S T E V. 51.
L t I O 46.
Ce1n ILiJli SnSteJeH«nW 'nf-e,"s(vo!.1b0 Pin:, *<»amezna Številka I Din V inseratnmn delu v„„kB drobna vrstica ali nje prostor 10 Din M,a,a "*rio	ln dopw na) ,p P0*illa|0 Uredništvu »Domoljuba«; naročnina reklamacije in insernti llpravniStv.i .Domnlhih«. . I.inblianl.
Telefon uredništva: a Vi
I eletou uprave -IMOSI
KRISTUS SE JE RODIL..
Ko se približa božič, opazimo nenavadno llvalinost po ulicah, a ne samo v mestih, tudi vaseh zadiha nova toplina. V trgovinah je ree živahno, med vrati se drenjajo otroci, lene. možje. Vse se pripravlja na veselo praznovanje, vsak hoče praznovati, bogatin in siromak. Vsaki krščanski duši božič prinaša veselja in vedrosti. To je praznik vere, vsaki družini polje skrivnosten val veselja, eselega razpoloženja in čeprav je zima, ven-lar so duše polne toplote. g Razumljivo je pa tudi, da mnogi tudi za !>ožič stradajo in drgetajo v mrazu, ker je ijihovo ognjišče pusto. V tej 'ežki krizi, ki o preživlja svet, je premnogim tudi božič iiroben. Dobrodelna društva se sicer trudijo, Ia pomagajo bednim, da jim vsaj za božič nj ponudijo, a kdo more zajeziti silen val lolesti, kdo more obrisati vse solzel Med (>ni ko so domovi bogatašev sijajno razsvetljeni in odmeva v njih smeh in veselo polje, o v siromašnih hišah jok in vzdihovanje. Ce->rav gremo vsi božiču nasproti z, nekim po-lebnim razpoloženjem, to razpoloženje ni pri vseh enako. Kako kdo pričakuje božič, je od-isno samo ^d — vere. Kdor jo ves potopljen ta svet, temu božič ne pomeni prav nič eč kot samo to. da se spet enkrat prijetno gosli; morda gre ta dan celo v cerkev, a to kar tako, iz navade morebiti, gotovo pa brez snke .globlje misli o pomenu božiča. Čudno ec lo sliši, vendar je pa resnica, še prav živa resnica I
Prav more praznovati božič in drugo cerkvene piaznike le ono srce, ki ljubi Roga, um duša, ki globoko veruje in globoko čuti. Vsak naš praznik je znamenje in izraz naše vere in globoke verske skrivnosti. V tej luči se nam predstavlja tudi božič. To je slavlje neizrekljive ljubezni božje do človeka. Kar so čakala stoletja, kar so klicarji Stare Kneze z največjo željo prosili, za čemer je človeštvo vzdihovalo dolga tisočletja, to nam je prinesla sveta božična noč. Prinesla nam Jc Odrešenika. Zate je jasno, da pravo, iskreno veselje za božič more čutiti le duša, ki veruje v to skrivnost božje ljubezni.
To skrivnost svete noči so odkrili svetu Klasniki z neba, ki so peli nad hlevcem: »Slava Hogu na višavah in mir ljudem na zemlii.< Božič prepeva P.igu največjo slavo, ljudem
prinaša najslajši mir. V čem je ta božični mir? Mir ni nič drugega kot dovršeni red, mir more vladati le tam, kjer vlada red, pa tudi duša poedinega človeka ne more imeti miru, če ni v njej reda. Božič bo torej prinesel mir v one duše, v katerih bo red. Greh pa dela v človeku nered in tega moremo odstraniti le, če se ukloni greh, ki v duši red uničuje in k temu nas poziva glas z neba.
lil saj se je Odrešenik prav zato rodil, da je človeku vrnil mir, ki ga je človek z grehom izgubil.
Ko so angeli pastirjem oznanili veselo vest Kristusovega rojstva, so jih pozvali, naj takoj gredo v Betlehem, kjer bodo videli veliko skrivnost novorojenega Deteta. Tudi mi smo poklicani, da se napotimo v Rellehem. Hlevček, v katerem se je Kristus rodil in ja-
1'
slice, v katerih leži, so velika Šola za svet, :iidi za naš moderni svet. Siromašni betle-lemski hlevfek nam razreši mnogo vprašanj, ako poedincem kakor celi družbi. Tu bomo iašli odgovor ua ono vprašanje, ki je vedno, posebno pa še danes premnogim nejasno: /.akaj toliko neenakosti v podelitvi zemskib lobrin, ali izhaja tn neenakost od božje previdnosti ali je posledica človeške zlobe in krivice? Ko gleda siromak revnega Jezusa ua slamici, ali ne bo ponosen na svoje siromaštvo, ko vidi svojega Boga v največji bedi? Ali ne bo bogathš, ko gleda Jezusa v jaslicah, -■(slišal v sebi glas, ki mu veleva, naj se odreče preobilnemu užitku na korist revežu, saj -e je Kralj kraljev odrekel sijaju, čeprav bi imel vso pravico, pa si je izvolil uboštvo —? Ali bo siromak, ko gleda Jezusu v jaslicah, i reklinjal svojo usodo in so jezil nad svojo -ipuščeuostjo? Ali ne sliši siromak ob jrtr-li-ih Jezusove besede: »Blagor ubogim..., ijili je nebeško kraljestvo? Ali ne čuje bo-rataš: 3Gorje vam, bogatini! Lažje pride aiuela skoz šivankino uho kakor bogatin v i o besa! <
Jezus jo v jaslicah in skozi vse življenje oijboljši, najdov ršenejši učitelj, a naši mo-ii-rni, domišljavi 5reševalci družbe nočejo v ji-govo šolo, prezirajo jo iu črpajo svoje '.nanje iz drugih, motnih virov, zato gre pa :i danes ves svet po zlu. Pojdimo torej na-i šolo Kristusovo! Ou nas bo poučil, kaj o ii' najbolj treba, da najdemo popoln mir.
Vedno je bilo na svetu eno najtežjih vprašanj: odkod zlo na svetu? lega vprašanja niso mogli rešiti največji modreci sveta in še danes ostaja to vprašanje nercieno vsem, ki nočejo priznati pravega izvora zla. Nam kristjanom ga rešuje dogma (verska resnica) o izvirnem grehu Da, greb! Človek je greh storii, Boga zavrgel. Kristus se je pa učlovečil, da nas spel odkupi iz greha in nas '•rne Bogu. S Kristusovim rojstvom se pričenja veliko delo našega odrešenja in zato je Kristus prišel na svet, da bi nas odrešil. Da, odkupil nas je, a greh je človeku osial, s Kristusovim odrešilnim delom še nismo postali brezgrešni. O, kako srečen bi bil človek, če bi ob Jezusu v jaslicah vsaj začutil potrebo, da uniči vse, kar mu v duši vzbuja nemir in nezadovoljstvo. > Uči te se od mene,« to ponavlja Jezus v revnem hlevčku nam vsem, in našli boste mir svojim dušam.
IjoVo.)
Blagoslovljen Božič
zel i Ui
naročnikom. ritnic prijateljem
Dieti iiišlvo in uprav a.
Ijem in I )nmoi jiil>a
Križ nad prepadom
i i\izustili mrak svetega večera je legel i niljo. Nad prepadom se jo dvigal skro-i» križ s podobo Križanega, pred katerim pl- polnla lučka. Pred davnimi leti so našli Jnu prepada razbito moško truplo. V tru-o -o spoznali tujca, ki je usodno noč pre-e\al pri Lovranu v Ulšnevcu. Zgodaj zjn-.'i -e je napravil oa pol čez Travno goro, I a m- mu je morala pripetili nesreča. Sledovi oa ctmoli mu vzamen. denar in ga pahnem sililo in je strmoglavil v globočino. Ušnev-i .-nii so v spomin na ta dogodek postavili nad prepadom križ in pred križem so vsak sveti večer prižgali luč. Leto za letom je na >-. eti ve<Vr ta lučka spominjala ljudi na ne srečo ki se je tukaj zgodila.
V rosnici pa se ni zgodila nesreča, ampak grozen zločin. Tujec, ki je -prenočil pri -Lovranu, je hil bogat. Pri sebi je imel torbo denarja. To je povedal tudi gospodarju, ki mu je obljubil, da je pri njem lahko brez skrbi. Gospodar je bil pohlepen človek. Na bogatega tujca kar ni mogel pozabiti. Ponoči premišlja,. kako bi prišel do tujčevega denarja. I/kušnjava je bila vedno hujša. Nazadnje sklene: Pojdem za tujcem in ko bo ua samoti, mu vzemem denar in ga pahnem v prepad Vsi bodo mislili, da se je zgodila uesreča. Ifočeno —- storjeno! Zgodil se je v
jutranjih lirah zločin, kateremu ui bi! niiič " priča. Zločinec je ušel roki pravice.
Čeprav pa je Lovran za k ril svojo grozno dejanje prod ljudmi, vendar ni bil od tistega časa več miren. Nemirna vest je bila njeroiv najhujši maščevalec. Kamorkoli je krenil, ji' videl pred ho boj nesrečno žrtev svojega zločina: razmesarjeno truplo v prepadu. Posebno na sveti večer, ko se je zasvetila lučka pri znamenju nad prepadom, mu je njegova hudobija stopila v živih barvah pred oči.
Dvajset let je nesrečnež nosil to skriv-uost na svoji vesti. Neko zimo, nekako pred božičnimi prazniki je zJiolel. Poklical je duhovnika. ki mu je prinesel zadnja tolažila. Dolga je bila njegova spoved. Bolnikovo življenje se je bližalo koncu. Vse je kazalo, da ue bo preživel praznikov. Bil je sveti večer. Domači so bili zbrani ob bolnikovi postelji in molili molitve za umirajoče.
»Ali že gori luč nad prepadom, vpraša s slabotnim glasom bolnik. .»Prav kar so jo prižgali,f mu odvrnejo domači, r Dvignilo me. da jo vidim zadnjič v svojem življenju,* prosi bolnik. Dvignili so ga, da je mogel skozi okno videti proti prepadu. Dolgo, dolgo je strmel v drobno lučko, ki se je slabotno lesketala v daljavi. Nato omahne na posteljo in se krčevito oklene svetega razpela: Mu. kako pada čez pečine! Sedaj pa vstaja in prihaja. da me kaznnje!« 5 Kdo prihaja?.: so ga vprašali. »Potnik, ki sem Ka oropal in pahnil v prepad... Ali ga vidite? Tu stoji in svoj denar zahteva nazaj. Vrnite mu g«! Zunaj ob zidu jc zakopana..,. — Bolnik jo zaspal za vedno.
Lučka nad prepadom [wi sveti se vsak svp,i VP^r	Ant. Škodlar.
Ivan Albreht:
Povest očeta Jelena
Hvala Bogu, da je že zdavnaj n^ pravil oče Jelen, ko je družina pri jasel«^ kala sosedovih, da pojdejo skupaj kprf niči), takega božiča, kakor sem ga dožitju leti, osemnajst jih bo nemara že odtlej,| Sčim niti nobenemu sovražniku več, u eebil Kajpak, na bojišču smo bili tajaj Lipčevim Tinetom sva bila skupaj. Zdajj rajni, Bog mu naj dobro, tedaj sva g sveti večer kakor dva premrla kuščarja m v skalni votlini nad Bovcem. Kakih Stira dni poprej sem z doma prejel vest, di stara mati na smrtni postelji. Naj hitro pn za dopust in brž pridem. Za božjo voljo prosim, pa se poveljniki že omehčajo in nekaj dni izpuste domov. Stara mati dj naprej iit naprej kličejo, celo v suijali.
Kes sem prosil, pa sem mesto dopusl bil samo ploho udarcev s puškinim kopij Cez prtr dni za toni mu mi pisali / doma,4 babico že zagrnil grob, toda kaj seni ml pomagati! Debeli narednik Hut semijc« jal, ko me je videl objokanega, če
Viš. Jelen, da je starka tudi i,rez I lahko umrla!
Nemara boš -o tudi ti koga cm
ua smrt.....mi! jo vrelo v meni. vendar*
moral molče pogoltniti nurednikovo ž.gatu me je pa le in sem imel venomer bi! pred očmi. Nikoli nisem poprej tako i občutil, kani vojna poniža človi- .a. V-i j danji napori. nevarnosti in .-lialiolem ji.-c.i iiio niso tako preminile kakor zdajai da uili lastni babici nisem smel i/|«i!nili slednje želje.
Do dna potrt sem tedaj /i\i-l i/dum dan. Na bojišču samem so vos l:i časni p merilo nič posebnega. Orožje je večinoma] čivalo, nasprotniki in mi pa smo se kakor gnanci tiščali v jarkih iu zaklonih. Up poredkoma so jo kje oglasil strel. Ponoči i včasih urejali snežno žamete, vč-a-ih stsH straži, sicer pa iiiim je mineval ča- \ inczdl iu prav za prav sploh nismo vedeli kaj prt
Tako torej sediva na sveli večer i Lip vini Tinetom v skalnem brlogu in natibe pomenkujeva o domu in .svojcih. Tamnil jaselc, nobene svečko ni smel nihče priJ iu od nikoder ui v te kraje krvave i-mrlisi -glas božičnih zvonov, liilo je tako neskoa žalostno, da se človeku prav za prav govoriti ni nič kaj ljubilo.
Od nasprotnika nas je ločila le gosli11 krat križem prepletena pregraja iz žice. Bili smo pa tako malo vsaksebi, diifl iz nasprotnih Jarkov, zlasti ponoči slišali ^ verjeli je, kadar so Lahi bili preveč '/govori Kaj. ko tii jim šla voščit vesele prajj ke, se domisli Tine. »Vojna sem ali tja.* d je smo lo vsi in kristjani tudi. Grei-? A
Malo jKitnišljiim, se obotavljam i» zadnje le odločim. Prev idno zlezeva in se plaziva navzdol po peščeni brelliM žični pregraji se oglasi Tine, ki jo znalo"? nekaj laških besedi, in začne voščili. Z«
1
POKOR i
l'lis žamet sukno za ženske p'ašf-e, j"-l"ce m obleki' dobite v največji izberi
pri »ČešnikU'
Lingar.ova ul. Liubltmm Stritarjev««1' Ogrinja ke, kocke, plete, ženila^
svilene, volnene šerpe in rute. Poštenost mojega po<ijftia jojJJi,
ni slišiva Šepetanje in strieh, kmalu pa se [plazita dva Laha k nama navkreber, za nji-še dva in potlej cel roj. Med njimi je l''ur-i, ki govori nekšno mešanico slovenščine in ruščine, pa se z njegovo polnočjo čisto dobro ■azumeino. Uiški vojaki imajo precej prav roga vina s seboj in ga nama gostoljubno nudijo, midva pa se jim oddolžujeva s čigavimi in tobakom. Tako nam v prijetnem mljauju čas neverjetno naglo mineva, ko slišiva. da so se tudi Lahi že naveličali voj-in si žele miru kakor mi, se nama zazdi ka-liožični pozdrav. Mir ljudem na zemlji! ()j, kako hrepeneče občuti človek sredi iiiežene gorske pokrajine lo|>ioto teh besedi. Iti na misel ne pride več niti Lahom niti ni da smo si prav za prav »sovražniki«:, isno, že precej čez polnoč se vrnemo vsak v i>j zaklon z zagotovilom, da se ne bomo več Ijali med seboj.
S Tinetom previdno kobacava navkreber loti svojemu zaklonu, ko spodaj nekje nekaj iopoče. Bržčas je kdo izmed Lahov srebnil rilo preveč vinske kapljice, pa imi je zdaj oilrknilo in jc padel. Pri tem je po nesreči Inesel še kakega tovariša, pa je nastal (i i še.
Ko s Lijičevim tako ugibljeva, poči strel, iroinel naglo olilizne gorsko pobočje s pianom ostro svetlobe. Komaj, komaj stnuk-iva v votlino, spodaj pa je bil hnišč vedno ičnejši.
Pa so so ga menda res navlekli!« godr-Tine. »Da 1)1 vsaj zaspali, nerode!
tem se oglasi več strelov in z naše sira-začno žarometi tipati po .laških postojan-h. Kakor bi trenil, se nato posveti v zraku ikaj raket, streljanje narašča in na vsem leni .se prične boj. Zdaj že capljajo strojnice, malo se oglase mine, vse ozračje ječi, rimi iu se (rese kakor od groze, da človek ko grdo skruni svetost božične noči.
Medtem ko streljamo kakor obsedeni, pla-
ni sveti večer bodo po vsem svetu doneli pravi etlehcmski zvonovi. Jeruzalemski patriiarh ie ovotil, da angleška radijska družba prenaša zvo-enie zvonov v Betlehemu po vsem svetu. — Na »dobi pogled i zvonika cerkve božjega rojstva v Betlehemu.
ne narednik Hut k Lipčevemu in meni, češ da se zdajle spopademo na nož.
»To bo maša, Jelen, boš videl k se mi roži njegov kocinasti obraz, da me zazebo do mozga.
Na povelje nato skočimo na piano in v presledkih zdirjamo proti žični pregraji, toda takoj prvi hip nas sprejme tako gosta svinčena toča. da ga skoraj ni med nami, ki ne bi bil ranjen. Vržemo se na tla in z rokami in orodjem rije m o v pesek, da si zavarujemo glave, nekdo pa krikne in se kakor vreča zu-kotali po rebri. Vzlie ropotu je čuti, kako težko truplo udari ob žico. V krik ranjencev pade nov glas. To je narednik Hut. Da, natančno ga spoznam po glasu. Bog ve, koga kliče, mater, ženo ali očeta. — Kdo naj ga sliši v tej gro-zotni uri?!
Pokanje je vse hujše in hujše. Mine kmalu razdeiejd žične ovire. Na novo povelje planemo kakor val navzdol. V nekaj trenutkih smo
v	laških postojankah, ki pa so že prazne. Nasprotniki so se umaknili in le pičlo število težko ranjenih ječi ob našem prihodu in prosi usmiljenja. Začnemo jih obvezovati in jim vsak po svojili močeh pomagati. Tedaj slišim glas:
>Ana, vode. Ana, lepo le prosim —«
•loj, lo je narednik Hut! Ves je prestreljen in krvav, oci ima zaprte in tudi ustnice se gibljejo le,- težavo, ko skuša ponoviti: Ana, — vo-de — A-na —<r
Pa da bi lahko pol sveln rešil s kapljico
vi	tle, je tu trenutek nimam.
Vodo!" zavpijem na desno in levo. toda nihče se mi ne oglasi. Tako moram gledati, Iviiiio revež izdihne in mu ne morem izpolniti niti edine želje, da bi mu dal — kapljico vode.
Na sveti dan dopoldne sem pravil mlade-ii)ti poročniku, kako mi je žal, ko nisem mogel umirajočemu naredniku izkazati le malenkostne usluge, zlasti še zato. ker bi mu liil rad s tem pokazal, da nisem čisto nič jezen nanj, najsi me je tudi pretepel, ko mi je doma umirala stara mati in sem prosil za kratek dopust,
Poročnik me debelo pogleda, češ:
»Jaz nisem nič vedel o tem Zakaj niste javili meni, pa bi lahko šli za nekaj dni domov — <
V * luitll, l. -1 /.4(jlt'
Oju> « s mir »i i m
Skomignil sem z rameni. Ne, kaj takega nisem nikoli želel naredniku Hutu. A zdaj je končano. Samo s solzo, ki mi je kanila iz oči na njegovo otrplo lice, sem mu mogel izročiti svoj skromni božični pozdrav.
Oče Jelen je otožno gleda! na jaselc.e in obmolknil. Zvonovi so zavabili k polnočnici. Z željo, da bi se nikdar več ne vrnil lako strašen božič, kakor ga je pomnil oče Jelen, sla obe družini odšli v božji hram.
Zakaj n so bili domovi i?br sani
Malo razmišljujmo to vprašanje.
Zakaj pred dobrim letom je šel veseli glas od kraja do kraja: »Poslušajte, ljudje božji, dolgov ne bo več! Dolgovi bodo izbrisani! Država jih bo izbrisala. Živela država!«
Zadnja naredba o plačevanju dolgov je le prevroče želje popolnoma ohladila. Ali si vi, dragi bralci, sploh morete predstavljati državo na svetu, ki bi bila kar čez noč pripravljena izbrisati vse dolgove? Po moji sodbi bi bila taka država mogoča samo v oblakih.
Seveda se še dobe ljudje, ki so toliko omejeni in preprosti, da mislijo za trdno, da država to lahko naredi kar za igračo. Kajpada! Država ima stroje za tiskanje in za kovanje denarja. Zdaj, ko ve, koliko je dolga — saj ga je dala po županih popisati — in kje je dolg, bi bilo treba samo toliko denarja natiskati in nakovati, kolikor znašajo dolgovi, pa denar dati na pošto in ga poslati denarnim zavodom in zasebnim upnikom, pa bi bila stvar urejena.
Lepa misel, pa nevarna. Vsaka država bi Bi na ta način podpisala svojo smrt. Naša
država pa hoče še živeti, kakor vse druge.
Drugi so si pa stvar zamišljali drugače. Država bo vzela tistim, ki imajo in bo dala tistim, ki nimajo. Tako bo denar pravično« razdoljen; dolgovi bodo poplačani in začelo se bo novo življenje. Novo življenje, da, pa kakšno!
Na misel mi prihaja gotovo vsem znana smešniea. Oče se vozi po železnici in z njim njegov sinko še otrok, recimo učenček prvih razredov. Otrok gleda skozi okni,. pn pokrit, s klobukom na glavi. Oče ga opominja, da ni varno. Lahko mu veter odnese klobuk. Ker vsi opomini nič ne pomagajo, mu oče urno potegne klobuk z glave in ga skrije. Otrok pa v jok. Ko je bilo očetu dosti te muzike, mu obljubi, da bo dobil fant klobuk nazaj, če bo pride.i. Dečko se pomiri, oče požvižga — in klobuk je spet tu. Cez hip zavozi vlak mimo deroče reke, dečko pograbi klobuk in ga vrže skozi okno, polem pa se obrne k očetu, govoreč: »No, ata, zdaj pa še enkral požvižgaj!«
Podobno bi bilo s poravnavo dolgov od
Nuina zadeva
l).,i»d;ui-> preživlja te ali .ne vr.-i - -tisk.i i.it-uda	.-;\ar. ^fdaj je prišla kriza n\ihujše vi sle tudi na razne živali^ v prirodi. ker jim je :1 tiaeukr.it zaprt v<;ik vir vsakdani- hrane. Pred i --mii in.amo v mislili nase drobne ptice pevke, te najboljše pomoči* ve » ■ ! ' z nešieumi zajed ;ivoi kultur-
ni' -.-t-lltn. ztesti siulih aa drevja. Mu so lina i.iultke prijirtefjire res \ najhujši stiski in :u preti pogin od lakoti-, inorn uvideti v- •>. ki ve kalo se te živalce pozimi preži- -. jo. Dokler je namreč kopno, jim ni >il<-.
Tudi v budi zimi .-i znajo poiskati najnujnejšo vsakdanjo brano, ki jo dobe po raznih kop-nitiali. jh> grmovju, j>o deblih starejšega drevja. v bližini človeških bivališč in po raznih drugih prikladnih prostorih. Toda gorje jim. ako nenadoma zamede sneg in na debelo pokrije vse. kar ni pod streho, kakor se je zgodilo uprav leti s že \ prvi polovici decembra. Brez dvoma bo letos žalostno poginilo mnogo prekoristnih ptic. ako jim ne bomo nudili takoj izpočetka izdatne pomoči. Ta pomoč je torej v kilikor ni že zamujena, skrajno n u j n a
Kdor količkaj more. naj brez odloga preskrbi nekaj hrane in jo začne redno pokla-uaii. Ni časa. da bi šele iskali ali izdelovali kake umetne krmitnice, ampak natrosimo hrano kar na ol no, iui mostov?, na balkon, pod kozolec aii na k a'; drug jired snegom in dežjem in pa pred mačkami varen prostor. Če nimamo drugega, jiosiišiiuo skorji e e k mlin in jih zdrobimo v drobne drobtinice, ali jim dajmo koruznega z d roti a. konn-pelj, prosa ali karkoli vemo. da jim gre \ slast. Posel no .jim ustrežemo s kakršnokoli m a s t j o ali m e s o m.
Izvrsten v le svrhe je neslan loj. ki ga pred uporabo raztopimo in mu tekočemu primešamo nekoliko raznega prej naštetega semenja. To mešanico -e toplo lutlijemo na primer v cvetlične lončke in ko se strdi. obesimo pn.siilo narobe na kako vejo, kamor ne more mačka (glej podobo!). Seničiee in dnine ptice lio<Io pitalnik kmalu našle in |m-tem po uialem kljuvale hrano iz njega. Taka zaloua je lii dalj časa, ker jo ptice ne morejo razn.isati in se tudi ne pokvari.
Ptice so tudi velike prijateljice vsako-vrstnega mesovja. Mesarji jim kiliko izdatno pomagajo, ako jim razne mesne odpadke obetajo na veje daleč od debla in precej vi-
si države. Poravnava dolgov bi bila za-čv» novih nir.rebiti š«1 hujših dolgov Mogoča bi bila tak:i poravnava edumle, če bi bili vsi ljudje že na tako visoki stopinji popolnosti. da bi bili kar naravnost kakor angeli I ožji. Verjemite mi pu. da bi bilo tisti dan. ko bi bili dolgovi od strani države poravnani..tako veselje mi-d dolžniki, da bi bilo od v>akih sto dolžnikov vsaj !*) polteno pijanih in da bi bil še tisli dan prvi dolg narejen pri — vaškem krčmarju. I.judje smo prevt in prevečkrat otroci.
Z. odpisom dolgov torej ui nič. S ->pravično razdelitvijo, ki bi rekla: > Vzemi tistim. ki varčujejo in daj tistim, ki stokajo v dolgovih!- tudi ne bo nič. Spet bi morali biti oboje angelske popolnosti, varčevalci in dolžniki. da bi sc dalo to lepo izvesti. Pa smo še siino daleč od te popolnosti Da: ko bi med dolžniki vsaj rodu zapravljivcev ne bilo!
Zdaj imamo pa naredbo, naj se dolgovi poplačajo v dvanajstih letih Meni se zdi kljub vsej i :iv idezni lepoti težko izvedljiva. Glavno vprašanje je. k j" dobili denar za vračanje? Ko b: -i človek na to znal prav odgovoriti! Zmanjšaj nepotrebne izdatke - opusti gostilno, kajenje, prodajaj...; nasvetov vse polno, do neskončnosti.
Eno dobro stran pa ima ta naredba, katero -o naši časopisi dostikr.it poudarjali, gospodje pri denarnih zavodih tudi. našla je pa zlasti pri kmet<h • se premalo razumevanja.
4'
To j" misel: Vračaj svoj dolg polagoma in ne čakaj, da bi vrnil vserza naenkrat. Tegale veliko ljudi ni hotelo razumeti. Zdi se mi. da je vzrok tena lista strašanska nezaupljivost naših ljudi, da bi ne bil kdo prevaran pri plačevanju obresti. Ce ve. koliko ima, potem tudi ve, koliko.ohresli je treba plačati na leto: če je pa vsota vsako lato dritga"-na, potem pa... Čudni so nekateri ljudje, strašno čudni. Nobenega človeka nimajo za poštenega razen sebe. Ta nezaupljivost tepe dolžnika in tepe premnoge denarne zavode po deželi in po mestih.
Vračaj torej svoj dolg pologoma. Če unaš 2000 Din dolga, ho? lažje odrinil desetkrat pn 201) Din kakor naenkrat cela uvu tisočaka. In če iuiaš 50.000 Din. boš spet lažje odplačeval recimo po 4000 Din v obrokih kakor polno vsoto naenkrat. To je menda jasno kot beli dan. Malo več medsebojnega zaupanja, to je najboljša postava za rešitev kmeta, vsaj v naših krajih.
Ce bi naredba vlade vsaj tole .»poznanje ljudem vcepila, bi bilo že precej doseženega. Zakaj spet so mnogi ljudje taki, tki jim za dober nasvet, za pametno besedo ni nič. Edino v ero imajo v * Moraš!- Tako pa zna govoriti le postava.
Dobro misleča beseda pravi: iStori tako in bo dobro .zate. postava pn kratko: >Ali — ali...« Stori tako, kakor postava govori in postava te I>o varovala: če bes pa drugače ravnal, te bo pa pobodla. Kar hočeš.
suko od tal, kamor ne more mačka. Slavni nemški borec za varstvo ptic. baron Herle.p.;. pripoveduje, da je obesil v začetku neke zime na drevo odrtega zajca, ki je bil drugim živalim razen pticam, nepristopeu. Spomladi je viselo ua drevesu golo zajčje okostje tnei trohice mesa. Vsega so čez zimo obrale ptice
»■■»»■■■■■BHMMaaBMMjBBMJMM
Kranju Neubatier:
Sveti večer revne ga otroka
Oj mama, mama. lačen sem in še pri pe-i mi je mraz! Prinese kaj mi .lezušček? S.ij blizu ji* polnočni čas! Počakaj -inek moj! tiladujem jaz s Telioj. Obljubil pa je < čka. da lepše bo m coj. (iovoril z angelom jo že ko spet se snideta pred polnočjo na ulici, pa skupaj prideta, hi angelček od Jezu- • prinese kruha belega in tudi peč zakuri o!> polnočni nam ttri Poteka čas, nM« ni. otrok zmrzuje in drhti. O, dete, pok le k tliva, moliva in prosiva! Iz src se dveh dviguje molitev do višav. A zunaj išče drv 1:1 kruha očetova Ijubuv. Začuje v veži se korak, mladenič vstopi blag. krotak iu oče ž njim s«' vrne. M racali ni več nocoj.
Pozdfa vi jena mi žena. pozdravljen sinek moj! Mladenič krasni pa vse tri sladko, mehko nagovori: Prinašam malo vam darov »d Jezusa, ki sam lilvnj; na slamici leži,-Z ročicami pa blagoslov vsem revežem deli. Mračna se sobic*. zasveti. Na mizi je pri jedi jed. Mladenič jih deli med !»č«e. Sladka je vsaka kakor med. In v peči ogenj zagori in reveže ogreva tri. Nobeden lakote ue čuti. ne trese več se v zimi ijntl Poklekne oče. mati, sin. oči strme jim do višin, družinicu hvaležna moli. Naenkrat se ozre okoli: Mlndeničn ni več nikjer, izginil v sveti je večeri
RAZGLED PO SVETU
Katoliška cerkev
g Pojdite iH učite vse narode. Pred nedavnim je bila ustanovljena v glavnem mestu aiiainskega kraljestva Hue prva katoliška gimnazija z internatom, ki je namenjena za domačine in priseljence. Velike ovire, ki so dolga leta onemogočale izvedbo te ustanove, so bile po dobrohotnosti francoske uprave končno premagane in nekdanji gojenec malega semenišča je v poldrugem letu sezidal poslopje gimnazije in internata. Dne 17. septembra so novi zavod slovesno posvetili in za letošnje šolsko leto je prosilo za sprejem že 196 učencev, od teh jo bilo sprejetih 133; od teh je 110 Anamcev in 17 Francozov, po veri pa 28 katoličanov, 1 protestant in 104 nekri-stjani.
(talija
s Drobiž. Na rojstni dan kralja Aleksandra je Mussolini sprejel jugoslovanskega jmj-glanika v Rimu in se z njim dlje časa razgo-varjal. — Vlak je skočil s tira v predoru blizu Grahovega. Pokvarjene so bile tračnice. Strojnik ie naglo vlak ustavil. Iz Gorice so poslali na pomoč stroj z več vozovi in vlak je v kratkem nadaljeval vožnjo. — Ogenj je naslal v Biljah v hiši Josipine Ušolin. — V telui zadnjih desetih mesecev so samo v ladjedelnicah v Tržiču zgradili šest podmornic za ilaFjansko mornarico. — Kakor po vsej Evropi, tako je tudi v Trstu pritisnil strašen mraz. Pričelo ie snežiti in burja je divjala z vedno večjo hitrostjo. Temperatura je padla do 8 in celo 10 stopinj pod ničlo. Kdor ve, d-<. j« v Trstu že pri temperaturi 6 stopinj nad ničlo, če piha kraška burja, že silno mrzlo, si lahko predstavlja, kako je bilo v Trstu ta dan, ko je burja divjaila 120 km na uro in je temperatura znašala 10 pod ničlo. Vse mesto je pokrila poledica. Če je že sama burja na nekaterih mestih tako silna, da meče ljudi na tla, je poledica lo nevarnost toliko bolj povečala. Okoli 20 ljudi ie iskalo prve pomoči pri »prvi pomoči« (Guardia medica). Pri Sesljanu je skočil s tira tovorni vlak n radi tega je bil ves promet na progi za nekaj časa ustavljen. Menda je bila tega kriva burja. ki je dva voza prevrnila. Promet v pristanišču je bil popolnoma onemogočen. Parniki, ki vzdržujejo obrežno plovbo, so ostali v pristanišču. Nesreč ni bilo v pristanišču.
Avstrija
s Avstrijski škofje &o odredili, naj se vsi
duhovniki, ki stoje v političnem življenju kot državni poslanci, člani zveznega sveta, deželni poslanci ali svetniki, občinski svetniki ali odborniki, odpovejo začasno svojim mandatom. Isto zahtevajo od duhovnikov, ki so na vodilnih političnih mestih. Politično delovanje jim je omogočeno le s posebnim dovolje B,e-m njihovega škofa. Cerkveni knezi upajo, da bo Dollfussova vlada sama v zadostni meri ščitila krščanske koristi in da je v sedanjih zmedah zato za Cerkev boljše, če se duhovni-štvo umakne iz dnevne politike. »Koroški Slovenec« piše, da sklep avstrijskih škofov izredno težko zadene koroške Slovence kot manjšino, ki bi z ozirom na razmere smela lahtevati izjemno škofovsko dovoljenje.
s Ha/no. re dni se jo pri spodnjih >Ha-mrahc pri Beli dogodila huda nesreča. Drvarji so spravljali hlode k cesti, pri cesti sta jih ravnala Matičkov Miha in njegov brat. Nesrečen slučaj je hotel, da jo pridrvel hlod naravnost proti Mihi, ki se mu ni več mogel ogniti. Zadel ga je v glavo in ga butnil s strašno močjo od ceste. Zmečkalo mu je glavo in bil je na mestu mrtev. — Vodja krščanskih socialcev ms. dr. Paulitsch je z ozirom na škofovsko odredbo odložil svoj državnozborskl 11'Tidat in predsedstvo stranke v deželi. — Avstrijski državni in deželni uradniki dobe uniformo, ki pa si jo bodo morali nabaviti sami. —- Na cesti ob vojvodstkem prestolu je avto barona Aichelburga povozil brezposelnega Matijo filančaiika, ki ie bil na mestu mrtev. — V Metlovi je umrla 58 letna Lucija Poluk pd. Karišinja. — V Celovcu je odšel h Gospodu po večno plačilo kanonik Janez Vidovec. Naj počiva v miru! — Dne 15. decembra je predsednik avstrijske republike Miklas svečano otvoril elektrificirani del turške železniške proge Mallnitz—Badgastein— Sehwarzach—St. Veit.
Nemčija
s Velja za vse. Saška kmetijska zbornica je izdala na krnele sledeča navodila: Ce prodajaš mleko, maslo, krompir ali kar že pridelaš in če hočeš dobro ceno, prodajaj kvalitativno blagoKajti gospodinja v mestu računa kot ti in se brani malih, nagnitih, umazanih krompirjev. Kar velja za krompir, velja za vse tvoie pridelke. Ne misli, da mora meščan vse kupovati, kar prodajaiš. Tudi ti kot meščan bi izbiral dobro blago. Dobro blago se boljše plačuje, zato ne toži, marveč delaj za dobro blago. Ne obupaj, če slabo vnov-čiš, ker si na tem tudi sam kriv. Združi se s stanovskimi tovariši v prodajne zadruge in vplivaj ua tržne cene. Če zmorejo to velika podjetja, zakaj ne bi zmogel tega ti? In če si ud take zadruge, jo resnično podpiraj, ker ni za to, da jemlje samo tvoje slabo blago in samo v tvojih slabih časih. Kar spoznaš za dobro, povej še svojemu sosedu! — Hitler je odredil, da se njemu na čast ne smejo, dokler je živ, postavljati nobeni spomeniki in nobene spominske plošče; kolikor pa jih je že postavljenih, so morajo takoj odstraniti. Zelo pametno!
ladjarska
s Nekaj'»rednega. Zanimivo je, kar se je zgodilo v kraju Nagy-Kflr5s na Ogrskem. Tam so obhajali svatlio. Toda za svate pripravljeno vino — 500 hektov — je v kleti zmrznilo. Ce so svatje hoteli piti vino, so morali vinski led s sekiro razsekati in kose nositi v kuhinjo, da se je led staial in zopet postal vino.
Amerika
s v znameniti alkohola. Začetkom decembra je bil v vsej Ameriki proglašen koa«c prepovedi alkohola. Dogodek so v vseh državah slovesno praznovali, priredilo se je nešteto svečanih večerij, banketov m venčkov Oblasti so Izdale stroge varnostno odredbe. Pijačo so točili v steklenicah z navodili, naj jo uporabljajo. Težka vina so predpisana
iJ)anflavin
Občudujejo ia zavidajo ga,
a d* radi n)ejovih elegantnih oblek, p*č pa tato, ker j« previden is nosi PantUvin pustit« vedno a seboj. Obvarujejo ga pred nafccljivostjo prebujenji, tmelte tudi Vi pri iebi vsej«)
Paniiavin pastile.
Oglas Je reglslr. pod S. br. 2178! od 2». XI. 1935.
pred kosilom, lahka bela k lahkim jedem, črna k perutnini. V Newyork je dospela ceia armada prekooceanskih parnikov, polnih vina in likerjev. Vendar ni prepoved docela ukinjena, vojaki in mornarji smejo piti samo pivo, zrakoplovci sploh nobenih pijač, drugod je dovoljeno točenie pijač samo k jedi.
Drobne novice
300 ruskih emigrantov je odpustila nek« francoska tvornica; le pod tem pogojem bo sovjeti oddali večje naročilo.
Irska vlada je prepovedala fašistično organizacijo.
Nagrado v višini 1500 čeških kroa dobi
vsak češkoslovaški oficir, ki se nauči srbohrvaščine.
Pet grških parnikov se je potopilo ob
zadnjem viharju v Črnem morju.
Umrl je dr. A. Svehla, večkratni češkoslovaški ministrski predsednik.
Lakota vlada na angleškem otoku Cipru. Slaba letina, ker že dve leti brez dežja.
200 vagonov rži so uničili, — da lxi cena še bolj ne padla — na Češkem.
Za predsednika švicarske republike j« bil izvoljen Pilet Golaža.
Paragvajska armada je ujela vso bolivij. sko vojsko. Vojna, ki je trajala v južni Am<v riki 7 let, je s tem končana.
Dva vlaka sta trčila blizu Poznanja na Poljskem. 8 mrtvih, 20 nevarno ranjenih.
Najdj-ažjo obleko na svetu ima maha-radža iz Lahore; jo cenijo na 1 milijardo Din. Dragulji!
KAJ JE NOVEGA
»Nujnost ustanovitve kmetijske zbornice"
Neštetokrat je žo »Domoljub-' poudarjal, kako veliko važnosti zn naš kmetski slan in sploh mi našo gospodarstvo hi hila kmetijska zbornica. Tudi »Kmetski list je letos omenjal potrebo takega tunelskega zastopstva. »Pohod- je nato »Kinslski lisi opozoril, da io ustanovitev Kmetsko zliorniro v veliki meri odvisna od gospodov okrog Kuiotskcgu lista Na trditev loga časopisa, da je ustanovitev kmetski' zbornice /.a enkrat nemogoča, odgovarja zadnji Pohod- mod drugim takole:
1'oudiirjumo, da nočomo delali c čitkov, ampak da želimo dobri stvari pomagali in jo podpreti, zato naj nam Kmetski list no zameri, če lini kar naravnost povemo, da je s svojimi izvajanji na zelo zgrešeni poli. Pravi, da mu ne gre zli kmetijsko zbornico Klimo za Slovenijo, nego za vso državo. Iz le ga poudarka moramo sklepali, da misli, če -.mu niordn Slovenci zreli za zbornico, pa drugi niso. Tu ne obsluja vprašanji* dozore-losli. temveč vprašanje potrebe. .lasno jo. da imiiiuo ludi mi prod očmi potrebo iHlauovilve celo Iržavue kmetijsko zbornico.
Oiiiciijeni lisi pravi, da je možno uslva-rili kinelij-ko ztiornico -i-lc leduj, ko bodo izvi -i-ni l lovi predpogoji, neka zadostna pri prav Ijencsl monda v leni, ko bodo z:i vsako j kmei jsko panogo že prej uspešno delovala i nekaka osrednja drii-lvn, Ia društvu naj bi sc po njegovem mnenju združila v kmetijsko zlu i nico. Pravno je lo nesmisel, kajti kine-ti--!;:i zbornica moro biti lo združenje kme lovaleov kol gospodarskih ljudi, ne more pa po-tuli nekaka zveza kakršnihkoli društev. IV od Kmclskega lisla iiasvetovnni poti bi do kmetijske zliornico gotovo ne prišli ni-Ud:n. čeprav je njo ustanovitev drž.nvnn. narodnogospodarska in iunolij^kiigosfiodarskit nujnost in jo najmanj že za toliko znkašujo-ioi kolikor je stara naša združena kiuljoviua. Ali gosp< dje Mir.tdi obilice dreves no morejo več videli gozda ?
Mi pravimo: Kmetijska zbornica so mora ustanovili in .sicer nujno! Pretežko mili-
jardne škodo ie naše kmetijstvo in z njim vse naše narodno gosjKidurstvo žo utrpelo, ker nimamo kmetijske zbornice. Kolikor imamo morda premalo osnove za takojšnje najuspešnejšo delovanje zbornice, Iki Ia od početka pač re& nekoliko težjo poslovala in bo morala več delali in bili bolj marljiva, kot če bi te osuj-ve bilo žo zgrajene, vendar lo še ni ruzlog za odlaganje ustanovitve iu za čakanje. Saj bi v zbornici lahko lakoj začeli poslovati razni oddelki sličuo kot v Kmetijski družbi. Kmetijski! družba pa mora imeli za tako deJo žo kaj osnove, saj ie včasih zbornične posle vršila tudi napram oblastem. Osrednja društva niso potrebna. A ko pit jih hočete imeti, jih ImisIo lahko ustanavljali »poredno.
(ilnvtlo in zadostno je, da se donese zakon. ki lin odrejal obvozno članstvo za vse zemljiški.' posestnike, ki imajo značaj kmetovalcev, odredil njene pravice in dolžnosti, nji n notranji ustroj in določil takojšen pričete!; delu. Vse ostalo bo pri dobri volji, spoznan,iu. razumov litiju in pridnosti prihajalo in -e izpolnjevalo samo po sobi.
No uloremo si kaj. d« ne bi mislili, da jo zavlačevanje zbornici.ega vprašanju morda nekako dobrodošlo v strahu, da bi zbornica vsaj v naši banovini no bila preveč klerikalna . Tu strah ui •itemoljeiu, z/ikaj zbornica in njeno delo muivtfl biti predvsem samo ..kmetijska . Izgledu ludi, dn še vodno ni jasnosti, da Ii naj ImmIo le zbornico .kmetsko (stanovske) ali kmetijske (poklicne).
Dokler m* bo kmetijske zbornice — je in ■ slane jugoslovanski kmetovalec — siromak, ki ne smo niti sanjali o gospodurskem napredku, čeprav bi za knictiiske pridelke nastopili boljši časi.
Mi I hm no srečni, ce bodo naše odkritosrčno dobro mišljene in nujno potrebne besede našle razumevanje pri tistih, ki bi brez odlašanj in izgovorov morali in mogli veliko storili zu nujno ustanovitev kmetijske zbornico kot vselržnvue ztiščitniee stanovskih in poklicnih koristi vsemi našpgn kmetijstva.
BANKA BARUCH
Ii itue iatotgciie. i»aris
Odpremll« denar v lugoslavli«
najhftroje In po naibollšom dnevnem |(Ur,"
Vrši vae bantne iiosle naikulantncj« Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandlji m l.uksom. burgu 8|!roiem«jo plačila no nase čekovne rahiac-BU^llJ.i KmKiM^H llraifliek MAM UA. tiiJ-in r»n» uuu(' dua: vii livs-ilf. \«1 lllt-uil I.IlKSKMIU RIi so .VK17 UnmUir,
Na zalilevo pnžljenio brezplačno naše čok, nalima;re
Zahvala
\ lovi od 0. 10. 1. m. mi je ogeuj uničil hišo. Koi som žo ntesoca januarja plačal »Domoljuba za celo leto, mi io uprava takoj po ugotovitvi nesreče izplačala 1000 Din podpo-ie. za kar -o ji iz srca zahvalim, rDomoljulvt pa vsakomur toplo priporočam.
Ivan Kožar I, r..
U os tanj 34. p. iU^honlMtrg.
Domače novice
d 18H.000 dinarjev požarne podpore je
doslej izplačal Domoljub, svojim cenj. naročnikom. ki so vsled požarno nesrečo ostali brez streho, brez stanovanja. Na leto odpade od to vsote povprečno okolu -10.000 Din na lelo. Posnineitni pogoielec je prejel v zadnjih dveh letih po 1000 Din podpore. Ta vsoti en res ni kdo ve kako velika, lod.-i kakor nam pričajo došle zahvale, jo dobro doSla prav
T
vsakomur, ker so je izplačal:! takoj po ugotovitvi nesreče, torej precej prve dni po jwi-žaru, ko največkrat pri hiši ni nobenega denarja. Sedaj pa prihaja nekdo naših naročnikov s predlogom, nuj bi se n*eslo požarno podpore za lolik znesek raje znižala naročnina Ta prijatelj pač ni pomislil, da -loje naša armada lo malo manj kot 40.000 naročni-I kov in da bi se naročnina mogla znižati lo za pičel dinnrček, kar bi pač bore malo koristilo.
d Božične počitnice na vseli srednjih in j osnovnih šolah bodo trajale od vštetega 23, "
tudi tam, kjer so otroci Madjari. Ne verjame-j mo, toda ie je to res, ni prav.
d Zima gospodari. Iz vse države, zlasti u ! savske, primorske in vrbaske banovine priha-: jajo poročila o silnih snežnih zametih. Zlasti sta močno prizadeta Lika in Dalmacija. Na liJki i progi so morali začasno prekiniti ves promet, ! ker je bila proga na več krajih povsem zatrpa-; na s snegom. Železniški uprayi se je posrečila, j da je progo očistila in vlaki žc vozijo it ; Zagreba v Split. V večini pokrajin savske. . vrbaske in primorske banovine šc vedno motno sneži in tudi temperatura pada. Sneg jc večinoma suh pršič, ki pada ponekod med silni® vetrom. V vsej Bosanski krajini so pretekle I dni divjali veliki snežni viharji, ki so mestoma zanesli do tri metre snega Promet jc na večini cest ustavljen. Vsi znaki kažejo, da bo ta zimi v Bosni tako huda, kakor je bila ona I. 1928 lif :nti | Tudi iz slavonske nižine, zlasti iz Podravim poročajo o velikem snegu in mrazu. Pri Ko-jirivnici sc je na Dravi, ki jc padla za 50 pod običajno višino, pojavi! prvi led. Železniški ;,i avtobusni promet prccej trpi. V Splitu je pihal hladen jugovzhodnik, med Itaterim jc naletavi sneg Morje jc bilo prccej nemirno. Temperatura jc v Splitu ena nad ničlo.
d Slomškova družba imu letošnjo !h> žično zborovanje v ljubljanski unionski holi dvorani in sicer dne 27. decembra.
d Večje število pitnnili volov za izvoz >. Italijo je bilo kupljenih na zadnjem mariborskem živinskem sejnin.
d Kočo na Voglu nad Bohinjem je olv-rila 15. decembra I. 1. Skala . Vogel jo izhodišče za krasne lahko in težke sniuške ture.
d Itazr.o blago in denar v vrednosti G50fl Din so odnosi i neznani uzmoviči pose-tnih Ivanu Pichlerjii v Moslju jiri Sv. Lovrencu v Slov goricah. Isto noč so vlomilci obiskali tudi posestnike Franca Ciglarja v Zabernfa ter mu odnesli 100 kg težko slanino in razno obleko.
d Cosfa iz Trbovelj v Savinjsko dolino
bo gradila črez zimo naprej. Med zastopniki banovine, cestnega odbora in občine so je dosegel sporazum, o le no bo sneg oviral dobre volje.
d Elektrarna Pulit je imela Jani 25.7 milijona dinarjev kosmatega dobička in 37.200 dinarjev izgube. Lola 103!. je imela 25.9 milijona kosmatega dobička in 00.(hK) dinarjev
decembra do všlo.ego 0. januarja. Bodo ,-saj i ^
kuj drv prihranili.
d Novi mariborski mestni proračun izkazuje 23.7 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov in je brez novih davščin Od lanskega : jc nižji za 117.170 Din. Proračun mestnih pod- j jetij pn izkazuje 22,651 000 dinarjev
d Učitelji, ki so zborovali te dui v Tur- [ nišču v Slov krajini so baje sklepali, naj se j poučuje verouk povsod v slovenskem jeziku.
en A. Scdcj, za Čelešnik. za tajnika jc bil izvoljen žc na skupščini F. Uratnik.
d V prostorih mariborske mest ne nskrli-nišiitcc, ki jo nedavno služila dečjemu domu preureditvena tlela dobro napredujejo. Ko vse končano, se izvrši selitev mariborski« ubožcev iz hiralnico v Ptuju. Mureliiicili i" Vojniku v Maribor, kjer bodo dobili vsi sb-ni v novem delil oskrlmišnice.
Iz naše prestolice
d Jugoslovanska kmotska stranka. To
dni sla prispela v Relgrnd bivši poslanec Ra-jifeve stranko profesor Ljubonilr Maštrovič v spremstvu Rudo Bačiniča. Oba sla prosila dovoljenja za ustanovitev nove pol i urne stranke pod imenom: Jugoslovanska kmečka stranka.
d Veliki lovi so se pričeli tc dni v gozdovih kneza Odcschalkija pri iloku. Dnevno ustrele okrog 400 zajcev, 300 fazanov, 20 lisic in 10 jelenov.
d Tudi Donava zamrzujc. Položaj na Donavi je pri Belgradu vedno hujši. Zdaj se je Donava pokrila z debelo ledeno odejo. Ves promet na parnikih je ukinjen, vlačilci pa so bili z največjo težavo spravljeni v prezimovališče. V posebni nevarnosti je bila v četrtek neka šibka mala ladja, ki je plula iz Bclgrada v Zemun, pa je žc obtičala v ledu. Ladja jc bila v ledu 3 ure in jo \<e moštvo le z največjo težavo rešilo iz ledenega oklepa.
d Zaslužena kazen. Pred liolgrajskiiu okrožnim sodiščem je bil obsojen ua leto dni težke ječo in dveletno izgubo častnih pravic ter na povračilo zneska 490.271.94, ki ga je utrpela država. Mil i vene Milojevič, višji uradnik finančnega ministrstva, ki je izplačeval razne pokojnine osebam, ki niso imele pravilnih pooblastil in od kateri je za to prejemal visoke nagrade.
d Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, jc stari naš pregovor. Bolezni tudi sam ne smeš zanemarjati. Če si prehlajen ali če tc muči glavobol ali zobobol ter podobne nadloge, se jih ne boš iznebil brez sodelovanja in truda. Jemlji vsaj A-.pirin-tablcte, ki jih pozna ves svet kot najbolj učinkovite proti navedenim boleznim. Zato ne odlašaj v takih slučajih, Aspirin-tablete zanesljivo pomagajo.
Med brati Hrvati
d Svoj rojstni dan je praznoval letos kralj Aleksander v Zagrebu, kamor je prišel s kraljico Marijo. Kraljevki par se je udeležil v zagrebški stolnici slovesne službe božje, ki jo je daroval nadškof dr. Bauer. Kralja so Zagreb-čanje slovesno in 2 velikim navdušenjem sprejeli.
dPolicijskcga agenta sc ubili. Uprava zagrebške policije poroča, da so njeni organi pri običajnem obhodu naleteli v Štosovi ulici v Zagrebu ua tri sumljive in predkaznovane osebe. Ko so jih zagledali, je eden izmed njih nenadno potegnil revolver in enega agenta ubil, drugega pa ranil. Potem so vsi trije skušali zbežali, pa so dva od njih na ulici s pomočjo zbranega občinstva prijeli in odvedli na policijo. Tretji je pobegnil, toda popoldne so ga našli v Veliki gorici, aretirali in odvedli na policijsko ravnateljstvo v Zagreb.
ti Volčja nadloga čimdalje hujša. Z Bro-da na Savi poročajo: V okolici so se zadnje čase vedno liolj pogosto pojavljali volkovi, in I" v velikih trumah. Te dni ponoči je večja litima volkov napadla vas OtoSatie. Volkovi so najprej vdrli v hlev kmeta Blaža Kukiča. Ko je Kukič videl, da mu bodo volkovi raztrgali vso živimi, je pograbil sekiro in planil ven. Pri vodnjaku jc opazil velikega volka. Z dvignjeno sekiro je skočil nadenj in ga z, udarcem močno ranil. Toda istočasno sta iz hleva planila dva volka, cd katerih jc eden planil Kukičti na hrbet in ga začel grizti. Med K u kičem in volkom jc pričeta obupna borba na življenje in smrt. Kukiču so naposled Prihiteli no pomoč sosedje, Iti so ga osvobodili iz volčjih rob. Kukič je precej hudo ra-
njen. Volkovi pa niso obiskali samo Kukiča, ampak so so porazdelili po vsoj vasi in pogledali y vso stajo Po pripovedovanju kmetov jih je bilo tri trume, v vsaki po pet do šest. Raztrgali so sedem krav,-štiri kouje in ranili enega vola. Ta vol se je pred volkovi dobro branil. Umaknil se je v kot hleva in se z. rogovi otepal srditih napadalcev. Tako jo ostal živ. Ranjenega Kukiča so prepeljali. v bolnišnico.
ODPRTE OZEBLINE
pa tudi druge, če tudi zastarele rane na nogah in rokah, zanesljivo in hitro zaceli preizkušeno sredstvo FITON1N«. — Steklenica 20.— Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50,— Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno Fiton«, dr. s. o. j., Zagreb 1-78.
d Knrajžui Evini hčeri. Ko je te dni uradnica Milica Stokanov iz Samolmra prišla domov, je opazila v svoji sobi nepričakovan obisk. Opazila je moškega, ki ie podjetno odpirat omare in jih izpraznjeval. Stckanova ga jc hrabro pobarala kaj hoče. Možakarju pa očitno ni bilo za razjasnjevanje, ker je takoj planil proti oknu. Ženska pa je skrčila za njim in ga prijela za vrat. Nastala jo med njima borba, katere izid je bil negotov do trenutka, ko je Stokanovi prišla na pomoč njeua sinaha. Skupaj sta obvladali vlomilca in ga zvezali.
d Starec 83 let je zbolel na težki oteklini na vratu. Zdravili so ga skozi 10 dni s Filonin-oblo-gami in bil jc popolnoma ozdravljen brez vsakih komplikacij aH težkoč, kakor je izjavil zdravnik. Steklenica »Fitomna < velja 20 Din v lekarnah.
d Ni posledic brez vzroka, ni okuženja brez bacilov. Pred oltuzenjem se lahko obvarujemo, če preprečumo dohod bacilov v naše telo. To nam i zborno omogočijo Panflavin-pastilje Baycr.
Nesreče
d (»uri! Goril Požar je tc dni obiskal posestnika in kovača Antona Puša v Velikem Gabru. - Te dni je zgorel hišni hram posestnika Janeza Obrez pd. Anarejka pri Sv. Petru nad Laškim. — V Solicah blizu belokranjske meje je zgorelo veliko jioslopje, last vaškega župana llije Badovinca. — Vso je pogorelo posestniku Saboru v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi.
d Pri prevažanju jamskih svetilk je prišel poti vlak na Gvidi pri Trbovljah rudar Mlinarič Ivan. Revež je bil takoj mrtev.
d Kaj je ciganu vrhunec sreče.., V Zagrebu so blizu Maksimira in bližnje vasi v Grancšinski Novaki našli v snegu neznano ciganko, staro približno 40 let, ki je zmrznila. Ciganka je najbrže nameravala v Zagreb ter se je hotela v snegu odpočiti. Mraz pa jo je premagal ter je v snegu zaspala in se ni več prebudila. Našli so jo neki kmetje, ki so obvestili oblasti.
d Z glavo jo priletel ob bukev. V Vurma-tu nad Selnico ob Dravi se je dogodila nesreča. ki je zahtevala življenje 48 letnega tesarja Ivana Stražisarja. Pokojnik je bil zaposlen s lesarjem Matiji. Pirnatom v gozdu veleposestnika Jurce. V noči sta sc oba tesača napotila vi. gozda proti domu. Pot je strma in radi zmrznjenega snega sila opolzka. Stražisarja je na strmini spodrsnilo ter je padel. Zdrknil je po strmini kake 4 metre globoko, nato pa priletel z glavo z vso silo ob bukev ter obležal nezavesten. Ves prestrašen mu je priskočil njegov tovariš na pomoč, prišel ie še delavec Jožef Sedej, in naložila sta ponesrečenca na sani ter ga prepeljala na dom posestnika Jurce. Med potjo pa je ponesreče-nee izdihnil.
Henko H«nke!-|eva sod« t» pranja in čit-čenje Je z« namakanje perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazenlno ter Vam prihrani vso ostalo predpranj«. Pozito vedno na naziv !n omot z znakom lev«.
d Zjutraj so našli mrtvo. V Aleksandrovi! na otoku Krlui sta »konca Fabijtin in Katica Peršels zvečer, p redno sta šla spat, naložila ua ogenj oglje. Katica je uato po svoii navadi pokleknila in iz.molila večerno molitev, mož se je pa poleg ognja grel. Oglje je začelo razvijati plin in zjutraj so našli sosedje Katico mrtvo, Fabijana pn nezavestnega. Z umetnim dihanjem so ga spravili k zavesti in tako rešili gotove smrti.
d Ker je pnevmatika počila. Na cesti Omiš—Split so je to dni pripetila huda avtomobilska nesreča. Poltovorni avto orožnHSke postaje v Splitu sc je vračal iz vasi Zrnovica. Na njem so je vozilo sedem orožnikov s poročnikom Markovičem in dvema finančnima stražnikoma. Šofiral je neki vojak. Orožniška patrulja se je vračala z. lova na tihotapce. Na nekem ovinku pa je počila pnevmatika na koles«. Ker je avto vozil s precejšnjo brzino, ga šofer ni mogel več obvladati. Avto je udaril v brzojavni drog iti se skotalil s ceste. Prav vsi vozeči te so odnesli težke poškodbe, pod ruševinami avtomobila pa je ostal mrtev orožnik Dušan Itadulovič.
d Zmrznila je 35 letna posestnica Terezija Trčko iz Filcvccv pri Mariboru.
d Ker jc spal v snegu. V času, ko zdrkne živo srebro na 15 stopinj pod ničlo, ie spanec v snegu nevarna stvar. Posebno bo to pemnil 24 letni fant iz Ribniškega sela, ki so ga ljudje v ponedeljek pozno v noč našli ležati na Ptujski cesti. Fant ga jo imel preveč pod klobukom ter ga jo vrglo kar v sneg. Najbrže bi se bil iz, spanca prebudil kar na onem svetu, da ni prinesel slučaj po cesti poznih popotnikov. Zaspanca so rešcvalci prepeljali v bolnišnico. Dobil je zelo hude z.mrzline na obeh nogah.
d Razne nesreče. Pri padcu na cesti ic Stranske vasi si jo zlomil nogo 45 letni sedlarski mojster Janez Ciuha. -- Pri padcu na ljubljanski ulioi si je zlomila nogo 76 letna Franja Mehle. — Padajoče drevo je zlomile nogo 17 letni Tereziji Lesjakovi h Gradišča pri Ptuju.
Novi orobovi
Alenlat na ekspretni r lak r Španiji. Ko so hiteli španski sindikati pre. I kratkim dvigniti t>uJ v svoji državi. so med drugim napravili atentat na e.;spresni vlak. ki vozi med Barcelono in Sc-villo. V treiiotku, ko je vlak kremi na most blizu Valencije, je eksplodirala bomba in ves vi'1*! razen lokomotive in zadnjega vagona, je zgitnel v globino. Pri tem ie seveda našlo smrt P'*
mnogo politikov
IV" ... fthluk. posestnik m .Setniku pri Polhovem fra se je 4. decembra smrtno ponesrečil. Bil je vvg1 Men krščanuki mol Pokoj njegovi duši!
d Oj. kake jrreuek, tu ion, je ločitve bridki čas! \ Slovt-.ijgradcu s,, pokopali tov ar-it:;rja Karla Ktillnorja. — V misijoničču v (irobljah je umrl IV) letni brat Ivan Cizmaiia.
—	V šinarjeti pri Rimskih toplicah je preji. nu a 92 letna nadučiteljev a vdova Jera Ko-k;dj. — Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je od-š»'l v večnost 43 letni veleposestnik Jože Krajne. — V Novi cerkvi so položili k več-n. ntu počitku gojenca orglarske šole Ivana fei.aiisa. — V Lipici |iri škofji Loki je mirno v Gospodu zaspala Marija Jenko roj. Hafner, p seslnica. - V Zgornjem Berniku je .zdih-nila 73letna Lucija Sleme. — V Sevnici ob S:ivi je zapel nn t vaški zvon 50 letni Pepci Do-l oršei. sestri ondotnega g. župnika. V St. Vidu pri Brdu ie odšla po večno plačilo Mariešič Marija, mati taniošnjega g. župnika.
—	V Gornji Planini pri Rakeku je mirno v Gospodu zaspal Hijeronim Demšar, mesar, gostilničar in posestnik. — V Ljubljani so umrli Viktor Tančič, inšpektor pivovarne Union. Ignacij Repše, tovarnar pohištva. Marija Vilhar roi. Geržina. vdova po železničarju. Albert Zeschko. veletrgovec. Antonija Pu-gelj r tj. Kr|>an. tralikantinja, Rozalija I/ena-si. roi. Nahtigal. soproga preglednika finančne kontiole. Matilda Seentann. zasebnica. in Kar »lina Doktorič. — Gospod. daj jim večni mir in pokoj!
Razno
d Zaprte duhovne vaje za dekleta bodo v l.irhtentiirnovom zavodu v Ljubljani od
M. do :10. decembra. Vodili jih !>odo gg. misijonarji sv. Vin. encija Pav. Začetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dnn zjutraj. Vzdrže-valnina tOO Din. - Prijave nt naslov: Lieh-tenturuov zavod. Ljubljana. Ambrožev trg 8.
d Velika noč v večnem mestu. Svetovni sloves uživa praznovanje velikega tedna v Rimu: letos dobi velika noč v Rimu še poseben sijaj, ker bo tedaj proglašen za svetnika bi. Don Roško. Iz vsega sveia se pripravljajo veličastna romanja: Francija sama je dala re-rervireti zase 80.000 mesti Zaključek svetega leta daje romanju jjoseben značaj. Naši sale-ujanei organizirajo novo splošno slovensko in hrvaško romanje v Rim: v kratkem izide po-8«
droben načrt. Odhod iz Ljubljane bo na veliko sredo zvečer, prihod bo na torek po veliki noči zvečer. Spotoma obiščejo Asizi, Benetke in Trst. Vsi stroški od LJubljane do Ljubljane bodo znašali od 1300 do 1500 Din, sorazmerno s |>ostrežbo, katero si bo kdo že-M v Rimu. Ako bi bili dejanski stroški nižji, se romarjem vrne preostanek. Kdor to vsoto zmore, naj se odloči: so dogodki, ki človeka obogate za ceio življenje, so milosti, ki imajo sadove za tu iu m tam I Kdor se misli udeležiti. naj sporoči kmalu. Do 5. januarja morajo biti tudi naša mesta v Rimu že rezervirana. Naslov: Salezijanski insp. ekonomat, Rakovnik, Ljubljana.
d Vzajemna pomoč. S sklepom St. 17/33-2 okrož. sodišča v Ljubljani z dne 12. decembra 1933 je otvorjen nad imovino »Vzajemne pomoči*. reg. pom. blagajne v Ljubljani kon-kurz. Upniki naj prijavijo svoje terjatve okrožnemu sodišču v Ljubljani najkasneje do 28. febr. 1934 V prijavah, ki jih je vložiti v dveh enakoglaenih izvodih, morajo upniki točno navesti znesek, ki ga terjajo, dnu nje-
gove zapadlosti in pravni naslov, na katerem opirajo svoje zahtevke ter navesti o obstoju terjatve dokaze. Prijave morajo biti kolkova. ne, in sicer prvi izvod prijavo, če znaša ter. jatev do 300 Din s 5 Din, čez 300 do 1000 bij z 10 Din, čez 1000 do 5000 Din s 15 l)in, {,,, 5000 do 10.000 Din z 20 Din,, čez 10.000 Din pa s 25 Din, med tem, ko mora bili druKi izvod prijave kolkovan s 5 Din; vsaka prilog pa mora biti kolkovana z 2 Din. Prijave, ki ne vsebujejo potrebnih podatkov in niso pra. vilno kolkovane, se ne bodo upoštevale. _ Stranke naj se radi pojasnil ne obračajo niti do sodišča, niti do konkurznoga upravitelja ker je vsako odgovarjanje na vprašanje pr| ogromnem številu upnikov nemogoče.
d O vplivu mila na lepoto koie razpravlj,« znanstveniki medicine in kosmelike in se jjjj,. Ljajo vsi v prilog onih mil, ki se izdelujejo nj mj. strožji medicinski podlagi in ki vsebujejo san« neškodljive sestavine, potrehne ra zdravit ia |t. poto. Taka »o predvsem medicinska mila ulravu in lepote lekarnarja 1£. V. Fellcrja. Iniarau ;ih več vrst. Po pošti velja poskušnia 5 kosov p., n. biri samo 52 Din s poštnino vred Naroda,o sv pri lekarnariu Ev g. V. Feller, Stubica Dooja. Elsa lr( 16 iSavska banovinah
Najliitrejl-i vlak tveta so zgradile Pullmanove tovarne v Ameriki za progo Union-Pacifie. Ta vlak bo vse .Iruge prekašal po naglici in tehniški popolnosti. Sprciaj ima dva žarometa. Eden sije navzgor, drugi nnprej
Ivan Albrehti:
Sveti večer
Pruv luluio in in i rnu stopi mo nocoj v srca najlišji. kotiček in lučic nažgimo kot zvezdic nebroj, prost rimo ljubezni prtiček,
da našel bo k. liani, ki nas išče v lemi. in z drobno objel nas ročico! Tedaj- (ia prosimo, du nam podeli ljubezni in upanja božjo cvetico!
O, s tako cvetieo se n<,č razjasni in k zemlji se sklanjajo sama nebesa, pred tako cvetico gorje onemi in v srcu gode se čudesa.
Prav lahno in mimo stopimo nocoj pred lučko neskončne Resnice, da sveti obraz nam pokaže svoj iu sprejme nas v blage, detinske ročice .
Božični pozdravi
Naši rojaki, ki lepili božičnih praznikov ne y>ik> mogli praznovali doma žele svojim domačini m tudi vsem znancem in prijateljem vesele prazniki in srečno novo leto-
Belgrad. Pošpolk kr. garde, II. četa: Janko l'ir-«at (Krtina), Edv. Mamil IH ni Polone). Jože Otona an (poinikove), Pr. (Skulj (Kaplanovo), lože Mi-lit-lič (Kol), Al. Aiiačcvič (FoUptčl. Ciriil Barle (Straža), AJojz Dime (Ihan), l.ud. Ulčakar (Pod-siraa), Jože Znidaršič (/agorica). Joško Leveč (Nad-lesk). Franc. Srpan (>adlesk), Frane Znidaršič (Po<t-cerkev). Franc fvančif IVnac), Peter Sifrcr (Zabni-i.i>. Slavko ftiMer (frbmtfeh Jnže MegliC (Lom), Val. Vodnik (Poclolnica), Anton iIogwtnj (Vel. t.i-1,'ojua), Al. Pavlic (Krenovo), Ant. /akrajšek (-Sv. I.uh), Joško Boli (Drenov grč), Franc Atožek (Turjak). E.dv. Podlogar (Osredek).	j
Drenovica. Leškopolotaiii, ki delajo v hrvatskih snmaft: Ivan Barlol. Albin Buriol, Karel Bartol, Al. Ilartol. Jože Kuavs, Antou Knavs, Jože Knavs, Ivan Knavs, v« iz- vasi Hrib; Jože Aiizele, Ivan Samsa. losip Bartol, vsi irijc i/ malega loga, Franc Buelol i Hrib).
Starinski Drenova'. fMavci pri lesni maniput«-oiji S. H. Gntnisn: Janez I,Vaj, Ivan Sušteršič. I't. licence, l-ranc Jrnel. lože Pečaj. Franc imel, Jože I lolcs, Vinccuc štrituf.
MelgnwL Pešpoik kr. garde., t'i. čeia: Lud. Slak (Dobrava)* Jernej Bariol (Loški potok). Ivan Vidic 1/njCji hrib). Matevž Ložat (Zaboršth Jože Fabjair (Lašče pri Žužemberku), Anton Prime (,\lačkove«)t Jože škoda (Marinča v a«), Jože Nosan (Dolenja vas), Jož« Eurge.: (Smihelpii N. in.), Jože Godec (Globoko); Jože Pečjak (Gradenc), Franc Vidmar Ižmihel pri Žužemberku), Franc Bukovec (Soteska), I rane Levstik (Travnik), Frane Smalc (Dol. Laze); l.ud. Struno (Valična vas). Franc Obrstar (Hitije), I rane Megien (Kal), Aul, Perica. (Potov vrli).
iirrvT( t f IN A r (> b F. . r.1 Pi\7m~
COSPOSVFTSKA CESTA ST. tft (PRI I.LVU)
Kraljeviča. Milraljeska Četa 12. plan. bataljona: Franc Gorše (Dolenja vas), Alojzij Kos (Gorenja us), Anton Zaje (Podklanc, Sodtažica), Anton Košir (Sodražica), Karel' Sega (Loški, polok).
Befgrad: Prva peš. podčastniška šola: Franc I išler (Lom), Erltarf Deučmau (A-Varija Snežna), Alojz Nared (Maline(i), Pollak Josip (št. Jurij ob jiiž. žel.), Kokovc Alojz (Rovišče), Počivaršek Josip (Ljubljana), Tratenj,ik Franc (Ormož), Dn*pran Mihael (Duberna), Zore Franc (Podkraj),. Udovic Janez (Senožeti), Bezjak Franc (Sv. Anton v Slov. gor.), Anton Zdešar (Smlednik), Bančič Jozet (Maribor). Bnlarec Anion (Sušak), Snopel Friderik (Maribor), Hor-val Martin (Skoke), Prevaisek Jo-«ip (Celje), Lasič Alojz (IČOg. Slatina), Jerše Frauc (Dvor), Vidervol Ignac (Ribnica), Oraliek Jakob iBeričeva)', Snupel Jožef (Laznica.
Veles. Slovenski lanlje pri 28. pežpolku: Polde Krm-. I j (Poljane nad Skofjo Loko), Pavel Miklavčič
(Dol. Dobrava), Ivan Kranjc (Ivaaje- selo), Ferdo Kotnik (Danje), Jože Kobilšek (Moravče), Ciril Nagode (Rovte), lleglsr Alojz (Struge), Janez Martinjak (Srednja vas pri Šenčurju), Alojz V;u-polič (Maribor), Milan Brus (Gorenja vas), Gra-ilišar Ivan (Bloke), Anton Snedic (Tupaliče), Franc Usšič (Ig), Mikulič Franc (Kočevska Reka), Franc Zavrl (Veleiovok Vinko Grebnihar (Ziri), Albin Bernard (Godešče), Franc Popit t-Z.ibrše pri Logatcu), Janez Rešek (Trnje), Frauc Lavrič (Draga pri Csbru), Frane Mihcdlič (Podprcska pri Cabni), BTažon Josip (PTaiiina):
Skoplje. Vesele božične praznike želijo vsem čifiitelftm »Domoljuba, dekleta iz Društva sv. Maric. posebno Karlina Kamočar, Marija Vovk, Anica Oslrbenkova (teiež ob Savi), Anica Ajslar (Krška vm). Vika Riibiu«va, Karoliua Raztresen, Lojzi in. /\iia llorval.
Belgrad. Naši fantje pri miniitrstvui za vojno-in mornarico: Slane Peršin (BresO, Alojz Anžič (Sneberje), Jože Peternel (Zgur. Picuiče), Viktor Grilc (Vače), tanko Zdešar (Brezje), Anten Nose (Sp Sušice).
Viiikovci'. Slovenci pri 17. pešpolkti: Jan. Arko (Ribnica), Jon. Koželj (Komenda^ Janko Rozman (Vedite)> Ivan Drab (Žužemberk), Cdvard Ošaben (Ljubliiuia), Janko Kraje (Grahovo), Alojz Furlan (Ljiibljana), Jože Soklič (Bohinj), Fr. Čuden (Ko-privnik).
Mostar. Slovenski fant jo pri aruiijski artileriji:
Ant. Lukežič (Semič), Fr. |eritiaii (Kandija), Fr. Berlt (Rog. Slatina), Al. Dofšck (Rog Slatina), Jurij Skrabel (Rog. Slatina), Jos Nivak (Trebnje), lože Špurej (E-'rain), Josip Stnrekar (Ljubljana), Fr. Žerjav (Borovnica), Jak. Telban 'Borovn!ca), Fr. I.epSa (Maribor), Jos." Ponikvar (Bloke), Matej Mranior (Bloke).
Chicago, Itlioniš. \'esele praznike in srečno novo leto'vošči vsem čilateljeir.. zlasti onim. iz farc Draga tuš, Josejih Suetich, 25HB So Ridgeway A ve.
Bizova«. Slovesaki lan rje im niožie v lirva'»kik šumati: lože Kosatar, Frane Nared, Anilrei Nared, Josip Bečaj,. Matija Hiti. Rafael i liti. Josip 4raj, Jolian Knap, Josip Anzefc.
Francija. Slovenski fantje, doma iz Bezgovice pri Osilnici: Florijan JaneJ, Josip Mttlivič, Ivan Muli vič.
Ljiiiitj»nw. H. fetu 21. plnahi. biUa-li»i<i»: Hofc.vnr Na ne (Dnhruško vas), Itačič Ivan (Vihra), Mohlir. A u t n 11 (Drniik), Erittvec Alojz (Potok), Štus Anton (IClaka), Škrabu Anton (Brest). 1'ožun ,lazo (Dobrava), Hudolin Dominik (Cošaico), Lotrič Frauc (Železniki.), Mesec Anion (Hovte), Lešnjak Andrej (Šmartno), CcSko Frane (1'revoje), Praznik Peter (Mežica), Jordan Jožo (Ljubno).
LjnlUjmia. Učenct J!ailriižiie šiiln: Hkctii Josko (Jnrenina- pri Mariboru), Pintnrič Ivan (Sv. .lurnj na brego M«ljimorje), Joško žiiek (flor. Bistrita, Prokmurje), Zabukovec Jože (Cele?. Turjak), Ivan Oražen (Mengeš), Susič Stanko (Hudajama), Pro- i
ši-ren Franc, Kraigc-r Pavel (Hlebon pil šmiliclu Koroško), StehliiTiiik Franc (Ifiif-ica oh 1'aki), č-e plak Ivan (Ulična pri ('roriijein gradu). Ivan Svetina (lllfcil), Vršn i k Hafaei (Snlfavn), lianeigtij Irunfl (Medija-Izlalve), Fuvšnar Anton (Kokra), Uan^oa JiOie (Radovlja), Rome Jože (Staca vas), Hladn-ik 1'riuic (Logatec),. Godec Anton (Jevuica), šiliberu Janez (Visoko uad Kranjem), Mihove Ivan (Zagorje), Skvarča Stanko (št. .lošt pri Vrhniki).
SKoplje. Slovanski vnjaln pri 7. konjeniškem polku: Ivan Lipovec (Jezero pri Preserju), Ant. Svetlin (Podgorje), Ivan Skentler (1'etvunjc), Alfonz Dolžan (Oohiik), Al. Trainpuž (Medvode), Fr. Ym$:s (Begunje)', Fr. Medved (Dragonjavas), Janez Ekert (Sv. Jani), Jaže Pernat, (Mehaica-), Frana ICutler (Ptuj), Franc Urbas (Planina), Franc Papei (Žužemberk), Al. Mesesnel (Log), Janez Zelenjak (Sv. Tuuiaž).
11 vi grmi. Artilerijski polk kraljeva gardei Fr. Kasielic (Novo mesto). Franc Hribernik (Gelie), Jos. Oselnik (Maribor), Mih. Crnič (Črnomelj), Ign. Mar ho (Miina peč). Al. (Jloftevmk (Skoeijan), Vik, lor Stornum (Žalec), Vitor Makovec (Krževci), Er-nesl Letrei-šič (Trhevtje), Fratic Kodrči (ireče), Jos. ZupandiS (Prečna), Jos. Brodrijnk (Sv. Jani), Igu. JafcSe (Novo mesto).
UvUjrud. Boltuf-nrska iela; Fr. Modic (Novo mesto), Al. lun (Stetanja g«ra)vlWl£. Ilupcet (Vele. sovo), Iv. Pravhar (Vokl«)„ Laop. Peslotmk (Se-nožet), Ant. Jankovih (Vijtava gorica), Joie Hribar (Upnica), Marjan Fattič in Roman Vaje (Ljubljana), Rud. Lang (Razvanjo)^ MIh. Belčar (Rog, Sla-ffna), Fr. (Tmlarfa (Tz Prekmurja), Vinko Fcrjail (Bled), Tomaž Oraliek (Žeje), Jak. Horvat (Ptuj), Mih. Zleznik (Ribnica na Poh.); Ant. Hudoklln, niorni. narednik (Brnsmee).
Ijubljnvir. SVotencl pri 1. veli 3. plan. bala-Ijonin 1'iltfe Rozina (Cemšenik); Ludv. I.otvif (Di-ažgoše), Al. Preseli (Železniki.), Jože Navinik (Rudno). Silv. Grohar (Sortna), Fr. KordeS (Jam-nik), Jaue/, Vrankar (Siuartiu pri Kamniku), Fr. Ilegiua (Ig). Silv. Seničar (Senovo),. Konra,I Bience (PlHnina), Rok Fbrstuer (£rna), Pc.ler Fahnund' (Mežica), Gre<r. Vačun (Mežica), Kr. Mandet (Mežica). Fr. Podržavnik (Reinsijik).
Rrtqra<J. Slovenski fnnlie v vojni akademiji: Fr. Bilhnn (Repnje). An'ou šimnovec (Vodice), J^ž. Kcšir (Mekinj), Ciril Raznninik (Šmartno p K.), Rud. Kukovec (Vel. Nedelia). Lado Vrhovnlk (Hmbljana), Al. Ajdnik (Poljane). Jož Ocvirk (Pe-Irovče).. Fr.. Lešnik (Lcfa), l.enp. Korošec (Koseze), Karlo Pttrik (iDobiie), Fr. Dobnik. (Oravosrrad), Kr. Dovžan (l)ovie). Jakob Gruden (Peč).
Debar. Slovenski fantje i>ri 1. diviziji 2!). ari. polku: Kaplaiii: Jernej Sla!; (Dobrava pri llobr-n;ču), Joško Ferliii (Novo mesto). Al o iz Šarkanj (Murska Sobola,), Jože Gačnik (Ošnovkal. Leop. Korošec. (DravFe); redovi: Janez Grom (St. Vrhnika), Fel. Cigiila (Smolince). Kr. Vrlinak (Kuleii-cp)', Albin Jain ni k- (Vrh pri km)
nelgrail-ftidinje. Peipnlk k-atj. garile. 1.3. četa: Fr. Tomaž-'? (Vet. Loka)'. Stanli-o Lam no (Dol. 1/0-(jaiec), Ivan Kolone (Sevnica). Ant. Cvetek (Loški potok), Jos, Zakraišek (Lepi vrli), Jakob Vavken (ZibB»e)i. Janez, Barlit (Gor. Koneze).
VINA
Ztc loško delo Vam i dobrFm vinom poslre>p Cantr8lna vinarns v Liuliljani
f:»sojiisje .i« emi iimeil največjih, sil- sedanjega čas«. Ono lahko naprim mnOMi zla, pa tmli mnogo (lohruga- vsemu svetu in tudi sami Cerkvi. Nikoli no	dovolj storili za
ifohr« časopisje!	P',1 ^
Fr Pengovi
Gospodarske krize in pomoč proti njim
(Nadaljevanje.)
Drug važen moment je pn ta-lei
Kadarkoli ic začne dvigali gospodarsko livlje-ivjc. ii>*d» cene reinlJiSč, trgovin, podjetniških delavnic |na pr. akcij), surovin, premoga itd. močno n.i kvišku. Ustanavlja se namreč mnogo novih podjetij, razširjajo se ie obstoječa, pok upu jejo se mnoga podjetja iste stroke, da sc spremene v velike akcijske druibe; ie radi tega naraste povpraSeva-nie po proizvajalnih sredstvih v zelo veliki meri. Potem pa Mislavi Se neka Špekulacija posebne vrste, ki nima namena, da hi razširila produkcije in po-mnoievala blago, ampak pokupuje samo proizvajalna sredstva, akcije, proizvajalne obrale, trgovine itd r. namenom, da bi jih zopet prodala za visoko ceno (boljje-vi&ko veriiniStvo prvih let po vojni!! Ti veriiniki umcio z vso umetnostjo reklame podpihovati najvedie upe na orjn&ke dobičke, ki lili obeta nastajajoči gospodarski procvit. Kredit se dobiva in daje v tokih časih zelo rad v največji meri. Mnogim Špekulantom se posreči, da prodajo i\ mliiSča, trgovine, akcije, surovine itd. za silno visoko ceno in na ta način posnamejo podjeticui ml bodočega uspeha, ki s« Šele pričakuje, že v naprej smetano — Saj, da mnogokrat Se veliko več — pmljelnikom samim pa, kakor tudi Širokim krogom drugih pri njih prizadetih, pa prepuščajo vlogo • črnega Petra« v igri.
Odtod prihaia, da obremeni skorai vsak go-&;-odarski procvit proizvajalne obrate z neznansko velikimi plačilnimi doiinoslmi na kapitalu in obre- | slih. Potem pa ni potreba, da bi se produkti kaj . posebno močilo pomnožili ali da bi cene padle ne i navadno nizko, in le pridejo mnoga podjetja v ve- j l&e plačilne teiave. Te pa zopet dajo povod, da | močno padajo cene in sicer se zgodi vse lo ie | davno popreje, preden je dosegla produkcija ono višino, od katere naprej pomnoievnnje blaga ne pomnoiujc vei denarnega skupička, ali ga celo zm.injSa; kajti teiko£a plačevanja zaradi neznansko naraslih obveznosti sili mnoge producente, da prodajajo svoje blago xa vsako ceno, da bi si pre-«krteli vsai najpotrebnejšega denarja. Ob takih pri.
Z"
mniiirm
* Resno svarilo
nuni ilaje narava sam« z. omoticami, težkim ditmn eni, predčaBno utiu.enost o, nespeč-nostjo. Te na lloge so i rečesto <nak nevarnega poapnen a žil. Ubrande se pravočasno te bo'ezni Zdravilni PLANIN K A-CA J BAHOVEC pospešu.e obtok krvi, preprečuje s tem poapnenje žil, razredči kri in vrne jioapnelim žilam potrebno prožnost.
s čimer se odstranijo pojavi oalarelosti in ohrani delavno moč v nezmanjšani meri Zahtevajte v apotekah samo pravi PLAN1NKA CAJ BAIIOVEC v plombira nih zavitkih po Din 20 — in z napisom proizvn alca
9P0TEHA fflr. BAHOVEC, UUIL31HI1
a«o. »r imo m, v«, im:
Toda tega napredka bi bilo tudi tedaj deležno samo celokupno narodno in svetovno jrospo. darstvo. Ne bilo bi pa izključeno, da ne bi trpeti posamezni podjetniki ali tudi mnogi izmed njih. bodisi vsled svoje nesposobnosti ali nemarnosti bodisi tudi vsled nezakrivljene nesreče, težkih izgub. Navzlic splošnemu gos|x>darskemu na|>redovanju in uspevanju bi ogrožale lake izgube tudi one, ki bi vtaknili svoje kapitalije, blago in proizvajalna snd-stva ravno v ta ponesrečena podjetja, pod jTog<ijem, da dele ž njimi dobiček in izgubo. Tudi nepo: lene i posameznih podjetnikov, ki bi jim zaupali mi sv<ye premoženje na deležništvo, torej na dobiček in u-gubo, bi nas utegnila spraviti ob premoženje, le, njo pa bi bil tudi zamašen vir sirašne in j sicer ne vsem delničarjem, vendar pa vsaj mnogim ie prikazni, da vlada na zemlji ob obilici t izmed njih preteče nevarnosti bi utegnile biti is
tako odrešilni način deležniškepa kreditiranja m«K- > zapreka.
Iz mnogih drugih vzrokov, izmed kalerih bomo enega poudarili ie pozneje. pred vsem pa. da <id-str limo to zapreko, moramo nastopati za zvezno organizacijo proizvajanja in trgovskega življenji sploh; ta naj osvobodi v prospeh s|>lošnosti. po<a-inezna podjetja ali gosjiodarstva posebno mala. iz njihove žalostne osamclpsli (izolacija) in nesigur-nega položaja, naj vse j>osameznike trgovsko združi z vezjo medsebojnega zavarovanja, prešine vsa i> I jetja z lučjo javnosti in na ta način privede solidnega poslovanji.
Tako smo določili pogoje, |xxt kojinn i -e dala izvesti reforma trgovskega kreditiranja in obremenjevanja. in ki bi. kakor smo spoznali, opro lila naše gospodarsko življenje njegove najhujše mdrc.
(Dalje sledi)
bk.ih pa sc polasti mnogih upnikov in posebno velikih kreditodajalcev strah, da ne bi nastalo Se več rlatilnih leikoč, ki bi utegnile dovesti do insol-v« ntnosti Inemoinosti plačevania); radi lega se brani o ,.d vseh strani upniki, da bi podaljšali |pro-longir«!i| dolinikom kredite danes pravimo: da bi lun dovolili moratorij —, mnogo kreditov je nenadoma odpovedanih, Zdai pa nastane panika (vae-sploicn strah). vsepoVsodi morajo prodajati blago pod ceno. simbolno padajo cene, insolventnost je >p'i Sna. nad p.wlukcijo je prihrumela bankrota* epdemij«, gospodaiska ktisa. _ Podjetnikom bi rra> nič ne pomagalo, ko bi dokazovali, čeS: -Mi (ot etniki, naSi uradniki in delavci, smo izvrSili v polni meri ,<voro dolinost kol proizvajalci in smo ron-noiili u izboljšali blago po m no ti ni in kakovosti1 Nič bi jim ne pomagalo, ako bi doka-S.nali da ne manjka niti surovin, goriva, orodja, »troov itd . ni'i glav in rok. votinih za delo. da nadaljuje jo produkcijo in obilico blaga Se izdatno pomnužc! To ie vse bob v steno. Nesrečnežem od-tegiu-in denar in kredit, obrati so kot -bankrotni. obso eni v mirovanje, podjetniki ali gospodarji «-gube premoženje in družabno mesto, morda hiAo in dom neredko celo svo o gospodarsko in trgovsko čas; lil zaunan.c. Drugi obrali, ki ne poginejo pn. jKiln ima mor«;« pn svoje proizvajanje r.natno omc-iili. Na la na-čin s« »iti brezdelje in brczjeije. kljub obilici hlaga in delovnih jut in mnogim podjetnikom in delavccni mamk* kovača, četud-! hi zani lahko nuptli celega vola
Toda. ko smo spoznali vzrok zla, imamo na-Mrano mdi fc pot. ki pelje i* zagate. . Pomislite, "*"»im. te sledeče-
Ako bi bila podjetja, trgovine, tovarne itd. za luja jim posojena proizvajalna sredstva u blago ali kapital, cbmorniena bistveno samo z obveznostjo, i podjetjih 10'
da bodo dajala svojim kreditodajalcein in posojevalcem le primeren, kvotalno ali procentuilno določen del vrednosti ili dividende. ki ho nastala iz produkcije, potem bi tudi največje padanje cen, povzročeno vsled naraščajoče obilice blaga, ne pri neslo nikomur pogube ali tudi le najmanjše škode DanaSnji kreditcdaialci bi bili potem napram podjetjem večinoma tihi družabniki, komanditisli, delni čarji. Kredit bi dobil jiovečini obliko deležništva samo na dividendi produkcije, kakor je to pri reiii-nem kreditu ali Imli na kapitalu produkciie, kakor je to pri akcijskih družbah. S tako reformo bi bila izruvana korenina tako zvanih >nadprednkci skih kriz«, kakor tudi vseli trgovskih bankrotnib epidemij, ž absurdne
blaga in delovnih sil brezdelno?! in nezmožnost zaslužka, rev-roia in mizerija brez konca in kraja.
111 ko sino rešili glavno vprašanje, zdaj pa hočemo razmišljali še o pogojih. jx>d katerimi bi se dal spremeniti dosedanji način kreditiranja v neko vrsto delništva
Marsikomu se bo /dela ideja, da bi postavili na mesto dosedanjega kredita deležništvo na us|>ehu produkcije in da bi tako spremenili večino vnaprej določenih fiksnih plačilnih obveznosti v kvotilne. proporcionalne, dohodku produkcije prilagojene obveznosti, že v obče neizpeliiva, ker bo imel ven-Jsr potovo vsakdo raje zagotovilo določenega denar nega zneska, torej določenega kapitala in določenih 'bresti, kak' r pr samo pravico do neke dividende. ki ie pa vnaprej določena le kot kvota, ne pa kot vsota.
A izkušnja ugovarja temu mnenju. Cim bolj bogat je svet. toliko bolj daje prednost, n. pr. onim varnim obligacijam in rentnim papirjem, pri katerih se (lotični dolžnik držav: odpoveduje pravici, vrniti kapital sam. Upniki torej tu niti ne žele. da bi dolžnik izposojene vsote kmalu ali sriloh
izposojene vsote kmalu ali sploh kdaj vrnil Saj se obligacije ali rcnlni papirji vsak čas lahko pr odajo za primerno ceno. ako bi upnik potreboval kapital sam; človek je pa tudi rad prost slrbi. da bi moral iskati za kapital, ako bi se mu vrnil, novega nalaganja. Tudi to lahko opazuieino, da ob časih gospodarskega procvita padajo kurzi ali cene varnih obligacij in rentnih papirjev, ker jih prodajajo mnogi njihovi lastniki zato, -da si ku pijo rajše akcij, ki jim obetajo znatno višje dividende neg« pa so bile obresti prejšnjih.
Tu torej ne tiči težava našega vprašanja.
Ako bi vsa |xidjetja nudila posestnikom kapit.ilij podobno zaupanje in tako varnost, kot jo nudi ure jena država ali ko bi jim obeiala |Kidobne uspehe, kot jih obetajo dobre, varne delniške druži* v časih gos|>odarskega jirocvita. jiolein bi bili vsi kapitalisti ne le pripravljeni, ampak bi vse kar tiščalo in se gnetki, da vloži svoje kapitalije, svoja proizvajalna sredstva in blago v tuja podjetja pod pogojem, da dobe delež na dividendi teh podjetij. Spoznali smo |>a. da bi ravno sprememba večine kredita v deležništvo na dohodkih produkcije in nadoirieščenie veČine fiksnih breinen v kvotalna ali procentualna bremena oprostila produkcijo okov. ki so jo dosle-: pritiskali k tlom. Odslej bi se lahko širila vsa produkcija toliko čas*, dokler bi se razvijale proizvajalne sile same in blagostanje bi naraščalo, dokler bi le naj>redoval« znanost in tehnika, spretnost človeškega dela in promet.
Vedno gotovo pi v mirnih časih, bi se nahajali l>olem v stanju gospodarskega procvita ,ti kapital bi dajal vsesplošno prnrtnost svojemu sodeležništvu pri
Ko so pred nekaj tedni žrebali za irans -n državno loterijo, s« je dogodilo, da je zadela nek« srečka I milijon frankov. Ko je Istinik srečke prišel po denar, so ugotovili, da je denar že nekdc potegnil s srečko, ki je bila pa ponarejena To j« bral neki mizar in stvar pojasnil On je imel srečko. ki pa ni zadela, ampak je sreča .pti piki« šla mimo. Ker je bil sjsreten risar, je v šali spremenil eno številko pri številu in s tem »potegni!« svojo nevesto, češ: Zadel sem. Tako je potegnil tudi brala in še nekaj prijateljev. Vsem pa je pozneje povedal, kako je naredil Neki prijatelj ga je prosil, naj mu posodi srečko, da bo še on koga potegnil. Tako j« povedal mizar. Policija je potem ugotovila, da 1« prijatelj res izročil srečko nekemu znauemu brivcu. Ta je videl, da jc srečka zadela. Mislil je. d» j< prava in šel po denar. Sedaj imajo tistega brivca, ki je milijon seveda že vrnit, zaprtega. Na jxxiobi vidimo, kako ga peljejo k zasliševanju. Ta poteg«'"-ščina J milijonom je bil* bridka zanj.
MED BRAT! V TUJIM
V AMERIKI GRE NA BOLJE.
(Eveteth, Minn., USA.)
Dragi Domoljub! 2e je minulo precej časa, |iar sem Te nadlegoval, sedaj pa zopet prosim za Bialo prostora, da povemo Tebi in svojim domačim, ja smo še živi v tej mrzli Minnesoti.
Svoj čas sem pisal v »Domoljubu« o slabih go-ipodarskih razmerah tu v Ameriki. To je bilo za ;,,sa lako zvane Hooverjeve komande. Sedaj pa na Saše veliko veselje in zadovoljstvo lahko rečemo, da ie depresija umika blagi prosperiteti, katere že tri ew te/ko pričakujemo Depresija nas je trla na vse nogoče načine tako dolgo, dokler se ni pojavil nož, preganjalec in sovražnik kapitalizma in velik irijalelj delavstva in- nižjih slojev Ta mož je gosp. iredseunik Franklin Delano Rcosevelt. Nemogoče ni je popisali, koliko je delavec trpel pod lloover-evo vlado, vendar naj vsaj na kratko in površno loveni, koliko sem sam [»skusil.
Družba je imela vso oblast nad ubogim delav-ein-lrpiiKiin, ki je garal za svoj borni košček kruha, katerim jc skromno preživel sebe in svojo bedno iružiiiico. Družba je priganjala delavca, da hočeš li nočeš, moraš toliko in toliko blaga izdelati, ako e. h- je motal trpin žalostno (»sloviti. Noben iz-ovor ni pomagal. To sem skusil :am in mnogo Kjjili tovarišev ker smo bili odslovljeni in oride-oni v milijonsko armado brezposelnih. "fako ie ib pri nas, a kaj je bilo po deželi. to se sploh c more |»pisati.
Sedaj pa je že drugače. Takoj, ko je naš novi reJsednik zasedel svoi slolček, se je začel zanimati i milijonsko armado brezposelnih, pa tudi za \eli-inski- dobičke raznih družb, katere so si uakupičile i časa llooverja na račun ubogega delavca in tiela.
Kaj seje zmislila modra glava? Ustanovil je ko Ivano Civil Conscrvation Corps (civilno arma->). To armado je poslal na pogozdovanje v dr/av-- gozdove. V lo armado sem stopil tudi jaz. kar i ie veliko koristilo. Dobili smo hrano, obleko in dolar za O urno delo na dan. Pelo je bilo lahko nas, ki smo bili vajeni sekire, trda pa je bila nekatere, ki še nikdar niso videli sekire. V lej madi so imeli prednost listi, ki niso bili te nikdar posleni in so do sedaj obiskovali le Sok), lorcj adeniči od 18 30 leta. Civ:l Conservation Corps ima |»slaje ali »kem-
KRIŽEV POT i
odovinsku povest iz druge križarsko vojne
Angleški spisal F. Marion t'rawford. j	Poslovenil .los. Poljanec.
In ko je klečal tamkaj, je stopila v kapelo Bgova mati, vsa oblečena v črno obleko. Po-si je stopala proti oltarju. Nameravala je klekniti poleg sina. Ko pa je bila še dva raka, tri, od njega, jo je iznenada obšla ■na groza zavoljo laRtne zlobnosti iu se je v Ranski ladiji zgrudila na kolena.
II. poglavje.
Prav zarana v jutro je jezdil Gilbert \Vnr-po ravni cesti med opatijo Sheering in gra-i Stortford. Jezdil je v praznični opravi in strani mu je visel meč očeta; s tem je el pokazati, da ni imel namena, da bi molim rveč da bi se boril s svojim sovražnikom ; smrti. Po njegovih mislih se je sir Arnold ral že povrniti iz Faringdona in ako bi ga hert ta čas srečal, ko je jezdil preko nje-ega polja, bi bil brez oklepa in se ne bi ejal nobenega napada. Za slučaj pa, ako se ne srečala, je imel Gilbert namen je-ti vse do grajskih vrat, vprašati po baronu ga vljudno povabiti, da bi šla skupno v d. Gilbert je tudi uverjen, da se bo tako No; pred vrati se je nadejal za trenutek eti Beatriko; dva tedna sta že minula in
I*« razdeljene po vsej Ameriki in ta armada šteje nad 350.000 mož. Na vsaki postaji je 200 mož. Jaz sem bil prideljen postaji št. 711, Portage river (po naše Portič reka). Od tu je le par kilometrov do Kanade. Tam nisem bil, pač pa lahko rečem, da sem videl od daleč kanadske hribe. V (»letnem času je dokaj prijazno živeti v gozdu, ob rekah in prijaznih jezerih, katerih je v Minnesoti okoli 10 tisoč. Ni čuda, da pravijo, da je Minnesota dežela jezer. V državnih gozdovih je tudi mnogo raznovrstne zverine, katera jc jako krotka, kajti tam je strogo prepovedano nadlegovati divjačino. Predrzneža za najmanjši prestopek doleti velika kazen, ako preganja žival.
Večkral nas je prišel pogledal sam stric kosmatinec s eelo družino kar naravnost v postajino ku '•.injo. Večkral je imel kuhar veliko posla po odhodu kosmatinca, ako mu ni prihranil malo večerje. Za njegovo brezbrižnost mu je vso kuhinjsko posodo razmetal. dani le kosmate družine so bili domači in krotki kol domači psi
Po štirih mesecih bivanja v gozdu pridem nazaj in v tem času se je naša Oliver Co. zopet zmislila. da bo treba začeli obratovati, kajli rudnike jc imela zaprle od 1. maja 1933. Dobil sem takoj delo ravno tam, kjer sem delal prej. in sicer na polovico časa. A sedaj je drugače, nego je bilo prej; ni priganjaštva in tiste okrutne strogosti, zdi se mi različno kol noč in dan v primeri s prejšnjimi časi. Tudi plača je zvišana. Se pozna, da je nekdo imel prste vmes! Po novem delavskem zakonu se ne sme delali več kol 40 ur na teden. Ta zakon nosi znak plai ega orla (N. R. A ). Marsikatera družba se strašansko boji tega »ta plavega«. Ta orel prepoveduje delo čez 40 ur ua teden in tako so družbe v tem oziru precej prizadete na dobičku. Več družb se je že uklonilo temu orlu, kajli Mr. Roosevelt je z vsako družbo posamezno obračunal. On dela sicer počasi iu previdno, a kdor sc ne ukloni njegovi zahtevi, ne 1» inogel trgovati ne v Ameriki in ne drugje. Tako zalneva novi zakon. Sedaj imajo na ražnju avton»bilskega kralja Forda. Kakor jc slišati, se jim je ta še najbolj postavil po robu. Upati pa je, da bo kmalu pečen, ako pa ne, seveda bo morai svoje avtomobile zapreti v svoje garaže.
Takoi ko bo tega ..sfiksal«, smo slišali po radiu, da ima Mr. Roosevelt že pripravljen velik bič. s kalerim se bo spravil na fako zvano Stili Trust Corp. S to pravijo, da bo pa kar na kratko obračunal.
i strašne reči so se bile zgodile, odkar je po-I slednjikrat videl njen obraz. I Nikogar ni srečal spotoma; samo na travniku (»red gradom je pet, šest saksonskih hlapcev v širokih hlačah iu kratkih, doma narejenih jopičih vodilo velike Curboilove nor-mandske konje. Barona samega ni bilo videti; hlapci so pa Gilberili povedali, da je bil v gradu. Dvigalu i most je bil spuščen nizdol. Gilbert. se je ustavil pred grajskimi vrati ter na glas poklical vratarja. V tem trenutku pa se je mesto njega na dvorišču prikazal sir Arnold sum; krmil je nekoliko velikih domačih psov z rdečim surovim mesom, ki ga je jemal iz lesene posode, katero je nosil bosonog hlapec skoro brezbarvnih las, okroglega, rdečega obraza in z majhnimi okroglimi modrimi očimi. Gilbert je ponovil klie; vitez se je na mestu okrenil in mu odšel naproti; spotoma je z rokami odganjal velike pse. ki so igraje skakali nadenj, kakor da bi ga hoteli ovirati na poti. Sir Arnold je bil čedno in ! skrbno opravljen kakor vedno ter mu je prišel s prijaznim smehljajem naproti, v katerem se je gostoljubnost spretno združila s sočutjem in zanimanjem. Gilbert," ki je bil v vsakem oziru Normandec in ,je bil onega mišljenja. kakor vsakdo, čegar očetje so dobili zemljišča od zmagovalca, je napel vse svoje moči, da bi bil tudi on miren in vljuden. Raz-jahal je in mirno povedal, da želi o važnih zadevah govoriti s sir Arnoldom samim, in ker Je bil lep dan, je nasvetoval, da bi jezdila skupaj v gozd. Sir Arnold se je sicer nekoliko
Kakor sem že omenil, sedaj delamo na pol časa, pričakovati pa je, da se bodo po novem letu kolesa zavrlela s polno paro. Prepričani sn», da bo šla depresija iz dežele v kratkem času.
Končno naj še omenim, da smo imeli dne 7. novembra 1933 volitve v meslno zbornico. Ob tej priliki je kandidiralo več Slovencev. .\a prvo mesto (e bil izvoljen naš rojak g Lojze Lesar, brivec, doma iz Sušja pri Ribnici.
Sedaj pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem domačim, tebi, dragi »Domoljub« pa mnogo uspeha v novem letu 1934!
John R. Strah in tovariši »peelarji«.
213 Taval Road. F.veleth. Minn.
Pri naših rojakih v Nemčiji.
(Hochheide.)
V nedeljo 3. decembra smo imeli velike svečanosti: praznovali smo god svoje zaščitnice svele Barbare; proslavili 15 letnico rojstva naše dr/ave in obhajali smo izseljeniško nedeljo. Na slovesnost so prišli tudi zastopniki naše države, gg. gen. konzul Pantič, konzul dr. Ribar in konzul Živaili-novič. Prišii so tudi zastopniki nemških oblasti in bratska društva iz Hochheide ir, Merbecka. Zjutraj smo imeli društveniki skupno sv. obhaiilo, popoldne večerniee, nato pa v lepo okrašeni društveni dvorani proslavo, ki se je jako lepo izvršila. Gosp. gen. konzul Pantič je v krasnem govoru bodril svoje rojake, naj ostanejo tudi v tujini zvesti svoji domovini in svojemu narodu. V tem smislu sta govorila tudi gg. konzula dr. Ribar in Živadinovič Tudi zastopnik nemških oblasti se je oglasil k be sedi in pohvalno omenil našo lojalnost napram Nemcem, ki nam daje pravico do njihove gostoljubnosti. Težko nam je bilo, ko smo zvedeli, da ie g. konzul Ribar prestavljen v Belgrad 7. njim <mo veliko izgubili. Naši najmlajši so (»leg državne himne zapeli še več drugih domačih pesmi in so s tem dokazali, da tudi po njihovih žilah tfče prava slovenska kri, čeprav so ločeni od svoje domovine. Vsa čast tovarišu Cebinu, ki se toliko žrtvuje za naše male! — Celo prireditev smo zaključili s pravo domačo pojedino, kjer so igrale glavno vlogo — kranjske klobase.
Izseljenci za naše poplavtjence.
(Moers-Meerbeck.)
Za poplavljence so darovali v nemških markah: Društvo sv. Barbare. Essen-Karnap 5 mark, Oreg. Stare 1, Plahutnik Iv. 2.50, Košir Leop. 1, Oračnar Fr 1, Demarki Kari 1, Johant Fr. 0.50, Oentrih Fr.
začudil, vendar je bil mahoma pripravljen, da gre ž njim. Gilbert, ki mu je bil njegov cilj vedno pred očmi, je nenadoma opazil, da je vitez brez orožja.
»Dobro bi bilo, ako bi vzeli svoj meč s seboj, sir Arnold,« je rekel skoraj s poudarkom. »V teli časih ni nikdo varen pred roparji.c
Vite/, je pogledal Gilbertu v obraz in oba-dva sta se za trenutek gledala drug drugega Nato je Curboil poklical hlapca in ga poslal po meč v dvorano, sam pa je stopil na dvi-galni most ter pozval enega hlapcev, da mu pripelje konja. Ni še minulo pol ure, kar je bil Gilbert dospel do grada, in sedaj sta s sovražnikom jezdila mirno drug poleg drugega po majhni jasi v gozdu. Gilbert je kmalu nategnil brzdo ter uaravnal svojega konja v korak; kakor bi trenil, je sir Arnold storil enako. Tedajci je Gilbert spregovoril.
Sir Arnold de Curboil, tri dni je že tega, ko sem vas videl, kako ste izdajskl umorili mojega očeta.«
Sir Arnold je osupnil in se okrenil v sedlu nazaj; oljkasti obraz mu je iznenada prebledel od jeze, nežna sveža barva Gilber-tovih lic se pa ni spremenila.
»Izdajski ?« je zavpil vitez razžaljen in z
vpraša jočim glasom.	.,
»Prav podlo,« je odgovoril vjnlbert docela mirno. »Dvajset korakov nisem bil od vaju, ko sta se srečala v boju, in da bi mi n« bil delal nadloge neki Francoz z vaše strani, ki je bil neumljivo počasen v umiranju, bi
0.50, Ovc« Ant. 0.50, Kokalj Ign. 0.50, Žitnik Mar. 0.50, Frdln lože 0.511. Seručnik Alj. 0.50, Zupančič It. (1.50, Gantar Ant. 0:50, Ber Ign. 0.50, Feis Hegv. (1.50, Brunik lv. 0.50, Hačin Felix 0.50, Mren Jože
0.50,	Grešica Fr. 0.30, Strejner Kr. 0.50, Jcretina Jože 0.20, Zupančič Jera i'5i>. — Društvo sv. Barbare in Roženvcnske bratovščine Weholen 5 mark, Hočevar Fr. 1, Novak Jože 1, Kralj Martin 1, Ko-štomaj Fr. t. — Društvo sv. Barbare, Mantloch: Clč Jože 0.50, Dcrnovšek Fr. 0.50, Malis Ant. 1, Kolenc Alj. I. Burnik 0:50, Vodovšek 0.50, Keržič liart. 0.45, Oražcm 1 marko, Dolšak (1.50, Golar 1, Pušnik V, Pavkovič 1, Ribič 0.5O, Smodej Iv. 0 50, A mere Ant. 1, Kodra Ant. 0.50, Kočar Iv. 0.50. — Društvo sv. Barbare, Sudcrvvich 5 mark, Tovornik lv. 1, Korošec Ang. 1, Kaša Mart 1, Stare Lov. I, Hrost Fr. 0.00, Burkelca Mar. I, Rožun 0.40, Kšela
1,	Voh 0.50, Medvešek I, Ulaga 0 50. — Društvo sv. Barbare, Sclierlebcck: Ramšak Rud. 0.50, Kotar 0.50, Praprotnik Ant. 0.50, ga. Krut 0.20. Špranja Frd. 0.30, Špranja And. 0.20, ga. Plešek 0.30, ga. Deberšek 0.30, ga. Selau 0.20, Ules Jože 0 20, Kra-lič Iv. 0.20, Mežnar lv. 0.50, Hočevar Lovr. 0.50, Dornig lv. 0.20, Dornik Jak. I. — Iz Hiilaa: Mežnar Iv. 0.50, Faifar Mart. 0.50, ga. Kotar 0.50, Volke 0.30, ga. Pavčnik 0.10. — Društvo sv Barbare in Roženveri. bratovščine 0.7(1. — Društvo sv. Barbare, Dorlmuad, Eving ia žene: 10. — Društvo sv. Berbare iu Roženven. bratovščina, Gladbeck 50.
Bratovščina Rožnega venca, Moers-Meerbeck: 7.30 — Društvo sv. Barbare. Moers-Meerbeck: 2iJ, nabralo !4.9o, pri leni je daroval Ivan Knap 5. — Društvo sv. Barbare in Roienvenska bratovščina, Hochlieide: 29. — Drušivo sv. Barbare. OsterfcM: 5. — Roženveu. bratovščina, Dorlmund-Dorslfelri: 8 50. Skupaj 210.5(1 mark. Vsem darovalcem naj stotero poplača Bog.
M rit kiilulifiiiil v Srbiji.
(Niš.)
Na praznil: sv. Nikolaja smo imeli v župni!j»ki dvomili Ibp Miklavžev večer. PV> primerni predstavi, pesmih in deltlamaeiii jc >n«t<r|>!i sv. Miklavži s parfrlii. Za vsakega ie imel pripravljen dar. nni-revnejši otroci pa so dobili obleko. — Na praznik Brezmadežne siuo sl»vesno praznovali 19fl0-letnico Olrešeira Za uvod k. proslavi »10 imeli devet-dnevnico: vsak večer primeren govor in blagoslov. Na praznik zjutraj so verniki in 5"lska mladina v obilnem vevihi pristopili lt sv. obtiaiilu Olavna sv. maša se je vršila ob asistenci treh duhovnikov. Zvečer ob pil sedmih je bila cerkev zopet do zad-
138.000 dinarjev
j« izplačala doslej „Domoljubova" uprava svojim redno plačajočini naročnikom, ki jim je ogenj unltH domaCtlO ozir. hiso, v kateri so stalno prebivali, zato, ker so
takoj Ob novem letu ptof-ali eHolotno itaročufito na Domoljuba
Storite tako ludi Vi, ker pač nihče ne. ve, kaj ga čaka v letu 1934.
Program Radio Ljubljana od 21. do 28. dec. 1933.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.43 Poročita. 13 Cas, plošče. 23 Konec. — Četrtek, 21. dee.: Infektijske in nalezljive bolezni otroka. 18.30 Po-
----------------- — ----poročila, plošče. — Petek. 22: dec.: 11 Šolska ura: Slavnostna božična oddaja 18 Smučarska gimnastika. 13.30 Predavani«. I«.3<) Izleti za nedeljo. 20 Prenos iz Zagreba. 22 C as, poročila, Radiojazz. — Sobota, 23; dec.: 18 Plošče, stanje cest. 13.30 Zabavno predavanje. 19 Ljudski nauk o dobrem m zlu. 10.30 Zunanji politični pregled. 20 Radio orkester. 20.30 Božične pesmi za sopran m alt. 21 hu-moristično posnemanje raznih instrumentov. 21.30 Cas, poročila. 2!>.50 Radio orkester in Ratliojazz. Nedelja, 24 dec.: 8.15 "oročila. 8.30 Gimnastika. 0 Versko predavanje. 1.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10 Zavarovanje starih oneni glih
njega količka napolnjena. Cerkev je ž.otIh v morju luči. Najprej so pevci odpeli nu svojem koncertu pt«m ureino izbran program hrvamkih iu slovenskih cerkvenih pesmi, nato pa je v dovršenem govoru pojasnil'pomen svečanosti iraš preč g: župnik dr. Srečko Porič. Po oovoru je bila ob 5'evilni asistenci slovesna večernim. Zahvalna pesem in himna -;P"Vgn<l IV>T>< s'a zaključili prelenn slovesnost, delavcev. 10 30 Pevski koncert. 11.15 Sfcvenska
glasbo. 16 Higijena kmetskega doma. 10.30 Staro, slovenske narodne božične pesmi. 17.15 Plošče. |j 1'reuoš rvonjenja iz cerkve sv. Petfca. 18.15 Božjim otroški govor. 18.41) Radio orkester izvaja božična glasbo. 201 Božični govor. 20.30 Orgelski konevrt na ploščah. 21 I reno« zvonjenja ir Betlehrms, 21.15 Božične pesmi. 22 Recitacije. 22.30 Citre soio. 2J Reproducirana božična gtnsba. 24 Prenos pot nočnice iz cerkve sv. Petra. — Ponedeljek, 25. dec: j 8 15 Poročila. 8.30 Orgeiski koncert. 9 Versko prt-; davanje. 9.30 Prenos iz razstave kanarčkov-vrvv I cev. 10 Prenos iz stolnice. II Radio orkester. I! | Cas, plošče. 16 Božične pesmi. 16.30 Cajkovslti ni ploščah. 17.15 Dnet citrašev. 2(J Vijolinski koncert 20.30 Vokalni koncert. 21.1.5 Radio orkester. 22 Ki-tliojazz. — Torek, 26. dec.: 7 45 O negovanju /Uov. 8.30 Reproducirana glasba. 9 Predavanji društva šoki in dom. 0.30 Prenos cerkvene glasN iz franč. cerkve. tO Prenos z rastave kanarčku-vrvivcev. 10.30 Vokalni koncert. 11.15 Sloven-ki glasba. 12 Cas, plošče. 15 Prenos z ljubljansko en re. 20 Slovanski plesi, prenos iz Prage. 21.45 poročila. 22.05 Naši kvarteti in okteti pojo na p!> ščah. 22.30 Angleške nlošče. — Sreda, 27. dec.: li Komorna glasba. Radio kvintet. 1&.30 Odlomek ii Cankarjevega Hlanra lerneia . tO O. vzrokih s posledicah slepote. 19.30 Literarna ura. 20 Seviljit brivec, prenos iz studia.
Tine; »Moia žena bo nočni prvikrat sanm čerjo kuhala, ali greš z menoj?«
Tone: »Veš da! Saj sem vedno s teboj tki (udi t!oTie,c
bil ali rešil svojemu očetu življenje ali pa naredil' konec vašemu, kaltor hočem to sedaj!«. <
Pri teh besedah je Gilbert ustavil konja in se pripravljal, da razjaha; trata je bila namreč gladka in trda in dovolj prostorna za boj. Sir Arnold je ostal v sedlu; na ves glas se je zasmejal in opazoval mladeniča.
^Pripeljali ste me torej semkaj, da me usmrtite Ti je rekel, ko ga je veselost nekoliko minula.
Gilbert je bil z eno nogo že na zemlji, vendar še ni popolnoma razjahal.
Ako vam prostor ne ugaja,« je odgovoril mrzlo, »lahfto jezdiva malo dalje.':
»Ne, sem zadovoljen,« je odgovoril vitez; predno pa jo izgovoril poslednjo besedo, se je zopet' spustil v glasen smeh.
Privezala sta konje lir drevju v nekoliki daljavi iu Gilliert je bil prvi!, ki se je vrnil na odprti prostor v gozdtr. Spotoma je izdrl meč svojega očeta iz nožnice, izvlekel nožnico iz pasu ter jo vrgel v travo. Trenutek pozneje je stal sir A mol d' poleg- njega; levica mu je počivala na glavi nrečevega ročaja; ko je stopil pred mladega nasprotnika, se je še vedno smejal.
jNimalo bi se ne hranil boja z vami,t: je rekel, »ako bi bil izdajski usmrti! vašega očeta. Ampak tega nisem storil. Jaz sem vas vitfel baž tako kakor ste vi mene videli. Tisti vsš Francoz, kakor mu pravite, vam je zapira! vid. Vaš oče je ali l.il ves iz sebe ou jeze nI? me pa v svojem oklepu ni poznal. Za hip
<r
je povesil svoj meč. nato se pa je zakadil v mene kot krvni pes, tako da sem se komaj rešil s tem, tla sem ga proti sveji volji usmrtil. Nočem se boriti z vami; razun ako me v to prisilite. In za vas hi bilo bolje, ako tega ne storite; zakaj alto pride res do boja, vas z dvema udarcema zferjem na tla.
Bahuštvo in laž sta si vedno prijatelja,« je odvrnil Gilbert ter se postavil v boriisko stojo. Potegnite svoj meč prodno- odštejem tri, sicer vas nabodem Itakor zvezano kuro. fina — dve —e.
PVedno pa mu je tretja beseda prišla preko ustnic, je bil sir Arnoltlov svilli meč iz. nožnice ter je zaškrtal ob skrhano in okrvavljeno Gilbertovo ltlino.
Sir Arnold je bil hraber m,ožak, a bil je ludi previden in oprezen. Nadejal se je, da najde v Gilberlu začetnika, ki je malo spreten in se bo v drzni srčnosti izpostavil, samo da bi mogel zadati močan odločilen udarec ali obupen sunek. Zavoljo tega ni poskusil, da bi uresničil svoje bahaško grožnje, zakaj Gilbert je bil večji od njega, močnejši in za več nego dvajset let mlajši. Ker je bil tudi brez oklepa, bi mu mogel en sam udarec divjega dočaka prebiti parado ter ga presekali na dvoje. V enem oziru pa se je Gurboil motil. Dasi je bil Gilbert mlad, je bil vseeno eden onih naravnih borilccv, pri katerih se gibanje roke iti členkov vrši povsem istočasno z opazovanjem oči in kar je popolnoma ločeno od vsakega proinišljarija ali misli. Nista se še borila in sir Arnold se je zavedal, da se mu
odel
je boriti za življenje in siurl; iu ni še minil! cela minuta, ko je zjrčuU! skrhano Gilberlov ltlino globoko v velikih mišicah svoje desnice tako da mu je njegov lastni meč padel iz i njene roke iu zletel mimo nasprotnika.
V onih časih ni bilo v dvoboju na življ nje in smrt sramotno udariti po razoroženei nasprotniku. Ko je sir Arnold čutil, da sej mrzlo jeklo ločilo od njegove rane, je vet da ga prihodnji udarec usmrti. Kakor Wi« pa je njegova levica potegnila dolgo bodnlf iz nožnico in ko je Gilbert vzdignil svoj nid da bi v drugič udaril, je začutil kaltor da t mu ledena sveča i zn enada prehod I a pfi liolta mu je vztrepetala v zraku in izpusti' meč; rdeča megla mn je zaprla vid in svili kri mu je privrela iz ust, ko se je vznak z?" d iT po zelem trati.
Sir Arnold je stopil korali nazaj, olish malo zamižal, kakor nekateri Ura I kini™ ljudje, in radovedno zrl na postavo na tlf| Ko so se čez malo časa i h teče pr« nehale t^ gafi in so bele roke mirno obležale na fl^ nrci. je zmajal z glavo, se ozrl po svoji W rani in pritrdil nsnjato vrvico iz Giliierfovf? sedla prav močno na-svoje nadlohti. Natoj''1 levico odtrgal šop trave ter skušal z deenj" držati bodalce, da bi ga osnažif Toda Hc^ mu jo bila brez moči; radi tega jo Poli'oli" polog ležečega nasprolnika, porinil h0<l11" dvakrat, trikrat skozi temno blago OiHif
vegn jopiča in ga zopet vtaknil v

■ h ' jvrj/n.u ni ^u r<t/|lt.l v luuii-i
Nato jo pobral svoj' moč, ki so mu ga J1' posrečilo irtakniti v nožnico, rtitern |>f J"
PO DOMOVINI
Otroku poguma
»Očka, glej, kako lepega slona sem narisal! Ves žareč od veselja in pričakovanja je prinesel zadnjič naž petletni očetn svojo risarijo pokazat. Pa je oče vzel počečkan kos papirja v roko in ga je molče in z zanimanjem nekaj časa ogledoval. Potem pa mu je povedal svojo sod'bo: >Pa res mu jo prav zelo podoben. Enkrat v Ljubljani sem videl prav takega slona, le rilec je imel nekoliko daljši. Lepo si ga narisal!«
Kar posvetil se je obraz malemu in prav kmalu je narisal še enega slona s pravilno dolgim rilcem.
Naš mali je bil spočetka cel »levičnik«. Vse ie prijemal z levico in tudi jedel je z levico. Ko je bil nekako tri leta star, je sedel pri svoji mizici in je z največjo vnemo zajemal z levico in nosil v usta. Pa sem stopila k njemu in sem mu žlico predejala v desnico: l.e poglejte, kako zna naš fant že lepo z desnico jesti!« Od tedaj se je le redkokdaj zmotil in zdaj v petem letu je kakor vsi veliki.
Po tej metodi se je naučil tudi po stop-niirah bodi ti, po dvokolesu voziti in še več takih umetnosti, ki malim delajo težave.
Kar |>a je glavno: on in oba manjša se lotijo z veseljem in pogumom vsake nove stvari, i« se kmalu nepričakovano javijo za to ali ono »umetnijo*. Nič jih ne ovira bo-ječnost ali strah, ki se otrokom tako lahko privzgoji z nepremišljenimi, omalovaževalni-mi besedami odraslih. Kolikokrat slišimo očeta ali mater, ki se o otroškem delu in trudu izražata: »Iz tebe ne bo nikoli nič pri- I
jahal svojega konja, pustil Oilbertovega privezanega pri drevesu, nepremično postavo na tleh v travi ter odjezdil proti gradu Stortford.
III. poglavje.
Dva meseca potem, ko je sir Arnold de Curboil pustil Gilberta Warda v gozdu misleč, da je mrtev, je stopala skoraj duhu podobna postava visokega a suhega mladeniča opirajoč se ob ramo dveh sivih bratov v toplo senco samostana v Scheeringu. Eden menihov je nosil usnjato blazino, drugi pa kos trdega pergamenta kot pahljačo, in ko so dospeli do prvega kamenitega sedeža, sta kolikor mogoče udobno posadila nanj bolnika.
Trije menihi so bili potujoč iz Harlovva po kratki gozdni stezi našli Gilberta v krvi, in sicer komaj deset minut potem, ko je bil vitez odjezdil. Ne da bi vedeli, kdo da je. so ga prinesli v samostan, kjer ga je pri tej priči spoznal eden menihov, ki se je bil prejšnji večer udeležil mrtvaškega sprevoda, in še drugi, ki so ga bili že večkrat videli. Brat, ki mu je bila poverjena oskrba bolnikov, star 'vojak z brazgotinami do dvanajst globokih ran in jako vešč ranocelnik, je izjavil, da je Gilhertovo stanje skoraj brezupno; tudi je zagotovil opata, da bi mladi gospod s Stoka gotovo umrl, ako bi ga odnesli na njegov dom. Zavoljo tega so ga položili v neki zgornji sobi n« svežo posteljo. Po mnenju bratov so bile njegove ure štete in" ž njimi bi bil tudi konec njegovega rodu in imena. Opat je poslal sla
da. — Si za vse tako neroden. — Iz tvojih čečkarij se ne morem spoznati! — Le poglej, kakšen je sosedov; ta že, ta, ampak ti? — To naj bo zajček? Saj je bolj prašiču podoben.« Itd. Zraven pa še omalovažujoča kretnja, prezirljiv smeh, ali zasmeh.
Če bi pač starši in vzgojitelja vedeli, kaj ob vsaki taki priliki uničijol Ali nismo tudi mi, odrasli, kakšne podobne besede staršev ali vzgojiteljev dolgo dolgo mogli pozabiti? In kakšen je učinek takih besed? Zamera, trma, upornost, morebiti črnogledost in sovražnost za vse življenje.
Pohvala je pa kakor solnce. Seveda je tudi dež potreben, a šele potem, ko je bilo prej mnogo, mnogo solnca.
Seveda si ne moremo misliti vzgoje brez opomina, svarila; a to je treba tako izgovoriti, da dviga, opogumi, jači. Potem je to blagodejni dež. Saj je vendar vse kaj drugega, če rečemo: ~N'o, vidiš, zriaj si pa že bolje naredil!«- kakor pa. če nevšečno rečem: »Beži s svcjo šmirarijok
Polivala, ki jo narekuje opazovanje otroka, ki se trudi, je nekaj, kar nemogoče napravi mogoče in lahko. Saj more vse skromne moči malega človeka dvigniti in razviti. Tudi tu velja beseda velikega vzgojitelja Jea-na Paula: »Pod jasnim nebom uspeva vse razen — strupa.«
Katoličan, ki pravi: »Berem nasprotne liste zato, da vidim, kaj pišejo,« ie podoben človeku, ki skoči v nevarno globoko deročo va-do, da poizkuša, kako je tam.
Ii zagrebške torbe.
(Zagreb.)
Ce vprašate v Zagrebu po »teti Nikolaji«, vati, ne lio treba dolgo poizvedovati po njej, zakaj ves Zagreb jo pozna to »teto Nikolajo«, ki je velika do-brotnica vneli zapuščenih, otrok in odrustlih v tem mestu. Vsi jo poznajo po njeni rndodarnostl. Je poštna uradnica, pa bi skoraj ne imela sebi za kos kruha: vse jo pozna po apostolski gorečnosti, ko vsak prvi petek pripelje več slo »svojih« k zado-stilnem sv. obhajilu. Vsi pa ne vedo tega, da je ta »teta Nikolaja« Slovenka, doma iz Škofje Loke. Pretekli teden se je vršil v cerkvi sv. Katarine ctm-kveni koncert pod njenim imenom, katerega čisti dobiček je namenjen njenim sirotam. — Preteklo nedeljo so >Danifarji« uprizorili »Cvrčka za pečjo?. Igra sama je mestoma duhovita, precej pa je v njej tudi dolgočasnega. No, Danif-arji so jo napravili živali"«! Reči moramo, da so svojo nalogo rešili izborilo. K začetku je medicinec Herfort v lepi pesniški besedi podal nekatere božične misli v zvezi s predstavo. — Te dni je diplomiral za živino-zdravnika Danifar Koren Janko iz Metlike.
Božitn ica.
(Neteče pri Školji Loki.)
Prosveta Reteče priredi v nedeljo 24. dec. ob 3 popoldne v Domu božičnico. Poleg glasbenih točk je na programu tudi svetonočna žaloigra s petjem v treh dejanjih: Za srečo v nesrečo«. — K lepi in resni prireditvi vljudno vabi odbor. — Vesele praznike želi vsem prijateljem dobrega tiska zastopnik in dopisnik. Bog daj, da bi novo rojeno Dete naklonilo nam v prihodnjem letu mnogo sreče in božjega blagoslova. — Ne pozabimo na obnovitev naročnine na -Domoljuba . Kljub slabim razmeram ostanimo njegovi naročniki.
iz našega društva (Begunje pri Cerknici)
7. vso silo je pritisnila zima; sedaj nas ne pritiska samo z Blok, ampak od vseh štirih stranf. Najbrž smo se zadnjič zamerili Bločanom in se sedaj maščujejo ter nam pošiljajo neverjetne množine burje in snega. — 8. decembra smo imeli akademijo v čast Brezmadežni, ki jo je priredila fantovska in dekliška Marijina družba s sodelovanjem otrok Marijinega vrtca. So pridni ti-le naši otroci, če hočejo, že prav lepo zapojo. — Na sveti večer bomo igrali »Vrnitev«; prav lepo ste vabljeni vsi, da pridete pogledat. Morda jo bomo na novega leta
v Stoke Regis, da obvesti gospo Godo o stanju njenega sina, in naslednjega dne ga je prišla samn obiskat; vendar je sin ni spoznal; v hudi mrzlici se mu je mešalo. Cez tri dni je zopet prišla; tedaj pa je spal in brat, ki mu je stregel, ga ni hotel buditi. Pozneje je pošiljala sle povpraševat po njegovem stanju, nje same pa ni bilo več; temu so se opat in menihi nekoliko časa močno čudili, pozneje so pa spoznali, kako reči stoje.
Gilbert je ostal pri življenju, kor je bil mlad in čvrst in njegova kri nepokvarjena, akoravno se je obupna rana le počasi celila. Ko so mu pa naposled dovolili, da sme vstati, ga je bilo le malo več nego senca. Izpočetka so ga oblekli v oblačila novinca, ker so ga tako lažje nosili. Naposled je toliko okreval, da so ga nesli iz njegove sobe na prosto in je mogel nekoliko časa sedeti na kameniti klopi. Eden bratov je sedel poleg njega in počasi paliljal obraz s kosom trdega rumenega pergamenta. kakor so ga menihi rabili za vezavo jvojih knjig; drugi pa je odšel po svojem delu. Gilbert se je bil naslonil nazaj, zaprl oči ter vsrkaval od solnca osveženi zrak in vonj cvetlic, ki so rastle na samostanskem vrtu. Neko nepopisljivo čuvstvo miru se je polastilo njegovega telesa in njegove duše, čuvstvo, ki se pojavi pri ljudeh iztrganih smrti iz rok, ko . je nevarnost minula in se jim moči počasi zopet vračajo.
Nobenemu mlademu človeku, ki je veren in občutljiv, ni mogoče prebiti dveh mesecev
v velikem verskem zavodu iste vere, ne da bi | čutil, kako ga versko življenje vleče k sebi. : Ko je Gilbert ležal v svoji sobi, podnevi i mnogo ur sam, ponoči v nespanili urah zopet sam, dasi je bil en brat vedno v slišni daljavi,
i je vseeno motril z 'drugim vidom bolnika življenje dveh stotin menihov, ki so prebivali v opatiji Sheering. S povpraševanjem je izvedel, da so z dnevom vstajali, se podajali k zornicam v mračno samostansko cerkev, nato pa se podali vsak na svoje delo; lajiki in novinci na polje, učeni očetje pa v knjižnico in pisalnico. Sledil je njihovemu dnevnemu delu in molitvam in njegovo srce je bilo v obeh stvareh z njimi. Ko je ležal tam skoraj brez krvi in shujšan do kosti, je tisto življenje ljubezni in vojske, ki se mu je nekoč videlo edino vredno, da ga živi, izginilo in se razblinilo, da si ga ni več poželel, da se mu je zdelo skoraj nemogoče. Poleg tega ni imel sreče pri svojem prvem velikem činu z orožjem: morilec njegovega očeta je ostal pri življenju. on sam pa toliko, da je utekel smrti. Dozdevalo se mu je, da ne morejo njegove suhe bele roke, ki so imele komaj toliko moči, da so potegnile odejo nekoliko bolj nase, kadar mu je bilo hladno, nikdar več postati tako močne, da bi zopet prijele za meč ali držale uzdo; in v propadanju telesnih moči se mu je videla postava samega sebe kot mladega svetega meniha nad vse vabljiva in mikavna Naprosil je strežočega brata, da ga je naučil molitev dnevnih in nočnih, svetih opravil; in on jih je ponavljal ob pravih urah
dna ponovili. Kateri ne bo mogel priti na sveti večer, bo na lahko iiozneje. •Vrnitev, je tako pretresljiv:!. da mora človeku privabiti solze v oči.
Požar — smrl.
(St. Vid pri Brdu.)
V noči oil srede na četrtek je okroj< tO udarilo plat zvona. Ognjeni zublji so uničili posestniku Lončarju, p. J. Kolačku., srednje velik kozolec, pilil sena, slame ter stelje. Polen tega Je en voz in rdugo gospodarsko s.rodjc, Med orodjem so bile tudi travniške brane, last kmetijske |todružtiice, katerih pa Ivi le ena porabljiva. ' kode je nad 20.000 Din, zavarovalnina pa znaša le 2000 Din. Zažgala jc zlobna roka. Sreča v nesreči jc bila, da je slamnati; slrchc pokrival sneR — sicer bi bil ogenj večji. Gasilci so pogasili les tako, da bo imel pogorelec vsaj nekaj suhih drv ter stelje. - V isti noči je umrla mati gusjvida /upnika ga. .Marija Marješič, v visoki starosti 82 let. Blaga pokojuica je bila vzor krščanske matcie ter dobrih rok. Polno skrbi je imel.i vedno do svojega Iptbega sina, čeravno je gosp. župnik z v sem preskrbljen. Njena materinska ljubezen jc bila brezmejna. Cerkveni obredi so se vršili v St. Vidu, pokopali jvi so pokojnico v rojsi-iioni kraju v Moravčah, kjer je imel dekan pri odpi umu grobu lep govor. Pevci so /apeli pred hišo žalosti in v cerkvi ganljive pesmi.
Kasno.
(Metlika.)
Kurji tatovi .-o so uglasiti pri Ivrevib v Me-.iili. Napravili so radikalno Samo enega purana mi pustili - ta prasnile. Pa le zato. ker so na rcre«ili. Občni iibcr V"m. zadrug.' je potekel dokaj mirno. Nekateri so imeli precej svojih prij*«ub, j ki bile dobrohotno sprejeto, v kolikor so bile j povedane \ dobrim namenom. Za načelnika je bil | iivuljen Ikijuk Anton i? Prašič Mohor-ke knjige pridno ritaiih*, i««-,!«*. oik> o uoKenoih . t.ju- . di bi skoraj sporna!:, ker pravi povesi. .1« se tu pri nas godi, |i.i rad, sprejmemo oiiliove dobre last- j iv.sl.1, slabi- nam ntf kaj m- dišijo- Pa nekaj Ihi i ie uajbri tudi s toni i resnico Snega in mraza . imamo ia JeMo tinio Skoraj jioi metra je snega. j Nisom tnlikesra vajeni! Pa so ca moramo privaditi! ;
Soiiieka.	1
Hii.i
tV.il le:--, pnredi naše Prosvetno društvo na sveti večvf bužičnico. Peti« in krasna igra v treh d»-:amih vam ha nudila Josti zabave in pouka Za-
četek bo ob pol 9 in konec ob pol 12, ko bo odhod k polnočnici. Dvorana bo toplo zakurjena. K igri vabimo Je posebno tiste, ki so bili v svetovni voini. Vsak naj pa obhaja sveti večer najprej do-•\ia v družini, nato naj gre v dvorano, ki bo odprta in zakurjena od pol 8 naprej. Igro ponovimo \ nedeljo 31. decembra ob treh popoldne. Igra jc kot nalašč primerna z:i božič in bo gotovo vsem prav ugajala. — Miklavžev večer našega Prosvetnega društva je letos še posebno ugajal, in toliko pohvale društvo že dolgo ni prejelo za kako svojo prireditev, kot ravno za letošnji t<ko lepo uspeli Miklavžev večer. — Knjige za praznika naj si vsak izposodi v nedeljo 24. decembra, ker med prazniki bo knjižnica ?aprta
Smrtna kosa. (Stari trg ob Kolpi.
Umrl jc 10. dec. Ivan Uajuk, star 77 let. Pokojnik je bil vzoren gospodar, neverjetno vztrajen, podjetne in iznajdljiv in jc v nad polstoletnem neumornem delu in izredni ljubezni do svoje zemlje sezidal krasni tlom in jiovzdignil vso domačijo. Vse to jc dosegel sam ij sebe. s svojo glavo in z lastnimi rokami. Dela! jc tudi za gasilno društvo. Na stotine vaščanov in okoličanov je prišlo k njegovi krsti, ki je bila vsa obdana s cvetlicami iu venci. Pogreb se je vrši! ob številni udeležbi fo-lanskega ljudstva, /asiojiaiii so .bili tudi gasilci. Pred domom, v cerkvi in na grobu je zapel pevski zbor žalostinke. Vsi se g.i bomo spominjali v molitvi, Bog mu pa bodi dober plačnik. — Drugih novih, razen vedno težjega gospodarskega stanja, pri nas ni. Letina je bila slaba. Kar bi bilo za prodajo, jc pol prepoccni, zato kmetje ne morejo niti divkov plačevati.
Novice iRaka pri Krškem.)
l.cix»s pa nam jo jc zima res prav pošteno za-;;oJla. Marsikaj bi bilo |xjtreba še izvršiti, jio-storiti. ioda sneg in mraz sta dejala: dovolj! — Težki časi, ki jih povsodi čutiio, tudi nam prav nič nc prizanašajo. Zal, da ni nikakega upanja, da bi ie skoraj prišel |>reokret v boljšo dobo. Pred praznikom Brezmadežne so se pri nas vršile duhovne vaje za dekleta pod vodstvom č. g. duh. svetnika Jakoba /usta iz Cerkelj. V sklepnem govoru soitomači g. župnik udeleženke opozorili na to, da s« duhovne vaj« s tem dnem ne končajo, marveč začno I — Smrt, ki je dalj časa počivala, sc ic v zadnjih dneh zopet oglasila. Na Celinskem hribu je umrla mati o otrok Marija Metelko. Na
Bila si tako dobra
Mil in blag _ Tvoj spoJ Dne 6. decembra t. I. je umrla blaga ,i. Helena Mulejcva. Marljivo in skrbno je msDirf1 njila najprej na Lipnici, nato pa skoro 3o |ct i svojem domu v dolinici na Lancovem pri Rad * Ijici.	'
Bila ic dobro znana, posebno tudi po sv -dobroti in svojem sočuvstvovanju do reveže v ■ trpinov. Dobra Piieva mamal Kur vidimo Te ] 5 ko se trudil, da hi postregla obiskovalcu, lij ii ulolažiJa trpma. Več kot 25 let si oskrboval,, otroško ljubeznijo svojo mater, ki je prebila sv0 stara leta do svoje smrti pri Tebi. ljubljeni ' bri hčeri.
Po smrti materini jc tudi Tebi, blaija g««, Helena, zdravje pešalo. Prišla je večletna bole«, ki si jo morda preveč neopaženo skuiala noiij in ki Te jc v zadnjih dneh položila n.i bolnih postelj. V ljubezni in upu, da Ti morda ie rej;B dragoceno življenje, so Ta domači poskrbeli moi sanatorija. a božje dopuščanje jc bilo dr,, gačno. — Ali jc morda sama sv. Barbara ure< vala po božji volji glede Tebe, dobra Prževa ma. zadeve v zadnjih dneh: zjutraj si prejela n, zakramente; kar smehljala si se. Ponoči pa i umrla. Imela si izredno srečo, da je Sil tui J«, hovnik navzoč ob Tvoji smrti. Kolika odlika, ta lika tolaibal V navzočnosti in oh molitvi duhoi. nikovi sc je Tvoja duša preselita v večnost. Pri« sredo v mesecu jc bilo lo. torej na dan, pomičen sv. Jožefu: pogreb pa je bi! na velačaita praznik Matere božje, dne 8. decembra
Ob tej priliki se nehote spominjam,, besei sv. Vincencija. da bo mirno umrl. kdor ljubi revi. že in zanje tkrbi.
Dobra, blaga Piževa mama, na*3 ljubezen k objemlje!
Planini je zaspala Marija Sirotka. V Cirju jc timrt članica Marijine družbe Francka Žabkar. V Ri škem vrhu je zapustil svoje Jurij Pirman. Svetil jim večna luč! — Božični prazniki so pred durui Cas za obnovitev naročnine je tu! — Po širna svetu razkropljenim svojcem potom Domoljubi' kličemo: Vesele in blagoslovljene božične prazni*!
n Prosvetno druslvo v Borovnici, priredi t. lil. na sv. Štefana ob 3 j>op. igro Koroški t'j» tajvci . Vsi vljudno vabljeni.
.''uleC hkr.iiu. d« se resnično udeležuje samostanskega življenja. Ko >e je nekoliko na vzet duha svetih prostorov, se mu je zazdel evangelij odpuščanja, ki je vedno kamen izpotike bojujofih sv ijiKli. nekaj takega. kar se lahko tire« vsake nečisti izvršuje; in njegov sklep, da bi usmrtil sir ArnoKla, se je umaknil nekakemu kosanju zato. ker «e ie sploh kdaj ,'elol maščevati nad njim.
Kna si mi jki ga je venr.uivi mučila; sploh ni mogel razumeli. Vse je kazalo, kakor da je njegova mati popolmuna poaahila nanj: kar je bil ranjen, je še ni videl v /a vest i. Vsak dnu je povjvraševal in prosil >amega opata, da Ui poslal koga »lo gospe Gode ter jo povabil, naj hi prišla v samostan. Opat se je naauiehuil, i>rikimal ter navidez obljubil. Pa Jasi svi rvs v,vkrat jnislaii nas učilo, odgi>-vura ui bilo nikdar, in čez nokai časa, ko je Giibert vedno tnvtj okreval, tudi ni bilo v«v seia s gradu Stoke, da bi vprašal, kako mu gre. Giibert je častil svojo mater ket neko višje bitje in se v tem kakor oče varal sii-iiietra sebe. misleč, da je iihli oua bila vdana njemu. Ko mu je pa č«s mineva« iu ga je oua tak.) seki zjuieniarjaln. mu je nehote prišlo Ha misel, da se je nekaj strašnega, nenavadnega zgodilo. TvhI« uiti opat uiti bratje, ki so it* stregli, iuii ui*) hoteli ničesar pove dsti. Edino k(u- so mu rokali, je bilo, da »e gv.vspn i gradu Stoke detiru ivečuti. kolikor je njim aaaiio.
>Se b« viivtvust je odjjov arjal liilberl. p-i
r
, pojdeni lahko sjui domov, da vidim, kaj
; da je.
Pri teh besedah se je opat nasmehnil, prikimal /. glavo, nato pa je napeljal jiogovor na vroče vreme.
Toda tisli dan, ko s« mu prvič dovolili, da zapusti svojo sobo. je Gilbert sklenil, da ! zahteva jasnega |m,jasni'.«. Ena ura je še manj-! kala do dvanajstih in kosila, ko je po travniku j j počasi prišel upat. ki mu je sledilo nekoliko • ' menihov. Stepali so počasi drug poleg dru- i i gena: oči so jim bile pevešene. roke so imeli skrite v rokavih, pasovi iz vrvi pa so se pri tem ritmično gibali in nihali.
Gilbert je odprl oči. ko je slišal prihajati opata; zganil se je, kakor da bi hotel vstati, . da bi pozdravil cerkvenega dostojanstvenika, ki ga je tolikrat obiskal v njegovi bolniški sobi in do katerega je čutil neko naravno i tiagnenje kakor do človeka istega rodu in j vzgoje, l.umbert, opat samostana Sht^riug. je j bil iz slavne uormaiiske rodoviuv Ciare. ki >e v državljanski vojaki postavila na stran kralja štefatMi: veudar to ni oviralo plemeui-tega opata, da ue bi zdaj pa zdaj z rahlo satiro in bridkim -sarkazmom govoril o ničevosti : Štefanovih zahtev.
Položil jc roko un Oiiiiertovu ramo. da je ' ebs«\lel ua svojem mestu in sedel jvoleg njega. Menihom je namignil, d.t uaj -e oddaljijo; odšli so na drugi konec '.odnika. kjer so mul-.V sedli n„ neko klop Opat pa. možak bolj šibke raste, noruuin-kega obraza, brezbarvne brade in zelo l-istrih modrih oči. nekdaj lep
človek, je prijazno poh.žil euo svojih lepili rut na Gilbortovo.
»Rešeni ste in izven nevarnosti, je rekd radostno. Mi smo storili vse. kar je bilo i naši moči, mladost in solnce pa store ostato Moči se Vam bodo zdaj kaj naglo vračale ii tekom enega tedna boste vprašali po sv.jt-a konju. Našli so ga poleg V:-.s in tudi .'iini smo dobro skrbeli, r
Prihodnji teden, je rekel Gilbert. tfr rej [Kijezditu tja v Stoke, ila v idim svojo m*-ter. Mislim, da se vrnem in ostanem pri m — ako me boste hoteli imeli.
Gilbert se je nasmejal, ko je spregovori poslednje besede, opatov obraz pa je bil rc sen in obrvi so mu bile zguiMitie, kakor bi p tlačilo velike skrbi.
■Najboljše je, ako kar zdaj pri ua- ost* uete.. jo rekel, zmajal i. glavo in pogledal t stran
Gilbert ie sedel nekoliko trenutkov, « da bi se premaknil, kakor da ne iii opalo« besede naredile nanj nobenega utiša. Nal» mu je pa prišlo ua misel, da motajo besed« vseono kaj posebnega {»omeniti: in vzdignil se je nekoliko in uprl ndrte oči v opatot obraz
in ne da bi videl uiater? Sjegio s!|a' je kazal silno začudenje.
■Se — ne za sedaj, je odgovoril upal, p ga je to direktno vprašanje izvabilo i Ijivosti.
Da si je bil Gilbert št slaboten, se je »e; koliko dvignil s svojega sedeža in njegovi
fCoiekdvanJe pritožb
ITejeli sinu dopis nekdanjega mnogoletna župana, v katerem se poživijo na Članek o jiolkovanju oduosuo uekolkovanju pritožb v javnih občinskih zadevah, ki je bi' priohčen p 2. štev. »Domoljuba«. — V dopisu omenja pisec, da se zahteva kolkovnnjo vlog tudi v primerili, ko ue gre za zasebne koristi onih, ki vlagajo pritožbe ali ugovore, marveč gre m zadeve splošnega, javnega značaja. Dopisnik pravi tudi, da ni dospela rešitev na pritožbo, ki je bil« vložena uekolkovana po členu 0. taksnega zakona v javnih zadevah, ter vprašanje, kako naj se ravnajo stranke, da dosežejo uspeh. — Na to nekaj splošnih pojasnil. Kajti za natančen odgovor v stvari sami bi morali poznati natančno predmet, za katerega jo šlo v zadevni vlogi.
Določbe faksuegu zakonu po členu 6. o oprostitvah vlog v javnih zadevah veljajo še vedno, ker v tem pogledu zakon ni bil izpro-nienjen. Predvsem velja glede vlog določilo, ila no smejo v nobenem uradu oslali nerešene, najti tudi niso kolkovane. Urad mora takoj po prejemu vloge ugotoviti, je-li kolko-vaiia po taksnem zakonu, oduosuo spada li med ono vloge, ki jim gre kot vloženim v javnem interesu (pazite: izključno le v javno korist!) taksna oprostitev. Presojati pa. ali gre res samo za javno zadevo ali je v zvozi s predmetom tudi zasebna korist, ima pravico iiind. ki prejme uokolkovano vlogo. Seveda je lo stvar, ki spada pod poglavje prostega preudarka, ter bi stranka, ki bi se čutila prizadeto, morala šele inštunčnim polom izvojevati svojo dozdevno pravico. Ali bi bilo lo priporočljivo ali ne, lo bi se dalo svetovati le za vsak konkreten primer posebej, nikakor pa ne nn splošno. — Ako ugotovi urad. da j vloga ni zadostno, odnosno ako sploh ni kol- j kovana, pa bi morala bili. ker ne gre za ■
javno zadevo, tedaj jo mora vrniti stranki, da jo pravilno kolku je. To je izrečno določeno v predpisih. Šele potem, ako stranka naknadno kolkovanje odkloni, oblastvo vloge ni dolžno rešiti.
Ako je ostala kaka vloga dalj časa nerešena, jo najbolje vprašati o priliki ustno, je-li sploh dospela k v ložišču dotičnega urada, ker se tudi lahko izgubi. Dopustna je pa ua vsak' nač... pismeni urgenca (prošnja, da se pospeši rešitev). Za obsebi umljivo smatramo, da je taka urgenca kolka prosta, najsi je žo prvotna vloga zavezana plačilu takse ali ue.
Samo še ua to naj opozarjamo in priporočamo, da naj se vlagajo ros samo utemeljeno pritožbo. Tudi o tem smo že pisali, in sicer v .-Domoljubu z. dne 13. julija 1.1932. Iz lastne izkušnje vem, da nič ui bolj zoprnega za oblastvo, nego se ukvarjati z reševanjem pritožb, ki nimajo ue glavo ue repa.
Vesele božične vrazmke in srečno novo lelo ieli Peter .Voi-ai, mlinar r Prebačevetn nn Km mu
Vesele božične praznike in srečno novo teto 1934 želi
Hranilnica in posojilnica v Kranju, r. z. z«. 2.
Vesele božične praznike m srečno novo teto žen /ANKO STRUBELt, urarstvo
hvovina ur. zlatnine srebrmne. d«okohs. šiva m i h stroiev in posameznih delov. Velika izbera poročnih prstanov. — Krško
Naznanila
n Podružnic,-i	absolventov kmetijskih
>ol, Ljubljana, je imela svoj ustanovni zbor v nedeljo 17. d«, 'ij, pripravljalni odbor je poročal Miklavn Alojzij, nato s.> sprejeli pravila. Soplasuo je bil izvoljen naslednji odbor: Mi-klavec Alojzij. Pmhnohiik. piedstdnik: knifie Jože. Medno, tajnik: Buhuik Martiu. lomačevo, blagajnik. Prihodnji sestanek Podružnico ZAK5 Ljubljana, bo \ n.-deljo. dne 11. decembra ob ') dopoldni v dvorani Kmetijsko družbe v Ljubljani. \ obiino vsi- lovori^-, da -r gotovo udeleže tega sestanku, ko: bo na njeui razpravljalo predv.-cin 11 zvozinem glasilu Brazdat.
11 Krikom nieičaiinka 'jmpodinj*kn koln r /(?. Hiški: Gospodinjski kuharski tečaj, ki bo '.rajal 3 mesece se prične na dr Krekovi gospodinjski S>ti v Zs. siški pri Ljubljani 8. jan 1931. Sprejemajo se samo notranje učenke, ker je zunanjih že dovolj priglašenih. Priglasiti se je do 20. decembra t. 1. Vpisnina za ves tečaj 150 Din; mesefoina GoO Din. Prospekti se dobe na zavodu brezplačno. — Večerni kuharski tciaj se .prične meseca januarja 1034. Priglasili se je do 3. jan. Tečaj bo trajal (> tednov po 4krat na teden. — Po želji se priredi tudi imiioidtinski kuhurski tečnj. enak večernemu tečaju, ako se priglasi dovolj udeleženk \'a'anč-nejša poiasnlla se dobe vsak dan v Krekovi gospodinjski soli. Telefon: 30-94.
Klobase
Pred božičnimi prazniki navadno v vsaki kmetski hiši prašiča zakoljejo in klobase delajo. Prvo, to je: klanje, opravi mesar ali klavec, pri vsem drugem pa, kakor: koliko in kakšne klobaso se bo delalo, koliko in kako so bo meso nasolilo, vse ravnanje z mesom v razsoli, pri prekaji itd., pa ima besedo iu roke kmotska gospodinja sama. Važno je zato, da zna navedene izdelke napraviti dobro in okusne, da ve, kako so pripravi in ohrani dobra zabela, kako ravna, da bo imela dobre klobase, lepo prekajeno meso in sočne gnjati.
Za kmetsko razmere je prašičje meso najvažnejše, zato so no sme zgoditi, da bi iz dobrega mesa imeli slabe izdelke: neokusno.
medli prsti so so nervozno oprijeli roke svo- i jega tovariša. Hotel je spregovoriti, toda polastila se ga je neka zmedenost, kakor da bi -c ne mogel odločiti, kaj naj bi najprej vprašal, iu pred no je mogel najti primernih besedi, se je oglasil ojial govoreč z rahlo avtoriteto.
Poslušaj me,: jo rekel; - sodite mirno poleg mene iti čujte, kar vam imam povedali; saj ste sedaj možak in je boljše za vas, da izveste vse hkratu in od mene kakor pa iz negotovih in nejasnih drobtinic, ki jih utegnete od bratov slišati v prihodnjih dveh, Ireli dneh.'
Umolknil je za trenutek, pomirjujoč držal mladega moža za roko in gu s tem obdržal na njegovem sedežu, tako dr. je lota čutil, da mora ostati na svojem mostu.
Kaj pa se je vendar zgodilo?- je vprašal Gilbert nervozno z nn pol zaprtimi očmi. | Povejte mi hitro.-
Nekaj slabega, jo odgovoril opat, nekaj žalostnega, nekaj takega, kar spremeni '"lovoško življenje.
Vnovič se jo Gilberl zgani), topol bolj kot poprej, in resnična prosirašonosl so je izrabila v njegovem glasu.
Mati mi je umrla!- jo vzkliknil.
Ne, to no. V nikakoršni nevarnosti ni. Dobro se počuti. In še več kakor to: srečna je.«
Gilbert je malone toplo pogledal lova-'■i»o; nili najmanj mu nI 51 o v glavo, kako bi
mogel kaj ncjirijelnega, slabega slišali o svoji materi, ako so zadnje besede resnične.
In vendar se mu jo zdelo jako čudno, da bi opat celo s poudarkom omenjal srečo gospo Gode. dočim je bil vendar Gilbert toliko tednov visel med življenjem in smrtjo in ni ona bila dobila nobenega glasu n njem. kakor mu jo bilo znano.
Srečna k je ponavljal skoraj omamljen.
Presrečna,« jo odgovori! prelat. -s Vaša mati se jc poročila, ko sto bili komaj mesec dni pri nas. '
Gilbert je za trenutek s repo pogledal staremu možaku v obraz, ko je le-ta umolknil: nato pa jc omahni) nazaj in iz prsi se mu je izvil glas. podoben ječanju in vzdihu. To besede so odmaknile tla izpod nog; naslednje pn so mu presttnile dušo.
Kdo pa je njen mož? je vprašal s loža vo.
Prodno pa j" opat odgovoril, mu je prijazno .še čvrstejše stisnil roko. kakor da bi
: ti ti dajal poguma.
Vaša mati se jo poročila z Arnoldom de
CurboiU
(iilbert je planil pokonci kakor da bi ga sovražnik udaril po licu. Trenutek poprej ne bi iiil mogel brez pomoči vstati; trenutek pozneje so je zgrudil nazaj v opatovo naročje.
Nič, kar je bii občutil v vsem svojem kratkem življenju - ne veselje ne bojazen otroških let, ki obsezajo koncem koncev največja veselja in bojazni življenja, ne rožljanje orožja na dan prvega njegovega boja, tudi 110
groza, ki ga je pretresla, ko jo videl na lastne oči svojega očeta umorjenega tik pred seboj — nič. nobena taka in podobna stvar se ni mogla primerjati z onim, kar je občutil pri teh preprostih besedah o sramoti, ki so jo zgodila njegovi rodovini in spominu njegovega očeta. Vendar ni bil nezavesten.
Pri sveti Krvi — — Prodno je mogel izpregovoriti svečanu obljubo maščevanja, Id mu je privrela ua ustnice, mu je opatova šibka roka z odprto dlanjo skoro zmečkala usta, da bi ustavila njegove besede.
Arnold de Curboil. krivoprisežnik pred Bogom, nezvest svojemu kralju, morilec svojega prijatelja, zapeljivec žene svojega prijatelja jo primeren predmet za mojo molitve,« je rekel opat. >in ne za vaše jeklo. Ne prisegajte nobene prisege, da ga boste umorili; še uianj prisegajte, da se bosle maščevali nad svojo materjo; ako pa že menile, da morate nekaj priseči, storite rajši svečano obljubo, da ju prepustite njuni usodi in da ne boste nikdar namenoma križali njune poli. Resnica je. ako prisežete to ali ue, morate se ogibati obeh dveh. dokler ne boste zahtevali svoje lastnino nazaj in io z nado. da jo tudi dobite.«
>Mojo lastnino je vzdihnil Gilbert. .Mar grad Stoke ni moj? Mnr nisem sin svo-jega očeta?« •
i Curboil je dobil Stoke ltegis z izdajstvom. kakor je dobil vašo mater. Cim se je ž njo poročil, jo je vzel seboj v London, kjer etn se obroka poklonila kralju Štefanu. Gospa
8*
žaltavo zabelo, kakor lesen štor posušeno meso, - ampak kmetska gospodinja mora biti tako bistroumna, iznajdljiva in premetena, da bo znala celo iz mesa slabše kakovosti napraviti vsaj dobre, če ne najboljše izdelke.
Ker imam ta dela že več let v rokah in so se mi kar dobro obnesla, zato nameravam v »Domoljubovi gospodinji« podati par navodil, katere bo lahko uporabila vsaka kmetska gospodinja. Zaenkrat pa samo beseda o kašnatih klobasah in pečenkah.
Kašnate klobase delimo v glavnem v krvavice, jetrnice in bele klobase. Za take klobase na kmetih nekdaj niso uporabljali riža, am|>alv kaše: proseno, ječmenovo in ajdovo kašo, — odtod ime: kašnate klobase.
1. Krvavice: 4 litre kaše in 2 litra ječ-menčka se skuha napol, prida kuhane in na kocke zrezane pol prašičje glave in nekaj kuhanih pljučk, 2 žlici inajeronovih plev, soli, zmletega popra, korijandra, en krožnik pre-cvrle čebule, dva zvrhana krožnika kuhane in zmlete krvi, en liter masti z ocvirki vred ler po potrebi mesne juhe, v kateri se je kuhalo korenje in petršilj. Nadev za krvavice s kuhano krvjo bodi gost. Take klobase so kuhane mnogo prej. kakor one s surovo krvjo in pri kuhanju ne popokajo.
2. Bele kašnate klobase: 2 litra prosene in 2 litra ajdove kaše se skuha napol, prida mastnega kuhanega in drobno zrezanega mesa (glavine), % litra topljene masti z ocvirki vred, sol, eno kavno žličko cimeta, eno veliko žlico limoninih lupinic (drobno zreza-nih), zmletih nageljnovih žbic, popra, korijandra in po potrebi mesne juhe, v kateri se je kuhala zelena in petršilj. Zaradi okusa pri-damo nadevu pest belega kruha, katerega smo na masti prepražili. v juhi namočili in dobro izželi. Tudi pri teh klobasah mora biti nadev gost, vendar ne pregost, da niso klobase trde.
8. Jeternice: en liter kaše in en liter JeC-menčka skuhamo napol, pridamo kuhane in zrezane svinjske glave, nekoliko kuhane in zmlete trebušne slanine s kožo vred, pol prašičjih jeter, Vi jih prej na masti opražimo in zmeljemo, eno žlico limoninih lupin, pest zelenega in drobno zrezanega petršilja, nekoliko korijandra, popra, inajeronovih plev, soli in mesne juhe, v kateri se je kuhala z6lena, korenje in petršilj.
Nadev za posamezne klobase dobro premešamo, prej okusimo, če so dovolj slane in če imajo zadosti dišav, nato pa nadevamo v snažna čeva, zašpilimo in kuhamo, pri lahkem vrenju le četrt ure. Ce pa imamo krvavice s surovo krvjo, jih kuhamo tako dolgo, da se pokaže, ko jih med kuhanjem z iglo predremo, ne krvava, ampak čisla klobasna juha.
Pečenice: H kg mastnega mesa od prašičjih rehere drobno zrežento in pridamo žlico soli, pest drobno zrezanega zelenega petršilja, eno žlico limonine lupinice, zmletega | popra, korijandra in eno zajemalko mrzle j mesne juhe. Zmes temeljito zmešamo in na- i devamo drobna in lepo oprana čeva, katera . ne zašpilimo. Pečenice damo na mizo sveže pečene, obložene z zrezano čebulo ali nastrganim hrenom, izredno dobre so z domačo gorčico, pa tudi s kislim zeljem ali s kislo repo na vso moč teknejo.	M. L
Z ljubljanskega trga
V Ljubljani, dne 19. dec.
Posebne spremembe v cenah skoraj ni. Edino mlečni izdelki so se spričo bližnjih praznikov občutno podražiti. Dalje so letos zelo drag) orehi ter jedrca, ker je oreh letos splošno alabo obrodil. Ljubljanski telrji so zadnji čas podražili tudi kislo zelje, dočiin je cena kisle repe ostala ne-izpremen:ena.
Živilske cene: voli 1, vrste 4 do 4.50 Din. voli !i. vrste 3 do 3.75 Din, voli III. vrste 2 do 2.75 Din; telice 1. vrste 4 do 4,50 Din, telice
II. vrate 3 do Din, krave
do 3.75 Diti, telice III. vr«U 2 dr, ■>» L vr. 3—3.75 Din, kiave U. Vl 2 >1 Din, krave III. vrste 1.50 do 2 Din; teleta' I v„? 6 Din, teleta II. vrste 5 Din; preiiči; hrvaJii t do 9 Din, domači 7 do 8 Din, pršutarji 6 do 7
Cene mesa: Goveje meso I. vrrte: DrEI)j del 8 do 9 Din, zadnji del 10 do 12 Din; meso II. vrste: prednji del 7 do 8 Din, zadnji de 9 do 10 Din: goveji. -eso Iti. vrste; predoji de 5 do 6 Din, zadnji dt! 7 do 8 Din; telečj« mcw 1. vrste: prednji del 12 Din, zadnja del 14 ]),,, telečje meso II. vrste; prednji del 10 Din, zatU del 12 do 14 Din; preiičevo meso: hrvaških p,t. šičev 10 do 16 Din, domačih prešičev 11 do 17 D„! prekajeno prešičevo meso 16 do 20 Din; ma«t 17 do 18 Din, domača slanina 13 do 14 Din, hrvašin slanina 14 do 15 D:-v Konjsko meso vel|a 4 do j Din, ovije meso 6 do 10 Din.
Cene surovim živinskim kožam telečje 13 Din, velovske 9 Din, kravje 7 do 8 D«, bikove 6 do 7 Din, domačih prešičev 7 Din, hni. škiih prešičev 4 Din. Pri vseh vrstah kož je ceni padla za ! Din pri kilogramu.
Žitne cene: V prosti trgovini velja pie. niča 155 do 165 Din, ječmen 115 do 135 Din, ii 115 do 135 Din, oves 105 do 130 Din, koruza Ili do 125 Din, fižol 300 do 325 Din, Borzne ce. ne: srem&ka pšenica 142.50 do 145 Din, barantit pšenica 142.50 do 145 Din, bačka pšenica 145 i) 147.50 Din. Na borzi ie torej cena pšenici za sp> znanje padla. Koruza velja na borzi 127.50 d* 132.50 Din.
Živilski i -r J ;<• zdaj ob tem hudem nsraa nekoliko manj saložen z blagom, kupčija ps j zlasti zaradi praznikov precej živahna. Zaradi Iti dveh vzrokov so se cene nekaterim živilom znil. no podražile. Orehova jedrca so bila na prin:« predlanskim po 38 Din, lani po 18 Din, letos p jih prodajajo po 32 Din kilogram. Prav tako » je podražilo surovo maslo za 4 Din pri kilogram m velja zdai 32 Din. Topljeno maslo pa se je j». dražilo celo za 6 Din in velja idaj 30 Din kil* gram. Neznatno se je podražilo tudi mleko. Kali zelje prodajajo zdaj po 2.50 Din, kislo repo ;» 2 Din. Čebula ie p:i 1 Din kilogram, kolerabe so pi t Din ena, salatne glavice po 2 do 3 za t Di karfijola velja 6 do 7 Din kilogram. Jabolka « po 7 Din kitndram, »labša, nagnite ali obrez« pa tudi po 3.50	kilogram. Ajdov med vel
16 Din, bojev med 17 Din, cvetlični med pa 18 B kilogram, jajca so od 1.75 do 2.25 Din par. Kt koši so po 20 do 25 Din, piščanci 26 do 32 Dit par.
(ioda ga je vrhu tega še prosila vpričo vsega njegoveda dvora odpuščanja za to, ker je bil njen prejšnji soprog udan kraljici Maudi, in je prosila kralja, da podari lordstvo grada Stoke Kegis z gradom in vsem pripadajočim zemljiščem in posestvom vred sedanjemu gospodarju sir Arnoldu de Curboil, da izdedini vas, njenega sina, prvič radi tega, ker ste tudi vi udani kraljici, in drugič, ker ste skušali (iako je prisegla), v stortfordskih gozdih skrivaj umoriti sir Arnolda. Sedaj nimate niti posestva; edino kar je vam ostalo, je vaš konj in vaš meč. Zavoljo tega pač. lahko rečem, da je za 'vas najboljše, ako ostanete kar pri nas.«
Ko je opat nehal govoriti, je Gilbert nekoliko časa molčal. Videti je bilo, da ga je novica o iadedinjenju neizmerno potrla. Roke so mu ležale nepremično na kolenih in izražale njegovo skrajno brezupnost. Naposled je prav počasi vzdignil obraz in uprl oči v edinega prijatelja, ki mu je ostal v njegovi za-puščenosii.
»Prognanec sem torej,« Je dejal, »izgnanec, berač--«
>Ali menih,« je pripomnil dostojanstvenik in se nasmehnil.
»Ali pustolovec,« je rekel Gilbert in se tudi nasmehnil, samo bridkejše.
»Večina vaših prednikov je bila nekaj takega,« je odvrnil opat; »e tem so si ravno priborili lepo življenje,« je pristavil. »Poglejmo samo dežele Normandija, Maine, Akvita-nija, Gaskonjsk« — in Angleška. Ni slaba 5»
dedščina za peščico razbojnikov, ki so se združili proti svetu.«
>2e prav, ampak ti razbojniki so bili Nor-i mani,« je dejal Gilbert, kakor da naj bi te j besede edine pojasnile osvojitev sveta. »Toda ; polovica sveta je že osvojena,« je končal in | skoraj brezupno vzdihnil.
»Dovolj ga je še, da se človek zanj bo-I juje,« je odgovoril opat resnobno. »Sveta dežela še ni niti napol osvojena in vsa Palestina in Sirija naj bi bili eno krščansko kraljestvo pod enim krščanskim kraljem;.tam je še dovolj zemlje za normanske noge in mesa za normanske meče.«
Gilbertu se je obraz nekoliko izpremenil ln oči so se mu zaiskrile.
»Sveta dežela — Jeruzalem!« Počasi so te besede prišle iz njegovih ust,, vsaka s svojimi sanjami. »Toda časi niso za to. Kdo naj v teh naših dneh oznanja drugo križarsko vojsko?«
»Mož, čegar beseda je bič, meč, krona — mož, ki dandanes vlada svet.«
»In kdo je to?« je vprašal Gilbert.
»Nek Francoz,« je odgovoril opat —« »Bernard iz C!airvauxa (Klervoija), največji mož, največji mislec, največji propovednik in največji svetnik dandanašnjih dni.«
»Cul sem o njem,« je odgovoril Gilbert z razočaranjem bolnika, ki ne izve ničesar rio-veg<> Nato se je pa rahlo nasmehnil. »Ako zna čudeže delati, najde v meni dober predmet.«
»Tukaj imate svoj dom, Gilbert Warde,
in prijatelje,« je rekel opat resnobno. »Ost* nitp pri nas tako dolgo, kolikor vam drago; kadar pa boste zopet pripravljeni za svet vam ne bode manjkalo obleke, konja in denarnice, da pričnete novo življenje.«
»Hvala vam,« je rekel Gilbert slabotm pa zelo hvaiežnc. »Čutim, kakor da se mi življenje ne začenja, marveč končuje. Izgubil sem dedščino, dom, mater, vse v eni kratki uri. To je dovolj, saj to je vse; in s tem mi jt vzeta tudi ljubezen «
»Ljubezen?« Opat je bil videti presenečen.
»AH se more moški poročiti z otroke« materinega moža?« je vprašal Gilbert bridku skoro zaničljiv"
»Ne,« je odgovoril opat,« to bi spada!« med prepovedane stopnje sorodstva.«
Se dolgo časa je sedel Gilbert mirno i« molče. Ko je opat spoznal, da je bil zelo utrujen, je namignil menihom, ki so prišli, ga odpeljali nazaj do stopnic ter ga nesli v njegovo sobo. Po njegovem odhodu pa je opat i' Sheeringa še dolgo časa zamišljeno stopal P« mostovžu gor in dol, dokler se ni oglasil zvonec, Iti je Klical k obedu, in je slišal korak« dve sto menihov, ki so hiteli po daljnih hod" nikih in stopnicah proti jedilnici.
Onstav Strniša:
Božič starega mornarja
'listo nedeljo pred božičem je bil stari Župnik Štefan posebno žalosten. Ko jo prišel Ba prižnico in jo kratko pomolil, se je obrnil 1, svojim faranom iu jim rekel:
brata imam nekje na svetu. Prejadral je !(sa morja, prebodi! nebroj dežel. Se skoro otrok je bil, ko je šel v tujino in ni se več »■riiil. K" i° mladenič, se jc zagledal v žensko. Nczveslnica ga ni bila vredna in zataval e p,, svetu. Pisal mi je vsako leto enkrat ali dvakrat in mi sporočil, kje se nahaja. Vedno jeinnni lakoj odgovoril, da mi ni ušel drugam. Letos pa nisem dobil nobenega sporočila in bojim so, da je našel bvoj poslednji pokoj na dnu morja.
|)va brata sva bila. Nemirna kri se pretaka po najiliib žilah. Oba sva iskala pristana. Ja/. sem ga našel, boril sem so skozi življenje. Vaši očetje so mi pomagali, da sem doštu-diral.
On, moj brat, jo pozabil na ta mirni pridan. ua to linšo lepo gorsko vasico, nn ta skromni dom. kjer jo mir, lepota in zado-voljnost!
Nnuirna kri ga jo gnala i/, kraja v kraj, i/, trpljenja v trpljenje. Zdi se mi. da ga je božja Ija vrgla v očiSčevalnico, kjer se je očišče-val vse svoje življenje, kjer je v mučnih borbah iskal samega sebe in se ni našel, ker ni mi-"l svojega Koga, tega našega lihega Boga, skritega v gorski vasici skromnega, dobrega in pravičnega, polnega skrivnostne lepote iu lc.'( udarne domačnosti.
Ni se vrnil. Se lani mi je pisal, da je truden in do si želi pokoja.
Zdi se mi, da je našel svoj pokoj in da se je zdaj oddahnil.
Meni pa jo žalostno v duši, kajti misel na njegovo smrt mi je zelo bridka, saj je bil tako dober ta moj stari fant. Kako naj mi bo lahko pri srcu, čo pomislim, da zdaj počiva globoko v morju, kamor so ga spustili zavitega v sivo ponjavo.
Prosim vas, molite tudi vi za njegovo dušo, da ne bo tavala zapuščena v mraku smrti, temveč da vstane k luči božji in se veseli sonca nebeškega!'.
Še in še je govoril stari župnik. Tiho so mu polzele solzo po obrazu, kajti zdaj so je razodel in razodetje je bila njegova tolažba. Vse, kar je čutil in mislil, je rad povedal svojim faranom, ki so bili z njim tako tesno zvezani, da jih,je mogla ločili samo smrt.
Cez tri dni so zapeli božični zvonovi. Ljudje so bili veseli in srečni. Počasi so korakali iz svojih nizkih hiš proti cerkvi božji. Jasna noč je bila, ko so hiteli j< polnočnici. Plnmenice so migljale v mraktl kakor goreče ! drobne dušice, plavajoče pred prestol Vsega-i mogočnega.
In cerkev je čakala vsa lepa in praznična, odeta v žarenjo in veselje. Jaselce so ostale v i tihem kotu iu se lesketale. Živi pustimi so se i gnetli okoli njih. pozdravljali božje .Dete iu | radovedno motrili drobile bele ovčice ter si i jih izbirali. Mali Miklavže!,, ki je bil najmlajši ■ pastirček, je kar z roko silil v mah, da bi vzel j drobno belko, ki jo čepela ob jaselcah in slr-mela vanj.
Cerkev so je napolnila.
Cdoboko v mračnem kotu je slal tuj popotnik in samo gledal. Kadar se je ozrl na postaje križevega pota, ki so visela v pljuni raku, so je spomni! na svoje življenje in trpljenje.
Zdaj mu je postajalo vedno bolj jasno pri duši
Zvonovi so brneli in vabili. On je čul svo jo spomine, spomine prvo blažene mladosti, najlepše in neporabljene. Od daleč je gledal pastirje in se spomnil domačih ovčic. Spomnil se je na dekleta, ki cveto v teh planinskih krajih kakor divje rože, lepe in ponosne, a dobre in poštene. Spomnil se je, kako jc taval za strupeno rr.žo v tujini, kako ga je zbodlo njeno trnje, da je ostal za str upi jen in se ni mogel rešili.
In duša mu je jokala in trpela, drhtenje mu je stresalo lelo.
In čnlil je, da jo iskal mirno pristan tam, kjer ga ni bilo. Morja je prebredel in tuje zemlje jo prehodil, a povsod je videl samo nemirno valove, ki so ga gnali dalje in dalje. Na ta domači tihi kraj pa je pozabil, na ta pristan, kjpr je edina sreča in mir.
Polnočni«! jc minila, l.judje so odhajali polni blaženstva s smehom na očeh.
Tujec je tiho stopil proti zakristiji.
Stari župnik se je preoblačil. Počasi je šepetal molitve -ve« poglobljen v skrivnost s.veie noči.
i Štefan! :
Starček se je stresel, poklicalo ga je iz daljave, spoznal je glas, a sebi ni mogel verjeti.
. ŠteSau!
Župnik se je razburjen okrenil. Brata sta se objela.
Iu ko je stari župnik Štefan drugi dan maševal in pridigal, je veselega obraza povedal svojim faranom, da se je vrnil njegov nemirni brat, ki .je taval 50 let v tujini in je šele zdaj našel svoj pravi pristan ter ga prosil, naj to pove tudi njim, ki so že molili za pokoj njegove duše.
Vzajemna zavarovalnica


Ki'"-/.utni> odmeva preko II,-lic leoo zemljo. M i I i -jonske vrednosti postajajo cto 7,:i lelom p ru "Kmene sile. Cvetoča R"« odarstva postane|i reko noči kup po> el.-i. Večina ima poaloujH iu vse svoje premično imelje zavarov /.a nlu-čili požara. Vnžno pn je da >i /.avnrovan le pri naši domači Vzaj. ztiv.
l»rr » « Sol" o (>
ta tisoče in tisoče postaja zadnji čas naše zavarovanje »Karitas . Ne ravnali bi | umetno, ako se n« bi proti nizkim mesečnim prispevkom zavarovali pred slrošiii ki jih vsaka smrt povzroči. Borile številne zalivale ntiših zaviirnvancev. .
KltftOhltUfrlVRl««
ni /.a vlom Ica nikaka ovira. Vlomilski iznajdljivosti in drznosti se ae tako dobro zastrn-| žena imovina ne izmakne. Pomagati Vam pa more zavarovanje zoper vlomsko tatvino ,pri naši domači zavarovalnici.
♦mri
in gotova stvar. Morila /.e lutri zapustimo svo.e drage. Ka.i lio /..minil, kaj z vdovo kaj z osi ro-leliini olročieki'.' Ljubezen Te mora silili, da zn tak slučaj poskrbiš, čeprav moraš kaj žrtvovali Zavarovanje za slučaj smrti je tu edinu rešitev.
C-mu sc i oi te uOgOiror.iOSt
ki Vam jo nalaga zakon, češejo pa lahko otrese-te z zavarov. za jamstvo pri Vzajemni zavurov.V •Podieiniki. avtumoblli-sti.hi-. posestniki, vsi, ki kogarkoli zaposluje-te, jamčite <a vse škode, ki jih kdo radi Vaše posesti ali obratu utrpi. V/Hjemmi zavarov. Vam; bo ilalu ranevolje vso potrebna navodilo._
iM«iiene sotovosu nimate _
dn se Vam že jutri pripeti nezgoda, ki Vas za tedne in mesece pri lilo ne na bolniško postolj.i ui Vas morda trajuo ooesi oiobiza prirobitno lelovati pa celo povzroči Vašo preraao1 mnrt. Vzajemna zavarovalnica Vam nud' najugodnejše zavaro vanje za slučaj nezgol.
——-—---impfje ,e r»i'| naSem domačem zavarovalnem.^
Zavaruile sebe «n svoje ime«e ie pii "^ Vasaiemno zavarovalnico v M^to-vod«I Ne odlašajte, še danes s_caSega zastopnika, lel Je v vsaki župnllll »lani. MlkloSfčeva H®, o« P® na n|engw"	F---
V PRlBAVNIH OKGANiH Tt LES A.
Kaktir ni kaj v redu v prebavnih organih telesa, se to avlja na ra<ue načine. Tak i
človek na primer ninn teka, je 1 sc inn .eč-krai c bi. ne.ai g» istočasno uraii k vzdi-gova iju je I mu težko leži v eiodeu, rnuoi C* Oiavobol pueuti -c ulruienega, tež o -o pr.pravi k delu, »labe volji je in naravno e ene slolice. Ket
želodec in čistijo telo.
nima uieene stotice. Kelierjeve Elsa-k r o g I j t c e meie
čistijo obenem tudi kri 6 ^katijic Din 30 — 12 skatlnc Din 5U — ze a zavojmno in poštnino vred |iri lekarnami Eugen V. Fellerju. Stubica Donja. El-satrg 16 (Savska banovina).
odobrena p« miiiiMtratvu noč, nol. in nar. zdravja, S]., hr. »IC. 24.'S 1932.
»Janko, ali ti ni vest rekla, da ne smeš teg <itorili?«
»Seveda mi |e, mali, a spomnil sem se, ko ste
Brezarjeva: .Da, Ic bre2 skrbi, dobro bom pazila na vašega psa..	_
Skalar.eva: »Hvala vam. prav lepa hvala.' I a
»oeveua mi ie, muli, a sjiuninn sem .st'. nu sit- j 0*010, ...... ........ ...• ,	,
večkrat rekli, da ni treba vsega verjeti, kar bo 1 prosim, nc dajte mu nobenih ledi prei, dokler ,in |
^do rekel.«
i ni vaš mož pokosil..
Profesor je stopil v prodajalno; »Dežnik k terega ste mi včeraj prodali, ni nič vreden »Kako to?« se jc začudil prodajalec. »Zato, ker sem sinoči pustil dežnik ,Pri ribi., pa je še danes tam.«
RDEČA NEVARNOST
Uvod.
Človeštvu morda ie izza X VI. stoletja m preživljalo takih težkih časov, kakršni pretresajo res svet v zadnjih dvajsetih letih, k svetovni vojni smo doživeli menda največji pomor narodov, kar jih pomni zgodovina, h izpod njenih razvalin se je rodila gospodarska kriza, ki upropašča danes vse stanove skoraj na vsej zemeljski obli ter povzroča neizmerno bedo r mestih in no kmetih.
(se čuti to gospodarsko razrvanost, vse trpi zaradi nje in vse pozna bolj aH manj natančno tudi vzroke današnjega gospodarskega razsula, toda nikjer ni rideti resne volje, da bi se preprečilo katastrofo, v katero neizbežno drvimo. Kriza današnjega človeštva namreč nikakor ni samo gospodarskega, temveč še v mnogo večji meri d 11 h ovne g a značaja. Da. i mirno vestjo si upa ■■•o trditi, da je današnjo gospodarsko krizo v največji miri ravno povzročila duhovna kriza.
Če pogledamo narode in države, vidimo, do si hočejo urediti svoje tuzemsko življenje brez H o g o in njegovi zapovedi. Narodi in države so zapustili in pozabiti na vsemogočnega Stvarnika, ponekod so začeli proti njemu celo odkrit boj, zato se pač ne moremo in ne smemo čuditi, če se je tudi Bog človeštvu skril in ga začasno prepu-til samemu sebi. In kakor vidimo v vsej zgodovini, dn je živelo človeštvo najsrečnejše tedaj, ko je gradilo tudi vse svoje pozemsko življenje na rečno veljavne božje postave, tako vidimo danes, da se podira vse. oko ni postavljeno na temelje večne Resnice in Pravice. -Z u -jt ion j s e t r 11 d i j o zidarji, a k o <i o s p o d n e 1 i d a hiše...*
]>ve rpliki zmoti sta, v katerih tava današnje člove-š:-o i> 1 ki ikv grozita, da ga popolnoma u propasti tu. Na videz sto ni popolnoma nasprotni, v resnici pa izhajata iz listih izrazito poganskih in krsčanstvu odločno nas/ir.t-nih korenin. To sta fašizem i n k o mu n i z e m.
\arivnost "Sodno bi bilo za nas, ko bi ti dve zmoti in m varnosti podcenjevali. Fašizem je danes gospodar velikega dela si verne in jnine Evrope, pojavlja se pa vi dno bolj grozeče tudi povsod tam, kjer trenutno še ni mogel zagospodariti nad širšimi množicami, a komunizem obvladuje ie skoraj dve desetletji šestino zemeljske oble — neizmerno Rusijo — in postaja nekak evangelij milijonov ponižanih in razžaljenih tudi po onih državah, ki se mu še upirajo z ognjem in mečem. Razgiban je s temi dvemi idejami skoraj ves kulturni svet in ne domišljujmo si, da se bosta ustavili na noši narodni meji. Lahkomiselno preziranje nevarnosti je povzročilo narodom in posameznikom ie neizmerno gorja.
Neobhodno potrebno je zato, da se jima postavimo kol katoličani in kot Slovenci odločno v bran. Ker se pa velikih idej nikoli ne zmaguje z ječami in vislicami, temveč le s temeljitim poznanje m njih zmotnosti, z globljimi in plemenitejšimi idejami, postaja tudi pri nas nujno potrebno, da se z njima resno pečamo ter jima pogledamo popolnoma in odkrito is obraz.
Fašizem je najmlajši otrok iz velike francoske revolucije rojenega liberalizma. Ta je gospodaril vsemu kulturnemu svetu vse preteklo stoletje in doživijo, uveljavljen na gospodarskem polju kot kapitalizem, ravno r naših dneh svoj veliki polom, saj je današnja
gospodarska kriza, kolikor je le gospodarskega značaja, samo nujna posledica zmot in grehov liberalnega kapitalizma. Kljub trojemu popotnemu bankerotn na gospodarskem polju se je pa liberalizem ravno v naših dneh vzdignil se enkrat, in sicer v obliki fašizma. Čeprav vemo, da je našel liberalni fašizem med našim m a l n m e -šč on str o m kolikortoliko rodovitna tla, smo po vendarle tudi prepričani, da naše tako trezno in stvarno misleče kmetsko in delavsko ljudstvo zanj r saj za enkrat še nima prav nobenega smisla.
Mnogo resnejšo nevarnost pa predstavlja komunizem. Tisoči in tisoči naših mož in fantor so soduiirljali boljše-viško revolucijo v Rusiji, več let je obstojalo tudi pr nos javno posebna komunistična stranka z Z' to razvito pr pagundu. vsi vemo, da kljub najstrožjim oblastnim odredbam tudi danes nikakor r.ista zatrli ne komunistična organizacija in ne komunistična propaganda, a velika gospodarska beda, r kateri živila danes naš kmet in lini delavec. ustvarja samo nehote najugodnejše pogoje zn LHlje komunističnih naukov.
Ta dejstva so nas iluvedla do lega. da spr te ro-rimo tudi v >Domoljubu z našim ljudstvom obširni j se o tem norem evangeliju milijonov trpečih in izkoriščanih, ki po pomenja morda ravno zrnje n a j v e č j o i n n a j -resnejšo nevarnost, kajti obljublja jim rse drugače sirarno rešiter nego fašizem. Če pa hočemo tu r. i ko idejo popolnoma razume/i in prav presadili, pa nikakor ni dovolj, te pokažemo le na razne gr.izovitosti in neuspele poizkuse ruskih hnliševikov, temreč si mr-ranm izčrpno ogledati, kako je ta velika ideja vstala, ko i hoče in kako svoje namere izvršuje. Crozoviioslim ruskih h-i,-ševikov postavijo namreč li prav lahko nasproti vsaj lake. če ne se rečiih. ki jih vrši danes /,"i ostali f'rrop- vladajoči lihi ralni gospodarski red (spomnimo se le bi de di ■ lovstva ponekod ali pa »gospodarstva* nelct rib drivr r njih prekomorskih kolonijah). a glrile na razne n<ns>)"'-gospodarske poizkuse v R"siji pokažejo boliševiki lahko na popolni polotil evropski on liberalnega ijospodarrlrn. Po tej poti in s takimi sredstvi zalo m borni i odcz'l komunističnim idejam niih zunanje rabtjirosli. temveč je treba poseči že nekoliko globlje. Premotriti in preso '.'/; moramo komunizem in njegov nank v vsem obsegu in pri njegovih koreninah.
Drugi narodi so napisali o tem že cele vozove knjig, dočim nimata naš kmet in naš delavec vzeti v rake ničesar, kadar v svojih srcih iščeta globljih in stvarnih odgovorov nn vprašanja, ki se jima nehote porajajo r duh,h. Nuditi jima jih hoče »Domoljubki je bil ie od svoji ga obstoja najiskrenejši svetovalec in najzrestejši prijatelj našega ljudstva. Poskušali bomo zato obravnavati komunizem v vsem njegovem obsegu ter si ga v to s vrh o i.qle-dali v njegovem zgodovinskem nastajanju, v njegovem praktičnem uresničenju tam, kjer je ie doslej mogel svoje nauke tudi uveljaviti, to jp v Rusiji, končno bomo po obravnavali še vso njegovo miselnost, da vidimo, rili res more kdaj osrečiti današnje človeštvo in posebe: ali je sploh združljiv z nauki naše vere.
Prepričani smo, da bomo s tem ustr, gli tisočim, toda opozarjamo pa vse »Domoljubove« bralce tudi na to, da pozno sledijo v s e m vašim člankom, kajti le na ta način bodo dosegli svoj namen. Priporočamo jim celo, da si jih izrezujejo in shranijo, ker bo razprave, trajne vrednosti zanje in za njih svojce.
RAZNO
Tu ne gre. Ca«nik«f, vse vedo in izvoliijo, j Vrata si odpro tudi |,„ kjer si jih drugi ne as rejo. Tako gre vsai g!u o njih Enkrat se je pa It urezal ravnalel nekeji velikega londonske^ dnevnika i'a, ež ima z.d» v delovni soln telclonski aparat. Žice iiredo od lal po vsem svetu. Omenjni časnikar je hotel to izn-biti in se naravnost po-govariati s sv očetom ii Londona v Rim po telefoni.!. da bi drugo jutro I.ondonci bra.i. kaj :e pipe* telefoniral Toda a Rima ic je ču1 n.i teklo-nr neprestano le en odgovor: Papeža ni d ;pa'i
Izvozna trgovina Ami-rike znatno nazadoval Kaktir je razvidno iz s.* i.vstike. ki jo ie izdali trgovska zbornica Zeli-njenih držav v VVashmf tonu, je v prvih treh mfr secih letošnjega leta ir voz v Evropo znatno ni zadoval. Krivda za to . pripisuje v prvi vrsti s daniemu svetovnemu <»■ spodarekemu položaj«; obenem pa se tu Ji m zakriva dejst' o. da ie visoka carina Zeiknjent držav vzrok, da ie Evropa zman.ša^ sv o;a naro; čila v Ameriki in da «1 nabavlja tukaj izdelki, katerih drugje ne doK Kijub temu pa gre vtr dar še veino največ ameriškega izvoza v Evropa, namreč 51%.
Dragocene pesii. Vil' sih ie sk uro sletierra ameriško fante vedele,] da ie Denipsev M boksarjev. To so M ljudje, ki se po poklic" suvajo rned seboi » bavo gledalcev, ki to drago plačajo. Demo«'! si ie s suvanjem prit težke tisočake. Zdai jc pa denarja zmani«»» in je zato sklenil poj«"-bo z nek ril drugim I'1" nim baksarjem. Ha .e i* sta obdelovala s pH" v največjih ameriik» mestih Dcmpsev oP« bo zaslužil okoli 2 ni"i; jona dolarjev; v Amen so namreč raie lačni, da bi zamudili pred"3' boksarjev. Zato Dempsey tako hahato " čuna.	-...
Pokojni Nrmec Fn« Hans Solner ie leta 1™ v Berlinu v desetih dn vih za atavo pouzii F šiča, težkega 300j«^j
(1 lunt je okrog 56
Mali oglasnik
Vsaka (IrotKia vrstica »li mo prostor velja z.a onVr»i Hin f>- Naročniki »Domoljuba*1 plnčnjo dim) (»'lovil« n It o kupuieio kinetiinhe po (fehSf.ioe ali prodajajo svoje pridelke ali (Mejo oralov oif.trorne obrtniki pomočnikov aH vaienrev fn nnrobe
Fanta,
poštenega, delavnega za vrt-n(iršl>o išče i. Šimenc. Ljubliana. Šelenburgo-va ulica 1
Ithnra «lir«ln,p ll"ki6-lICtaM m>Kir. Pod-o-
rica, I'. Videm-Dobre
polip- _
IU, za čimprejšnji loti »» nastop kmet-ska eos 'O linjti vešča vseli gospodinjskih no-slov, zlasti kmotske mlin t<"r izur»na v molži in roji prašičev ler staliti kinetskili I^M.^ah Ponu 1be z na-vi' i ho zahtev kov plače, starosli in J 'loeda-iijpin s užbnvnn u lepo-sluti na upravo- Domoljuba pod >t 14 41 — Pravlako tii so s.irejela slarcjša dekia ki je uoi-nltioma iz.vežbaua v molži t' r reii praš č. v.
Idilo,
s uro od 10 hi naprei, vmeno vsega uniet«lt»'im dela sjii'i"ineni o Boi ču -Njislu. v iioravi Domoljuba jiod št. 14.813.
Za imm u Z,"L
lintrebnii Telnkovo '>t i»> za živino se dooi snnio pri ivnlki M. Težuk Zagreb tiuiidol čeva ul 13. v ročkah po o kR /.a Din 11)0 — no ročki s plač no poštnino
nhlpb* perilo, usnjale UUIlilK, sukniiče najceneje j»rt 1'reskerju. Ljubliana Sv petra 14
Neveste! -- Dekleta!
Ako se želite poročiti, ali postati sainostoma eosjiodinta, ali dobiti službo kuharice, mora-t« znati kuhati, »ivatl, ro Pit c!?ia itd. Vse to se naučite pri osebi v manjšini mestu, ki že dolgo let samostojno 'zvišuje in jioučuje vsn ta opravila ter vam za "sneli jamči S 1. jami-arjem prične nov tečaj - Pridna in pošteno dekleta naj pošljejo svoje |K>nui1&e upravi ■Domoljubni pod šifro.
liospodinj«'.
Htueiho deJiis
šleao, stara 25 let, ki ima vesolje do poljskega dela iu živine, se sjire ine. Dobrna ie 38 p ilru-ica pri Ljubljani.
Valeče Z!1
ko
obrt se sprejme. Janko Zupan,slro -110 mizarstvo. Kranj 73
II tki a vajena vsega UIflla k ni "I sitega dela. »last molže, se spie.jme v žU Miišfe — Nas ov \ upravi Domolibii jot št I4.0SJ.
škornie iSSJE:
I e vam nnreili Andrej VVIernik. čev jar. '/.alog št. 4, po ln Golnik.
Belila in liianec
iS-24 letna, pridna iu pošte rtu, bi sta va|ena v« h kinerk h del, na polili n pil živini, se «|irpimetn takoj /.::ln-siti se o«eba»i ju1-lern i Klemene, 'v,- 1 pri Ljubi rtu
Štedilnik
l i lin r.ili,
•,i. I- tri cilindre kil am I Tavčar. f-nlmmraviiii -t S Poljane nad skofjo Loko
GitraM, citrašiniet
Še jired Božičem izide drugi zvezek Nabožnih |iesmi za citre in pelje. Vseinna : bi ž črnil 8, postni 2 velikočne 3, majnišk li O, 2eniWi"ii v Kani galilejski in Nebeška ohcet. Cena 20 Din. Kdor pošlje denar vnaprej. preuno zvezek lahko že zji Božič. Ivan Kiferle, Liubljana. Gosposka ulica 9._
Kmetsho dehle^vT-
jeno živine in jioliske?a dela ter m kai kuhanja, se kot Kii/.Uinja takoi sprejme. — Ponudbe je poslati na uiiravo listu pod štev 14.017.
" le iatejte zl«T
v »hWfc čevliih, obrnilo »e na .lerue.ia Jerai, Znpoge 10, p. Smlednik
PERJE
poceni dobavlja E. VAJDA. fcaknveg. Vzorce |,oi||e tlrez.ii nčna
Za Vas imamo
»iiiibii- I) Sli i iniaro u j.'is •i«» »tini' H as iliiriuiiiiiUe n t:i Imuliuisi I) (iS i I.i umlinr l> <li.i
/alurvaiin brr.|ilnnn buim«?
MKIMOI, (i HEROLIl
luvnrajl L-liishli. (ir, tlauia
pnitiDžiitra MsttlMAtt >1 IH7
II v e 1 e ž n o s t. Pavel jc ves vesel stopil v gostilno ter pripovedoval znancem, da jc svo o taščo spremil na kolodvor, ki sc jc končno vendarle odpeljala.
»Kaj pa, da imaš desnico vso umazano?« so ga vprašali,
»A, tako, lokomotivo sem pomladil, kakor pomladimo konja, preden odpelje.*
Najboljši šivalni stroji in Kolesa
so adiao ADLER-GRi l ZiVER za dom. induslrijo in obri v vseli opremah.
I stol um švicarski olviUn:
• Iro' DUBIED
'nuk v vczcniu orez-pltl--i-o. - Mrke ce«i„
iosip petelini;
UUBuJANA
vli /.u PreSiiriinvepo ipo-mrnikii izb vndn). V,'čiclna (ia.ar.ciih. pilili nn obioke.
Iriroviiiii l.evu-iiiK
P« t«fc> mekih cenah, znižano si preskrbite 'Misovrstno	Stole, ccifie, bwi«ate, jopice,
"•tec, odeje, Savice M. v mofi tr^oviai, tako, <>« botb? R nakupom gotovo rado volim. Priporoča
««i franjo PIRC, trgovin« z mešanim blagom * Žužemberku.
Brinje in fige liakovosli
FOAKI POGAČNIK, <* *«•*:
Ljntiljana. Tyr8evn (Dunajska) št. wl <wspvoti milnice.
Manufaklttrna in konfekcijska trgovina
F. in i. Goričar, prt Ivanki
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
nudi ra Božič in Novo leto lepo izbiro aimsk«ga blaga za plašče in obleke, triko perilo in razne
pletenine, kape. šerpe in rute, kovlrc, deke, zimske rjohe, nogavice, rokavice, moške srajce, kravate, izgotovljene damske in dekliške plašče v vseh velikostih, obleke, vse vrste predpasnike itd.
Ženinom in nevestam bomo letos dajali poseben popust v cenah.
Vsem svojim odjemalcem se prav toplo priporoča in želi blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto:
IVANKA GORIČAR
Najboljša nogavica!
Vaški policaj je ustavil avto. »Ali iante dovoljenje voziti, kako te žc pravi, aha, hccnco7«
»Seveda jo imam, zadaj v moiem plaSču |c.«
>-Dobro, dobro! Ce imate dovoljenje, potem m; ga ni treba videli, a čc bi ga ne imeli, po.em bi ga morali pokazali.«
Minka (ki se jc v mesht zgubil", straž.mkn): »Prosim, ali ste niodočc videli žensko, k, ,e šla tod mimo brez mene?«
Zot>ef	cene
za w*e brivske potrebščine iz sv.-tovnuzna-naga jekla pri Trgom-iem domu Sterneek' Brivski aparati Din 9.15,17 lasuSliiSnlki Gin 30 36, 76 l)tit«i! , Sm 27, 36. 50 Jksrje . . . it« 15,18.23
daljo čoniči mita in vse druge toaletne po-ti*ebščine po iz.redno nizkih Cenah.
T«™<3!l ■ tVW
tmimcil
TOVAIHIA - PtVUA - tULčit.
Celje S8.1»
Zahtevajte novi veliki ilustrirani rcnik, kateri je pravkar izšel z več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenia ali vrne denar
n Preserje. Naš pc> ki zbor je « spevoigro »Mlada Bredac, B. <lee. jiinv lejio uspel. Ponovi jo na praznik sv. Štefanu 26. dec. ob } popoldne v Cerkvenem doma v Preserju. Prijatelji zbora in ljubitelji lejM-jrn jietja. ne zamudite!
KARITAS
ZAHVALA
BKaritas* je res pošteno zavarovanje. Po materini smrti mi je takoj izplačala zavarovano vsoto. Pii „Ka-ritns'' lahko brez skrbi zavarujete sobe in svoje domače. Sv. Kaogota pri Piuju, dne 9. decembra 1933.
Kiselak Matov* L r.
Ona: »Fanlek ti ie vedno boli podoben.«
On: »Kai pa je že spet napravil?«
Neki gost je bil zelo silen in nobena jed v restavraciji mu ni bila všeč. Ubogega natakarja i« mučil na vse načine, končno sc še boli ujezi ter pravi: »•Gospodarja hočem.«	.
..Kakšnega pa, kuhanega ah pečenega?« 10 odvrnil do obupanosti vzncjevoljeni natakar.
U
dchujte
tVtcJdiUn cicJt-■ ncjikije vtst£f*
iDOMOUUB«, dne 20. decembra tim,
Stran 660

Za Vaše ii.aich- e uhj.m iineriic.. la čeveliček iz finega boksa z tisii|f nim |ioil|ilalom.
\ rsla 692-82
/.a male (iiiake in učenke v dežju, snegu iu blatu Ni jih treba snažiti, ker se operejo /. navadno vo !o Vel. 27-34 Din 79 —, ženshe Din '/9—.
OTROŠKE NOGAVICE: Din 8 —. 10—, 12 —
Močile ve/.alke 1 Din par.
/h dečke ki nikilai ne in i i ujejo, «vo dobrih, visokih čevnev iz močne mastne koze /. izdržljivim um nitim podplatom Vel 35 'iS Din 59'-.
miKiii irp
Vrata 9875- (>
Lahki lakasti čeveljčki s kombinaei o ir. prave k čje kože. Primerni /a čajni k« in plos.
Vrsta 9815-03 Okusen dekolte čeveljček i/, finega žameta ali lasi na. Ne sme man.kati v garderobi nobene praktične dumi' Iz sviieneifa atiasa Din 69'—.
Vrata 57l5 21
Fini čevelički iz svilnatega atlasa, /.gora] okrašeni. Prikladni k iiaidragocenejši ve-čemi toaleti
H iiiibiižaslo II m v Fini ilor U■ n i1 Svilene Din 1' Najfineiše svilt-uc Din 2"
V teh sne .ali lahko hodite v najslabšem vremenu Usnjeni čevlii in noge Vam osianejo popolnoma sulu V njih ta1,ko nosile naše čevlie i/, lastnin za
Dir 49'-.
Vrsta 2945-11
Čevlji /.a vsako priložnost iz dobrega boksa z usnjenim podplatom in jieto. Praktični okusni iz laka za Din 99'—.
Vrsla 2055
Udobni a elegantni čevlji i/, topli volnene klobučevine /, okrašen m robi m iz kri-mera. Za občutljive noi»e v zimski dobi nenadomestljivi.
Za delo v Inadnih prostorih nenadomestljivi, izdelani so iz tonle volnene klobučevine z nepremočljlvim gumijastm |iodp!atom
Čevlji za nedelio in praznik, ki jih izpopol-njujemo že 30 tel Vaak dan so boliši in vsak dan tudi cenejši
Klejaiitni čevlji iz telečjega boksu. zynrD!; del kombiniran s toplo klobučevino. Zaradi svoie elegance so 11 čevlji nazvani tudi '"'' plomatskU.
I>'lajind|: Ifr lireguri| Pečjak.
Urednik.' Jnže linSIček
7<n Jugoslovansko tiskarno: Karel Cvt