Einriar ia Čorresponden-cia a: Cas. Oorrao No, 8. Sucursal 17 - Bs. Aire#.
Redaccion y Administraci6n: Calle Cervantes 3039 Buenos Aires
NAROČNINA:
Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5.—
Za Inozemstvo 2 dolarja Poaam*xna št»r. 20 ct*.
Siomsu Glas
RBGI8TRO NAOOKAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL
No. 297218
(LA VOZ E S L O V E N A)
PERIODICO QUINOKNAL DB LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (!TO«OIBSliAVA) PARA TODA
•CD AMERICA
/
TARIFA REDUCIDA
Concosion N’ 1551
FRANQUEO PAGADO
Concssioa N’ 3159
LETO (ASO) IV.
BUENOS AIRES, 26 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1949
Num. (štev.) 41
UNA NUEVA RESOLUCION
El mundo recibio el dia 29 de noviembre proximo pasado quiere decir en el dia cnando los pueblos de Yugoslavia festejan el aniversario del establecimiento de su Estado Popular, la informacion de que el Comin-form habia sesionado en la Capital de Hungria y producido una nueva resolucion que se entitula “El Partito Comunista Yugoslavo en manos de criminales y espias”.
La nueva resolucion es, por su forma, la terminologia empleada y por su contenido, lej os de parecerse a la primera resolucion del Cominform, ya que no tiene ni las minimas apariencias de un documento marxista. Mas bien se parece a un panfleto de los boulevards, que levanta mucha tierra y ruido, pero no llega sin embargo a esconder las verdaderas causas que lo originaron ni los propositos contrarrevolucionarios a los que sir-ven.
En la arriba mencionada fecha el Cominform declar6 por intermedio de su resoluci6n a todo el mundo que Yugoslavia no es mas un Estado democratico y socialista, sino —por lo contrario— “un estado de tipo fascista”. Y esto parece un estado de tipo fascista peor que la Espaiia de Franco o Grecia de Tsaldaris, ya que el Cominform nos declara una lucha total, “con todos los medios”, hecho que jamas se hizo con Espana y Grecia, seguramente porque en estos paises existe un fascismo mas de-cente que el de Yugoslavia. Esto nos demuestra, una vez mas cuan “ge-niales” y “despiertos” deben ser los jueces cominformistas, que no per-mitieron que la lucha libertadora de los pueblos de Yugoslavia, las
1.700.000	tumbas de los hijos mas preclaros de nuestra Patria, la lucha consecuente contra la reaccion nacional e internacional, y finalmente la construccion del socialismo en Yugoslavia los engaiie. No, no lo permi-tieron. Šobre un platillo de la balanza colocaron: la lucha, los sacrificios, las victorias y los sucesos en la realizacion del Plan Quinquenal de los pueblos de Yugoslavia; y sobre el otro el proceso contra L. Rajk y las “admisiones” del obscuro L. Brankov. Naturalmente sobrepeso el otro platillo, y eso permitio a los jueces cominformistas de implantar, con tranquila conciencia y en nombre del marxismo-leninismo, el fascismo en la Yugoslavia socialista.
De esta manera el Cominform proporciono a los movimientos progre-sistas del mundo entero ima nueva pildora venenosa, y la tarea intema-cionalista de tragarsela sin pensar, y sin vacilaciones “oportunistas”; y a los incendiarios de guerra de ambos lados, a la vez, valioso material para socavar los cimietos de la paz y la democracia.
Es importante no perder de vista d hecho de que el Cominform se-sion6 justamente en los momentos de realizarse la IV Asamblea General de la O.N.U., y eso no era casualmente. Por primera vez en la historia de la diplomacia sovietica, sus representantes se encontraron en una Confe-rencia Internacional en una situacion bastante engorrosa para ellos. El nuevo curso, imprimido a la politica exterior de los soviets, que se mani-fiesta en especial modo por la presion agresiva contra la Yugoslavia socialista, Ueg6 abiertamente en contradiccičn con las declaraciones so-vižticas.	.i	.	i	J	'a	.j
Esta engorrosa situacičn de la diplomacia sovietica necesitaba urgen-temente una ayuda para poder, de alguna manera, coaligar las solemnes frases pacificas con la agresion contra los intereses vitales de un estado, de un pueblo y de un pais socialista. Ademas era tambien urgentemente necesario detener de alguna manera la čada dia mds creciente incredu-lidad de las masas en los partidos cominformistas, y preparar el terreno, con nuevas escusas, para las nuevas provocaciones y presiones que se traman contra nuestra Patria. Y bien! quien podrla ser, sino el Cominform que se encargara de realizar esta sucia tarea? Siempre atento a las 6rdenes que recibe, el Cominform se reunio, prest6 atencion a los infor-mes preparados y lanzo al mundo tres resoluciones. Ocupemonos con algunas palabras de esas resoluciones.
Las nuevas resoluciones del Cominform, para diferenciarse de la primera, no tienen pretensiones de ofrecemos un analisis “teorico” de los “comprobados” hechos, sino declara sin mas ni mas que la Yugoslavia, desde el punto de vista de la experiencia maraista, no es en absoluto mas interesante. No! En Yugoslavia existe el fascismo sobre el cual no es ne-
cesario discutir o hacer analisis, es mas que suficiente constatarlo y ana-tomizarlo. Ademas de esto, en la segunda resolucion del Cominform no se habla mas sobre el peligro de que Yugoslavia podria desviarse hacia un estado burgues, tampoco se acusan solamente algunos miembros del go-bierno yugoslavo, sino se llega al descubrimiento que en Yugoslavia se ha liquidado por completo el estado democratico popular y se atacan todos los dirigentes de nuestro pueblo, no haciendo diferencia alguna entre los mas destacados y el ultimo dirigente local. No se puede decir que esto no representa en realidad una abierta confesion del Cominform que ha fracasado completamente en sus tentativas de socavar la autori-dad popular en Yugoslavia; y a la vez expresion de rabia desesperanzada provocada por la resistencia que le opusieron los pueblos de nuestra Patria.
Los pueblos de Yugoslavia sabran esta vez como lo hicieron en la ocasion de la primera resolucion del Cominform —cuando contesta-ron con una unidad inquebrantable y heroico esfuerzo en la realizacion de nuestro Plan Quinquenal—, sacar valiosas conclusiones tambien en esta oportunidad, y, responder a esa nueva resolucion del Cominform con su posicion firme y decidida.
Ademas queremos agregar lo que sigue: En la primera resolucion del Cominform, publicada en la Capital de Rumania, donde se dirige un llamado directo a los miembros del Partido Comunista Yugoslavo para que se levanten contra su Comite Central, dicese esto: “‘El Cominform no duda que el Partito Comunista de Yugoslavia podra cumplir con esta tarea de honor”. En la segunda resolucion del Cominform, publicada en la Capital de Hungria, se dice lo siguiente: “El Partido Comunista de Yugoslavia en su presente composicion, habiendo caido en las manos de los enemigos del pueblo, criminales y espias, ha perdido el derecho de llamarse Partido Comunista, ya que en realidad representa solamente un aparato que cumple las tareas de espionaje de la camarilla Tito-Ran-kovič-Djilas”. De esta manera, despues de un ano y medio, constatamos que el Cominform llego, desde el convencimiento que el Partido Comu-nista de Yugoslavia se levantara contra sus dirigentes a pedido del Cominform, hasta la situacičn de anatemizar un Partido Comunista entero, en su completa composicion, y proclamar a cientos de miles de comu-nistas yugoslavos como espias, traidores etc. <,Que puede significar este ataque vil del Cominform sobre la completa composicion del Partido Comunista de Yugoslavia, sino el reconocimiento de los autores de la resolucion que han perdido toda la esperanza de que los comunistas yugosla-vos responderan a sus llamados contrarevolucionarios y que no les cabe duda de que el Partito Comunista de Yugoslavia, en su totalidad, les presta una total e inconmovible resistencia?
El Cominform ataco nuevamente a nuestra patria socialista, a la construccion del socialismo en Yugoslavia, pero al mismo tiempo ataco los postulados basicos de igualdad entre los movimientos obreros y los paises socialistas. Este ataque no podra tener ninguna influencia o signi-ficacion en nuestra Patria, y estamos seguros que no tendra mejor suerte dentro de la opinion democratica y progresista del mundo, que empezo ya a hacer oir sus protestas por las artimanas antidemocraticas, anti-progresistas y revisionistas del Cominform y sus patrones.
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO
želi vsem
citateljem in prijateljem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
SL0VENSKE6A GLASA
VSI na SILVESTROV VEČER, ki ga priredi "SLOVENSKI GLAS", v Klubu "Esiudianies" - Avenida Francisco Beiro 5175
PO SVETU
VOHUN TRAJCO kostov obsojen na vislice
Kakor smo ž6 poročali, se je po velikih pripravah vršil in v par dnevih zaključil v Sofiji proces proti Trajču Rostovu, podpisniku 'resolucije Inform-biroja in bivšemu glavnemu tajniku in članu Politburoja bolgarske KP. Kakor smo že omenili, se je tudi ta proces dobro insceniral in režiserji so pripravili ugodni teren, da se ta sofijski, kakor budimpeštariski proces, usmeri proti socialistični Jugoslaviji. V Bolgariji so bile p odvzete vse potrebne mere, da se zatre vsaki naraščajoči odpor delovnih bolgarskih množic proti nepravilni politiki in gonji napram Jugoslaviji in njenemu vodstvu.
Ob priliki volilne kampanje v Bolgariji in nekaj dni pred procesom, je sam tajnik CK KPB Velko Červenkov izjavil v svojem poročilu med drugim: “Potom Trajča Kostova je sovražnik uspel, da prodre v sam glavni stan naše partije in da v njej ostane neodkrit, kar dokazuje delovanje Kostova, njegovo licemerstvo, njegove peklenske refinirane metode.... Po nalogi in vodstvu sovražnika, je Kostov in njegova skupina organizirala zaroto z namenom, da odstrani Bolgarijo od ZSSR ter da jo priključi .Jugoslaviji in imperialistom zapada. To je neizpodbitno dokazano. ’ ’
Resnica pa je ta, da je sam Velko Červenkov vedel, da sovražnik in preizkušen vohun sedi v vodstvu KPB, ni izrekel zahvale za njegovo aktivnost itd., pač pa je to izrekel gotovim članom €K KPB, kateri, čeprav so vedeli za neprijateljsko, provokatorsko in špijonsko delo i'ostova, niso ničesar ukrenili proti nj mu, temveč poizkušali so prikriti izd ajstvo Kostova tudi tedaj, ko je resnic \ že prodrla v javnost.
Maršal Tito je opozarjal v svojih govorih o izdajstvu nekaterih voditeljev in na tretjem kongresu LFJ je med drugim tudi izjavil o Bolgariji sledeče:
“V tej državi so odkrili in zaprli številne voditelje bolgarske komunistične partije, ki so obtoženi, da so v službi nekaterih kapitalističnih obveščevalnih služb. Nekateri od teh ljudi so bili najbolj zagrizeni klevetniki naše države in naših voditeljev po obja-
vi	in tudi pred resolucijo Informbiro-ja. Ustavil se bom samo pri Trajču Ko-stovu, članu politbiroja CK KPB. Med vojno pod režimom kralja Borisa Ko-burškega je bil aretiran in zaprt skupno s skupino komunistov. Čeprav je bil takrat poznan kot eden glavnih voditeljev te skupine, ga je fašistični režim ohranil in je edini ostal od te skupine, dočim so bili ostali usmrčeni. Čemu? Jasno, da je moral biti za to vzrok. Že več let smo sumili, da je agent na račun nekoga in nekateri tovariši so že zdavnaj izrazili svoje mnenje glede tega. Toda tisit, ki bi lahko dali pojasnila, kakor n. pr. Čehov, policijski funkcijonar Borisa Koburške-ga, so pravočasno zbežali v Carigard ali pa v zahodne države. Danes imamo dokaze v rokah, da so v nekaterih KP med visokimi in najvišjimi voditelji agenti nekaterih kapitalističnih držav. Ti ljudje so bili rekrutirani po večini takrat, ko so bili v rokah Gestapa, kakor je bil primer Hebranga in nekaterih drugih v naši državi.”
Sojenje Kostova je dokazalo, da se v glavnem njega ni sodilo za vohunstvo, temveč se je sojenje povezalo po nalogu Informbiroja proti Jugoslaviji, ki je nova provokacija proti naši socialistični državi.
“TITIZEM” se širi
ugotavlja Maks Reimann in Kurt Muller
Beograd (Tanjug) Časopis ‘Glas’
v	članku pod naslovom “Odpor proti lažem Informbiroja” komentira izjave MAKSA REIMANNA in KURTA MUELLERJA, ki sta jih dala na izrednem sestanku vodstva Komunistične partije zahodne Nemčije, ko sta zahtevala energično čiščenje partije vseh tistih elanov, ki “odklanjajo politiko Sovjetske zveze”, pri čemer sta metala vso odgovornost na “titizem” zaradi neuspeha komunistov na volitvah.
“Na podlagi tega svetega vzorca, ki je hkrati zelo komoden za Informacijski urad, piše časopis — je vsega kriv samo “titizem” za vse napake, vse slabosti in vse neuspehe. “Titizem” je postal kominformistična zelo komodria navada pri dušenju poštene in dosledne kritike ter da bi nadomestil komunistično avtokritiko z obrekovalnimi in stereotipičnimj izjavami proti Jugoslaviji.
Navečji greh Muller j e ve izjave je v ■tem, da smatra, da so sovjetski vodi" telji napravili nekatere napake, ali pa da kritizira njihovo politiko.” Glede izjave Miillerja, na podlagi katere “voditelji partije hvalijo Jugoslavijo kot edino, ki želi ljudsko demokracijo, ter kritizirajo celo Sovjetsko zvezo,” in glede groženj Maksa Reimanna, ki meni, d$ “vse ,to v<>di v nacionalizem in v izdajstvo,” poudarja ‘“Glas”, da grožnje ne bodo upognile komunistov.
Velik preplah Maksa Reimanna in Kurta Mtillerja pred širjenjem “titiz-ma” v zahodni Nemčiji, — zaključuje
omenjeni časopis —^ njihova trpkost glede dejstva, da “partijski voditelji hvalijo Jugoslavijo kot edino ljudsko demokracijo, ki jo želijo, ”kakor tudi njihova želja, da je treba izvršiti energično čiščenje partije, ima svoje vzro ke.
Vse to dokazuje, da tisti* ki so izbrali resnico, niso izolirani v komunistični partiji zahodne Nemčije ter da nemškim komunistom postaja bolj jasno, da je bodočnost njihovega delavskega gibanja in socializem v vsem svetu odvisna od neizprosne borbe proti novemu nevarnemu revizionizmu svojo najbolj karakteristično in najbolj odurno obliko z nesramnimi napadi proti socialistični Jugoslaviji.
so začeli stavkati razni delavci in držav-lahko reši le dobro in zdravo gospo-
JOSIP VISARIONOVIČ STALIN
vodja narodov SZ. je 21. decembra praznoval 70 letnico rojstva. Rojen je bil v mestu Gori (Gruzija). Ob tej priliki so ^ Moskvi priredili velikanske slavnosti, katere so se zaključile v moskovski operi, kjer so Stalinu, med drugimi, spregovorili in častitali zastopniki KP držav, ki sestavljajo In-formbiro. Stalin je bil ob svojem prazniku ponovno odlikovan z Leninovim redom.
Na Japonskem je delavstvo začelo stavkovno gibanje, ker niso mirne zahteve delavstva za povišanje plač rodile .uspeha. Najprej sostavkali mor-, narji, kar je ustavilo kakih sto velikih in večje število malih parnikov. Ko so mornarji dobili zahtevani povišek,
ni nameščenci. Zahtevajo dvojno plačo ob koncu leta ter povišek, kar jim pa vlada ne mose ugoditi, ker v državni blagajni ni denarja. V zadnjem trenutku so se izmislili, da jim bo mogoče pomagal Mac Arthur, komandant sev. ameriških čet na Japonskem. Seveda se mora ta prej posvetovati s svojo vlada ne more ugoditi, ker v državni na pomagati japonskemu ludstvu. Pričakovati je, da bodo stavke trajale še precej časa, ker to je pravzaprav namen Amerikancev, ki delajo povsod zgago, da pozneje lažje izvlečejo svoje dobičke.
Sovjetski astronomi so odkrili tri
nove majhne planete in jih imenovali Rusija, Moskva in Komsomolka.
Ob državnem prazniku FLRJ so poslali jugoslovanski državljani, člani jugoslovanske kolonije na Dunaju maršalu Titu brzojavko, kjer poudarjajo junaško borbo jugoslovanskih narodov v preteklosti in sedanjo borbo za enakopravnost med narodi.
Vlada čSR je zaprla brez vsakega povoda prostore “Jugoslovanske knjige”. Jugoslovanska vlada je zato poslala vladi ČSR protestno noto, v kateri zahteva, da prekliče svoj odlok o zatvoritvi knjigarne “Jugoslovanska knjiga” do 24. novembra. Ker vlada ČSR tega ni storila, je jugoslovanska vlada odredila, da se zapre knjigarna ČSR “Orbis” v Beogradu.
Kitajska nacionalistična vlada je javila, da je minirala vsa pristanišča, oziroma vse morske dohode na kitajska tla. Pravi, da je to napravila zato, da onemogoči severno-ameriškiin ladjam dohod v kitajska pristanišča, kar pomeni, da so “demokratični Ameri-kanci” najprej pomagali nacionalistom, a sedaj, ko so ti premagani in je njihova vlada pobegnila na otok Formoso, pomagajo komunistom, ki so zmagoslavno dobili na Kitajskem oblast v svoje roke. Pa nič zato, le da denar ne pride Amerikancem v roke, pa naj bo božji ali hudičev.
Grčija je dala v svet novico, da je ukinila “nagli sod” v večini svojega ozemlja, češ, da je že vpostavljen red in mir. Nam se pa zdi, da dokler hodijo po grških tleh tuji vojaki, v Grčiji ne more biti miru.
Ker je imenoval papeža “Očeta Udružene Industrije”, je bil obsojen Nino Sangiovanni, predstavnik dnevnika “Avanti”, na eno leto zapora. Vendar to samo pogojno, ker je naj-brže sodišče uvidelo, da krivica ni tako velika, ali kazen je vendarle moralo izreči, kar papež menda še vedno več ukaže v Italiji, kot pa vsi ostali, pa če tudi so sodniki med njimi.
Indija je dobila novo ustavo. Ta določa, da bo dobila republika Indija v sklopu Commonvvealta. Za dobo 15 let sta določana dva uradna jezika: angleščina in jezik hindu. Ustavo je sprejela zakonodajna skupščnia.
70 bivših gestapovcev se je zbralo v Muuchenu, da se pomenijo o bodočnosti Nemčije. Dogovorili so se, da mora Nemčija spet vstati in se razvijati v smislu Hitlerjevega programa. Ker so zapadni zavezniki pripravljeni na vse slabo, jim bodo gotovo kaj takega dovolili. Zato ne bo nič čudnega, ako se bo v bodoče javilo, da hitlerjeva Nemčija spet vstaja.
V	Bolgariji so se vršile v nedeljo 18. decembra občinske in deželne volitve. Narodna frqnta je dobila 97,66% vseh oddanih glasov. Udeležba je bila v splošnem preko 87% in v nekaterih krajih skoro 100% vpisanih volilcev.
Rumunija misli z novim letom 1950 menjati svoj denar, ker je Lei že tako strašno padel, da nima več nobene veljave. To je pa povzročilo med ljudstvom strašno zmedo in izgleda ta pa nika kot popoln ‘kaos’, iz katerega jih
darsko vodstvo.
Mao Tse Tung, to je predsednik Nove Kitajske, je odpotoval v Moskvo, kjer je bil takoj sprejet pri Generali-simu Stalinu. Sprejemu so prisostvovali tudi Malenkov in Bulganin ter Andrej Višinski. O pogovoru med temi visokimi glavami ni bilo nobenih poročil, vendar se zdi, da je Mao Tse Tung, prišel k Stalinu po navodila, ki so mu potrebna za nadvlado v celi Aziji.
Uvoz blaga iz Sovjetske zveze v ZDA narašča. Uvoz krzna in tovarniškega blaga iz ZSSR v ZDA je narasel od 1,2 milijona dolarjev v avgustu na 5,2 miliona dolarjev v septembru. Uvoz mangana in kroma pa od 400 na 700 tisoč dolarjev.
350 metrov dolg nov viseč most je bil izročen prometu v Budimpešti. Stari viseči most so Nemci parušili leta 1945. To je že sedmi most preko Donave v Budimpešti, zgrajen po osvoboditvi.
Jeruzalem je bil proglašen kot glavno mesto lani ustanovljene Izraelske Države. Proti temu so se upirali posebno Arabci in tudi drugi narodi-Zato je OZN proglasila za mednarodno mesto. Izraelci pa tega ne dopustijo, pričeli so premeščati vse državne urade v Jeruzalem in zagotovili so, da ga bodo branili do zadnje kaplje krvi.
Novo fašistično stranko imajo v Italiji. Njeni člani bodo nosili modre srajce namesto črnih; stranka združuje v glavnem bivše fašiste in skrajne desničarje. Člani morajo pri vstopu priseči, da “bodo varovali in vzdrževali tradicije italijanskega naroda.
Vlada ČSR je izdala razne odloke, ki urejajo vprašanje zakona. Odpravljeni so oklici, dovolj je le, da zakonca izjavita, da jima niso znani nobeni zadržki. Obdržita lahko vsak svoje ime, sporazumeti se morata pa že prej glede priimka otroka. O razporoki od; loča sodišče. To se lahko zgodi tudi proti volji zakonca, ki je brez krivde, to pa le, če razporoka ne nasprotuje interesom mladoletnih otrok.
Oswieczim, bivše nacistično koncentracijsko taborišče bodo z vsemi poslopji in napravami preuredili v muzej. V taborišču bodo uredili poljski, mednarodni muzej in muzej o zgodovini velikih nacističnih taborišč Y Buchenvvaldu, Dachavu, Rawensbriik' ku in drugih.
Odločeno je, da bo v Kanadi, sedež vežbanja bodočih čet, ki se morajo iaU' čiti v namodernejšem orožju, da bodo nekak , steber “Atlantskega pakta”' Pobrali bodo strokovnjake raznih narodnosti: to je vse izdajalce raznih narodov, ki se brez službe klatijo P° svetu. Pripravili jih bodo za obran1' bo, kar to pomeni pripravljanje z® napad na Rusijo, katera pa menda ne stoji križem rok, kajti tudi od tam se slišijo novice, da se precej pripravljajo.
Iz Prage poročajo, da so v letu 1949 večkrat preprečili razne vstaje in pu; če, kateri so imeli namen strmoglavit1 ljudsko vlado. Naj zanimivejše pri tefl1 je, da so dognali, da je bilo vse to vodeno od oseb, katere uživajo dipl?' 'matično nedotakljivost in pripadaj0 severno-ameriškemu in angleškem11 poslaništvu...
Erich von Manstein, nemški general, ki je posebno poznan iz časa zadnj® vojne kot komandant na ruski fronti in je prispel s svojimi' četami do Krl ma, kjer je uganjal največja zverin* stva, je bil te dni obsojen na 18 let ie' če, kar je vsekakor nič, proti krivdi, katera mu je bila dokazana. Vendar je pa takoj po izrekli obsodbe vi o?" priziv, ki pa ni bil uslišan in je bU8 obsodba z nova potrjena.
IZ JUGOSLAVIJE
Z velikimi delovnimi zmagami so jugoslovanski narodi slavili svoj praznik
“29. november slavimo na svojstven način, lasten samo resničnim . graditeljem socializma — z delovnimi zmagami.”
(Miha Marinko)
Šesto obletnico rojstva Ljudske republike Jugoslavije so naši narodi slavili v času, ko se protijugoslovanska gonja poslužuje novih in novih oblik, novih in novih izmišljotin in laži. Na vse to narodi Jugoslavije odgovarjajo z neprestanim delom in so svoj naj-večji praznik — 29. november — praznovali in dočakali z dograditvijo novih tovarn, z novimi udarniškimi naslovi in z visokimi številkami izpolnjevanja petletnega plana.
Vse nove tovarne in objekti, ki so načeli obratovati na ta slavnostni dan, so se borili z velikimi težlcočami in zaprekami, ki so posledica samovoljnih odpovedi gospodarskih pogodb in dobav informbirojevskih držav. Zmagali so delovni kolektivi, ki so pokazali svojo zavest in ljubezen do socialistične domovine.
Nova valjarna za debelo pločevino |\a Javorniku pri Jesenicah je zgrajena po najsodobnejših principih. Imela bo 4krat večjo zmogljivost od stare, čeprav bo delalo v njej samo 1|5 delavcev. Vsi deli tovarne in stroji so l>ili izdelani v Jugoslaviji.
Prva tovarna plastičnih mas na Balkanu je tudi pričela z delom na državni praznik. V Kaštel Sučursu pri Splitu je velika nova toVarna “Jugovimi”,
ima 30 prostranih, svetlih in zračnih (%radb. Iz domačih surovin bo tovarna ‘Jugovimi”' U zadnje leto petletke izdelala 6.500 ton raznih izdelkov. S tem bo delovni človek Jugoslavije dobil v zadostni meri vse predmete, ki jih potrebuje za vsakdanje življenje. Da bodo delavci “Jugovinila” lahko dali svojim tovarišem po širni domovini čim prej in čimveč potrebnih izdelkov, nna tovarna svojo termo-elektrarno, ki bo dajala električno energijo tudi prednji Dalmaciji, lastno pristanišče, daljnovod, transformatorsko pdstajo in vodovod.
Deseta večja elektrarna v Jugoslaviji je termoelektrarna’ v Velikem Sonstolcu ob Donavi. 29. novembra je ' začela obratovati in s tem so se delavci Jn graditelji te elektrarne uvrstili med zmagovalce socializma v Jugoslaviji.
Tudi tretja doma izdelana Siemens-tnartinova peč, ki so jo prižgali na Velik praznik v železrani Zenica, je dokaz neomajne vere v neodvisnost •Jugoslavije.
. Minister železnic Todor Vujasinovic •1® ob dograditvi proge Šabac—Zvor-nik dejal: “Gradnja železnic v naši državi ni več predmet obljub, izsiljevanja in predvolilnih laži, marveč je del velikega petletnega plana.” Izgradile so jo frontne brigade in enote JA.
Nešteto je delovnih zmag, s katerimi K° v Jugoslaviji proslavili zgodovin-®ki 29. november.
Splovljena je bila četrta, letos zgrajena prekooceanska ladja “Titograd” z nosilnostjo 4.000 ton, ki so jo izdelali delavci v ladjedelnici “Tretji maj” na Reki.
Beograd in Zagreb sta dobila novi radijski oddajni postaji.
Pričela je delati velika tovarna v Nišu.
Mnogi delovni kolektivi po tovarnah so izpolnili do tega dne svoj letni plan — mesec dni pred rokom.
Posebno zavednost in delovni polet pri izpolnjevanju petletnega plana so pokazali delavci, ki so do 29. novembra izpolnili v seloti svoje petletne plane. Danes delajo že za svojo drugo petletko.
Vse te delovne zmage in še mnogo, mnogo drugih govori isto, kar je dejal minister težke industrije Franc Leskošek 29. novembra v tiskii ob obnovitvi nove železarne: “ Ni vam uspelo vaše škodljivo početje! V nekaj trenutkih bo začel obratovati plavž!”
Svečano zborovnaje Akademije znanosti in umetnosti se je vršilo v Ljubljani, dne 12. dec., kateremu sta prisostvovala častna člana akademije maršal Tito in Edvard Kardelj. Zborovanje je otvoril predsednik akademije dr. Prane Kidrič. Obširen govor je na to imel E. Kardelj.
22. dec. so praznovali po celi Jugoslaviji dan jugoslovanske arrnije.
Voditelja jugoslovanske delegacije
na zasedanju OZN Edvard Kardelj in Milovan Djilas sta se povrnila v Beograd.
V enem letu je Jugoslavija izdala 6 in pol milijarde za zaščito mater in otrok. To je 20krat več kot so izdali v ta namen v stari Jugoslaviji v 23 letih.
Nova cementarna je začela obratovati v Mežericah pri Splitu. V bližini nove cementarne so izvrstna ležišča surovine.	I'
Moko po izberi so imeli že prejšnji mesec v vseh mestih in industrijskih centrih Slovenije. Z decembrom pa se razširi delitev moke po izbiri na vso Slovenijo.
Jugoslovanski izseljenci iz Severne Amerike so po potovanju po Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji odpotovali v Beograd,, kjer so se udeleili proslav ob obletniciAVNOJ-a.
Glavni odbor Združenja jugoslovanskih izseljencev v Franciji je poslal protestno pismo novoorganiziranemu “Komiteju za obrambo zaprtih in preganjanih demokratov v Jugoslaviji”, ki je nov kominformistični aparat za gonjo proti Jugoslaviji.
Pri letošnjih prostovoljnih delih v Zagrebu je sodelovalo 1,602.634 članov Ljudske fronte, ki so dali 6 milijonov 586.562 delovnih ur.
Racionalizatorji in novotraji jeseniške železarne so doslej prihranili 25 milijonov dinarjev. Letos je v železarni bilo razglašenih 698 udarnikov, med njimi 579 delavcev, 50 delavk in 60 mladincev in mladink.
Geodetski zavod v Ljubljani je končal meritve za drugi del avtomobilske ceste “Bratstva in enotnosti” od Zagreba do Ljubljane.
Kominformisti so pričakovali, da bodo v svojo gonjo vključili predvsem narodne manjšine Jugoslavije. V Vojvodini, kjer je na več narodnih manjšin, sodeluje v Ljudski fronti aktivno 212.000 Madžarov, Romunov,, Slovakov in Rusinov. Pripadniki teh manjšin imajo v krajevnih odborih fronte 1800, v okrajnih odborih 768, v pokrajinskem odboru Ljudske fronte pa 16 predstavnikov.
Med najboljšimi v istrskem okrožju je zadruga v Segetu “Enotnost in bratstvo”. Zadruga ima svoje prve udarnike. Zadružniki so se odzvali vabilu za sečnjo drv in šli v Trnovski gozd pripravljat drva in kurivo za potrebe cone B.
Ciril Metodove družbe katoliških duhovnikov LR Slovenije. Predstavniki so poudarili pripravljenost članov druščine in patriotične duhovščine, da sodelujejo z ljudskimi oblastmi ter tako prispevajo svoj delež pri izgradnji Jugoslavije.
Od 1. do 7. decembra je v Jugoslaviji teden varčevanja. Delovno ljudstvo se bo vključilo v krog stalnih vlagateljev ter ložilo svoje prihranke na vlagalno knjižico in s tem koristilo sebi in skupnosti..
Na dan Republike so v Zatolminu dokončali zadružni dom, ki je največji zadružni dom. v Slovenskem Primorju.
32 obdelovalnir zadrug je bilo ustanovljenih v Vojvodini od 1. septembra do 20. novembra. Sedaj ima Vojvodina skupno 702 obdelovalni zadrugi, v katerih je čez 90..000 gospodarstev.
Prvi domači hidroavion so izdelali jugoslovanski inženirji in konstruktorji	•	■	.	■
Reško avtomobilsko cesto dolgo 3750 m in široko 18 m so te dni izročili v promet. Zgradila jo je Ljud-
5Vvwvwwww,vwvvww,uwvwwww^vwuvvviviv%vivvvwvwvrywv\
Zahvala Maršala Tila
,i t,	«*w	*	••	tsuijr-.	'v»	f	MjJ.	fJ	lO/	uC	ilB
Predsednik vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, prejel je ftb priliki narodnega praznika 29. novembra ogromno število častitk iz vseh krajev države kakor tudi iz inozemstva.
Maršal Tito se najprisrčnejše zahvaljuje vsem ustanovam, organizacijam in posameznikom za pozdrave in želje, katere so mu izrekli.
Iz kabineta maršala Jugoslavije
(Tanjug)	J
"*‘VW»VWV :WUWWWWUVftWWtfWWWVWMNWVU\\vWUWUWWi
ska fronta 9 dni pred obvezo. Hrvati in Italijani so prispevali v skupnem delu 1,525.520 delovnih ur. Mladina je delala 260.100 prostovoljnih ur, Jugo: slovanska armija pa 259.520 ur.
V 52 letalskih šolah se je usposobilo za pilote, jadralno letalce in padalce nad 50.000 mladincev.
Univerzitetni komite pristašev miru so ustanovili profesorji in študentje lubljanske univerze. V komiteju so med drugim dr. France Kidrič, predsednik akademije znanosti in umetnosti,, rektor univerze Anton Melik, akademiki,, dekani, študentje, ter rektorji Akademij za igralsko umetnost Filip Kumbatovič in Glasbene akademije Karel Rupel.
84 novih udarnikov je proglasilo podjetje '‘Projekt” v Kranju.
Del delegacije FLRJ se je po zasedanju Generalne skupščine OZN vrnil v Jugoslavijo.
V obdelovalnih zadrugah v Sloveniji bodo plan setve najprej izpolnili. Žitaric so posejali 98 odst., povrtnine 109 odst.,, industrijskih rastlin 100 odst,, krmilnih rastlin pa 84 odst.
Nov železniški tir so otvorili v Savinjski dolini. Vezal bo Žalec s Šent Petrom.	• ■■
Novo srednjevalovno radijsko postajo v Beogradu si je ogledal maršal Tito s člani politbiroja.
36 obdelovalnih zadrug je že usta-no vi jenih v goriškem okraju. Obsegajo okrog 4000 ha zemlje. V predvo-livnem tekmovanju pripravljajo ustanovitev novih, že obstoeče pa širijo in krepijo z novimi člani.
12. novembra so pokrili dvonadstropno stavbo zadružnega doma v Dornberku.
Na velikem gradbišču v Kronbergu,
do koder bo segala Nova Gorica, zaključujejo dela na nekaterih velikih objektih tovarne pohištva. Po svojem obsegu bo to največja tovarna pphi-štva v Srednji Evropi. Opremljena bo z najmodernejšimi stroji in popolnoma mehanizirana. Proizvodnja bo na tekočem traku.
Bosanec Salko Hukič je poklonil oblastni partijski konferenci za mariborsko oblast model vrtalnega stolpa, kakršne uporabljajo na naftinih poljih v Dolnji Lendavi. Hukič je s svojo brigado potolkel drugi sovjetski rekord stahanovca. Orlova.
Illllllllillllllllllll
;urw
v>v,fJ
SiovaisKi Glas ★
VABI NA
P L E S NO ZABAVO
""	-f*	F’, *<*» f'	r-	'	‘O''«	'	'.-f p:	n	f	I
katera se vrši na
SILVESTROV VEČER
r-	   1	••	^	*	SJtu' (fSflF' 3
t. j. 31. DECEMBRA t. 1. ob 22 uri v obširnih in zračnih prostorih Kluba “ESTUDIANTES” — Avda. Fco. Beiro 5175 (Villa Devoto)
SVIRA ORKESTER “ GOZZOLA ” Vstopnina: moški $ 3.—; ženske $ 2;—.
Opozarjamo, da bo rojakom na razpolago dobro založen “bufet” in sveža, pijača po najnižjih cenah.
K obilni udeležbi vabi
Prireditveni Odbor
☆
lllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll
«; c.H.0.. ..RrmjuiuKU. .mAisI	»it	iatrilia:	«	M
g ms Ki Glas
I^cducciou y Adminištracion:	Calle Cervantes 3039
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador:	VICENTE	SUBAN
ZASTOPNIKI:
Sia. Cordobo in okolico: Frane Kurinčič — Pinz6n 1639.
Xa Lom o Negro in okolico: Golobič Marko.
Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flore«, V. Oalrad* Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2335.
Buenos Aires, 26 de Diciembre de 1949
No. 41
ZDRAVE SILE” in ..FAŠISTI
rv
it
Silvestrov Večer
«f
IV
Vsekakor je potrebno, da včasih tudi kaj spregovorimo o naših sovražnikih, namreč o tistih ljudeh, kateri so bili do objave zloglasne resolucije Informbiroja naši tovariši in s katerimi smo skupno in požrtvovalno sodelovali v naših bivših organizaciah. Sicer, da so ti ljudje postali naši sovražniki ni še prav tako važno, a žalostno pa je, da so postali sovražniki in klevetniki našega naroda, namreč tistega naroda in tistih voditeljev, katerim so do resolucije Informbiroja peli velikansko slavo in jih postavljali za vzgled vsej javnosti.
Ko je iz Prage zabobnela v svet nesrečna resolucija Informbiroja, smo se takrat v SLOVENSKEM GLASU izjavili: “Z NARODOM V OSVOBODILNI BORBI IN Z NARODOM OSTANEMO TUDI OB REŠEVANJU NJEGOVIH TEŽENJ”. Ostali smo torej zvesti narodom v domovini, kajti prepričani smo bili, da bodo jugoslovanski narodi, ki so si prosto izvolili svoje voditelje, namreč one voditelje, ki so jih zmagoslavno vodili v osvobodilni borbi, tudi znali naboljše rešiti vse nastale neprilike v svoji domovini. In nismo se motili. Naši narodi so v odgovor potrdili zaupanje v njihove voditelje ter na vso gonjo ter na vse laži in nesramna obrekovanja, ki se vrši že leto in pol in ki v moralnosti, načelnosti in poštenosti stoje zelo visoko nad Informbirojem, odgovarjajo stvarno in z delom, s katerim dosegajo pri graditvi socialistične Jugoslavije vedno večje uspehe.
Vsem je danes jasno, da je kampanja Informbiroja, oziroma Moskve, ki je že več časa odprto posegla v ta boj, naletela na nasproten učinek, kakor so ga želeli in da je prav zaradi te kampanje demokratično javno mnenje začelo zavestneje spoznavati resnico o Jugoslaviji in da se je njen ugled v mednarodni politiki le ojačii. Informbiro pa ni odnehal od svoje umazane gonje in ni sprevidel, da gre vsa ta gonja v škodo in na žalost v neizmerno škodo vsemu svetovnemu levičarsko usmerjenemu delavskemu gibanju. Še več, v svojem neumljivem sovraštvu do socialistične Jugoslavije in v svojem kontrarevolucionarnem besu to gonjo nadaljuje in stopnjuje.
V vsej tej gonji pa prav nič ne zaostajajo tudi naši tukajšnji kominfor-misti, ki med našimi izseljenci širijo nesramne laži in sejejo sovraštvo. Te zaslepljene duše, so se na diktat kar čez noč prelevile v največje klevetnike in nasprotnike onega Tita in njegovega režima, ki so mu do objave inform-birojevske resolucije pele velike slavospeve. Prej so ga slavili in dvigali v deveta nebesa, zdaj ga pa na povelje že 18 mesecev obmetavajo z blatom. Sploh zanje je Jugoslavija fašistična, vsak Jugoslovan, ki ne pljuje na svojo socialistično domovino, je fašist in zdrave sile so samo oni, ki novo Jugoslavijo smrtno sovražijo, pa čeprav so belogardistični ali ustaški begunci. Ti naši kominformisti so dovolj machiavellski in vedno pripravljeni izvršiti vsako nesramno misijo, oziroma diktat. Med njimi in fanatičnimi katoličani, ki slepo verujejo v papeža in so zanj vse pripravljeni storiti, ni nobene razlike.
No, pa oglejmo si vsaj nekaj, koliko je teh “zdravih sil” v naši naselbini, kakšno je njihovo početje in kakšni so njihovi uspehi. Mislimo, da nam ti ljudje ne bodo zamerili, da jih mi nazivamo kominformisti, katero ime jim po vsej logiki pripada.
Takoj po izdani resoluciji Informbiroja, se je tedanji odbor Slovenskega Ljudskega Doma enoglasno strinjal z linijo, katero smo v SLOVENSKEM GLASU začrtali in ki jo zgoraj omenjamo, kajti hoteli smo, neodvisni od tujih vplivov, trezno in premišljeno zavzeti pravo stališče, da ohranimo našo enotnost v izšeljeništvu. Vse je bilo prav, toda na žalost le malo časa. Takoj po znani resoluciji plenarija Jugoslovanskega Centralnega Sveta (24. julija 1948), vsled katere se je tudi JCS razbil, se je med nami pojavila četvorica, ki je na diktat takoj pričela vršiti razbijaško misijo. Njim je bila dana naloga zrušiti enotnost v Slovenskem ljudskem domu in tega dela so se lotili od spodaj, namreč pri naših podružnicah. Da čim prej dosežejo njihove cilje, je par pobalinov (na žalost med njimi tudi mladenič, ki obiskuje visoke šole in se tega podlega dejanja vedno sramuje) v enem izmed sedežev SLD, na skrivaj snelo ra.?obešeno sliko maršala Tita, katero so potem, odnesli in jo celo raztrgali. S tem so oni deloma dosegli njihov cilj, kajti čeprav so odbor in članstvo obsojali to podlo dejanje, je isto povzročilo, da so se pričele cepiti naše vrste.
Ker pa je gotova skupinica vztrajala, da mora SLD, kakor tudi SLOVENSKI GLAS podpreti gonjo proti naši domovini, se je njim ponujalo naj sprejmejo v roke vodstvo SLD, kakor tudi pisanje SLOVENSKEGA GLASA. Niso pa ti razbijači hoteli sprejeti nobenih odgovornosti, kajti njihovi nameni so bili, da bi mi vršili delo, katero bi nam oni iz varne sence diktirali. In takoj ko so se njihovi nameni izjalovili, so nam očitali, da smo se prodali in postali fašisti, izdajalci, itd.
Enak spor kakor v SLD ,se je vršil tudi v vseh ostalih jugoslovanskih organizacijah in kot je vsem znano je bil žalosten zaključek ta, da so oblasti zaprle, ne samo naše, temveč vse slovanske organizacije.
K.ljuib temu pa niso še naši razbijači sprevideli v kako neizmerno škodo za našo naselbino vodi njihovo početje. Par teh, ki so vedno zvesto vršili dano jim misijo, in kakor jo vršijo še danes, je uspelo prevariti nekaj jek-ševcev, ki z njimi že več časa plešejo po taktu Kominforma, Tako je nastala
Slovenski izseljenci hočemo vedno ohraniti naše običaje in prav gotovo so nam vsem še v živem spominu lepi Silvestrovi večeri, katere smo prire jali v naši hstarih krajih. Ni nas oviral ne mraz ne sneg in v vsaki slovenski vasici so se zbirali na Silvestrovo, da smo tako v veselem in zabavnem družinskem krogu se poslovili od starega leta in ob istem času dočakali novo in si stiskali roke za voščilo.	<
Ker pa so danes naše organizacije razpuščene, so si tovariši pri SLOVENSKEM GLASU čutili v dolžnost, da poskrbijo v imenu lista potrebno dovoljenje, da se na Silvestrovo snidemo in nekoliko pozabavamo.
Tozadevne oblasti so nam izdale potrebno dovoljenje in naš običajni SILVESTROV VEČER se bo vršil v Klubu “ Estudiantes ”, avenida Fco. Beiro 5175, t. j. v Villa Devotu, nasproti prostorov bivšega Slovenskega Ljudskega doma.
Plesna zabava se vrši od 10 ure zvečer, pa do 3 zjutraj.
Na svidenje na Silvestrovo!
VELIK PIK-NIK
priredi Hrvatska naselbina iz Dock Suda, v NEDELJO 8. JANUARJA 1950.
Vršil se bo na igrišču ‘‘Club Sportivo Dock Sud”, ul. Lean-dro N. Alem štev. 1900, in bo trajal od jutra do večera.
VSEM NAŠIM NAROČNIKOM
IN ROJAKOM NA ZNANJE!
Sporočamo, da se uredništvo in uprava SLOVENSKEGA GLASA, nahaja v naprej v poslopju ulice Cervantes št. 3029. Poslopje leži dve kvadri od ulice Fco. Beiro in dve kvadri preden se dospe do ulice Lope de Vega in sicer v ozadju prostorov bivšega našega uredništva v ulici Ramon Lista.
Naši rojaki lahko posetijo naše prostore vsak večer, kakor tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah celi dan. Na razpolago smo tam našim čitateljem in naročnikom za vsakovrstne informacije, kakor tudi jim nudimo raznovrstno čtivo iz naše domovine.
Zapomnite si in obiščite nas v naprej
V ULICI CERVANTES 3039.
„KOSMAJ“ v Buenos Airesu
Dne 5. t. m. je dospel v tukajšne pristanišče jugoslovanski prekooceanski parnik “Kosmaj”. Ta 8.105 tonski tovorni parnik je dospel iz Dubrovnika in pripeljal v Argentino les, svinec in sodo sohvay.
Pripomniti moramo, da delovni kolektiv parnika “Kosmaj” je zelo poznan v naši domovini, kajti vedno vestno vrši svoje dolžnosti, ki na ta način mnogo doprinese pri skupni /gradnji socializma v naši domovini. Radi tega, je bila posadka parnika, dne 28. februarja 1948, proglašena k najboljšim delovnim kolektivom jugoslovanske plovbe in parnik “Kosmaj” si je na ta način pridobil prehodno zastavico. Posadka je poleg tega dobila nagrado 10.000 dinarjev in katero vsoto so potrošili za nakup kulturnega materiala, kakor knjige, glazbeni material; in drugo.	-	j«
Ob priliki prilioda v Buenos Aires častitamo posadki parnika za njihove uspehe in jim kličemo: dobrodošli med
nas!	-------
POIZVEDOVANJE Iz Lome Negre nas naprošajo, da W objavili sledečo prošnjo: poizveduje se, kje se nahaja Anton Omrzel, doma iz Metlike v Beli 'Krajini. V Argentino je dospel leta 182 9. Po njem povprašujejo v domovini mati, brat in sestra.
Ako bo sam čital te vrstice ali pa, ako bi kdo vedel zanj, naj to javi na naslov: Jože Vuksinič, Loma Negra, Olavarria, F. O. N. G. R.
Bolezen, že več časa se nahaja bolan na svojem domu v Villa Devoto tov. Rojc Franc, želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Operacij^. Pred dnevi je bila bperira-na naša zvesta naročnica tov. Mihaela Belinger. Nahaja se sedaj na svojem domu r domači oskrbi.
skupina, ki jo tvorijo nad pol ducata družin, ki so potom sorodstva ali vsled trgovskih razlogov, danes skupno povezane.
To je torej vsa ona “zdrava” naša naselbina, ki je ostala na “pra.vi poti”. Misija teh ljudi je, da širi od hiše do hiše nesramne laži in razne i*" mišljotine o naši domovini in o voditeljih naših narodov. In ker niso še povzročili med nami dovolj sovraštva, zato vse tovariše, kateri so bili prej na vodilnih mestih in ki branijo resnico o naši domovini, danes blatijo in širijo 0 njih najrazličnejše neumnosti. Posebno pa mečejo blato na tovariše, ki sodelujejo pri SLOVENSKEM GLASU, katerega hočejo prav na ta način uničit1. Da bo pa naša javnost spoznala, kako nizko je padla morala naših kominfof' mistov, bomo v bodoče objavili v listu nekaj takih nesramnih izmišljotin.
Moramo pri tem omeniti, koliko so si ti ljudje prizadevali prepričati nas l.iudstvo, da bi se ne udeležilo proslave našega narodnega praznika 29. »°‘ vembra. Grozili so celo, da bodo oblasti zaprte vse udeležence. Res je, da s jim je posrečilo nekaj naših rojakov z grožnami prestrašiti, a se je kljub t®' mu številna množica udeležila proslav našega velikega praznika.
Nerazumljivo pa je tudi, da v tem času vse gonje, ne vidimo od naši# kominformistov najmanjšega pozitivnega dela. Vprašamo jih: kakšen kor*«* so zavzeli ob prihodu škofa Rožmana v Buenos Aires? In kar je tudi z®* čudno, da se ni niti eden izmed vseh teh “zdravih sil”, in ki so tako naklonjeni SZ, udeležil proslave velike oktobrske revolucije. Sicer pa jih poznan^' da v senci na varnem so pri besedi, v žerjavico pa druge pošiljajo.
Sicer se ob koncu še vprašamo, ali naši kominformisti, ko razširjajo bedne in lažne vesti, ne pomislijo, da ljudje niso tako neumni in da so J1 danes že jasna vsa protislovja kominformistične politike napram Jugoslavij Vsa razdiralna propaganda med izseljenci ni imela do danes prav noben^ uspehov in naši rojaki se vedno več upirajo nesocialističnim metodam si utirajo pot k resnici, ki je nihče, najmanj pa tukajšnji kominformisti bodo mogli ustaviti.
argentinske vesti
Za pospeševanje turizma je Fede-j-alna vlada pred kratkim izdala de-*£®t, glasom, katerega imajo inozem-turisti za vhod kakor tudi za iz-”°d iz Argentine velike olajšave. V Prva vrsti jim Banco Central menja denar po najugodnejšem tečaju in do-!°ljeno je tudi prinesti s seboj karkoli lmajo turisti potrebo za osebne predmete. Zato je treba napraviti seznam J duplikatu, kar služi potem pri od-“°du. S seboj lahko pripeljejo tudi '°zila, kot avtomobil, aeroplan itd. in ‘Udi fotografske ter aparate za sne-^nje filma. Umevno pa je, da teh stvari ne morejo prodati, dočim pa lahko kupijo za osebno uporabo karali hočejo, tudi stroje in drugo, le je to argentinskega izvora. Uvoženi Predmeti ne pridejo v poštev. Cari-^rnice imajo posebne naloge, da turistov ne motijo, vendar pa se lahko ®°godi, da bo kdo preveč zadržan, ka-se to danes dogaja, kar se bo pa menda tudi uredilo.
Iz tega je torej razvidno, kako skrbi ylada za turizem, kajti že precej časa )e> kar je tudi notranji turizem precej javila. Vidi namreč v tem velike dogodke ter veliko korist tudi za poset-^ke oddaljenih nepoznanih krajev, ki vredni obiska, kajti njih lepota in %av zrak, so vredni, da jih vsak °“išče. Radi tega bo tudi bodočnost jjekaterih naših ljudi zagotovljena, so se posvetili hotelirstvu in go-*®ničarstvu v turističnih krajih.
fta predsedniškem stanovanju v 01 i-y°su so dne 20. decembra krstili 850 japonskih otrok. Krst je opravil duhovnik in poslanec Virgilio Filippo, 11 botrovaa sta jim sam predsednik 8®flera J. D. Peron in njegova soproga. . Minister poljedeljstva in živinoreje 'Pženir Emery je bil na kratkem obi-v Braziliji, kjer so mu priredili toko lep sprejem.
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, je
namen Federalne vlade, zato je v zadnjem času razdelila precej parcel v pokrajini Buenos Airese in drugih krajih. V ta namen je razlastila zlasti naslednike Bemberge, kateri so hoteli na razne načine skriti svoje bogastvo, ki je bilo največe v Argentini. Sedaj pa bodo na zemlji, katera je leta in leta čakala pridne rode, delali kmetje, ki so do sedaj morali delati le za te gospode. Obdelovali bodo tako svojo zemljo, kar pomeni, da bo dajala in rodila mnogo več, ker jo bo obdelovala pridna roka kmeta, ki svojo zemljo ljubi.
25.000	ton zmrznjenega mesa je kupila te dni vlada Peru, katero se bo izvozilo iz Argentine tekom prihodnjega leta. Upanje je, da se bo pogodba za izvoz mesav Peru podaljšala še jih že par mesecev, je.. 55oc shrdlum
Velika suša, ki traja že par mesecev, je v nekaterih krajih uničila ves zgodnji pridelek žito. Radi tega je odločila vlada, da kmetom priskoči na pomoč na ta način, da jim bo dala pozne žitarice za seme, po zelo nizkih cenah.
V	teh vročili polletnih mesecih se
ljudstvo vedno zateče v edino zabava-lišče in hladilišče k obrežju reke Rio de la Plata, da se okopa in ohladi. Mnogo ljudi pa je zelo neprevidnih in ne pazijo dovolj na nevarnosti, katerih je poln Rio s svojo umazano vodo. Zato se vsak dan dogajajo nesreče. Osebje Obrežne policije ima polne roke dela, kar kopalci nočejo vzeti v obzir svarilnih znakov, kar potem največkrat plačajo z življenjem.
Dne 20. decembra je bil v Buenos Airesu najbolj vroč dan. Toplomer je kazal nad 390. Poleg vročine je vladala tudi velika vlaga. Sploh so bili v zadnji polovici decembra . jako vroči dnevi.	■	i
Or. Francisco lose Cespa
DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 20 hs.
Ooronel R. Ii«tm BOM T. A. BO • »782
PRIMORSKE VESTI
Nov napad Rimske vlade na Slovenske šole v Italiji
PROSVETNO MINISTRSTVO V RIMU JE UKAZALO, DA SE MORAJO IZGNATI IZ SLOVENSKIH ŠOL DUAKI, KATERIH STARŠI SO
OPTIRALI ZA ITALIJO
SLOVENCI ZAHTEVAJO TAKOJŠEN PREKLIC TEGA NASILNEGA UKREPA
Dr. Hinko Halpern
Specljallst notranjih bolezni Ordlnlra vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 956 .1 nad. - Dep. C . T. A. 32 - 0886 in 0829
GORICA, 30. novembra. Napadom na slovensko šolstvo, ki se že od pričetka šolskega leta vrstijo od vseh strani in od vseh mogočih šovinističnih strank, je prišel sedaj glavni napad od samega prosvetnega ministrstva v Rimu. Ta napad je tako zlonameren za uničenje slovenskega šolstva, da mu do danes še ni bilo enakega.
Slovenske srednje šole v Gorici so dobile ukaz, da se morajo izgnati iz vseh vrst šol oni dijaki, katerih starši so opti-rali za Italijo, ker so se pri podpisu prošnje za opcijo izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski. Ukaz ministrstva pravi:
“Opozarjamo, da se sme dovoliti obiskovanje vseh vrst in stopenj šol s slovenskim učnim jezikom samo učencem s slovenskim materinskim jezikom, ne pa otrokom tistih, ki so s tako svečanim obveznim aktom, kakršen je opcija, izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski.” Proti temu najnovejšemu nasilnemu ukrepu, naperjenemu proti obstoju slovenskih šol v Italiji najodločneje protestiramo, ker ta ukrep krši pravico Slovencev v Italiji, pravice, ki so zajamčene z mirovno pogodbo in z ustavo republike Italije.
Ne verjamemo, da, so se pri podpisu opcije vsi starši izjavili, da je njihov občevalni jezik italijanski, ker so nam mnogi starši prav te dni povedali, da so navedli v prošnji za opcijo kot občevalni jezik slovenski in italijanski, to se pravi tako, kot je pri nag v običaju, ker Slovenci poznamo razen svojega materinega jezika tudi italijanščino, ker so nam fašisti slovenske šole uničili.
iGlede razlage izrazov ‘‘materinščina" in
Dr. A. Kirachbanm Dira. Maria Kirschbaum
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-73*7
“občevalni jezik” je očitno, da je rimsko prosvetno ministrstvo hote zagrešilo na-pako.Občevalni jezik je namreč tisti jezik, katerega člani posamezne družine uporabljajo v občevanju s prijatelji, znanci, v občevanju z oblastmi v poslovnih zadevah Itd. V Gorici, ki je bila 25 let pod fašistično Italijo, so morali nujno vsi Slovenci govoriti italijanski, ker so se edino tega Jezika smeli učiti v šolah, ker so nam slovenske šole faSistl zatrli. Poleg tega pa je bil fašistični teror tako velik, da je bil vsak Slovenec, ki je na ulici spregovoril po slovensko, izpostavljen fizičnim napadom.
Ta italijanski občevalni jezik, katerega so se bili Slovenci pod Italijo prisiljeni posluževati, pa nima opravka z materinskim slovenskim jezikom. Se manj pa ima opraviti občevalni jezik s pripadnostjo posameznika k določeni kulturni narodnostni skupini.
Ce je neka oseba zaradi izvrševanja pravice opcije izjavila, da je njen občevalni jezik italijanščina, to nikakor ne izključuje, da materinski jezik njegovih otrok ne bi bil slovenščina.
Omenjani Jezuitski in hinavski klero-fašistični ukrep rimske vlade, pa ni samo protizakonit, temveč tudi izrazito protidemokratičen sploh. Ta ukrep namreč prepoveduje staršem pravico, da bi izbrali svojim otrokom tisto šolo, ki jo hočejo obiskovati.
In končno se vprašamo: Na podlagi katerega zakona je rimska vlada izdala ta ukrep? Kateri zakon prepoveduje italijanskim otrokom obiskovanje n. pr. francoskih šol?, za kar imamo mnogo primerov.
FILOMENA BENES de BILEK
SLOVEN8KA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 28-8*89
**AN0 BEVK:
“JCa pl cm oJItacEui Getlecnvac”
(N»d*2j*v*nje)
Dekletu so zastale roke. preplašeno je pogledala. Saj Martinac dobro ye, da se je kdaj zlagala, vendar ji •1e bilo težko priznati. Vzelo ji je glas.
“No, le povej I Saj te zaradi tega ne hom pojedel. Ai si se kdaj zlagala?” “Da.”
“No, no! Saj si sei potem tudi spo-Vedala, kaj?” se je nasmehnil njeni Pfepadeaiosti. “Človek greši. Še pravnik sedemkrat na dan greši. Zdaj poVej, ali se duhovnik sme zlagati? Ali se sme zlagati, recimo, svojim ^uhovljanom?”
. Katini so ztnova zastale roke, bila trda od začudenja. Prezgodaj se je jedila.; brat je bil zopet tako ču-in nerazumljiv kot prejšnje dni. si bila čisto na jasnem, kako naj odgovori.
“N-ne,” je zajecljala.
, “Tudi v sili ne? Iz svoje šibkosti, ne more povedati nekaj zelo tež-kega?” .
Dekle je pomolčalo nekaj trenutkov.. Bog ve, kam merijo njegove besede.
"Ne,” je reklo negotovo in ga pla-
ho pogledalo.
“Dobro.” je dejal Čedermac. “Duhovnik rie sme lagati. Tudi v sili ne, iz svoje šibkosti. Ako duhovnik laže, imajo vsi pravico lagati. Če bi duhovnik klel, bi vas na vsa usta preklinjala. .. ”
Zagledal se je v plamenčke, ki so igravo švigali iz dogorevajočih polen, in se bridko nasmihal. Bilo je od sile enostavno, kot je rekel Sever, a vendar tako zamotano in zapleteno. Obhajala ga je drhtavica. a se je delal mirnega. Čemu se muči? Nič več ne bo razmišljal o tem. Zanj je samo ena pot! Raztresti Se je hotel z drugimi stvarmi.
“Katiniai! Katero pesem si prej pela?”
Zdrznila se je in ga proseče pogledala. Ni mogla zatajiti, kakor bi bila rada, saj o je slišal.
“Tiho bod’, ljubica,” je ovedala. se od zadrege spačila v usta in znova gledala v šivanje.
“‘Saj sem vedel. Zapoj še enkrat!” Katina je položila roke v naročje, kakor da je brez moči. Z velikimi očmi
mu je zastmela v obraz. Kaj je z njim? Čemu jo muči? Pa so se mu oči smehljale. Povedala imu je, ker se je bala, da je najde na laži; a da bi pred njim zapela, ne, to je preveč.
“Saj ne morem.”
“Zakaj bi ne mogla.”
“Lahko že,” je zategnila, ustnice so ji zatrepetale, a obraz ji je šel pol na smeh, a pol na jok. “Lahko že,” je ponovila skoraj tiho, “a ne pred teboj.”
“Zakaj pa ne pred menoj? Ali je mar kaj tako pregrešnega? Pesmi so bile, pesmi bodo, ljubezen prav tako, vse je Bog dal. Rad bi slišal... Daj!” Katina je vedela, da ne bo odnehal; poznala je brata. Naslonila je roke na kolena, gled«la v ogenj in pela.
“Tiho bod’, tiho bod’, ljubica, da ne bo zvedela mati tvoja... ” Glas ji je bil spočetka negotov, trepetal ji je od sramu, vsa je rdela od zadrege, bila je zmedena od začudenja, a to jo je kmalu minilo. Opogumila se je. pesem ji je ogrela srce, lui se več menila za vse okoli sebe. zajživela je samo napevu, glasovom, ki so ji vreli iz dna globokega, neute-šenega hrepenenja, kakor voda iz globokega studenca.
Gospod Martin je naslonil glavo na zid, zaprl veke in poslušal. Pesmi ni občutil tako kot Katina, dotaknila se je povsem drugih strun negove
duše. Trepetajoč napev, čar glasov mu je prebujal spomin na marsikateri trenutek. Skrivnostna lepota, čudovita sila, ki je v mesečnih nočeh hre-penenjal privrela iz narodove duše. Pred davnimi leti ga je bil Prešeren rešil bridkega! občutka siromaštva in manjvrednosti. V tem trenutku pa se je nenadoma zavedel silnega bogastva, ki se je v stoletjih ohranilo na teh pobočih in gričih in njegov rod vezalo z ostalim delom naroda in ga še veže. Bilo nyi je, kakor da se mu blažilne kaplje natekajo v srce, ga zamamljajo in tolažijo. A hkrati so mu sladkost blodile grenko misli. Kaim to bogastvo? Kam ta lepota? Vse obsojeno v smrt?
Katina je odpela, dvignila obraz, ki se ji je svetil v ognju, in pogledala brata. Med petjem so ji bile stopile solze v oči. Čedermac je še vedno slonel z glavo na zidu in zapiral veke. Nenadoma jih je odprl in se zdrznil, kakor, da se je prebudil iz sanj. Nasmehnil se je.
“Lepo si pela,” je prikimal. “Jutri boš zopet pela v cerkvi. Pa ne takih. ’ ’ se je nasmehnil. “Zdaj pa zapoj kako pobožno. Pomagal ti bom.”
No, to ni bilo nič nenavadnega. Prejšnja leta so v urah, ko je bil dobre volje, peli pobožne pesmi vsi trije, Katina, mati in on. Oddahnila se je,
Ir tega lahko zaključimo le eno: ukrep Je naperjen Izključno proti slovenskim šolam!
Tudi Sole s slovenskim učnim Jezikom so Sole republike Italije, t. j. državne Sole In so podvržene nadzorstvu vlade. V vsaki pokrajini Italije je izbira Sole staršem za njihove otroke svobodna, pri čemer igrajo vlogo zgolj vzgojni vidiki glede šol samih. Ta vrednost Sole s slovenskim učnim jezikom ima brez dvoma visoko vzgojno vrednost kajti učenci se poleg italijanščine učijo hkrati tudi slovenščine.
Zaradi vseh teh razlogov smatramo, da je omenjeni ukrep rimske vlade protiustaven, protizakonit in globoko nedemokratičen ter da predstavlja doslej največji napad na. slovensko Šolstvo v Italiji, na pravice stariev, da svoje otroke vzgajajo tako kakor jim narekuje njihova vest.
Zato ta ukrep lahko primerjamo samo z najkrutejšimi fašističnimi raznarodovalnimi ukrepi in ga smatramo za nečlove-čansko in nepedagoško dejanje ter protestiramo in zahtevamo, da ga rimsko prosvetno ministrstvo takoj prekliče! mmqt..et shrdhi cmfwy shrdl etaoim
NA VELIKEM GRADBIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA
SLOVANSKO ITALIJANSKA PROTI PA8ISTICNA ZVEZA Zaradi vldalllevsklh, informblrojevsklli mahinacij je bilo za, nekaj časa prekinjeno koristno delovanje Slovensko Italijanske protifašistične zveze kot skupne borbene fronte slovenskih ter talijansklh ljudskih množic. Sedaj pa je prodrlo spoznanje, da Je treba to važno organizacijo poživiti, reorganizirati ter okrepiti, tako da bo sposobna voditi tržaške dolovne množice v borbi proti imperijalizmu ter komlnformlstičnemu revizionizmu vldali-jevcev, ki bi radi, da bi prilezel Trst po ovinku kratkotrajne "samostojnosti” pod italijansko republiko. Zato je bila sklicana posebna konferenca za obnovo Slovansko Italijanske antifašistične unije • (SIAU). Konferenca je obsodila inform-birojevsko resolucijo in komlnformistič-ne metode, ki so Škodovale slovansko italijanskemu bratstvu, in postavila za zgled enotno napredno delovanje SIAU v jugoslovanski coni TržaSkega ozemlja. Nujno potrebno je reorganizirati SIAU na programskih osnovah, ki so bile preizkušene v pretekli borbi. SIAU naj postane naJ širša enotna fronta v borbi za boljšo bodočnost vsega tržaSkega demokratičnega ljudstva. Na konferenci so izvolili nov izvršilni Odbor, ki bo poživil in okrepil borbeno delovanje SIAU.
“Katero?” je vprašala1.
"Kakršno hočeš. Ti že veš. Sama izberi! ’ ’
“Ti, o Marija... ”
“Nc, ne! Ne novejših. Kako staro, domači.”
Katina se je za nekaj trenutkov zagledala v okno. Medtem je vzšel mesec, polagoma se je začelo svetliti. Videti je bilo tenje dreves, ki so se pošastno premikale v vetru. Ozrla se je v brata, si obliznila suhe ustnice in zapela.
“Na gori je kapelca, kapetea žegnana...”
Pri drugem verzu je poprijel tudi Čedermac. S pogledi, zatopljenimi v gasnoči ogenj sta pela o Mariji, ki « Mia zaspala in so jo med spanjem okradli grdi Judeži. Bila sta prevzeta, ganjena, na licih jima je igral nasmeh, na obrazih jima je trepetala svetloba luči in plamenov.
Odpela sta, kuhinjo je zagrnila tihota. še veter je za čas potišal. Katina je pogledala brata, ki je še vedno strmel v gasnoče ogle; po Usih se mu je pretakal izraz bridkosti, pomešan z radostjo, pomirjenostjo in srečo. Kakor da se ga boji motiti, je nadaljevala delo. Bila sta zamaknjena vsak v svojo misel, vsak v svoje čustvo, ki ju je rahlo kot dih polnilo z blaženostjo. .. Da bi bilo vedno tako!
Nova Gorica. — Kadar se ob večerih pomenkujejo Vipavci, Krašovci, Brici In vsi drugi, ki so dolga leta ječali pod fašističnim Jarmom, o svojem novem življenju in nalogah, se pogovor koncem koncev zopet ustavi ob Novi Gorici. Z zanimanjem poslušajo frontovce, ki so se vrnili s tega velikega gradbišča in jim zastavljajo nešteta vprašanja. Prontovcl jim imajo v resnici mnogo povedati o velikih hišah, ki rastejo na zeleni ravnini pod Sveto goro, o cestah, predorih, o svojem življenju in delu in še mnogo drugega. Šveda ne pozabijo omeniti, da Nova Gorica potrebuje Se mnogo delovne sile. Zato sklepajo Primorci na svojih sestankih tudi o tem, kdo bo šel v brigado in kdo se bo tam najbolje odrezal.
Brigade druge izmene so končale z delom in po vseh okrajih formirajo nove. Po cestah od Solkana, Šempasa in iz doline Soče odmevajo vesele pesmi. Brigade gredo v borbo, da, bo to veliko srce primorskega ljudstva, ki ga je razrezala krivična meja, člmprej utripalo z novo ln večjo silo.
Moderno urejena Nova Gorica l>o ponos Slovensekga Primorja
Dobri dve url bi potreboval, ako bi hotel obhoditi vsa gradbišča Nove Gorice. Povsod zidajo, kopljejo temelje, vozijo material in razstreljujejo skale.
Na upravi gradbišča je težko dobiti človeka, ki bi povedal o najnoveJšlh uspehih gradnje Nove Gorice. Vsi so zaposleni z delom, kajti vsakodnevna, borba za Izpolnjevanje plana je ostra. V planskem odseku nam je tov. Marko pojasnil veliko vlogo, ki ja Imajo frontne brigade kot pomoč zaradi pomanjkanja delovne sile na gradbišču.
“S prihodom frontnih brigad je bilo sicer vprašanje delovne sile rešeno, vendar
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especlal para tratamlento del reumatlsmo y sala de Clrurgla Atlened: Lunes - M16rcoles y Vlernes Pedlr hora por telčfono Dofensa 1158	T. E. 34-5310
Čedenmac je slabo spal in težko sanjal. Demonska domišljija in resničnost, vse je bilo čudno spremešano med seboj. Prejšnji dan se je počutil krepkega, zdravega, lahkega, a zjutraj se je prebudil s težkim občutkom, kakor da mu je zastrupljena kri. Čutil e vročino. Ali se ga zopet loteva mrzlica? Dan je bil pust, čemeren, mrzel, dišalo je po snegu. Veter se je le še kdaj pa kdaj zagnal v veje, nebo je viselo nizko nod zemljo.
Tisto nedeljo se je nateklo v cerkev nenavadno veliko ljudi, da je bila natlačeno polna. Ko je odhajal v zakristijo, se mu je zdelo, da je med možmi in fanti opazil več tujih obrazov. Ni se mnogo oziral, preveč je bil pogreznjen v svojo misel in skrb.
“Ali bomo peli?” ga je vprašal organist.
Tri dolge, napete trenutke se mu je zazrl v sive oči.
“Pojte!” je skoraj hropnil iz svoje neodločnosti.
Prvi del imaše je odbral kot v omotici. Motilo ga je petje, ki mu je prihajalo na tiho. Zdelo se je, da se je vsa cerkev oddahnila in se razživela. Ni gledal po ljudeh, vendar je videl nihove obraze. Da, vedel je, da se njegovo čustvo ujema s čustci vernikov. V prejšnjih časih se je v petje na koru pritaknil kak glas iz ladje, zdaj pa je pelo pol cerkve., Kakor da
še vedno potrebujemo veliko delavcev. Trenutno zidamo dva stanovanjska bloka, pri Štirih pa bo temeljna dela. Poleg tega se nadaljujejo dela na obhodni cesti, v predoru, lesnem kombinatu in raznih manjših stanovanjskih objektih. Prav tako nadaljujemo z delom na palači oblastnega ljudskega odbora za Goriško. Dograditev večjega števila objektov po planu in zidanje novih stavb zahteva mnogo več delovne sile kakor Je sedaj na gradišču, zato nestrpno pričakujemo novih frontnih brigad.”
Pogled na maketo Nove Gorice, ki je razstavljena v enem izmed tehničnih oddelkov, te takoj prepriča, da bo Nova Gorica moderno socialistično mesto. Do sedaj so dogradili štiri velike trinadstropne stanovanjske bloke, v katere so se prvi stanovalci naselili pred zimo. Hiše so moderno opremljene, okrog bodo nasadi in parki. Dela uspešno napredujejo tudi pri velikem lesnem kombinatu, kjer bo več sto mizarjev izdelovalo najmodernejše pohištvo. Objekt Je v surovem stenju že dograjen in bo en del začel obratovati v začetku prihodnjega leta.
Največje težave povzroča gradnja tunela, skozi katerega bo šla obhodna cesta, ki bo vezala Novo Gorico z Rožno dolino. Delavci morajo biti zelo požrtvovalni pri delu zaradi neprimerne plasti zemlje in vode, ki zavira delo. Tunel je dolg nad 200 m ln širok 14 m. Obložen bo s kamnom in osvetljen. Zemeljska dela v tunelu so do zdaj končana 20 odstotno.
Med najlepše zgradbe Nove Gorice bo spadala palača oblastnega ljudskega odbora, ki bo štirinadstropna in dolga 95 metrov. Sedaj so temelje dogradili do pritlične plošče. Poleg tega so dogradili štiri velike stanovanjske zgradbe pri lesnem kombinatu ter več objektov za republiško kmetijsko posestvo.
Franc Ste k ar STAVBDTSKI PODJETNIK
ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE IGU GRUDNU
S pesmijo o Krasu, trdoti in lepoti življenja ljudi v obmorskem delu naše dežele, o delu In naporih teh ljudi, o njihov' slovenski zavesti je posredoval Igo Gruden bistvene značilnost te prirode in teh lJud1 vsemu slovenskemu narodu. Prikazal J® realnega človeka. Z Igom Grudnom Je Kras dal svoj prispevek k občeslovensk' kulturi.
Da bi zavest o lepoti in pojmu njegove pesmi, ki Je zašla med vse Slovence in tudi med ostale jugoslovanske narode, ostala vedno živa med našim ljudstvom, je odbor, v katerem so bili domačini in razni zastopniki, dal vzidati v pesnikovo rojstno hišo v Nabrežini spominsko ploščo, ki J° je odkril v nedeljo 27. novembra z ieP°> v srce segajočo svečanostjo.
Književnik dr. Andrej Budal je v lepill> jasnih in izbranih besedah orisal njegovo življenje in delo, njegovo osebnost in limet-nost, orisal je razvoj pesnikovih misli 14 njegove odnose do njegove ožje domovin®’ do slovenstva In človeštva, kot se odraiai0 v Grudnovi pesmi. Nato so se rectir&'e razne pesmi in nastopil je pevski zbor. N*' stopila je tudi domača godba.
Prireditev je bila lepa in zelo prisrčni
Nova tekstilna tovarna v Sežani je 16 izdelala tekstilne proizvode. Prve dni decembra se je otvorila velika razstava, Dil kateri so delavke tovarne razstavljale iz' delke, ki so jih izdelale na novih stroji'1
Tiskarski delavci v Trstu so stopi'1 12. decembra v stavko zahtevajoč P°v*' šanje plač. Vsled stavke ni ta dan v Trstu noben dnevnik.
Društvo železničarjev “Tine Rožanc”, spada med najboljše v Sloveniji, je gost«’ valo sredi novembra v jugoslovanski c°® STO. Po uspelih prireditvah v Kopru 1“ Portorožu, katerim je prisostvovalo ye tisoč ljudi, so ljubljanski železničarji ob*' skali vas Šmarje in ob tej priliki nastopili v novi dvorani zadružnega doma.
Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084
so bili do smrti užejani in so planili po prvi kapljici tolažbe.
Malodušje, ki ga je bilo obšlo še davi, ga je minilo. Nenadoma se je počuttil tudi telesno krepkejšega. Vendar so mu noge omahovale, ko je stopal na prižnico. Z mogočnim glasom, četudi je bilo čutiti rahel trepet na dnu, je zmolil očenaš in prebral evangelij. Nato se je oslonil, kakor ono nedeljo pred tedni, in pe ozrl po vernikih.
Večkrat je opazil, da so prihajali v Vrsnik k maši tudi ljudje iz drugih vasi, kjer gospodje niso bili tako dobri govorniki. Čedermac je slovel, da zna vžgati z besedo. Iz izkušnje je vodel, da so pridige, na katere se je pripravljal, zmerom slabše od onih, ki so mu nastajale sproti, mu potekale iz duše kot studenec iz gore. Svojega prepričevanja ni gradil na hladni razum, obžaril ga je z ognj,em svojega srca. Ni mu bilo do suhega dokazovanja, hotel je ganit. Preden je spregovoril, je Boga tiho prosil za navdih. Po prvih stavkih, ki jih je prej pripravil in z njimi skušal najti osnovni ton, ga je obšla zamaknjenost. Besede so mu vrele, postajale od trenutka do trenutka bolj vroče. Nikoli se ni poslušal. Gledal je obraze in presojal, kako sprejemajo njegovo prepričevanje. Ti so jnu bili najvaž np j še, edino veljavno merilo. Kadar
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIIMEK A”
PETER JONKE
Lastnik:
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos
CORDOBA
je opazil nepremična lica, vanj uprtc oči, v katerih je zatrepetala marsikaj tera feolza, se je zavedel, da je zaae na pravo strunoto ga je še huje vnelo.Kadar pa je opazil raztresenost’ mu je bilo na mah jasno, da se ^ duh muči brez navdih^, da besed^ ne vžigajo src; to ga je poparilo. ; takih primerih je kmalu zakljucl s pridigo. Tak dan je bil zanj izgfl®,' ljen, grizel se je v tenkočuttnostj' Zadnja leta je bilo vedno več tak1* dni. Ali se je res postaral in ga puščajo duševne moči? Ob novem n®Y dihu, ki je potegnil vernike za seboj* mu je zopet zrasla samozavest.
To nedeljo ne bi bil mogel prezre*1' kako so se vse oči hkrati uprle v nJe,' gov obraz. Kakor da so se zavzeli nav njegovo bledoto, shujšanostjo in ®0?*!', no posivelimi lasmi. In vendar je v1 veličasten v svoji drži, še nikoli ta’k°_ Oči so mu gorele kot v mrzlici. Ni ^ . težko opaziti, kako se mu kljub na_v' dežnemu miru drobno tresejo r0 . aKkor da hoče to “prikriti, jih 3 dvignil in vtaknil v široke rokave-
Ni mogel začeti, kakor ni mogel z8 četi pred tedni, ko je stal na istem stu. Spomnil se je, bridko se je sP°” liil kako so takrat njegove besede br^j učinka padale v, praznino. Nikpli ne . mogel najti navdiha in zaleta, da jim prodrl do src.	(Ntd„Joie)
otr, «
★ PISMO IZ DOMOVINE *
Franc Kurinčič, poznan društveni delavec v naših bivših izseljenskih organizacijah, se je vrnil v domovino leta 1948. Pisal je prijatelju A. Škrbec pismo, v katerem brez ovijanj in zakrivanj obsoja in pobiva vse klevete in laži proti naši novi Jugoslaviji. Zato prinašamo nekaj sta.vkov tega pisma, ki se glasijo:
Zadnjo številko Slov. glasa sem prejel natnreč od avgusta. Sploh ni zadnje čase v Ustu nobenih novic od naših izseljencev v Argentini. To izgleda, kakor da bi Ml tam sami kominformisti. Niti o pro-‘ slavi 29. novembra, katerega smo tu tako 'ePo slavili, se nič ne sliši. Iz Sverne Ame-rtke so tukaj na obisku. Iz drtogih držav 8e oglašajo in potrjujejo pravo pot naše ^orbe za socijalizem ter obsojajo nesramna °*>rekovanja in laži proti našim voditeljem 8 tov. Titom na čelu. Jaz sedaj vsak ve-^er poslušam radio oddajo lz Moskve in 'frugod v našem jeziku in ker z lastnimi °5tai vidim kaj in ka,ko se dela, lahko trdim, da je vse obrekovanje lažnJivo.
. Nagli razvoj naše industrije in velik ''Pliv našega voditelja Tita ni po godu nekaterim, zato zahtevajo: dol ž njim. Ker v°di in gradi brez, da bi vprašal za dovoljenje Moskvo, zato je faSist itd. Ali Jugoslavija se pridno trudi, da se čim prej Samosvoji in zato je boljše življenje zagotovljeno. V tem kritičnem letu se je 8Plošno stanje dosti zboljšalo, zato ni ®voma, da se bo v prihodnjih še bolj in n&ša, petletka bo izvrena kljub vsem in-f°rmbirojskim saboterjem.
Naročen sem na “Ljudski tednik”, “Primorski dnevnik” in “Sočo”. Iz teh listov Uvidim, kakšno borbo majo naši za pralce pod Italijo. Tam bi bilo treba nas v*eh, ker radi te nesrečne kominformske rB8oluciJe imajo res težko borbo. Jaz jim direktno ne morem pomagati, sicer pa v Ljubljani vse množične organizacije in dopisi pomagajo, kolikor je mogoče. Jaz Seffl bil pred kratkim sprejet v Udruženje
trgovina JESTVIN “TRST” , STANKO MIHELJ Charcas 3120	T.	E.	72	4957
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna
FRANC BANDELJ
de los Incos 8021 T. E. 51-5184
SLOVENSKA JtURlDIčNA PISARNA
Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine Ip vse sodnijske tramitacije 'Uradne ure od 18 do 20
Diagonal N ort© 1119 — Piso 8 (nasproti obelisku) Uscritorio 823 X. E. 85-0243 Buenos Aires
MehanlZjna delavnica JOSIP HLAČA
^Ula Real 140 J. Ingenieros - TJS. 757-040
3« aa (Sopete e fvii<
Hormigon armado
Cnel. Domfngnez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero
“Zveza Borcev”, katera ima take in podobne naloge.
Sedaj stanujem v Zgornji Šiški v novih blokih, kj-er imamo krasno stanovanje. To je blizu “Litostroja”. Je velika moderna stavba, kjer dela Rudi Guštin in drugi povratniki. iPo vsem tem polju se nadaljuje z gradnjo lepih stanovanj za delavce in nameščence socijalističn« Jugoslavije.
Avgusta meseca sem imel reden dopust, katerega sem iskoristil z mojo družino ob Jadranskem morju. Stanoval sem v lepi vili, katera je prej služila samo za gospodo. V septembru smo bili na velesejmu v Zagrebu, nato v Triglavskem pogorju. Naš zgodovinski dan 29. november smo praznovali na slovesen način z dvadnevnim praznikom. Pri tem smo tudi prepevali in pili našega “pristnega”. Da Ti ne gbvorim
o	naših opernih, dramskih in drugih koncertnih prireditvah. Sam napredek, vsak dan kaj novega delajo pri nas. Kjer je bila prej gmajna, se sedaj dvigajo in ustvarjajo tovarne in vse to je naše. Jaz sem zelo zadovoljen in se mi nič ne toži po Argentini, čeravno ni tu še vsega na razpolago, kakor je bilo tam. Se nikoli nisem bil tako brez skrbi za nadaljno živ-razmere so tako urejene, da se ni treba ljenje, kajti za delo ni skrbi in sociJalne bati bolezni In starosti, ne meni in ne družini. Moja hčerka Zora pridno nada-) ljuje študije na Trgovski šoli in je med prvimi, kljub temu, da ko je prišla sem, je komaj obvladala naš jezik.	,
Sprejmi moje tovariške pozdrave in Te prosim, da jih izročiš tudi Tvojemu bratu, Lojku, Stanotu in sploh vsem tovarišem, na katere se vedno spominjam, ker vem, da so dobri Jugoslovani, želim Vam vsem skupaj srečno in veselo novo leto!
Franc Kurinčič,
Celovška cesta, Novi bloki 3-5 Ljubljana, Jugoslavija
RESTAVRACIJA “PRI ŠKODNIKU" Lastnik Jožef Škodnik Afiasco 2652	T.	E.	59-8005
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO
ANTON FORNAZARIČ
Espena 558 - J. Ingenieros - T.E. 757-271
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanJe
JANKO POLIAK
Itnzaingd 4267	J.	D.	PERON
PREVOZNO PODJETJE “GORICA”
LOJK FRANC
Villaroel 1476	T.	E.	54-5172
V. KRMAC
KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5206	Buenos	Aires
CALEFACCION
CIRIL PLESNIČAR
Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Btienod Aires
TRADUOTOR PURLICO
Esloveno, servio-eroata, checoeslo-vaco y demžs idiomas europeos. Eitraceiones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Riosario (Sta. F6)
HOTEL „PRIMAVERA
IV
Poleg kopališča — Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika
EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH
Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA. « .
Spoznavajmo našo domovino
(Nadaljevanje)
Mak in bombaževec rasteta v Stru-miški dolini in ob spodnjem Vardarju. Naš mak velja za najboljšega na svetu. Iz napol dozorelih glavic stiskajo morfina bogat sok, ki ga rabijo v zdravilstvu. Bombaža pridelamo mnogo premalo za domčae potrebe. Zato zasajamo z njim vedno večja površja Makedonije, hkrati pa ga skušamo gojiti na vlažnih tleh ob Ska-drskem jezeru, ob spodnji Neretvi in v Vojvodinji.
Vinogradstvo in sadjarstvo
Vinorodni kraji se širijo v treh predelih. Najobsežnejši je panonski, ki sega od vzhodnih izrastkov Alp do Banata in Timoka. Najbolj znane vinske^ trte so tu: ljutomerčan, bizelee, cviček, fruškogorec, župsko in nego-tinsko vino. Primorski vinoradni pas od Goriških Brd do Skadrskega jezera. Vina so tam zelo močna kot briška rebula, vipavec, viško vino, kraški teran, prošek itd. Tretja vinorodna pokrajina je v južni Makedoniji in daleč zaostaa za ostalima dvema pokrajinama.
Ker je sadje važen predmte našega izvoza se skuša dan za dnem povečati pridelek z ureditvijo novih sadovnjakov na moderni podlagi. Sadno drevje
ALI VEŠ...
...da je južnoameriška država Cbile’ 25 krat daljfia kakor meri nje Širina?
...da znaSa obseg zemlje okoli Ekvatorja 40,070.368 m?
... da znaša razdalja med Zemljo in Luno 384.365 km?
... da je največje jezero na Zemlji Gornje Jezero, ki je na meji med ZDA in Kanado? Njega fcovrSina znaša 83.300 km?
. . .da je reka Volga pri Astrahanu 111 dni v letu zaledenela?
... da so predali SueSkl prekop prometu dne 17. novembra 1869? Dolžina prekopa znaša 161 km. Širok je 70 do 125 m, globok pa 11 do 12 m.
• • .da je Simplonski železniški predor, ki veže Italijo s Švico dolg 19.713 m? Dolžina, Karavanškega predora znaša 8.01161 m.
...da je najvišji nebotičnik Newyorka visok 381 m?
... da je največji rudnik uranove rude, ki ee rabi za atomsko bombo, v Belgijskem Kongu (Afrika) ?
... da je bil železobeton prvikrat izdelan 1865? Takrat je zgradil Francoz Lam-bot čoln lz železobetona.
... da ni zrak enotna snov, temveč je sestavljen iz več plinov? Glavni sestavini sta kisik in dušik. Prvega je v zraku približno 115, drugega pa 415.
...da je svinec 11,3 krat, živo srebro 13,6 krat, zlato pa 19,3 krat težje od iste množine vode?
...da znaša 18.133 m največJa višina, do katere se je dvignil človek z letalom?
...da je letelo najhitrejše letalo na svetu s hitrostjo 1079,841 km na uro?
.,. da Ima v Evropi vsaka 61 oseba 1 avto, dočim pride v Aziji na 1.804 oseb
1	avtomobil, v Afriki na 271 oseb, v Oceaniji (Avstralija, Nova Zelandija ter otočje) pa na 9 oseb 1 avtomobil. V ZDA ima vsaka četrta^oseba avtomobil.
(Iz Ljudskega tednika)
je najbolj razširjeno po gričevju sredi Panonskega nižavja in ob njegovem robu. Nasadi sliv v Podravini, Posavini, Tuzlanski kotlini in v Pomoravju dajejo ob dobri letini skoro polovico svetovnega pridelka. Slive uživamo sveže, suhe ali predelane v mezgo, še več jih’ pa pokuhamo v žganje.
V hladnejših pokrajinah je poglavitno sadno drevo jablana. Po vsej državi pridelujejo češnje. Povsod, kjer dozori trta, zasajajo breskve in ma-relice. Višnje, iz katerih proizvajajo liker maraskin, sade v Dalmaciji. Po vsem primorju rasteta oljka in amo-kvovec, le na južni Jadran pa so pme-rančevci in limonovci.
jeni občutljivi mandeljnovci, poma-
ŽIVTNOREJA
Je druga glavna veja kmetijskega gospodarstva. Po petletnem načrtu bo stanje domače živine višje, kot je bilo. kdajkoli prej. V živinorejskih predelih se bo razmahnila pred vsem ovčjereja. Donos volne, kož, mleka in masti se. bo dvigal tudi zaradi večje nege domačih živali in uvajanja novih pasem.
V Panonskem nižavju vzrejajo težke tovorne konje in jezdne konje. Na dinarskih tleh se v strmih hribovih dobro obnese mali bosenski konjiček, ki je zelo vzdržna jezdna io tovorna žival. V srednjih in južnih delih države uporablajo za prenašanje tovorov mule in mezge, v primorju pa osle.
Težke pasme govoje živine rede v Podonavju. Srednje težko planinsko govedo dobro predstavlja bohinjska krava, ki daje mastno mleko in okusno meso.
Svinjereja je najbolj razvita na se-
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja
Ruiz Huidobro 4554-58 T, E. 70-4113
herreria de OBRA HUMAR 7 MAKUC
Av. Central, 8720
Calle No. 2 8729 T. E. 740-1604
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materlales de construcd6n Avda. Fco. Belr6 5671 T. E. 50-5388
MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ 7 W. C0X
Avda. Riestra 115	T.	E.	61-0656
Stavbeni kovač JRANO ČOHA
Calder6n 2779	T.	E. 50-6655
Electricidad 7 plomeria JOSE RAD AN JOSE RADAN
BcrnMldez 1550	Buenos	Alras
STAVBINSKA KOVAČA G. ŠT A VAR & K. KALUŽA
Laprida 2448	Florida
BAZAR "DANUBIO”
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 T. E. 59-0838
FOTO.ARTE M A C O S
Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Qulroga 1825 T. E. 2&-8S27
Mercado “LAS MAGDALEN AS”
CARNICERIA RAUBAR Pnestos 21, 24, 25 • Avda. Fco. Beir6 6276
Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF
Afiasco 2622
Ferdinandi Cotič
TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lop« d« Vega 208» T. E. 80.1888
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR Eli CONSOROIO DE LA VOZ ESLOVENA
veru. V Panonskem nižavju rede prašiče bolj radi masti, v Alpah in drugih krajih pa zaradi okusnega mesa.
Ovca je doma zlasti na krasu, v Srbiji in Makedoniji. Goji se zaradi izvrstnega mesa, mleka, sira in volne. Koze in perutnina se uveljavljata le kot domača in skoro bi rekel obvezna žival na kmetih.
Čebelarstvu nudi ugodne pogoje rastlinstvo in podnebja (planinsko in travniško cvetje, lipa, akacija, ajda, kostanj, jelovina).
Sviloprejko negujejo po nizkem ozemlju v vzhodni polovici države in nekaj tudi na Goriškem.
Ribje bogastvo naših voda še premalo izrabljamo.. Zato bomo zelo razvili tudi ribolov na odprtem morju, ker do danes je večji del obalen in je najizdatnejši poleti, ko se ribe pribli-
2ELBZO- BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL ■a nairte In preračune BernaldM 1055	T.	E.	«7-1411
HERRERIA DE OBRAS
BRATA RIJAVEC
ladeluje vsa ▼ stroko spadaj o Ja dela
Segurol* ieo«-14 T. E. 07-02(5« Bueaas Air««
žujejo obrežnim plitvinam. V bodočih letih bo letna količina nalovljenih rib presegla 50.000 ton. — To bo pospešilo in razširilo našo industrijo kon-serviranega ribjega mesa, ki se vedno več uveljavlja na svetovnem trgu.
GOZDARSTVO
Gozd je po državi neenako razširjen. Glavno gozdno ozemlje je dinarski in alpski pas. Precej gozda je še med Savo in Dravo. Gozd prinaša neprecenljive koristi. Les je podlaga raznovrstni industriji,, lepe dohodke pa prinaša tudi drvarstvo,, ogljarstvo, prevoz lesa, njegova rokodelska obdelava in smola.. Kmet dobiva v njem steljo in gozdna semena; marsikje gredo v kupčijo jagode, gobe in pravi kostanj ter orehi in lešniki.
Koristnost gozda se ravna po vrsti in kakovosti drevja. V našem gozdu pripadajo štiri petine debel listovcem; ostalo drevje so iglavci. Največji iglasti gozdovi so v Alpah in zahodnih predelih Dinarskega gorstva; hrastovi in bukovi gozdovi so zlasti v Posavini in Podravini (slavonski hrast). Gozdarstvo doživlja zadnji čas tudi druge velike spremembe, ki so posledica vsestranske mehanične in kemijske predelave lesa. Danes ni drevesne vrste, ki bi ne bila uporabna. Prej malo vreden še kot kurivo nizko cenjen les je postal naenkrat iskan in dragocen. Lipa, jelša, vrba in topol so posebno ce-
yVVVVyVVVVVWVi^VV^i^«VVVyA*«V,i^VWV‘»V*»^'*-‘»***“*»v*l*l*,‘l,"‘v'‘'***''ll''**‘e*‘'**'1|l*;ll‘‘C'
Sobe in stanovanja * vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene.
Lastnica naia rojakinja AMELIA VIDA KJUDER
ALBERTI 1831 — T. E. 6370 MAR DEL PLATA
njeno gradivo za proizvodnjo papirja, vžigalic in vezanih plošč. Podobno priznanje je dobila bukev, brez katere ni več tovarne pohištva.
Petletni načrt določa postopno pogozdovanje posek, goličav in Krasa ter ureditev zanemarjenih gozdov.
RUDARSTVO
Rudni zakladi naše države so površno raziskani. Mnogo rudnih ležišč je nenačetih ali sploh neodkritih. Tako je naprimer komaj dotaknjeno bogato ožilje rjavega premoga v vzhodni Bosni pri Banovičih, ki je prometu odprto šele od leta 1946, odkar drži sem iz Brčkega naša prva mladinska proga.
Premog je zaradi porabe v industriji posebno iskan. Največ nakopljejo rjavega premoga. Njegova ležišča najbolj izkoriščamo v Sloveniji ob Savi, Savinji in na Dolenjskem, v osrčju Bosne, kjer so premogovniki pri Zenici, Kak-nju in Brezi, in ob južni Moravi pri Senju in Aleksincu. Manjša ležišča so tudi v Livnu, pod Promino v Dalmaciji in pri Mostarju.
Slabši je lignit ali lesni premog. Obsežni skladi te rude so pri Velenju,
KROJACNICA Frane Melinc •
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
««
Hosteria “LOS CLAVELES
GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE
•*!-» FflLDfl" - Sierras de Cordoba
Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA
Dobro poznana
Heladena “MARIO
prodaja sladoleda in likerjev ZOBEO, PEČENKO in MEDVEŠČEK
se priporočajo
Ituraingo SOB
Merlo F.C.N.D.F.S.
Tiskarna “Cordoba” |
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
Gutenberg 3360	T.	A.	50-3036
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin BUENOS A I H £ S
RRDIO
Isdelovanj« norih aparatov tar vaakovrstna popravili lsvrluje
JAKOB KREBELJ
Caapede« 878C (vogal A vda Toreat) T. B. M - 4000
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljska Izlete v Tigre. Pravo* ■ postaje Tigre F.C.N.G.B. do raeraa ln na*aj Lastnika:
BRATA ROVTAR
Tigre F.C.N.G.B. T. B. 740-58» Rio Oarap«ch*j
TRGOVINA JESTVIN Srečk* Turel
TRELLES 1402
U. T. 59-4104
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA"
Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Maro 2606 CORDOBA
Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na
Hosteria "LOS ALPES”
lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba
Izvrstna postrežba ln zmerne eene!
t e/l
M
v Hrvatskem Zagorju, pri Kreki t Tuzle in na Kosovem polju. Na ja pridobivamo črnega premoga, imi ga le v Srbiji pri Timoku, v do Ibra in v Istri pri Raši.
Doslej znana ležišča premoga v goslaviji bodo izčrpana šele čez let. V naslednjih letih se bo proizi nja premoga potrojila in bo v 1951 presegla 16 milijonov ton izkij^ Kot pogonski sredstvi v indusi in prometu prihaja v poštev naf1 zemeljski plin. Naša ležišča nafto prav izdatna, a doslej še malo ri kana in skoraj neizkoriščena. N najdemo na Murskem polju pri nji Lendavi, pri Sisku in Gojilu v savini in pod planino Majevico. L > proizvodnjo surove nafte, ki jo d« komaj dosezala 1000 ton, bomo v 1951 dvignili na pol milijona ton. vrstno gorivo in pogonsko sredsti industriji je zemeljski plin, ki ga pamo pri Sisku in Lipiku.
, Jugoslavija razpolaga tudi & . datnimi ležišči izvrstne železne rut vsem Dinarskem pogorju. Glavna r0 nika sta v Ljubiji in Varešu v Bjjn Dovolj imamo tudi manganove rr® iz katere dobivamo mangan, ki jej1' obhodno potreben za proizvodnjo jra V južnih predelih Jugoslavije soj* rudniki molibdena in kromove r! ki služi.za poplemenitenje in utrfit nje jekla (kromovo jeklo). ta< Bakrova ruda se javlja v naših Ca patih v takem obsegu kot sicer niha v Evropi. Edini rudnik je v Bom proizvajo bakra nam je omogoRz elektrifikacija vse države.	to
(Zaključi prihodnji^ ■^Co
PRODAJALNA - TOBAKARNit
Prodaja raznih žasopisov, revM.! slaSčlc ter raznovrstnega moikegr in ženskega perila
VLADIMIR BENKO
Ari*. Franclaeo Bdri BTOS
TIIAJk. DHVOTO - BUENOS AJRJSe
m
Ul
Krojafaioa LEOPOLD USAJd<
Ju le
A vda. FRANCIS BEZRO 5880, Defp(
T. A. 60-46421)1
VILLA DIVOtr
1
TBOOTINA ČEVLJEV “BELTRAKs
Vaa po domače postreže. Pridita, pa 8e boate prepričali!hi Se priporoča	h;
ALBERT BELTRAM
Do nato Alvara* 8IM
Bnenoa
Reinaldo Wn*aernUF
MEDIOO Naiea 2381	U.	T.
la
TISKARNA RUDOLF 2TVm
Sarmlento 40 Caaeroe T. E. 757' N
'Cc Ul
KROJACNICA "LA TRDESTINAlj^ isdeluje po najmodernejšem kroj
DANIJEL KOSIČ
CalderAn 8008	T.	E.	80-022
Devoto - Buenos Aires
Till*r«s GrAfieo* “C6rdoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires — 26-XII-1949
Kroiacnica Stanislav Mauric
VELIKA 2SBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 1641	T.	A.	N	•