
»Strah je absoluten občutek, jaz ga ne zanikam. Nekateri sicer pri tveganih podvigih zanikajo, da bi jih bilo strah - tega enostavno ne verjamem. Strah? Gre za določeno raven. Mene je včasih seveda strah, vendar ne v situacijah, ko je strah druge ljudi. Prag strahu je pri alpinistih enostavno višji. Skusiš hude stvari, ki se dobro končajo, poznaš svoje sposobnosti, reakcije. Danes se sicer ne bi več loteval stvari, kot sem se jih pred desetimi leti, vse nekako bolj realno presojaš. Izkušnje marsikaj prinesejo.«
Obžalujete kakšna nora tveganja, kot so prav gotovo nekatera bila v ameriških gorah?
»Nobene stvari ne bi izpustil niti danes. Vse, kar je bilo, je
Dosegla sva težko pričakovani rob stene, ki se je prej nevarno odmikal. Znašla sva se v drugem svetu. Tudi v njem divja snežni vihar in so skale, sneg in led in nekje nad cefrajočim se pokrivalom je skrito nedosegljivo toplo sonce. Vendar tukaj ni več ovir in pasti, odprta nama je pot — bodisi na bližnji vrh ali v dolino, toploti, počitku in prijateljem naproti. Ni nama več treba uporabljati pomrznjenih, izžetih rok, ne skrbeti za vsak trenutek negotove prihodnosti. Tik za nama se kot neizpolnjena mora grezi tisočmetrska stena s Črnim ledenim ozebnikom, iz katerega sva priplezala po svoji, izredno težavni varianti. Stene nisva premagala kljub navalu vzvišenih občutkov, med katerimi je tudi zmagoslavje. Še nikoli nisva premagala nobene stene ali gore in nikoli je ne bova. Danes sva severozahodno steno Velikega Tetona predvsem preživela, in to je drugačna, najslajša, samo najina zmaga, v kateri sva zmagovalca hkrati. Zmagala sva, ker sva premagala slabosti in šibkost, poražena sva, ker so to bile in bodo najine slabosti.
Od kod človeku tolikšna ener-
gija-
»Vsak človek jo ima, problem je le, kako jo izkoristiti. Mobilizirati ogromne zaloge energije - to je pomembno na primer v alpinizmu in za uspeh v Himalaji sploh, včasih pa za golo preživetje. Pogosto pa je alpinist blokiran. Veš, da si sposoben, pa kakšen dan ne gre in ne gre.«
Psihične priprave so tudi v alpinizmu sestavni del priprav na vzpone. So metode, da se alpinist spopade z goro tudi duševno pripravljen?
»Menim, da so psihične priprave celo pomembnejše od telesnih. Prosti plezalci zelo cenijo jogo, avtogeni trening. Večina pa ima svoje osebne metode, ki pa so v glavnem podobne tema
bilo potrebno. Takrat bi dal vse na svetu, samo da bi se rešil iz kanjona smrti na primer -danes vem, da je bilo to izjemno doživetje, bogato v vseh pogledih.«
Bi poznali tako dobro samega sebe, če se ne bi ukvarjali z alpinizmom, plezanjem?
»Ne bi. Bil bi gotovo drugačen. Ne vem, če bi vrtal toliko po sebi, če bi le pisal in ne bi plezal. Toda - ne vem. Ni pa seveda edini namen plezanja, da bi človek spoznaval sebe. So tudi manj nevarni načini.«
Kakšni so ti vaši nevarni načrti za naprej?
»Zdaj grem z odpravo v Tibet na osemtisočak Shisha Pangma, ima precej težko steno, ki jo nameravamo premagati v alpskem stilu.«
Pa alpinistični načrti sploh?
»Moja sedanja usmeritev so osemtisočaki preplezani po prvenstvenih smereh, v kar najboljšem stilu, tudi solo, če bo naneslo. Za zdaj gre kar dobro, če pomislim, da sem po zlomu noge veljal za alpinizem kot odpisan. Pa sem prav po tej poškodbi dosegel največje uspehe.«
Kaj bi bilo, če bi ostali pri prostem plezanju?
»Danes bi plezal stene, ki jih verjetno nikoli ne bom. Najbrž bi plezal desetke, ne bi pa hodil v hribe. Malce grenkobe mogoče je, desetka je le desetka, toda temu sem se odpovedal. Vrhunsko prosto plezanje je zame preteklost, lepa, polna izkušenj. Izbral sem alpinizem.«
Lahko rečete, da ste srečen človek?
»Ne, mislim, da nisem. Če bi bil, bi verjetno že odnehal z vsem tem. Ker pa sem nezadovoljen, se ženem naprej. Sreča je le trenutno stanje, tu je, v naslednjem hipu je ni. Spet si tam, kjer si bil, znova moraš za njo. Bistvo vsega je, da jo nenehno lovimo.«
No, knjiga ne kaže, da ste v lovu za izmikajočo se srečo, za kratkimi trenutki vzvišenih občutij, ki jih nekateri znajo najti v višinah - pač pa se zdi, da ste v lovu za polnim življenjem.
»Tudi. Sem nezadovoljen človek. Mislim, daje nekakšno zadovoljstvo možno samo ob kroničnem nezadovoljstvu. Sliši se čudno, ampak tako je. Sem nemiren, stalno v gibanju, bojim se apatije, dolgočasja, zadovoljnosti pač. Ne morem biti zadovoljen tudi zato, ker bi rad vedno počel še kaj drugega kot tisto, kar ravno počenjam. Če grem plezat, takrat ne morem leteti, brati, pisati... Dostikrat se zgodi, da zavijem za hišo proti Kriški s padalom na hrbtu, pa se na pol pota obrnem in grem kam v steno plezat - ali pa obratno. Ne morem početi naenkrat vseh stvari, ki bi jih rad, to je moje nezadovoljstvo. Ne morem biti nenehno v Himalaji, ne morem plezati desete stopnje, ne morem leteti ...«
Nezadovoljen, ker niste vsak dan zraven takrat, ko sonce zaide?
»Tako nekako. Toda brez tega nezadovoljstva, nemira, bi bilo vse pusto, nezanimivo, tako pa je ravno obratno.«
@@mHS?yj@IEIIGLAS 12. STRAN
OGLASI
KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO?
Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije!
Pri Meblu vam dajemo na izbiro:
To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača!
(v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje
N, 8. septembra 1989
13. STRAN
?JMGLAS
^anje nafte je drag in tvegan posel, zato so najdišča skrbno varovana poslovna skriv-|t
*>—___
h naftni ploščadi sredi Jadrana
Cti 1^tne P'°ščadi sredi Jadrana je bilo celo za vsega dobrega in hudega vajene novinarje vznemir-
doživetje, večino je na pot po rafinerijah in tovarnah zagrebške naftne industrije INA, od Zagre-
0 Kutine in Lendave ter nato na Reko in na Krk, privabila prav obljuba, da bomo iz Zadra s heliji''!6'!! poleteli na naftno ploščad Zagreb I, ki na srednjem Jadranu, v bližini Dugega otoka, tik ob
"torski meji z Italijo (potrebovali smo potni list) išče nafto.
pavzaprav ne moremo več Všče, temveč bi morali zapi-
liSo jo našli ali je ni t bili v zadnjih j
iso. Tam
teh
zadnjih junijskih m odtlej sta minila dva
»bil
, naftna ploščad Zagreb
. a avgusta že v remontu v planskem zalivu, zdaj pa r>> kot vse kaže, uresničila |°.Ved, da-bo jeseni krenila frivat naftna nahajališča k pi obali. Vendar žal he Kerri zapisati, da so nafto na pem Jadranu našli ali ne, i # to najbolj varovana Ir&ost sleherne naftne družic se ukvarja s tako dragim j.Veganim poslom, kot je vrij6 v zemljo, celo globoko P sorsko gladino in iskanje pe8a zlata", brez katerega si
današnjega življenja sploh ne moremo več predstavljati.
Upravnik ploščadi Mladen Božina, ki je skupaj s sodelavci ljubeznivo odgovarjal na vprašanja, podrobno smo si lahko ogledali ploščad in delo na njej, najbolj zagreti v posebni kabini celo naprave pod morsko gladino, pogostili pa so nas z odličnim in obilnim kosilom, kakršna so na naftnih ploščadih prav tako v navadi kot na ladjah, se je seveda ob vprašanju, so našli nafto ali ne, natančneje, so našli komercialna nahajališča nafte ali ne, le nasmehnil. Tega seveda ne bo in ne sme povedati nikomur, saj je celo v INA s tem seznanjenih le nekaj vodilnih, informa-
uj? Ploščad Zagreb I je bila leta 1977 zgrajena v francoski ladjici Dunkerque, stara je torej dvanajst let in najmanj deset let še uporabljali. V svetu velja, da se naftna ploščad odplača v đo petih letih, nato pa do petnajst let prinaša dobiček.
Mu S koPn!m uporabljajo ladjo Brodospasa, ne le pri oskrbi, % di P" zahtevnem sidranju ploščadi, ko morajo vreči deset |e B st°tonskih sider. Kako velika je ploščad, pa je morda naj-ltf0Ovedati takole: predstavljajte si kocko veliko 100 krat 100 ^ metrov, vanjo bi bilo moč spraviti ploščad.
SrMPloščadi je težko, zlasti pri vrtalni napravi, zato tja jpriha-KlSem m'adi fantje, ki zdržijo nekaj let. Privablja jih štin-Premor doma, ki ga navadno izkoristijo za gradnjo ni-N S tega pa na ploščadi človek veliko prihrani, saj denarja ^Jl^praviti, so dodali. .__„__
Folklorna skupina Sava
Vsaka raziskovalna vrtina nekaj "pove", s tem pa svoje poslanstvo opravi. V vrtino vgradijo jeklene cevi in jo zacementiraju, zato do onesnaženja morja praktično ne more priti.
Mladen Božina, upravnik Zagreba I, na naftnih ploščadih dela že 18 let, štiri leta tudi na tuji. Pravi, da v strokovnosti in kvaliteti dela velikih razlik ni, vse večje pa so v plačah, saj je na tuji ploščadi moč zaslužiti od 6 do 7 tisoč dolarjev na mesec, pri nas pa so le od 50 do 70 odstotkov višje kot za podobno delo na kopnem.
fl ^^^^
Za obiskovalce in pri zamenjavi posadke (75 jih dela na ploščadi) uporabljajo tudi najeti vojaški helikopter.
Zagreb I ima pet "nog", ki so 22 metrov potopljene v vodo, na kar morajo nenehno paziti, saj delo na ploščadi poteka noč in dan, vse leto. Delavci delajo neprekinjeno štirinajst dni, po dvanajst ur na dan, nato grdo za štirinajst dni domov.
cije o tem pa na sedež v Zagreb po brezžičnih zvezah potujejo zavarovane s posebnimi šiframi.
Tolikšna previdnost je seveda razumljiva, saj je iskanje nafte eden najbolj tveganih poslov na svetu, ki lahko prinašajo 30 in več odstotne dobičke, če komercialna ležišča nafte najdejo, če pa jih ne, je seveda stran vrženega ogromno denarja. V beležnici mi je z obiska na naftni ploščadi Zagreb I ostala kopica podatkov, ki pojasnjujejo, kako drago je iskanje nafte, posebej pod morsko gladino, kjer so vrtine desetkrat dražje kot na kopnem. Toda, da se ne bomo izgubili v podatkih in tako postali suhoparni, naj jih zapišem le nekaj. Vrtina, kakršne so na ploščadi Zagreb I vrtali od 80 do 350 metrov pod morsko gladino, velja 13 milijonov dolarjev. Kako drage naprave so to, pove podatek, da zgolj glava vrtalnika stane od 250 do 300 tisoč dolarjev. Kako energetsko zahtevno je iska-
nje nafte, pa pove podatek, da na ploščadi dnevno porabijo 12 ton nafte.
Obisk naftne ploščadi pa seveda ni zanimiv le zaradi občudovanja zahtevnih naprav, s katerimi z veliko znanja in izkušenj znajo upravljati tudi strokovnjaki INA, temveč tudi zaradi posebnega načina dela in življenja na naftni ploščadi, ki ga je morda najbolj ilustrativno moč pojasniti z besedami, da tam ni žensk in alkohola. Zakaj ni alkohola, je seveda lahko vsakomur jasno, delo je tam preveč nevarno pa tudi časa nimajo za popivanje. Po zagotovilih upravnika so pri tem dosledni, skozi prste ne pogledajo niti tistim, ki se po štirinajstih dneh od doma spet vrnejo na delo. Žensk pa ni, ker je delo težko in ker je tako manj problemov... Sami pa si odgovorite na vprašanje, zakaj imajo vse vrtine ženska imena, zadnjo so na naftni ploščadi Zagreb I poimenovali Ksenja.
M. Volčjak
Ples za vse čase
V prehodnem obdobju, kot je s počitnic v novo šolsko leto, iz poletja v jesen, »dober gospodar« naredi obračun za nazaj in na podlagi tega lahko začrta nadaljnjo pot.
Gorenjske plese), v češkem mestu Lažne Belohrad pa so jih zastopali instrumentalisti.
Za letošnje večdnevno gostovanje v tujini so se prijavili na festival folklornih skupin v Turčiji, vendar so jim organizatorji odpovedali udeležbo. V začetku septembra jih vseeno čaka zanimiv nastop v Libiji. Odzvali so se povabilu SMELTA, ki ga bodo zastopali s folklornim programom na libijskem nacionalnem prazniku v Tripoliju.
Tu pa je že jesen, nov začetek za savske folkloriste. Ker je pri številčni skupini vedno tudi osip, bodo sprejeli medse nove člane - plesalce in instrumentaliste. Vabijo predvsem mlade, od srednješolskih let naprej.
Začetniki bodo imeli organizirane redne vaje za nove plesne točke, starejša skupina pa bo vadila program, s katerim so bo predstavila ob 35. letnici delovanja folklorne skupine SAVA Kranj. Že sedaj smo pričeli s pripravami na zanimivo gostovanje v Sovjetski zvezi junija prihodnje leto.
Kdor ima torej veselje do ljudskih plesov, pesmi in običajev; kdor želi koristno in
Folklorna skupina SAVA ima za sabo sezono nastopov širom naše ožje in širše domovine pa tudi v tujini. Seveda je bogata bera uspešnih gostovanj sad prizadevanj plesalcev, instrumentalistov, pevcev, tamburašev. Plesalci so vadili obstoječe in obnovljene plesne priredbe dvakrat na teden (56 rednih vaj starejša in 40 vaj mlajša skupina), od septembra pa tja do julija. Poleg tega so sami organiziali in izvedli tridnevni seminar v Strunjanu, kjer so vadili novo plesno točko - Štajerske plese, nastopali so na prireditvah v okviru DO SAVA, na občinskih prireditvah, sodelovali z JLA, zastopali občino na reviji gorenjskih folklornih skupin, itd.
Preko celega leta morajo nekaj prostega časa posvetiti urejanju številnih narodnih noš in bogatega arhiva ter ohranjati stike s prijateljskimi skupinami.
' Če vemo, da so to predvsem mladi, dijaki in študentje, nekateri tudi že zaposleni, torej vsak s svojimi obveznostmi, lahko rečemo, da imajo res veselje do folklorne dejavnosti in nastopanja pred številnim občinstvom.
V poletni turistični sezoni za folklorno skupino SAVA ni počitnic, ampak je pravi čas, da se »pokažejo svetu«. Za svojo uveljavitev si nastope organizirajo sami. Letos so imeli celovečerne nastope v Opatiji, Bovcu, Kranjski gori, Postojni, Rogaški Slatini in na Bledu. Odzvali so se povabilu na praznovanje obletnic prijateljskih skupin iz Markuševca pri Zagrebu (zaplesali so jim
prijetno preživeti prosti čas v dobri družbi; kogar mikajo nastopi doma in v tujini, naj se jim pridruži.
VPIŠETE SE LAHKO vsak torek in četrtek v septembru od 20.00 do 21.00 ure v OŠ Lucijan Seljak v Stražišču ali po telefonu na št. 25-461 (int. 597), v DO SAVA, vsak delovni dan v septembru.
Lidija Debeljak Foto: Ivan Draškič
Y Lescah generalka za svetovno padalsko prvenstvo
140 tekmovalcev iz trinajstih držav
Lesce, 5. septembra - Na letališču Alpskega letalskega centra Lesce-Bled bo od 13. do 17. septembra generalka za svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo v Lescah od 5. do 17. septembra prihodnje leto. Za Pokal Bleda, kot so poimenovali generalko, se je prijavilo 140 padalcev in padalk iz Bolgarije, Italije, ZRN, NDR, ČSSR, Švice, ZDA, Velike Britanije, Danske, Švedske, Belgije, Združenih arabskih emiratov in Jugoslavije. Tekmovanje bo samo v skokih v cilj z višine 1100 metrov, in sicer v posamični in ekipni ter v moški in ženski konkurenci. V jugoslovanski moški reprezentanci bodo samo padalci ALC Lesce-Bled, nastopili pa bosta še (druga) ekipa ALC in ekipa, v kateri bodo padalci iz ostalih jugoslovanskih klubov. Prve reprezentance bodo začele trenirati v Lescah že v ponedeljek, otvoritev bo 13. septembra ob 18. uri pred letališkim poslopjem, tekmovanje bo vsak dan od pol osmih zjutraj do sedmih zvečer, generalko pa naj bi zaključili v soboto, 16. septembra.
Pokrovitelj tekmovanja, na katerem bodo preskusili tudi nekaj tehničnih novosti (padalci ne bodo doskočili na pesek, ampak na posebno blazino, ki jo je izdelal Elan; merjenje skokov bo še bolj natančno in objektivno), je Adria Airways. Njen prispevek bo skupaj s tekmovalno takso že zadoščal za finančno pokritje Pokala Bleda.
C. Z.
Zmagi Britofa in Nakla
Kranj, 5. septembra - V I. kolu II. slovenske lige so gorenjski predstavniki igrali s polovičnim uspehom. Britof in Naklo sta na domačem igrišču zmagala, Triglav in Jesenice pa sta na gostovanju ostala praznih rok.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Britof : B. Krajina 3:1, Naklo : Postojna 1:0, Primorje : Triglav 3:0, Jadran Lama : Jesenice 3:1, Slavija-papir : Svoboda 1:1, Tabor : Bilje 1:1.
Pričelo se je tudi tekmovanje v gorenjski ligi. Rezultati I. kola A liga: LTH : Visoko 1:2, Primskovo : Tržič 2:1, Sava : Alples 2:1, Zarica : Mavčiče 2:1, Bohinj : Lesce 1:1, Alpina : Bitnje 5:1.
V II. kolu slov. nogometne lige v nedeljo ob 16.30 Triglav gosti Slavijo-papir, Jesenice Primorje; Naklo igra pri Svobodi, Britof pa v Sežani. Mladinci Save igrajo v nedeljo ob 16.30 doma proti Teol Slovanu, igralci Britofa proti Kovinarju ob isti uri, Triglav pa že ob 14.30 gosti Slavijo-papir.
V gorenjski ligi se bodo v soboto ob 17. uri v II. kolu srečali: Alples : Bitnje; B. liga - Bled : Britof B, Hrastje : Kondor, Podbrezje : Kokrica, Polet : Šenčur, Podgorje : Preddvor, Grintavec : Trboje.
Kadeti igrajo v soboto dopoldne ob 10. uri, pionirji ob 15.30, mladinci pa v nedeljo ob 9.30.
Polanc četrti
D. Jošt
Ljubljana, 6. septembra — Na 5 kilometrov dolgi krožni progi na Vrhovcih je bila že 21. tradicionalna kolesarska dirka za Veliko nagrado Roga, na kateri so nastopili skoraj vsi naši najboljši kolesarji, razen suspendiranih reprezentantov.
V članski konkurenci so bili v osredju tekmovalci Roga, ki so imeli v svojih vrstah tudi zmagovalca Miloša Rnjakoviča. Na četrto mesto se je uvrstil Savčan Marko Polanc. V konkurenci starejših mladincev je zmagal član Astre Bizjan, Savčan Cvjetičanin je bil peti, njegov klubski sotekmovalec Sajovic pa šesti.
Skakalci za pokal Gorenjske
Kranj, 6. septembra - Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja organizira jutri, v soboto, ob 16. uri na 45-metrski skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje starejših pionirjev v smučarskih skokih za pokal Gorenjske, v nedeljo ob 11. uri pa bo na 30-metrski skakalnici v Ad su še tekma mlajših pionirjev A in B. D. H.
Skupno na Vogar
Kranj, 3. septembra - Planinsko društvo Kranj organizira skupen odhod na dan slovenskih planincev na Vogar. Odhod bo v nedeljo ob 7.15 s posebnim vlakom z železniške postaje v Kranju, povratek iz Bohinjske Bistrice pa okrog 19. ure. Udeležen-ce bosta^odila Janez Ravnihar in Marjan Šafran. D. H.
Za državne naslove na Kokrici
Kokrica, 2. septembra — Športno društvo Kokrica, kolesarska sekcija, bo v nedeljo organizator že petnajste kolesarske dirke za pokal Kokrice. Hkrati s Pokalom pa bo tudi državno prvenstvo za veterane, ki se točkuje tudi za republiško prvenstvo.
Start dirke bo torej v nedeljo ob 9. uri. Nastopajo pa kategorije — rekreativci R 1 in R 2, veterani kategorije A, B, C, D, E in starejši.
Orientacijski tekmi v Udinborštu
Kranj, 4. septembra - Orientacijski klub Tivoli Ljubljana in taborniški odred Stražnih ognjev iz Kranja prirejata v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, v Udinborštu orientacijski tekmi z mednarodno udeležbo za slovensko prvenstvo in za odprto prvenstvo Gorenjske. Tekmi štejeta tudi za slovensko in jugoslovansko ligo. Organizatorji pričakujejo, da bo sodelovalo 200 do 300 tekmovalcev, največ iz Jugoslavije, sicer pa tudi iz Avstrije in eden z Japonske, verjetno pa še z Madžarske in iz Italije. Na Gorenjskem je ta športna disciplina slabo razvita, zato bo domačih tekmovalcev bolj malo. Naloga tekmovalcev je, da s pomočjo karte in kompasa najdejo v čim krajšem času določeno število točk, ki so narisane na karti in označene na terenu. Za orientacijske karte se uporabljajo posebne karte z natančnim prikazom razmer na terenu. V Sloveniji so doslej takšne karte le za tri območja - za Rožnik v Ljubljani in za Maribor, pred kratkim pa je bila narejena še za Udinboršt, ki je izredno primeren za orientacijo.
ureja JOŽE KOŠNJEli"
Petnajsto svetovno prvenstvo v veslanju Bled '89
Kar sedem jugoslovanskih čolnov v polfinalu
Bled, 6. septembra — V včerašnjih, četrtkovih polfinalnih bojih so jugoslovanski veslači imeli kar sedem svojih posadk. V elitni disciplini sta se Prešeren in Mujkič v dvojcu brez krmarja v sredo v re-pesažu uvrstila v polfinale. Polfinale so si v torek že privesiaii Blej-čani, dvojec s krmarjem (Krašovec, Janša, krmar Gorazd Slivnik). V polfinalu so tudi četverec s krmarjem in četverec »brez« ter tri posadke lahkih veslačev. Načrt, se je torej uresničil.
Sedmim jugoslovanskim posadkam na svetovnem prvenstvu v veslanju na Blejskem jezeru za člane, članice in lahke veslače je uspelo. Včeraj, v četrtek so nastopili v bojih za vstop v finale. V polfinale sta se uvrstila oba elitna čolna VK Bled. V dvojcu brez krmarja sta si polfinale z repesažom zagotovila Mujkič in Prešeren. Dvojec s krmarjem, Krašovec, Janša in krmar Slivnik seje v polfinale uvrstil že v torek. V polfinalu so veslali še četverec s krmarjem in četverec brez krmarja ter tri posadke lahkih veslačev. Le za las je zgrešil polfinale skifist Stakor. To je tudi veliko in skoraj do potankosti vse, kar so načrtovali v našem strokovnem vodstvu.
Vsekakor je bil v ospredju v repesažu obračun v elitni skupini dvojcev brez krmarja. Kar Mujkiču in Prešernu ni uspelo v ponedeljek, jima je tokrat, ko sta veslala taktično dobro. Zmago sta prepustila čolnu Velike Britanije, sama pa sta bila druga, kar je bilo dovolj, da sta včeraj veslala v polfinalu in seveda za nastop v velikem finalu.
Bojan Prešeren:
»Veslala sva taktično in zrelo. Nisva še šla na polno moč, saj sva videla, da nama drugo mesto in nastop v polfinalu ne uide.«
Sadik Mujkič:
»Kot je že povedal Bojan, je najin načrt uspel. Veslača Velike Britanije sta narekovala dober tempo. Trudila sva se le toli-
Na Blejskem jezeru ne daleč od cilja v Zaki je tudi Klano** ca E-43.
Predsednik organizacijskega komiteja Vlado Klemenčič ima v teh dneh precej skrbi. A vse gre tako, kot dobro namazani stroj.
ko, da sva bila v tej skupini druga in sva v polfinalu. Tak je bil tudi naš načrt.«
Rezultati — lahki veslači — ženske — enojec — 1. Jugoslavija (Vermezovič) 8 : 23,54, 2. FRA 8 :26,71, moški — dvojni dvojec — 1. Nizozemska 6 :44,66, 2. ZDA 6 :46,91, 3. Jugoslavija (Kramberger-Zelič) 6 : 50,04, elitni veslači — dvojni dvojec — 1. SZ 6 :29,13, 2. FRA 6 : 34,43, 3. Jugoslavija 6 : 36,40, dvojec brez krmarja — 1. Velika Britanija 6 : 37,72, 3. Jugoslavija (Prešeren-Muj-kič) 6 : 38:87, enojec - 1. SZ 6 : 55,57, 2. Urugvaj 6 : 57,31, 3. Jugoslavija (Stakor) 6 : 57,58.
D. Humer Foto: F. Perdan
Podpredsednik organizacijskega komiteja in duša veslanj": du, Božo Benedik, v pogovoru s predsednikom FISA in »' prijateljem, Švicarjem Thomasom Kellerjem.
Svetovnemu prvenstvu ob r(
Od športa do turizma
Bled, 6. septembra - Velika mednarodna Športna tekmovanja, svetovna prvenstva ali olimpijske igre dajejo poseben pečat krajem in deželam, ki si z dobro organizacijo utrjujejo ime v svetu, sočasno pa zbližujejo ljudi z vseh celin sveta.
Bled, slovenski in jugoslovanski alpski biser, ki se lahko edini med svetovnimi veslaškimi centri pohvali, da je že tretjič organizator članskega svetovnega prvenstva, še ni dosegel tiste stopnje, ki bi ga uvrstila v sam vrh svetovne turisti-čno-športne ponudbe. V naprednem svetu je vsakdanjost, da turizem in šport korakata z roko v roki, veslaški šport v tem delu domovine pa se ubada z velikimi težavami, da bi takšno kakovost veslanja zadržal tudi za bodoče rodove. Novi športni objekti in ureditev Blejskega jezera, naravnega bisera, kakršnega ni na svetu, so temelj za razvoj modernega turizma. Žal pa športniki in tudi drugi niso deležni takšne podpore, kot bi jo zaslužili.
Drevi plavalni
lega se turistični delavci v tem koncu naše dežele očitno še ne zavedajo in čakajo le na petične goste iz tujine. Toda tudi ti si želijo sprostitve in športne rekreacije. K temu pa lahko veliko prispevajo tudi vrhunski športniki, ki pa jih je zaradi mačehovskega odnosa nekaterih turističnih delavcev na tem koncu »sončne strani« Alp odslej vse manj. d. H.
Bled, 8. septembra — V prenovljeni Festivalni dvorani se dogaja marsikaj, kar je skrito očem sprehajalcem. Tu imajo prostore organizacijski odbor in vse službe, ki sodijo v ta okvir.
Med njimi so tudi delavci Iskre Delte, ki skrbijo za računalniško obdelavo podatkov, in delavci novinarske službe — Metka Smolej, Henrik Ubeleis ter vsi ostali. Tudi brez PTT ekipe ne gre. Da gre v svet vse tisto, kar se dogaja na Bledu, skrbi ekipa PTT Kranj. Telefoni, teleprinterji in telefaxi so vsem pišočim novinarjem in fo-
toreporterjem na voljo1 do večera.
Med tistimi, ki vodir PTT Kranj, je Lojze 1 Toda v tiskovnem stf1 Zaki visi izrezek iz $ novosti. »Tej ekipi je * Avdek, rojen v Ribnici«»' blizu športu. Vedno je 1 mestu, ko so na Gor večje prireditve. Vedn° smejan in vedno ima nf govornem raportu tu*' šalo (ni taka kot rib**i
Pr0^
troboj
Kranj, 6. septembra — Na
pripravah v letnem bazenu v Kranju je tačas dvaintrideset plavalcev in plavalk Slavije iz Plzna (ČSSR) v okviru sodelovanja med kluboma Slavija in Triglav iz Kranja. Oktobra bo odšlo v Plzen enako število tekmovalcev in tekmovalk PK Triglav.
Drevi, v petek, ob 19. uri bo v letnem bazenu v Kranju plavalni dvoboj med plavalci Slavije, Radovljice in Triglava.
1 D. H.
lahkoto reši vse nastanejo  okoli telet' vsem ostalim«. J
Zvonček želja
V 16. stoletju je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Ko so ji razbojniki ubili moža in njegovo truplo vrgli v jezero, je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Zvonček pa tja ni prispel, hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok...
In kdor dandanes pozvoni s tem zvonom in svojo željo sporoči usmiljeni "gospe z jezera", se mu želja izpolni, pripoveduje legenda o potopljenem zvonu in nastanku "zvončku želja"...
Želja pa je v teh dneh, v času svetovnega veslaškega prvenstva, na Bledu veliko. Prireditelji na čelu z Vladom Klemenčičem si želijo predvsem to, da ne bi naredili večje napake, ki bi "pocrnila" dosedanje upravičene pohvale na račun organizacije prvenstva. Trenerja Miloš Janša in Stanko Slivnik trepetata za jugoslovanske, še posebej za blejske čolne, in pozvanjata z "zvončkom želja", da bi se čimveč posadk uvrstilo v sobotni in nedeljski finale, ko se bodo predvidoma napolnile tudi za zdaj še na pol prazne tribune v Zaki. Za zdaj gre sicer po načrtih, sedem od skupno enajstih jugoslovanskih čolnov se je uvrstilo v polfinale, toda včeraj, ko je šlo za uvrstitev v finale, so se pravi boji na Blejskem jezeru šele začeli...
Ko sta si v torek redkobesedna blejska veslača v dvojcu s krmarjem, Robert Krašovec in Milan Janša, po slabem nastopu v predtekmo-
vanju (kipa ni odločal o ničemer) za:<il ru, ju usmiljena "gospa z jezera" "'^i Ob obali ju je čakalo več novinarjev in) porterjev, ki so želeli izjave, slike... Fatjl zavrnila pogovor in si nakopala tudi ntf tike, vse skupaj pa je zgladil Stanko S/"' je dejal, češ "nikar jima ne zamerite, sta po naravi".
Ko je republiški odbor sindikata $\ gostinstva in turizma pred nedavnim f\ splošni stavki, če se pogoji gospodarji osebni dohodki v tej panogi ne bodo p0' so na Bledu, kjer so po plačah nad potf panoge in občinskega gospodarstva po^ "zvončkom želja" in si zaželeli, da stavi1 bilo. Le kaj bi, denimo, bilo, če bi tim stinci stavkali med svetovnim veslaški^ sivom, ko je "na prizorišču" med drug'<j prek 350 novinarjev iz raznih konce* I Novica o stavki bi v nekaj urah obšla bi si naredil slabo reklamo, prvnestvo | veliko "črno piko"... .
Če je usmiljena "gospa z jezera" polnila že veliko želja, jih bo do konO stva morala še precej. Vsi kompleti mL čakajo, njihovim dobitnikom bo v || konkurenci potrebna tudi sreča. Želja)J prvenstvo še naprej potekalo brez zuf £ da bi bili tudi v prihodnjih dneh - kotjtj to dejal Vlado Klemenčič - največja bodi in race, ki se ne menijo dosti za na jezeru in na stroga pravila Medna*® slaške zveze.
C. ^
Lepota in njeno potrjevanje
V nedeljo smo dobili miss Yu, dolgonogo, svetlolaso mladenko, ki bo zastopala jugoslovanske barve na finalnem lepotnem tekmovanju v Londonu. O tovrstnem razkazovanju lepote obstajajo različna mnenja, od tistega, ki so ga dolga leta zastopale povojne politične veljakinje, češ da to ne sodi v privzdignjeno socilialistično moralo, do tega, da nikomur ne škodi, če se oči malce napasejo na lepoti, saj nam je V tem času ostalo kaj malo drugih radosti. Naši sobesedniki (zlasti mlajše generacije) pa so bili do lepotnih tekmovanj presenetljivo kritični. Zahtevnejša merila imajo današnji mladci tudi glede svojega lepotnega ideala, saj jim ni več zgolj za lep obraz in popolno telo. Zvestega srca in delovne ročice sicer ne postavljajo v ospredje, zato pa vsi po vrsti um.
Sandra Dremelj:
»Enkrat samkrat sem se udeležila lepotnega tekmovanja, vendar se ne bom več. Počutila sem se kot na nekakšnem živinskem sejmu. Tudi se mi zdi, da lepota ni vse, kar je potrebno ženski. Lepoto se menda da kar dobro vnovčiti, vendar jaz dajem prednost drugim vrednotam.«
Gorazd Balek: »Lepota na tekmovanjih sploh ni tisto, kar si jaz predstavljam kot lepoto. Resnične lepotice^! imajo tudi duha, sploh ne pridejo na lepotna tekmovanja, pač pa verjetno one, ki jih mika manekenska ali ~ filmska kariera. Za-|        / >-lp*  me nj  najbolj pomembna dekletova zunanjost, pač pa skupek več dobrih lastnosti, z zunanjostjo vred.«
i0j^jm^ Tomo Ljucovič: »Ne
miss Jugoslavije ne tekmovanja zanjo mi niso všeč. Mislim, da na teh tekmovanjih ni "čiste zmage", saj je tudi tu veliko ko-rupcije, tekmovalke |f v      pa   so nedvomno j ^ „ ogaiP |\    podvržene številnim 1 J \   pritiskom.  Ni reče-
no, da so obrazi, izbrani  na tekmovanjih, najlepši, verjetno so jim všeč zato, ker so sveži, novi, ker jih najdejo kje za krajem. Ta dekleta zvabi lažni blišč tekmovanj. Kakšno je zame lepo dekle? Taka, kakršna je bila miss, preden je prišla na lepotno tekmovanje« Peter Regouc: »Do lepotnih tekmovanj nimam kakega posebnega odnosa, le da jih je prijetno gledati. Drugo vprašanje pa je, če bi mi bilo tako razkazovanje všeč denimo pri moji hčeri. Mnogim je ta parada lepote všeč, sicer pa je show bu-siness, s poudarkom na slednjem. Je pa tudi tekmovanje (kot denimo veslanje ali konjeništvo), zato ne bi imel nič proti, če bi jugoslovanska miss zmagala tudi V Londonu.«  Miro Bodiroža: »Nič nimam proti tekmovanjem za žensko lepoto, ljudi to zabava. Verjetno pa je v tem poslu tudi veliko podkupovanja. Jugoslovanska miss JP                          se mi ne zdi nič po->•>■•               sebnega, sam imam yL               za lepoto drugačna merila. Sicer pa lep ■  s   '               obraz niti ni najvažnejši. Na prvo mesto postavljam pamet, potem pride lepota, nato pa še vse drugo.«
Foto: G. Šinik D z
Jutri na kmečko ohcet v Kandrše
Kandrše, septembra - Jutri, v soboto, 9. septembra, bodo Kandrše gostile kar štiri pare, dva z Gorenjske in dva iz Zasavja, ki bodo svoj "da" dahnili v prvi zasebni poročni dvoranici gostilne Vidrgar v Kandr-šah.
Kot obetajo organizatorji, se bo jutri tod trlo narodnih noš iz vseh koncev Slovenije, za razvedrilo bodo igrale citre in harmonika, svoj poskočni ples pa bo tu "udarila" daleč naokrog znana gorjanska folklora. Pari se bodo na ohcet pripeljali po starem, s kočijami. Za vse svate in tudi za vse ostale, ki bodo prišli kar tako na ohcet, se bo pri Vidrgarju kuhalo poročno kosilo. Dobro, domače, kakršnega znajo le tu skuhati. Vendar, pazite, kdor bo hotel gledali ohcet od blizu, mora bi-
ti pri gostilni do enajstih, kajti takrat bodo cesto zaprli, da bodo kočije imele priložnost pokazati se v vsej svoji praznično-sti.
Torej, če hočete doživeti lepo kmečko idilo, ohcet po starem, pridite jutri v Kandrše.
Ne bo vam žal. Veselo bo, kot že dolgo ne. Saj veste, kje vodi pot, kajne! Skozi Domžale, na koncu Doba, kjer smerokaz kaže v Moravče, pa zavijte desno in potem ves čas naravnost - do Kandrš. Ne morete zgrešiti.
D. Dolenc
PRIJAZEN«, »NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP" NEVEDNO
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev križanke iz prejšnje številke: adamsit, Ada, Benetke, vrt, oktroa, tul, tor, re, Jože, Aristid, Šmit, anarant, Ati, st, do, Art, fantek, reneta, Italo, va, Prežihov Voranc, Lovro Kuhar, si-lak, Eja, nesit, komar, Ank, Arizona, ukaz, otinek, kača, namaz.
Naša Nataša Je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Tatjana Kovačič, Zupančičeva 27, Kranj; 2. nagrada: Alenka In-tihar, Cankarjeva 29, Radovljica; 3. nagrade:Erna Bura, Partizanska 1 O/g Kranj; Dragica Falle, Tomšičeva 9, Kranj;Lili Po-Ijanšek, Oprešnikova 80, Kranj.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 150.000 dinarjev      2. nagrada: 100.000 dinarjev
3. nagrade (tri) po 50.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 13. septembra, na naslov: Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/Cl   ljubljanska banka
JOŽE POLHAR
MATEJA ZAJC
V otroški trgovini "Zajček" na Trgu Rivoli na Planini v Kranju je ves dan živo. Kar naprej se odpirajo vrata, zdaj prihajajo mamice z otroki, ki izbirajo oblačila, sprašujejo za gu-galnice, vozičke, bluzice, trenirke, take in drugačne kreme za nego dojenčka, zdaj vstopi cela skupina dečkov, ki so s prijatelji prišli samo pogledat ta ali oni avtomobilček. Nič ne pozdravijo, le vprašajo... Morda danes že petič... Mateja Zajče-va jih na glas lepo pozdravi, da bi jim lepo vedenje prišlo v navado. Svoja dva ima doma in ve, da je tudi s tovrstno vzgojo treba zgodaj začeti. Potem jih lepo postreže, kot velike stranke, pa so spet prijatelji. In jok je tu reden gost. Posebno, kadar se kakšen malček tam pri dveh. treh letih zapiči v igračo,
pa mamica nima s seboj dovolj denarja. Takrat tudi Mateja skuša pomagati na vse načine, tolažiti, prepričevati.
Presneto, da ni lahko biti prodajalka v otroški trgovini sredi.blokov, kjer mulčke tako strašno privlačijo avtomobilčki, igrače za navijanje, helikopterji, taki in drugačni svinčniki, in deklice Barbike z vso mogočo pisano garderobo. Samo, da malo pogledajo, potipljejo, da se le malo poteši huda želja po igrači, če že doma ni denarja za nakup.
"Rada vidim, da pridejo," pravi Mateja, "saj so to vendar moje stranke. Posebno, kadar se trgovina sprazni in imam čas zanje. Takrat si lahko od blizu pogledajo želeno igračo, jo preskusijo. Vem, kako močne želje po igračah so to in razumljivo, da
ni vedno denarja zanje. Ne razumem pa včasih mamice, ki se ji zdi trenirka za deset starih milijonov predraga, zraven pa mirno kupi Barbiko za štirideset. Ampak, tako je. Mi smo zato tu, da ponudimo vse za otroke, od dojenčka do nekako desetih let in skušamo, da smo založeni z vsem, od dudke do vozička. Prijazen pa moraš biti, pri otrocih še posebej. Tako jih tudi vzgajaš."
D. Dolenc
G0RENJC FORMU
RIHRANKA
OBRESTNE MERE ZA SEPTEMBER
Revalorizacijska stopnja za SEPTEMBER znaša 28,3 %.
Vpogledna sredstva OBČANOV obrestujemo v višini 70 % mesečne revalorizacijske stopnje, kar za SEPTEMBER
znaša 19,8 %.
PREIBVA-
LEC MAROKA
MESTO V
ZAH.RO-MLNiJI
REKA, KI MEJI KOREJO IN MANDŽURIJO
ANDREJ BRVAR
V REJO 0ANA DEKLICA
DRUGO NAJ VEČJE JAP MESTO
Nikolaj kopernik
ZAČIMBNA RASTLINA,
VELIKA USTNATICA
OKRASEK v A11A: I .r. SLOGU
STRUPENA KAČA SEV AMERIKE
ZORANA ZEMLJA
SO0 SLOV PESNIK IJOŽEI
JANEZ
LOVRO KUHAR
ROKOMETA-SlCA BEL -OUMPIJE
NABIRALEC SMOLE
SAMO-KOLNICA
STARO PERZIJ DUH ZLA
KOŽNA RAZPOKA
OKRAS POD NOSOM
REKA NA POLJSKEM PRITOK VISLE
NIKOLA TESLA
SLOVAŠKI
PESNIK IVADISL AV
SL PISATELJICA IERNA.-TC PLI P0T0K-I
KRAJ POD ČRNIM KALOM
SOD SLOV GRAFIČARKA
(ADRIANA)
IT SLIKAR FUTURIST
IT. KEMIK
MERA ZA ZLATO
POČELO TAOIZMA
FODDELEK TERCIARA V ZG0D0V ZEMLJE
GLAVNO MESTO PERUJA
IGOR URŠIČ
MAKEDON DRAMATIK ČASULE
OBREŽJE
NAJV MOR
SESALEC
NEM IDEAL IL0Z0F
EMBLEM OZNAKA NA POKRIVALU
MESTO V MAROKU (POTRES L 1960)
glavno mesto
TURČIJE
PODJETJE ALI OSEBA
Z IZGUBO GORANA
PROVINCA NA IRSKEM
SLOVEN SKIREK
TINE LOGAR
OSVEŽUJOČA PIJAČA
IGRALKA SLVTH ALBERT GREGORIČ
ŠVED IME ZA TURKU
MODEREN PLES
CANKAR IVAN
POKRAJINA V JAR
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
CJlSMSi'iiGLAS 16. STRAN
Petek, 8. septembra 1989
v v
lip bled
lesna industrija
OBIŠČITE BLED V SEPTEMBRU
2.-10.9. svetovno prvenstvo v
veslanju in 1.-30.9. LIP Bled,
ker v svojih trgovinah daje [POSEBEN 10% POPUSTI
pri prodaji vrat, oblog in sobnega
pohištva.
Informacije: Maloprodaja LIP Bled 64260 Bled, Ljubljanska c. 32 ^tel.: (064) 77-161
VAS - ELITA ZA VAS
od 11. do 16. septembra
od zneska 1.500.000 dalje!
ELITA ZA VAS - ELITA ZA VAS - ELITA ZA VAS - ELITA ZA VAS
V KOKRI CENEJŠI BREZ POPUSTOV!
Priporočamo nakup:
- pohištva, kuhinja z belo tehniko
- jesensko-zimske oblačilne konfekcije
KUPUJTE CENEJE ■ KUPUJTE V KOKRI
Trgovska DO Kranj
BIODIS1
ZA VARSTVO NARAVE
Pridelovanje zdrave hrane, pa tudi vzgoja rastlin so pomembna sestavina prizadevanj za ustrezno prehranjevanje in varstvo okolja. Za uresničitev takih zahtev so potrebna tudi sredstva, med katera sodijo tudi tista, ki pospešujejo rast rastlin, ki so pomemben prehranbeni pridelek, potreben človeku. Med mnogimi tovrstnimi sredstvi je tudi BIODIS — I — substrat — sredstvo za pospeševanje rasti rastlin. Je rezultat najnovejših raziskovalnih izdelkov na tem področju.
BIODIS — I je substrat, ki zaradi svojih ionsko izmenjevalnih, hranilnih lastnosti ustvarja za rast vrsto ugodnih razmer, kot je idealna zračna, vo-doprevodna lastnost. Voda ne zastaja, pogostnost zalivanja je zmanjšana, zagotovljena je ena-komernost navlaževanja BIODIS — I je stalen in odmerjen vir hranil, ki jih rastline same jemljejo toliko, kolikor jih potrebujejo Količina hranil zadostuje za mesece dolgo rast in cvetenje, zato je
odvečna skrb za odmerjanje hranil. Izključena je možnost pregnojevanja in ustvarjanja nesorazmerij med elementi prehrane. BIODIS — / spada med naravovarstvene organske rastne substrate, ker je brez kakršnih koli kemičnih dodatkov, zato je okolju neškodljiv, primeren za pridelovanje zdrave, biološko neoporečne hrane in tudi za cvetje.
brest
Petek, 8. septembra 1989
OBVESTILA, OGLASI
17. STRAN (M)H
GLAS
MESOJEDEC
Plastika-ekstruzija Sneberska 140/a 61260 Ljubljana Telefon: 061/482-886
POTREBUJETE VREČE ZA : KROMPIR?
mm* rM
Razprodaja, 31% popust
Vreče za 30 kg krompirja in vrtnin, rdeče barve. Cena 7.500 din/kos. Cena velja do
15. 9. 1989 1
POHITITE!
UGODNO!
PIZZERI3A ,P0B GRADOM'
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055
stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
ALI VERJAMETE, DA IMAMO V JUGOSLAVIJI BIKOBORBE? NE?
KUPITE VIDEO KASETO »GRMEČKA KORIDA '89«
AUDIO —- VIDEO STORITVE SNEMAMO MONTIRAMO PRESNEMAVAMO
DOLIN AR — KENDA, OPREŠNIKOVA 31, KRANJ TEL: 33-059
STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Tržič objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA na Trgu svobode 11
v izmeri 36 m2, namenjen za trgovsko dejavnost.
Poslovni prostor se lahko prevzame takoj.
Javni razpis izvede komisija, ki jo imenuje Odbor za gospodarjenje. Javni razpis traja 15 dni od dneva objave.
Interesenti naj k vlogi priložijo program dejavnosti.
Vloge skupaj s programom pošljite na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ, Cankarjeva 1, z oznako »Razpis poslovnega prostora«.
GORENJSKA PREDILNICA SKOFJA LOKA, Kidričeva c. 75
L
PREDILNICA
Objavlja prosta dela in naloge PROJEKTIRANJE ZA AOP
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VSI ali VŠI ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri
— znanje višjega programskega jezika COBOL
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva c. 75.
Razpisujemo tudi nepodeljene kadrovske štipendije:
1 štipendija - stavbni klepar IV. st
1 štipendija - jermenar (pred. usnja) IV. st
1 stipenaija - eieKtr. TK-mehanik TK IV. st.
2 štipendiji - strojni mehanik IV. st.
2 štipendiji - dipl. ing. računalništva VII. st. 1 štipendija - dipl. ing. elektrotehnike VII. st.
Prijave s priloženim potrdilom o šolanju in zadnjim šolskim spričevalom, sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice v roku 15 dni od dneva objave.
TRGOVINA IN STORITVE
p.o., KRANJ, Koroška 6.1
MERKUR, trgovina in storitve p.o. Kranj, Koroška cesta 1, gospodarska komisija, objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih viličarjev in osebnega avtomobila, ki bo v petek, 15. 9. 1989, ob 12. uri pred Merkurjevim skladiščnim objektom v Naklem, C. na Okroglo 7.
Zap.
št.
1. 2.
3.
tip
viličar LITOSTROJ 3,5 ton viličar LITOSTROJ 3,5 ton osebni avto ZASTAVA 101
letnik
izklicna cena
1979 150.000.000 1983 200.000.000 1980-vozna 15.000.000
Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Ogled je na dan licitacije uro pred pričetkom le-te.
Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali uro pred pričetkom licitacije.
Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom.
Nakup viličarjev oz. osebnega vozila je po načelu »vide-no-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupnino takoj ali v treh dneh po licitaciji. Prometni davek v ceno ni vračunan.
©
EMONA COMMERCE, proizvodnja in trgovina n.sub.o. TOZD OBALA oskrba ladij, letal in maloobmejni promet n.sub.o.
Koper, Verdijeva 4
objavlja prosta dela in naloge
V PROSTI CARINSKI PRODAJALNI KRANJ
PRODAJALEC V PCP II.
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, aktivno znanje enega svetovnega jezika, eno leto delovnih izkušenj in poskusno delo dva meseca.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EMONA COMMERCE TOZD OBALA, Koper, Verdijeva 4.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
NAJCENEJŠA IN NAJOPAZNEJŠA SPREMEMBA SO NOVE
•'II   I   I I
ZAVESE
SVETUJEMO, NABAVIMO, ''"I SEŠIJEMO. MONTIRAMO TEL. 064-34156 V SEPTEMBRU ŠIVAMO 20% CENEJE
IZ BLAGA KUPLJENEGA PRI NAS
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
KRANJ - z n.sol.o.
TOZD KOMUNALA KRANJ - b.o.
Po sklepu seje delavskega sveta z dne 28. 7. 1989 objavljamo:
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev, ki bo v soboto, 9. 9. 1989, ob 10. uri v avtostrojnem parku na Primskovem.
Osnovna sredstva so sledeča:
traktor IMT 577 dvojna vleka 1 kom avto pometač cestnih ulic IFA 1 kom tovorni avto TAM 6500 (šasija) 1 kom traktorska trosilna posoda za sol 1 kom elektro motor 30 KW 1 kom elektro motor 15 KW 1 kom elekro motor z vodno črpalko 30 KW 1 kom elektro motor s črpalko 0,75 KW 2 kom pnevmatsko dvigalo 500 DO-N 1 kom pnevmatsko dvigalo 250 DO-N 1 kom tlačna posoda 850 1 1 kom tlačna posoda 20 1 (300.000 1 kom) 3 kom elektro razdelilna omara 1 kom zasuni razni (1/2" do 6/4" - 200.000 1 kom) zasuni s kolenom NP 25/40 (2.000.000 1 kom) 2 kom ročni pometač 1 kom 400.000 svetilke fluo "S" 1 x 40 W (800.000 1 kom) 36 kom svetilke ladijske "S" 1 x 100 W (380.000 1 kom) 10 kom stikala navadna "S" (160.000 1 kom) 7 kom rezervni deli avtomobilski razni
cisterna za gorivo 10.000 1 1 kom 10.000.000
posipalec soli vlečni EPOKA 1 kom
vrtalni stroj ročni 1 kom . 3.000.000
Ogled osnovnih sredstev bo na dan licitacije od 9. do 10. ure v avtostrojnem parku na Primskovem. Na javni licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Kavcija znaša 20 % začetne cene in jo je treba plačati pred začetkom licitacije. Izlicitirana osnovna sredstva je treba plačati in prevzeti v treh dneh po prodaji. Vsa osnovna sredstva bomo prodajali po načelu »videno kupljeno« in po prevzemu ne sprejemamo reklamacij. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prevzemom plača kupec.
izklicna cena	
90.000	000
20.000	000
20.000	000
6.000	000
10.000	000
5.000	000
5.000	000
3.000	000
13.000	000
10.000	000
1.500	000
20.000	000
10 kom	
ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE Jesenice, Cesta maršala Tita 37
Objavlja prosta dela in naloge
DAKTILOGRAF - 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: srednja šola, V. stopnja zahtevnosti administrati-vno-upravne, splošne ali ekonomske smeri, znanje daktilografije, opravljen strokovni izpit in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
JELOVICA
64220 SKOFJA LOKA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard PONOVNO objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE - 1 delavec
Pogoji: VII. st. strokovne izobrazbe za poklic dipl. ekonomist in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju ali VI. st. strokovne izobrazbe za poklic ekonomist in 60 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju.
2. VODENJE SLUŽBE AOP - 1 delavec
Pogoji: VII. st. strokovne izobrazbe za poklic dipl. ing. računalništva, dipl. ekonomist, dipl. organizator dela - računalniške smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP ali VI. st. strokovne izobrazbe za poklic ing. računalništva, organizator dela - računalniške smeri in 60 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP.
3. ORGANIZIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV I -2 delavca
Pogoji: VI. st. strokovne izobrazbe za poklic organizator dela, oz. drug ustrezen poklic in nad 24 mesecev delovnih izkušenj na področju organizacije računalniške obdelave osebnih dohodkov oz. materialnega poslovanja ali
V. st. strokovne izobrazbe za poklic računalniški tehnik, oz. drug ustrezen poklic in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na področju organizacije računalniške obdelave osebnih dohodkov oz. materialnega poslovanja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. ,
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija Skofja Loka, Kidričeva 58, za kadrovsko službo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
MALI OGLASI
27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam RAČUNALNIK ATARI 130 XE, s kasetarjem in joy-stik ter 10 kaset. Pergar Bojan, Mlakarjeva
38, Šenčur_13143
Prodam nov AVTORADIO. Zgornje
Duplje 80__12981
Prodam 400 litrsko SKRINJO gorenje. Potočnik, Podbrezje 227, Duplje__13162
Prodam nov PRALNI STROJ can-
dy. g 26-502_13165
Prodam nov MOTO KULTI VATO R MUNDIAL SUPER SPECIAL Labin Progres z diesel motorjem 15 Konj. sil, zraven prodam še enoosno kiper prikolico s svojim kardanskim pogonom. Snežno rolbo, okopalnik, plug, uteži in rezervna kolesa, 30 odstotkov ceneje. An-ton Keibl, Bohinjska Bela 99 13176
Prodam novo KABINO za Zetor, trosilec za umetno gnojilo in barvni TV Telefunken na daljinsko vo-denje. Grošelj, Povije 2, Poljane Prodam VIDEOREKORDER STOLP NORDMENDE in rabljen HLADILNIK gorenje. gJI5-352_13184
Prodam HILTI 72 (štemarco) z orodjem in STROJ za rezanje salame. f» 73-894_13203
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO, 240 litrov in HLADILNIK, 70 litrov, vse gorenje. g 24-363, dopoldan_13205
Poceni prodam barvni TV gorenje. «g 40-364_ 13212
Procla rn industrijski ŠIVALNI STROJ za šivanje usnja ali debelejših materialov. g 42-805, do-
poldne_13220
Poceni prodam AGREGAT 1000 W, malo rabljen, multikultivator na petrolej in bencin, precej močan, z železnimi kolesi, pripraven za hribovita dela. g 21 -668 13249
Prodam barvni TV Iskra montreal. -g 34-182_13252
Prodani novo motorno ŽAGO HUSOUARNA. «-57-664, popoldan_13266
Prodam barvni TV gorenje, ekran
67. Škulj, Delavska 6, Kranj 13271
Prodam tri male lahke STRUŽNI-CE za obdelavo lesa. Pretnar, Kori-tenska 12, Bled 13283
Prodam PAJKL za prebiranje krompirja. Franc Hafner, Sp. brnik
61, Cerklje_13292
Prodam stroj za izdelavo betonskih zidakov in mali 3 fazni cirku-lar. g 67-052 13295
VIDEOREKORDER VHS, dam. g 22-586
nov, pro-13296
Prodam VIDEOREKORDER goid-star, polaroid FOTOAPARAT in KAMERO super 8 mm. g 37-638
Prodam BARVNI TV 28-677 popoldan_
iskra g 12842
Prodam nov poljski PREBIRALNIK za krompir. Voklo 9, Kranj 13331
Prodam OBRAČALNI K za seno, za kosilnico BCS. g 70-009 13340
Prodam PRALNI STROJ castor. g 22-840__13349
TRAK za nakladanje vreč, prodam. Prebačevo 17, Kranj__13357
VIDEOKAMERO zelo ugodno prodam, g 28-533_13360
Prodam PEČ za centralno kurjavo in 100 litrski kombinirani BOJLER. Marenk, Dražgoše 47, Železniki, g 66-322_13379
Prodam. KOSILNICO reform z obračalnikom. Kalan, Zalog 10, Golnik_13384
PRALNI STROJ El Niš in barvni TV Hitachi, oboje brezhibno, poceni prodam. g 25-891 13403
Prodam barvni TV gorenje, star 1 leto in pol, MINISTOLP in zamrzovalno SKRINJO - 210 litrov. Mila-kovič, Juleta Gabrovška 30, Kranj
GRADBENI MATERIAL
Zelo ugodno prodam OKNO Jelovica 100x140, zastekljen in z žaluzijo, ter OKNO 100x180, nezastekljen. g 68-065__13148
Prodam uvoženo talno plastificira-no PLUTO, 11 kvad. m, tip kork parket, 30 odstotkov ceneje. Kelbl Anton, Boh. Bela 99___13177
Ugodno prodam 1,5 kub. m STI-ROPORA(5crn). g26-116 13180
Ugodno prodam bakrene "PLOŠ^ ČE.-g 78-236 po 21 uri 13195
Prodam STIROPOR, debeline 5 cm, 35 odstotkov ceneje, g 42-712 13223
Prodam suh smrekov 0PA2 g 42-069 _13233
Prodam  suhe  hrastove PLOHE.
■g 27-993_13241
Prodam 2000 kosov rabljene strešne OPEKE, cementni folc. ■g 632-794_13279
Zelo ugodno prodam dvokrilna okna, skupaj s stekli, primerna za tople grede ali vikende, g 38-498
MALTIT, 24 vreč, prodam 30 odstotkov, ceneje. Zavrl, sr. Bitnje 9, žabnica 13298 Prodam 82 komadov cementnih ZIDAKOV (29x19x39). g 621 -007 __13390
Ugodno prodam več rabljenih, dobro ohranjenih, dvodelnih okenskih KRIL in železno PEČ za kopal-nico. g 66-847 1339?
Prodam 20 vreč APNA, 20 odstotkov ceneje. Guzelj, Zgornja Seni-ca 3, Medvode 13398
LES za ostrešje (špirovci), pro-dam. g 34-680_13416
Prodam 100 komadov pregradnega BLOKA Cegelnica 25, Naklo,
g 48-636_13420
Prodam armaturne MREŽE 9x6. g 22-221 int.25-59, dopoldne
STAN.OPREMA
Poceni prodam ŠTEDILNIK na drva in ploščice (modence) za kru šno peč, oboje rabljeno. Dolenc Franc, Vincarje 14, Skofja Loka _13179
Prodam rabljeno KUHINJO, okroglo MIZO in 6 STOLOV, g 25-135, sobota, nedelja 13232
Ugodno prodam otroško SOBO. g 78 643 __13238
prodam barvni TV Iskra azur in jedilno mizo s 4 stoli, g 632-745 __'__13253
Tri KAVČE, dva fotelja, dobro ohranjeno, poceni prodam. g 37-958____13261
Prodam temno rjavo okroglo mizo, 1,15 cm za 3 Mio, g 633-145 13267
OMARO za dnevno sobo, prodam. Mijatovič, Šorlijeva 27, g 26-319 _13290
Za polovično ceno prodam kotno sedežno garnituro Safari. g 48-761_13299
Prodam SKRINJO LTH, 380 litrsko.
g 33-133___13303
Prodam kuhinjski štedilnik kup-persbusch 40 cm. Jože Kalan, Su-ha 2, Kranj_13311
Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO 3 + 1 + 1. g 631 -238
Prodam otroško POSTELJICO In-formacije lahko dobite na g 82-465, vsak delavnik od 14 do 17 ure_13374
Poceni prodam POHIŠTVO ža dnevno sobo, ŠTEDILNIK in PRALNI STROJ, g 622-028 13401
INFO-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov. Tel. (061) 443-242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure.
POSESTI
Prodam COLARICE in g 45-263
PLOHE. 13228
HIŠO v Stari Loki 52, Skofja Loka, prodam. Ogled 9.9. in 10.9., od 8.
do 12. ure _13246
Prodam novo HIŠO v okolici Kra nja. Naslov v oglasnem oddelku.
STANOVANJA
Prodam novo, nerabljeno dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma na Planini, g 9941 81 51 6549 Švica_12859
Oddam opremljeno GARSONJERO, severni del, ogrevano, telefon, pogoj predplačilo, g 28-424, v petek od 16 do 18 ure, sobota od 9 do 12 ure.__13167
Dve študentki iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici, g 0601 25-485, po 20 uri_13213
Zakonca brez otrok iščeta neopremljeno STANOVANJE v Škofji Loki za dobo 1 do 3 !et. g 68-306 _13219
SOBO oddam študentki. Šifra: TAKOJ__13231
Ženski oddam SOBO ali manjšo GARSONJERO v bližini Kranja. Prednost imajo kandidatke, ki so pripravljene nuditi pomoč v gospodinjstvu, g 27-821__13348
Menjam dvosobno STANOVANJE s kabinetom za istega ali večjega na Planini II ali III. Pogoj dvigalo ali pritličje, g 34-395   ' 13388
Samsko dekle dobi SOBO za manjšo pomoč v gospodinjstvu. g 21-097_13237
Zamenjam družbeno trosobno STANOVANJE na Planini II za enakovredno v Drulovki. Naslov v oglasnem oddelku. _13281
VOZILA
Prodam JUGO 45A, letnik 1986. g 21-401 ali 70-203 zvečer_
Prodam DIANO, letnik 1978/79. Bajželj Franc, Cesta 26. julija 7, Naklo_
Prodam GOLF diesel, letnik 1982 december, in MOPED APN 4. ČESEN Janez, Bavdkova 36, Stražiš-če, Kranj
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. g 28-049, Drago_12874
Prodam UNO 55 S, letnik 1985. Ogled v soboto od 14 do 19 ure.
Blejska c. 12, Lesce_13064
Ugodno prodam VW BUGGY, ne-registriran. Cena po dogovoru. g632-314 13103
Prodam R 18, letnik november 1983.     Poženik     27, Cerklje,
g 42-355_13166
Prodam GOLF diesel, letnik junij 1987, svetlo rdeče barve, 34.000 km. Ogled popoldne od 14 do 17 ure. Turk, Cankarjeva 46, Radovlji-ca, g 78-961 int. 201_13169
Prodam karamboliran OPEL kadet,
letnik 1983. g 39-509_13170
Ž 101 GTL 65, letnik 1984, registrirana do avgusta 1990, zelo ohranjen, nujno prodam, g 22-112
ELECTRONIC •g622-516
90,
prodam. 13175
Ugodno prodam JUGO 1,1 GX, star 20 mesecev. Ogled popoldan. Hribemik, Predoslje 42        13178
Prodam R 4, letnik 1987 september in KOZO. Dvorje 75, Cerklje 13186
Prodam Z 101 C, letnik 1981. g 25-962 dopoldan, 25-948, popol-dan_13187
BMW 1802, letnik 1973, prodam~ali zamenjam za manjši avto. Mihajlo-vič, Izletniška 22, Bled_13188
Prodam Z 750, starejši letnik, g 27-001 13189
Prodam APN g 80-534
6, letnik
1984. 13194
Ugodno prodam TOVORNI AVTO Z 616 diesel. nostilnost 1500 kg, vozen z B kategorijo, g 25-008
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1978. Varagič Žarko, Vide Sinkov-čeve 4, Primskovo Kranj 13197
Prodam VW 1200, letnik 1976, regi-striran do 1990. Ogled možen samo popoldan. Tejič Radivoje, Grajska 13, Boh. Bistrica 13198
Prodam LADO 1200, letnik 1973, neregistrirano, v voznem stanju. Noč Slavko, Moste 5, Žirovnica
Prodam VW 1200. letnik 1976, regi-striran do 1990. Ogled možen samo popoldan. Tejič Radivoj, Graj-ska 13, Bohinjska Bistrica 13202
Avto FORD FIESTA, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Informacije na g 77-829 13204
Prodam Z 101 super, letnik 1979. Kovačič, Sveti duh 25, skofja Loka
Prodam Ž 750\ letnik 1976. g 35-245_13208
Prodam GOLF J G L, 1981 in GUME 155x13. g 27-044_V3209
Prodam Z 750, letnik 1974, registriran do maja 1990. Informacije od
18 do 20 ure na g 68 622 13214
Prodam OPEL kadet, letnik 1981.
g 74-246_13215
Ugodno prodam LADO 1600, le-tnik 1978. g 77-053 13218
FORD escort, letnik 1971, poceni prodam, g 38-140, od 16 ure dalje _13222
Prodam nov BT 50. g 632-558, po
19 uri__13224
Z 750/76, normalno vozen, z vso osnovno opremo, neregistriran, prodam za 350 SM. g 24-523
Prodam GOLF, letnik 1979. Jenko Ana, Kokra 23 (šola), Jezersko
Prodam Z 750 LC, letnik 1979. Kol-man, Dvorska vas 29/a, Begunje, g 73-094__13239
Prodam R 18 TL, letnik 1983, registriran celo leto. Radojkovič Suzana, Zlato polje 3/c, Kranj 13242
PRODAM JAVO 350, letnik 1988. g" 66-379, popoldan 13248
Poceni prodam KOMBI KASONAR IMV diesel. g 77-291, int. 19 13254
VTŠO 11 RE, letnik december 1983, lepo ohranjen, prodam, g 57-350
Prodam OPEL KADET karavan, le-tnik 1977 in GOLF, letnik 1977, oba v odličnem stanju. Perne, Lom 62, Tržič__13256
Prodam Z 750, letnik 1981, registri-ran, ugodno. Brdar, Hrušica 63, Jesenice 13257
Z 128, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam, g 67-051 13264
nama
NE ČAKAJTE NA JUTRI DANES JE CENEJE
Prodajamo veliko stvari. In veliko stvari je cenejših. Pridite, povprašajte, ^j£o* 0 poiščite fcO in izberite.
veleblagovnice
nama
Prodam HROŠČA, letnik 1975, registriran do aprila 90 in HROŠČA, letnik 1974, nevozen, potreben popravila, z novimi blatniki in izpušno cevjo g 622-143 13259
Prodam R 4 GTL, letnik 1985. g 27-128__13265
Z 101 comfort 80, zelo dobro ohranjen, registriran do junija 1990, prodam. Gruden Vladimir, Belca 34, Mojstrana 13268
Prodam Z P 125, letnik 1978, za re-zervne dele, cena 700 SM. Kopav-nik Jože, Rateče Planica 123 13269
Prodam OPEL KADET, letnik 1978, neregistriran, na novo prebarvan. Samardžič Esad, C. železarjev 19, Jesenice 13270 Prodam GOLF JGL, letnik 1980 g 77-801 13274
LOVSKA DRUŽINA ŠENČUR vabi vse člane in njihove prijatelje na
LOVSKO VESELICO pri lovski koči v H rastju
Veselica bo v soboto, 9. septembra ob 15. uri; v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 10. septembra ob isti uri. Igral bo ansambel JURČEK. Lovci vam bodo postregli z odličnim lovskim golažem, streljanjen za srno in bogatim srečelovom.
Vabijo lovci!
Prodam PEUGEOT 204, ohranjen, v voznem stanju, g 38-430   13276
Prodam OPEL KADETT 1,3 S GLŠT letnik julij 1987. g 51-768 13278
Prodam 126 P, letnik 1979 in KOSILNICO Batuje še v garanciji. g51-012_13280
Prodam MOPED APN 6, nič vožen, star tri mesece za 10 odstotkov ceneje, g 69-798_13287
Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1987, registriran, g 77-826, popoldan 13288
Prodam Ž 128^ ietnik 1982. g 85-181, int. 207, dopoldan 13293
Prodam Z 101, letnik 1985. Čolič Jovo, Kolodvoiska 10, Kranj 13294
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, 38700 km, registriran do aprila 1990. Perko, Žiganja vas 29, g 58-062, popoldan_13300
GOLF JGL, bencinski, letnik 1982, garažiran, registriran do julija 1990, prodam, g 37-552 13301
Prodam ohranjeno SIMCO CHRI-SLER 1308, letnik 1978. g 69-586,
Rado __ 13302
Prodam CITROEN GŠ break, letnik 1980. g 82 600, popoldan 13304
MERCEDES 26-32 (6x4) kiper, letnik 1979, prodam. Zapoge 11, Vodice 13305
W SCIROCCO GTI, letnik 1984, 1800 ccm DODATNE OPREME, ugodno prodam. Predoslje 1b, Kranj, g 39-253__13307
JUGO 45, letnik 1984, registriran do julija 1990, prodam, g 58-431, Zupan, Proletarska 11, Tržič 13310
Prodam Z 750, starejši letnik. g 68 569__13312
Z 101, karambolirano, letnik 1984, registrirano do februarja 1980, prodam, g 57-529_13314
Prodam VARTBURG. letnik 1988 in 126 P, letnik 1981. Jerala, Podreča
11, Mavčiče__13315
Prodam R 4 TLS, letnik 1983, za 2400   DEM.    Ogled popoldan.
g 39-853_13316
Prodam Z 750 L, letnik 1984. Ogled vsak dan. Sedlarevič, Titova 96, Jesenice 13318 VW 1200 J, letnik 1975, dobro ohranjen in R 4, letnik 1977, prodam, g 061 371-115 int. 365, do 16 ure 13319
Prodam Z 101 mediteran, letnik
1980. g 39-233_13317
Prodam BMW 316, letnik 1978 ali menjam za tovorni avto z B kategorijo. Gričar, Blaževa 10, Skofja Loka _13322
Prodam JUGO 55 AGV, 38.000 km, letnik 4/87. Kase Barmango, Alp-ska 29, Lesce__13323
Prodam VW, letnik 1974. g 51 -344
Prodam Z 101, starejši letnik, registrirana do maja 1990. Ogled v soboto popoldne. Jezerska c.97, Kranj_13328
Prodam TOMOS ATX 50 C, letnik 1988. g 22-514_13329
Prodam BT 50, v garanciji, registriran do aprila, g 52-130 13332
Prodam JUGO 45, g 88-604
letnik 1984. 13335
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Delavska 7, Šenčur 13336
Prodam JAVO 350, staro 1 leto, po zelo ugodni ceni. Informacije na g 25-461 int. 563 13338
Prodam Z 128, letnik 1985, registriran do aprila 1990. Jesenko Janez, Žiganja vas 32, Duplje 13341
Prodam karambolirano Z 101, v celoti ali po delih, ter AVTORADIO.
g 37-686_13342
Prodam BMW 1602, prva registracija 1977, z dodatno opremo, odlično ohranjen. Cena 3000 DEM. g 27-170, sobota popoldan, nedelja ves dan 13347
R 4 GTL, maj 1986, ugodno prodam, g 36-525_13351
Prodam GILERO RX 200, letnik 1986 in barvni TV gorenje, starejši letnik, g 48-700 13352
Prodam R g 46-359
14, letnik
1980. 13358
Prodam VESPO PX 200E, ter BT 50 in nove michelin GUME MX 155 R. g 42-002__13359
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980, odlično ohranjena, registrirana celo leto. Cena po dogovoru.
g 723-305_13361
Prodam 125 PZ, dobro ohranjen.
g 37-454_13362
DIANO, letnik 1979, zelo ugodno prodam, g 39-163 13363
Ugodno prodam TOVORNI avto Z 640, letnik 1979 in GOLF, letnik 1982. g 36-753_13365
MZ 250, letnik 1981, dodatno opremljen, ugodno prodam. g 50 129__ 13366
Prodam AUDI 80. Bodlaj Jože, Zvirče 25, Tržič 13367
Prodam R 12. g 79-531
13370
Prodam TOMOS A 3 MLS, star 4 leta. Kuraltova 10, Šenčur 13371
Prodam JUGO 55, letnik 1985, re-gistriran do julija 1990, možna menjava za Z 750 z doplačilom. Ko-vač, Šmidova 2, Jesenice 13372 R 4 GTL, letnik 1984, pozimi nevozen, 38.000 km, ugodno prodam
g 79-941_13375
GOLF diesel, letnik avgust 1983^ dodatno opremljen, prodam, g 82-023 13377
»BRAZDA« KALAN POLJŠICA 6 PODNART
OBVESTILA
KMETOVALCEM!
V NEDELJO, 10. 9.1989,
PRIREJAMO OD 8. DO 12.
URE SEJEM RABLJENE
KMETIJSKE
MEHANIZACIJE.
S SEJMI BOMO NADALJEVALI VSAKO NEDELJO!
Ugodno   prodam   GOLF, letnik
1981. g 36-930 13373
Z 128, letnik 1986, prevoženih 28.000 km, garažiran, prodam. g 632-411, popoldan_13378
Prodam JUGO 45 A, letnik oktober
1986, prevo_ženih 36.000 km. Ogled popoldne. Župančičeva 19, Kranj
Prodam R 5 campus, letnik april 1988. g 70-659 __13382
Prodam 126 P, letnik 1981. Obrne 9, Bohinjska Bela_13383
Prodam nov tomos AVTOMATIK, 40 odstotkov ceneje. Tomšičeva 18, Kranj__13387
JUGO koral 55, letnik 1988, kot nov, prodam za 140 NM. g 79-964_
Prodam Z 750, starejši letnik, v voznem stanju. Kavčič, Kovor 115, Tržič_13392
Prodam osebni avto Z 101, letnik
1987. g 621-529_13395
Z 750, december 1985, prodam. Li-kar, Poljane 28__13399
Prodam APN 6. g 37-774 13400 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1985, registriran celo leto. Luže 63, Šenčur ( proti Olševku) 13404
FIAT UNO 60 S, letnik 1986, prodam, g 48-252_13405
Prodam R 4, letnik 1979, registri-ran do julija 1990. g 22-238 13406 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1977. g 35-211___13409
Prodam VISO 11 RE, letnik november 1985, prevoženih 30.000 km. g 52-001_13410
Prodam Z 750, letnik ~1976. g 42-069_13413
R 4 GTL, letnik 1987, 30.000 km, odlično ohranjen, garažiran, ugodno prodam.Balantič, CAjulija 21,
Tržič, g 51 633_1342|
Nujno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Danica Ambrožič, Poljšica 32, Zgornje Gorje, g 77-291 int. 23, od 6 do 14 ure_13422
Prodam VISO super RE, letnik
1982. g 24-910_13423
Za Z 101 prodam komplet MOTOR, MENJALNIK, GUME s platišči in ostale dele, g 52-232 13428
Prodam osebni avto ŠKODA 120 LS, letnik 1982, prevoženih 51.000 km. Fink Vitomir, Hraše 22 d, Lesce_1332J
RAZNO PRODAM
SEME krmne repice (perko) prodam. Kuralt Franc, Žabnica 45
Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, ŠTEDILNIK gorenje 4 + 2 in 4 pre-šite ODEJE, g 24-702_13095
Dirkalno KOLO rog personal in motoristični kombinizon, prodam. g 25-797_13156
Prodam turistični KAJAK in dve termoakumulacijski peči, 2,5 KW-Tine Zupan, Mošnje 24, Radovljica
Prodam nova VRATA za Peugeot 104 GL, ter star divan, g 23-330
Otroški športni VOZIČEK poceni prodam. g21-714_13181^
Prodam večjo količino drobnega krompirja, g 57-730, Križe   13192
Prodam drobni KROMPIR za krmo in semenski, sorte Igor, ter suha DRVA. Jerala, Podbrezje 218, Duplje_13207
Prodam hladilno SKRINJO in MO-PED avtomatik. g- 38-026     13226
Prodam drenažne CEVI, NSU in opravljam manjša zidarska dela. Naslov v ogl. oddelku 13229
Ugodno prodam 8o kvad.m. HE-RAKLITA in Z 750, vozen, neregistriran, primeren za rezervne dele. g 66 515_13235
Prodam KOTEL za kuhanje žganja in PREŠO z mlinom. Meglic, Leše 49, Tržič, g 52-051 13243
Prodam ROSTREI 2 mm in hladilnik z zamrzovalnikom, g 66-507, od 20. do 22. ure_13250
Prodam TRIMLET in zamrzovalno skrinjo LTH 380 litrsko, g 23-419
___13252
Prodam dirkalno KOLO MOSER-g 82-726__13260
Prodam oljni GORILEC za centralno ogrevanje. Janez Udir, Kamna gorica 91 13262
Prodam drobni KROMPIR. Žabnica 61__ 13277
Prodam krmilni KROMPIR. Kuralt, Žabnica 51_ 13286
Prodam več čevljarskih strojev, avto RENAULT Major in 5 KW ter-moakumulacijsko PEČ. g 631 -256
Prodam suha meterska bukova DRVA. Alpska 38, Lesce 1330g Prodam rdečo jedilno kvalitetno PESO, na drobno, na domu. Sp-Brnik 33__13313
Prodam otroški POGRAD in dva JOGIJA za 4 M, ter otroško športno KOLO na 5 prestav za 3,5 M. Ul-4.oktober 22, Cerklje_13346
Prodam novo ČELADO in teniški LOPAR, g 70-623 13376
VSE OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ
centralne in delovne enote objavljajo
vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1990/91.
Vpis otrok bo v soboto, 16. septembra 1989, od 8.00 do 12.00. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1983 ter januarja in februarja 1984.
K vpisu pripeljite otroka, prinesite njegov rojstni list in enotno matično številko.
EVROPSKA KULTURA
p. o. E19 MUZIKAVIVA
Pripravljamo in izvajamo začetne in nadaljevalne tečaje glasbenega izražanja: KLASIČNA GLASBA ZABAVNA GLASBA NARODNO ZABAVNA GLASBA JAZZ GLASBA
Obširnejše informacije po tel.:
(064)37-625 od 9. do 18. ure.
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, za 120 SM in športni VOZIČEK Tribuna za 150 SM. g 34-938
Poceni prodam več rabljenih vratnih KRIL z okvirjem, krušno PEČ m KAD. g 68-763 , od 15 ure dalje _13389
Prodam suhe smrekove in borove DEŠČICE (10 cm), ter motor APN M? 42-374_13394
Prodam cementno strešno OPEKO - 1800 komadov in starejši barvni ]y gorenje. Pifko, Pajerjeva 3, Šenčur 13402
KUPIM
Kupim zadnji diferencial za traktor TV 15. g 66-147_13185
Kupim starejšo hišo z vrtom v radovljiški občini, g 061-265-755 _13191
Kupim rabljeno strešno opeko, model 272. g 64-124_13263
Kupim LATE za kozolec, 60 komadov od 5 do 5,5 m. g 621 -420 Kupim dober MOTOR za diano. g 24-480 13368
ŽIVALI
Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Ce-gelnica 1, Naklo, g 48-648 13157
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od '20 do 150 kilogramov, za nadalj-no rejo oziroma dopitanje. Cena "godna. Hlebce 16, Lesce 13163 Prodam namško OVČARKO, staro ° tednov, odličnih staršev. Koder Nada, Davča 10, Železniki 13164
Prodam eno leto staro TELICO, čr-no-belo frizijko. Pegam Ciril; Selca ?2____13171
Prodam kraške OVČARJE z rodov-n'kom, že cepljeni. Cena po dogo-yoru. Starič, Pred oslje 4, Kranj prodam BIKCA simentalca starega 3 tednov. Sr. Bela 53, Preddvor
s—____12840
prodam TELETA za zakol. *73-9l7_13200
Prodam KRAVO tik po teletu. Je križanka simentalka, dobra molznica in MOTORNO KOLO puh 200. ^aprotna polica 29, Cerklje 13211 Prodam 3 mesece starega BIKCA g!gHsntalca. Gorenja vas 52 13217 Prodam 7 tedno staro TELIČKO. *°jjo 32, Šenčur_13221
Prodam več prašičev, težkih od 30 naprej.
Prodam BIKCA starega 7 tednov in TELIČKO staro 7 mesecev, v A kontroli. Krajne, Ljubno 60, Pod-nart_13414
Prodam dve KOZI, rjavo in belo. g 81-341 int.33-11,do 13 ure
Prodam lepega nemškega OVČARJA, starega 4 mesece. Oglasite se od 15 do 20 ure. Čakš Benjamin, Šobčeva 14, Lesce, g 74-013
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 7 tednov. Velesovo 12, Cerklje _13427
ZAPOSLITVE
Honorarno ali delo na domu nudimo kvalitetni šivilji. Možna kasnejša zaposlitev. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 13142
Iščem učitelja KLAVIRJA za 7-let-nega dečka, g 27-008 12841
Potrebujem ljudi za pobiranje krompirja. Šifra: OZIMNICA 13183
Komunikativnim dekletom, fantom in zakonskim parom nudimo organizirano PRODAJO otroško šolskega programa. Zaslužek neomejen. Zaželjen prevoz, g 35-712, od 19 ure dalje 13210 Iščem manjši ANSAMBEL, duo ali trio za popestritev lokala v jesenskem in zimskem času. Ponudbe pod Šifra: PETEK SOBOTA 13225
NATAKARJA ali natakarico takoj zaposlim, redno ali honorarno. Gostilna Kunstelj, Radovljica, g 75-178 13240
Če imate dovolj prostega časa, ali ste brez službe, se javite za potnika dzs. Tedensko plačilo provizije. g 75-954_13244
Zaposlimo KUHARICO in NATAKARICO. Gostišče Tulipan, Lesce, g 75-416_13272
Iščem honorarno delo v Avstriji za več mesecev. Šifra: PRIDEN IN
POŠTEN_13275
Zaposlim stavbnega KLEPARJA ali krovca, lahko priučenega. g 41 -011_ 13339
Iščemo SODELAVCA v pripravi dela v ključavničarski stroki, ■g 48-601_13369
Dve mladi dekleti honorarno zapo-, slim v bifeju na Jesenicah. Informacije na g 84-582_13381
Nudimo honorarno delo za prodajo odlično upeljanega artikla (niso knjige, zaželjen prevoz), g 33-135,
od 19 do 21 ure_13396
Iščem ZIDARSKO skupino za izdelavo notranjih ometov v začetku
oktobra, g 36-424_13417
Iščem mlajšo UPOKOJENKO - kuharico za Dom na Joštu. g 21 -704
Nova FIRMA išče potnike, teden-ska izplačila. Ponudbe pod Šifra: KORONA PLUS 13419
OBVESTILA
Izdelujem KOVINSKE CISTERNE za kurilno olje, g 79-820, zvečer
Rolete, žaluzije, izdeluje montria in popravlja ter obnavlja obrtnik.
g 26-919__13190
Skupina zidarjev opravlja vsa zidarska in fasaderska dela s svojim odrom. «45-418 13297
Bled Prodam
Kapus, Zagoriška 16, _13247
dva BIKCA sirnentalca, ^!ara_2 meseca. Ribno, V dobje 5
frpdam BIKCA in TELIČKO simen-Igjgjja rejo. Žabnica 30, g 44-573 ARKICE nesnice, rjave, stare 9 tednov in PITANCE bele, prodaja-^[Beleharjeva 49, Šenčur 13284 ^r°dam dva črno-bela TELETA, |tara 6 in 14 dni. Grabar Anton, Cggreča 58, mavčiče, g 40-355 Prodam KRAVO simentalko s tele-^Soklič, Selo 22, BLed 13306
^odam 10 dni starega BIKCA si-H^talca. Čirče 13 13309
Prod
ha
am PURANE za zakol.
[jeva 47, Šenčur
Bele 13344
£rodam BIKCA, črno belega. Ku-"QlL?apoge 33, Vodice       13345
''odam mlado KRAVO. iL° 14 uri
' 57-745, 13353
, fodam BIKCA simentalca za za-
rejo. g 45-510
13364
r°dam SIMENTALKO 100 kg in ,'enjam jalovo KRAVO za mlado r*io simentalko. g 73-697 13412
RTV SERVIS, Srednje Bitnje 65, popravljam vse vrste radijskih in TV sprejemnikov. Sprejem aparatov tudi na Planini III, Trg Prešernovih brigad 8 (klet), g 35-589, od 7 do 8 ure in od 19 do 20 ure. __13325
Razpisujem ŠTIPENDIJO za sred-njo in višjo šolo za usnjeno galanterijo. Dobnikar Majda, Spodnji Brnik 49, Cerklje_13354
OBVEŠČAMO VAS, da 17.9. ob 10 uri odpiramo KOMISIJSKO TRGOVINO "KMEČKI STROJ". Na zalogi bomo imeli rabljeno in obnovljeno kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, ter rezervne dele. Stroje za prodajo sprejemamo vsak dan od 15 do 21 ure na naslov: GUZEU Franc, Sv. Barbara 23, Skofja Loka, Hrastnica, g 622-575 13385
POZNANSTVA
50-letni Slovenec, živeč v Kanadi, želi spoznati preprosto ženo - Slovenko. Obveznost ni ovira. Šifra: GORE IN MORJE 13168
OSTALO
Prodam SEME enoletne Zgornji Brnik 54, Cerklje
trave. 13199
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pokličite
IZOLACIJE SERVIS -BOJAN ROPRET,
Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064)45—352
Popravilo opravimo na vašem domu.
Prodam jedilni KROMPIR igor in desire. Debeljak, Podbrezje 150, Duplje, g 70-069_13216
Prodam stoječo silažno KORUZO. Vasca 7, Cerklje _13227
V dopoldanskem času iščem varstvo za dva otroka na domu in prodam nov JOGI termal 180x190 cm, 25 odstotkov ceneje, g 33-782
________13234
NEMŠČINA v Škofji Loki- intenzi-vne instrukcije (odrasli, dijaki, učenci), g 622-942 13282
Prodam ZLATO za zobe.
'27-259 13320
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, polaganje, brušenje in lakiranje parketa naročite na g 75-610 _13397
Komisijska TRGOVINA "JURE" v Radovljici, Cankarjeva 60, sprejema in prodaja vse vrste tehničnega in akustičnega blaga. Za obisk se priporočamo! 13411
Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK - Tribuna, g 33-543      13326
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Stroj, Dvorska vas 30, Begunje_13330
Prodam bel umetni KAMEN za cokel. Podbrezje 37, Duplje, g 70-600 13334
Prodam 20 kvad.m TE. g 41-144
stenske PLU-13350
Prodam ključavničarsko delovno MIZO 230x80 cm. g 36-412 13408
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
TONETA DOLINARJA
se iskreno zahvaljujemo svojcem, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga spoštovali, mu podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo delavcem DO Elektro Kranj, Prešernovega gledališča, KS Orehek Drulovka ter g. župniku in pevcem.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Orehek, 31. avgusta 1989
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
RUDI KRNIČAR
p. d. Cofov ata, invalidski upokojenec
Težke bolečine v srcih ste nam skušali omiliti vsi, ki ste se prišli poslovit od našega nepozabnega očeta in ki ste ga spremili na poti do njegovega preranega groba. S svojo pomočjo ste nam izkazali veliko spoštovanje: sosedje, sorodniki, krajani, sodelavci, kolegi in znanci. Globoko so nas pretresle besede, izrečene od ZB ob krsti. Iskrena hvala vsem in tudi gospodu župniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
Dvorje, 29. avgusta 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju
ANTON KAVČIČ
roj. 1919
Od njega smo se poslovili v sredo, 6. septembra 1989, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE ZLATE
roj. Mlakar iz Vogelj
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Stenšakovi za zdravniško pomoč ter g. dekanu in pevcem za lepo zadnje slovo. Vsem najlepša hvala.
VSI NJENI Voglje, 27. avgusta 1989
ZAHVALA
Ob boleči resnici, da nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, sin, zet, brat in stric
VINKO DRNOVŠEK
AVTOMEHANIK
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja za skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin, vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga skupaj z nami pospremili v prerani grob. Zahvala gospodu župniku Tonetu Bohincu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Reteč in Sore. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem DO COLOR iz Medvod za vsestransko pomoč in govorniku Marku Kristanu za tople besede slovesa, OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke za razumevanje v težkih trenutkih. Za njim nam ostaja neizmerna bolečina. VSI NJEGOVI _Reteče, 1. septembra 1989
	
	ZAHVALA
	Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
	MARIJE
	SAJOVIC
	roj. Rakovec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.	
	VSI NJENI
Velesovo, 5. septembra 1989	
ZAHVALA
Po kratkotrajni bolezni nas je za vedno zapustil
ROK
NAGLIC st.
iz Radovljice, Bazoviška 11
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družini in špediciji Hassels iz Gronaua v ZRN, kjer je do zadnjega delal. Hvala tudi pevcem in g. župniku za opravljen poslovilni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V prerani grob smo položili našega dragega sina in brata
FRANCITA KALAN
Težke bolečine v srcih ste nam skušali omiliti vsi, ki ste se prišli poslovit od njega in ki ste ga pospremili na poti do njegovega preranega groba. S svojo pomočjo ste nam izkazali veliko spoštovanje; sosedje, sorodniki, krajani, sodelavci, kolegi in znanci. Zahvalo smo dolžni kolektivu ISKRA ŽELEZNIKI za vsestransko pomoč, gasilcem, praporščakom in vsem pri-našalcem cvetja. Globoko so nas pretresle besede govornikov, izrečene ob odprtem grobu in pesmi, ki so žalostno odmevale v nebo. Iskrena hvala vsem, posebno še g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Neutolažljivi: mama Tončka, brata Jože in Tone
Bukovica, 8. septembra 1989
NOVICE IN DOGODKI
Načrti Kompasa in tujih partnerjev
Kardiokirurška klinika na Bledu
Radovljica, 5. septembra - Ko je radovljiški izvršni svet na zadnji avgustovski seji obravnaval osnutek sprememb srednjeročnega družbenega plana občine, se je še posebej seznanil z načrti za gradnjo mednarodnega centra za kardiologijo in kirurgijo na območju Grajske pristave na Bledu. Če bo dokumentacija izdelana pravočasno in ne bo zapletov, bo mešano podjetje, v katerem bo ljubljanski Kompas skupaj s tujimi poslovnimi partnerji, začelo graditi center spomladi, končalo pa naj bi ga v enem letu. Priznane kirurške ekipe bodo na leto opravile v centru okoli 1200 operacij. Dr. Ninoslav Radovanović, ki največ operira v Švici, sicer pa v Srbski Kamenici, zagotavlja 300 operacij na leto, ostale pa naj bi opravile ekipe iz Kliničnega centra v Ljubljani ter kirurgi iz Evrope in Amerike. Kot je povedal Gregor Ri-   gramski zasnovi je predvideno,
har, direktor delovne organizacije Inženiring in projektiranje, Ljubljana, je zemljišče (gre za 3,3 hektara) za center že odkupljeno. Ker je objekt precej obsežen, so že izdelali računalniško študijo, ki je pokazala, da se bo center videl le z enega mesta Bleda, in sicer z Mlina. V kliničnem delu centra bodo tri operacijske dvorane, 16 ležišč za intenzivno nego in še 56 ležišč, v hotelskem delu pa 60 ležišč ter prostori, namenjeni za gostinsko, turistično in rekreativno dejavnost, med drugim tudi bazen in zimski vrt. Po nekoliko popravljeni pro-
da bo imel center skupno skoraj 18 tisoč kvadratnih metrov uporabne površine. Dostop do centra bo z Rečiške ceste, odpadne vode bodo speljane v kanalizacijo Jermanka-Jarše, zaradi varovanja okolja pa bosta glavna energetska vira elektrika in plin.
Da Kompas misli resno, dokazuje tudi to, da so se v Ljubljani pred kratkim mudili predstavniki banke iz Chicaga, ki so si tudi ogledali Bled in lokacijo. Edina pomanjkljivost, na katero so opozorili, je ta, da za center še ni predinvesticij-skega programa. Predlagali so,
naj bi ga izdelala neodvisna tuja ustanova.
Na vprašanje, kako kraj sprejema načrtovano gradnjo mednarodnega centra, je odgovoril Andrej Golčman, direktor Zavoda za planiranje in urejanje prostora. "Tega še ne vemo natančno. Na vseh dosedanjih sestankih v krajevni skupnosti, kjer smo predstavili osnutek centra (sedanji se nekoliko razlikuje od prejšnjega), je bila naložba v glavnem podprta, novi osnutek pa še ni bil predstavljen širše."
"Gre za komercialno zdravstvo, za nadaljevanje tradicije, ki jo je na Bledu začel Arnold Rikli, in nenazadnje za naložbo, ki bo Bledu dala dodatno kakovost in ponudbo," je dejal predsednik izvršnega sveta Pavel Žerovnik. Na seji smo tudi slišali, da bo novi center zaposloval približno sto stalnega medicinskega osebja (medicinske ekipe se bodo menjavale), precej pa tudi v hotelskem delu.
C. Zaplotnik
Komasacija in melioracija na Selškem polju
Ne pozabiti na novo cesto
Skofja Loka, 30. avgusta - Ob letu bo na Selškem polju končana komasacija 82 hektarov kmetijske zemlje. Vendar pri tem ne gre samo za novo, bolj zaokroženo razdelitev zemlje med kmete oziroma lastnike, ampak tudi za zgraditev novih poti in kanalov, skratka za smotrnejšo obdelavo in produktivnejšo proizvodnjo. Zato je s komasacijo združena tudi melioracija.
Komasacijsko območje torej obsega 82 hektarov kmetijskih površin na levem bregu selške Sore do gozdne meje vzhodno in zahodno od vasi Selca. Na tem območju je 446 parcel in 129 lastnikov. V Selcih je sedemnajst zaščitenih kmetij, ki imajo svoja zemljišča razdrobljena na osem do enajst kosov. Namenjena so predvsem pridelovanju krme. Po komasaciji in melioraciji se bo pridelek silazne koruze povečal za 45 odstotkov, okopa-vin za 25 in trav za 32 odstotkov. Denar za poseg, ki je na grobo ocenjen na dobrih 600 milijonov dinarjev in ga v devetih desetinah prispeva republika, je že zagotovljen, medtem ko se je Območna vodna skupnost Gorenjske tudi že lotila regulacije potoka Dr-bovnik.
Selški kmetje se načrtovani zložbi in izboljšanju zemljišč ne upirajo in so veliko bolj homogena skupina, kot je bila na Logu. Zato lahko pričakujemo, da se bodo enako pametno obnašali tudi tedaj, ko se bodo zemljišča na novo delila.
Ob komasaciji Selškega polja pa v občini ne bi smeli prezreti še enega načrta, to je gradnje nove ceste skozi Selško dolino. Sedanja cesta je izredno grobo zarezana v Selško polje. Gradnjo ceste bo financirala republiška skupnost za ceste v naslednji petletki, žal pa doslej obstaja le ena idejna rešitev: nova cesta naj bi šla po stari trasi z malenkostnimi odmiki v levo ali desno, za pokopališčem in nato skozi Selca. Kot so menili v občinskem izvršnem svetu, se bo treba še pred končano komasacijo Selškega polja dokončno opredeliti, kje bo točno šla nova cesta z zaželeno obvoznico mimo Selc, da ne bi že čez pet ali deset let z novimi rešitvami po nepotrebnem razburjali in prikrajševali kmetov. Vsekakor bi kazalo izdelati tudi projekt selške ceste ob Sori, kjer je za kmetijstvo nevreden, prodnat teren, s čimer bi problem prometnice na tem delu Selške doline resda nekaj dražje, a za vselej rešili.
H. Jelovčan
Sovodenjski planinci praznujejo
Sovodenj, 6. septembra - Člani Planinskega društva Sovodenj, ki je z več kot 260 člani najbolj množična družbena organizacija v kraju, praznujejo letos 15. obletnico delovanja. Članstvo povezuje predvsem organizirana izletniška dejavnost, v preteklosti pa je precej svojih sil vložilo tudi v gospodarsko dejavnost. Vrsto let je gradilo in urejalo svojo postojanko na Ermanovcu, ki nudi zavetje številnim obiskovalcem že od leta 1986. Društveni jubilej bodo sovodenjski planinci proslavili prav pri tej koči. Načrtovana proslava za 3. september je zaradi slabega vremena odpadla, zato pa se bodo člani PD Sovodenj in gostje zbrali na Ermanovcu v nedeljo, 17. septembra 1989, ko bo ob 13. uri svečanost z govorom in kulturnim sporedom. Zatem bo sledilo dru-
Vozniki v Kranju se sprašujejo
Kdaj bo urejeno večje parkirišče
Kranj, 5. septembra - Prostor ob kranjski gimnaziji so po porušitvi starih stavb izkoristili za parkiranje osebnih vozil. To je le začasna rešitev, saj bodo tod najbrž že prihodnjo pomlad začeli graditi veliko poslovno stavbo. V njej bo v spodnjih treh etažah okrog 300 parkirišč, ki naj bi jih dogradili v dveh letih.
Takšno pojasnilo je dal za bralce Gorenjskega glasa predsednik komiteja za urejanje prostora pri kranjski občinski skupščini Miha Perčič, ki je še povedal, da čaka kranjsko komunalno podjetje nekaj nalog pri ureditvi sedanjega parkirnega prostora. Kot smo izvedeli pri načelniku tamkajšnjega sekretariata za notranje zadeve Matjažu Burgerju, so v kranjskem izvršnem svetu že dolgo iskali možnost za ureditev večjega parkirišča v centru Kranja. Žal bo parkirišče pri gimnaziji, ki so ga odprli prejšnji mesec, kmalu spet gradbišče, vozniki pa bodo še naprej krožili po mestu ob iskanju primernega prostora za ustavitev svojega jeklenega konjička.
Kolikšen je problem parkiranja v Kranju, najbolje vedo vozniki, ki se pogosto pripeljejo v gorenjsko metropolo. Tokratne naključne sogovornike smo zato povprašali, kaj menijo o možnostih parkiranja in zlasti o urejenosti novega parkirišča. Tole so povedali!
Blaž    Kaplenik iz Cerkelj: »Vsak dan se vozim na delo v Kranj, kjer se ustavim tudi po opravkih. Najtežje je najti prosto parkirišče v .   bližini občine. Loka-M cija novega parkirišča je nadvse primer-I na, žal pa je slabo urejen prostor. Če bi imel boljši avto, bi
Tla na parkirišču so ponekod komaj kaj izravnana.
ga komaj upal zapeljati prek neporavnanega grušča. Tudi ozek vstop na parkirišče pod pravim kotom je neroden. Bolje je plačati parkirnino, samo da je avto na urejenem in varnem parkirišču. Mislim, daje edino pokrito parkirišče v Globusu za Kranj premalo. Dobro bi bilo, če bi tudi tod postavili podobno parkirno hišo, kot jo imajo večja mesta.«
Ela Vrhunc z Orehka pri Kranju: »Prav se mi zdi, da je središče Kranja zaprto za promet in parkiranje. Problem pa nastane, ko človek želi ustaviti vozilo na dovoljenem mestu. Danes sem se kar dvakrat peljala okrog občine, a ni bilo praznega kotička za parkiranje. Potlej sem zapeljala na novo parkirišče. Kaj mislim o njegovi urejenosti? No, z "bolhco" se že da zapeljati nanj, za pete na ženskih čevljih pa tla niso najbolj primerna. Pa tudi mrežasta ograda ne daje najlepšega izgleda prostoru. Gotovo bi raje plačala parkirnino, kot da se moram ustaviti na neurejenem parkirišču.«
Polde Povšnar s Ko-krice   pri Kranju:
»Kadar sem se pripeljal v Kranj, sem vedno moral iskati naokrog prosto parkirišče. Tole je kar priročno, ker je blizu občine in večjih trgovin. Zato sem se H že večkrat ustavil tuli kaj. Če me moti neu-1 rejenost parkirišča? Saj veste, pri nas je vse dobro, čeprav je narejeno napol! Tla bi vseeno lahko malo bolje posuli in povaljali, da bi bila bolj ravna. Vsak se boji postaviti vozilo tam, kjer so ostanki gradbenega materiala, saj bi lahko poškodoval gume. Če avto ustaviš za kratek čas, je dobro tudi parkirišče na prostem, kdor pa pusti avto za ves dopoldan ali dalj na parkirišču, bi ga gotovo želel postaviti na varno pod streho.«
Mislim sogovornikov na rob pa le to! Čeprav je parkirišče zgolj začasno, bi na njem morali zagotoviti vsaj popolno varnost voznikov. Del parkirišča nad strmim bregom je namreč brez ograde, nerodna - če ne celo nevarna - pa sta tudi uvoz in izvoz prek pločnika med tremi križišči ob zelo prometni Koroški cesti. Morda ne bi bilo odveč izboljšati vsaj tega, preden bi se zgodila nesreča.
Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan
Zadnja vest z Bleda
Dvojec "brez" v finalu
žabno srečanje.
S. Saje
Bled, 7. septembra - Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se je blejski dvojec brez krmarja (Bojan Prešeren in Sadik Mujkič) kot prvi jugoslovanski čoln na 15. svetovnem prvenstvu na Bledu uvrstil v veliki finale. V predtekmoval-ni skupini je bil po 1500 metrih
Inšpektor zaprl Vodnikov dom
Kdo zagovarja umazanijo in nered
Radovljica, 5. septembra - Znaki zastrupitve, ki so se pokazali pri skupini planincev iz Ljubljane in Krškega ter težave Rado-vljičanov, ki so v Vodnikovi koči pili kavo, so bili povod, da je Justin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, skupaj z delavkama Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj obiskal to kočo, eno najbolj obiskanih planinskih postojank v triglavskem pogorju. Nepričakovani "prišleki" so imeli kaj videti, predvsem pa velik nered in umazanijo.
Trbovelj, zano krpo, kuhinja že nekaj
Mati in sin iz oskrbnika koče, ki sodi pod okrilje planinskega društva Srednja vas v Bohinju, sta bila brez živilsko-zdravstvenega pregleda (tako kot tudi lani, ko sta bila v koči na Bogatinu). V enem od (dveh) neurejenih skladišč so našli mišje iztrebke, kruh, ki ga je pekel sin, čeprav je imel prejšnji teden močno drisko in ni šel k
časa ni bila temeljito očiščena, rjuhe so bile umazane, smeti so metali kar po bližnji nabrežini, precejšnji količini živil je že pretekel rok trajanja, vodno zajetje, kljub več let stari ureditveni odločbi, še vedno ni urejeno...
Če so bile težave planincev povod, umazanija in nered ra-
zdravniku, je bil zavit v uma- zlog, potem je ukrep, ki ga je
izrekel inšpektor - zaprtje koče in prepoved dela oskrbnikoma - povsem logična posledica izigravanja predpisov in civilizacijskih norm. V Vodnikovi koči očitno menijo drugače: kljub prepovedi je bila koča minuli konec tedna odprta, v njej pa so celo zbirali podpise proti inšpektorjevi odločbi. Če bi tudi tisti, ki so se podpisali, imeli želodčne in druge težave (bruhanje, driska, povišana temperatura), bi verjetno mislili in ravnali drugače, vsekakor pa ne bi tako velikodušno zagovarjali umazanije, nereda in kršenja predpisov.
C. Zaplotnik
veslanja še drugi, v finišu ga je sicer prehitel romunski čoln, vendar je bilo tudi tretje mesto dovolj za finale. Ostali jugoslovanski čolni, ki so nastopili v dopoldanskih polfinalnih bojih, so se uvrstili takole: četverec s krmarjem je bil v svoji skupini četrti, enako mesto je med lahkimi veslači zasedel dvojni dvojec, skifistka Verme-zovičeva pa je bila šesta.
C. Z.
Partizan Tomo ni pozabljen
Bukovica, 7. septembra - Vrsto let že prihajajo predstavnic poljskega konzulata iz Zagreba na Bukovico k spomeniku padlemu poljskemu partizanu Tomu, Tadeuszu Sadovvskemu, in k učencem podružnične šole, ki negujejo spomin nanj. TakŠeO obisk je bil tudi včeraj, ko so gostje po krajši slovesnosti pri spomeniku povabili šolarje na obisk poljskega konzulata v Zagreb-V šoli so vabilo navdušeno sprejeli, razmišljajo, da bi potovanje v Zagreb združili z ekskurzijo ob zaključku šolskega leta. H j.
K najlepšim naravnim biserom
ro blizu Škocjana, Vrbsko jezero, Hodiško jezero in razgle"
Društvo upokojencev Žabnica organizira izlet k najlepšim naravnim biserom Koroške. Izlet bo v četrtek, 14. septembra, odšli pa bodo ob 6.30 iz Žabni-ce. Udeleženci izleta si bodo ogledali Gosinje jezero pred Dobrlo vasjo, Klopinjsko jeze-
Izlet v Ziljsko in Kanalsko dolino
V torek, 19. septembra, bo Društvo upokojencev Kranj priredilo izlet za svoje člane. Tokrat jih bo pot vodila v Avstrijo, v Ziljsko dolino na Koroškem, kjer si bodo izletniki ogledali Brni-co, Beljaške toplice, Zahomec in Šmohor. Pot bodo nadaljevali .po Kanalski dolini v Italiji, kjer si bodo poleg Trbiža ogledali še Belopeška jezera. Prijave sprejema Društvo upokojencev na Tomšičevi 4 do vključno 13. septembra, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Izlet bo vodil Rado Kokalj.
Sejem rabljenih knjig
- Komisija za kulturo, ki deluje v krajevni skupnosti Preddvor, organizira jutri, v soboto med 10. in 16. uro pred Domom krajanov (v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih) sejem rabljenih knjig.
C. Z.
po Gurah, Baško jezero in raZ' gledni hrib Tabor, Osojsko je' zero ter ruševine gradu Lafld' skron. Ob povratku se bod? ustavili še v Bilčovsu v Roži1' dolini. Pohitite s prijavami.
IS KOM PAS
___ JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ
Vaš turistični servis V GLOBUSU - II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892
SE PRIPOROČAMO!