Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,224 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Te!.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si BANKA KOPER Ilirska Bistrica & Letnik XVII, št.: 224 g maj 2009 c? oo Cena 1,50 € « TISKOVINA Z POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251IL. BISTRICA -TRNOVO Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom •r in Nanosom Ob priložnosti pomembnih pridobitev za naš kraj vas v soboto, 30. maja 2009 VABIMO NA OTVORITEV 86 Turistično promocijskega centra BISTRC ki bo ob 10.00 uri v prostorih TPC na Bazoviški cesti 13, Ilirska Bistrica (Poslopje OZZ Ilirska Bistrica) Kmetija Sanabor bo z odprtjem TPC-ja BISTRC v središču mesta Ilirska Bistrica nudila turistične informacije, izvajala promocijo in teženje turističnih ponudnikov občine, poleg tega pa ponujala pester izbor izdelkov domače in umetnostne obrti lokalnih ponudnikov. Po otvoritvi TPC-ja vas bomo odpeljali na krajši izlet - ogled novega degustacijsko prodajnega prostora Kmetije Sanabor in se kasneje udeležili otvoritve 85 Turistično povezovalne poti Domačija Bubec - Novakov mlin ki bo ob 12.00 uri na začetku ceste pri mostu Brce Obnova ceste je potekala v okviru projekta Povežimo tematske poti na podeželju, ki ga vodi LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, sofinancira pa Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Občina Ilirska Bistrica. Z izdelavo poti med Domačijo Bubec in Novakovim mlinom sta se povezali dve pomembni turistični točki v Brkinih. * V nadaljevanju popoldneva pa vas ob 15.00 uri še popeljemo na Plač v starem mestnem jedru Ilirske Bistrice na tradicionalno prireditev Vizita, s katero v občini Ilirska Bistrica ohranjajo starodavni običaj nabora vojaških obveznikov. TPC OBMOČNA OMmgfocjmtoa ZBORNICA ILIRSKA BISTRICA Bistre trc\ turistično promocijski center Kmetija Sanabor Srečko Sanabor l.r OOZ IlBistrica: Janez Rojc l.r. DRPSN: Cvetka Kemel l.r. kultura: VOX ILIRI CA V MADRIDU ftlliii kmetijstvo: KMEČKA TRŽNICA NA PLAČU smms GSM CENTER debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ® e-mail: maljevac0volja.net, www.gsm-kopija.si •#> PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJI PONEDELJEK-PETEK 8"-1200 in 15°°-19” SOBOTA 8°o. 12™ jfi^DŽABESI PAKET ■ PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET ^ od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UM 73 /\P/\;1/\I‘I Uspešna reševalna akcija 8. maja ob 17.34 so na Prešernovi ulici v Ilirski Bistrici gasilci PGD Ilirska Bistrica z višine okoli 18 metrov reševali dve ptici, ki sta bili ujeti v vrvi in uspešno rešili reševalno akcijo. politika: V KROG IZJAVA ZZP SEJA SVETA SfltlN drli v______________y družba: ^ OBRAZI NAŠEGA KRAJA CERKVENIK MA P LACU * sveže ribe POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 mm DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/ 7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si ® ImterleH IliSSSJI J Stoven^a ^ Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart OKNA m VRATA m SENČILA m ZIMSKI VRTOVI PVC *** LES *** / ALU unlitujitn Celoviti iiarviaiieilsslci inženiring KAKOVOST JE PRVA DANA BESEDA OBVEZUJE NE PREZRITE - USPESEN FESTIVAL 2 29. maj 2009 UVODNE BESEDE Psi ne lajajo, karavana pa gre dalje mag. Milena Urh ••••• No, pa so spet volitve. Še nismo uspeli pospravili vse krame od parlamentarnih, pa so že nove. Te evropske so najbolj umirjene, na redkih plakatih so obrazi, ki jih skorajda ne poznamo ali pa zelo slabo, tako da te niti ne prime, da bi komu narisal brkce, uhane ali pa kozjo bradico. Soočenja na televiziji so medla, obiski po krajih v Sloveniji pa kratki in slabo obiskani. Čas res hitro beži in po poletju se bo ponovno začela kampanja za lokalne volitve, ki bodo jeseni 2010. Prebudili se bodo speči svetniki, začela se bo pisarija po časopisih, pojavljali se bodo novi obrazi, prireditve bodo boljše obiskane in v gostilniških krogih se bodo začela ugibanja kdo bo kje in s kom. Pa bo spet veselo. A v kraju kjer živimo ni ravno veselo. Priznati moramo, da se v zadnjih nekaj letih ni veliko spremenilo, skoraj da nič, razen nekaj svetlih izjem, za katere pa si vsi lastijo zasluge. Najbolj me moti, da so ljudje izgubili voljo, da se jih loteva malodušje, da vse kar naredijo naredijo z rezervo. Vsi se občasno ozremo okrog sebe in vidimo, da v drugih krajih gredo stvari hitreje, boljše, lepše z veliko mero dobre komunikacije in dobrih medsebojnih odnosov, ki včasih odtehtajo več kot denar. Za primer lahko vzamem tisto o čemer sem pisala v zadnji številki - pri nas je recimo nemogoče dobiti javne podatke in vsem je čisto normalno, da se delo občinskega nadzornega sveta blokira že tri leta. Svetnikom se ne odgovarja na pobude in vprašanja, navadni smrtniki pa lahko samo sanjajo, da bodo prišli do avdience pri vodilnih naše drage občine. Nihče se javno ne vpraša zakaj lahko nekateri počno kar jih je volja, nihče pa tudi ne naredi nič konkretnega. Čas pa teče in nič ne reče... Shodi ostajajo v modi Alenka Penko........ Prvo nedeljo po godu zavetnika cerkve praznujemo shod, za katerega so na Slovenskem v rabi številna imena: žegnanje, žegen, cerkvanje, semenj, opa-silnica, opasilo, šagra, odpustek, sejem, proščenje... Kljub različnim imenom so navade ob prazniku približno enake. Tega dne se srečajo prijatelji, sorodniki in ljudje iz bližnjih krajev. Nekateri že pri shod-ni maši, spet drugi le na pojedini ali pozneje na veselici. Včasih so na ta dan pripravljali sejme, ponekod prvi ples, pritrkavali z zvonovi in streljali s topiči. Na letošnji dobropoljski shod smo zavili k Flepinovim. Prijazna hišna gospodinja Helena Batista (prva z desne) nam je postregla z vsem mogočim, kar priča, dane zdrži trditev, da »shodi niso več moderni«. Novi časi so praznovanje obarvali moderno in zanemarili nekatere tradicionalne vsebine, jedilnik pa je bil in še vedno ostaja prazničen, s prav posebnimi jedmi. z Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1.5 EUR V Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanih Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. ,^^zoviška40^6250llimkaBistrica^ Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Z KŠIBOV pomladni festival uspel in navdušil veliko mladih Doris Komen ••••• O prvem delu Kšibovega pomladnega festivala smo poročali že v prejšnji številki. Po uspelem potopisnem predavanju, pohodu za zdravje, čistilni akciji, rolanju ter zbiranju starega papirja smo na Klubu študentov Ilirska Bistrica v zadnjem aprilskem tednu za vse svoje člane in občane pripravili še kar nekaj zanimivih dogodkov. Z izpeljanimi aktivnosti in celotnim Pomladnim festivalom smo zelo zadovoljni, saj je bil odziv na vseh naših dogodkih veliko nad pričakovanji. Ponosni smo, da smo na organizirane kulturne, umetniške, zdravstvene, zabavne in pa predvsem športne prireditve uspeli privabiti toliko mladih. Izbor aktivnosti je bil zagotovo širok in ravno s tem smo uspeli zadovoljiti okus marsikaterega člana. Poleg koristnih tematik in aktivnosti, je največjo veljavo imelo druženje in vzdušje, ki je popestrilo dvotedensko dogajanje v mestu. Pogled na zbrano mladino je vsekakor več kot obetajoč za naša nadaljnja prizadevanja in izpeljave podobnih dogodkov. Izredno zanimanje mladih je raj omenjenih aktivnosti. Pomagali so nam: AVANTURA ŠPORT, PEPEL-KA, MITJA HAIR TEAM, PLETENINE, KIRN, PEKARNA, PIZERCIJA PARK, SLADKI BAR, TRIGLAV PUB, DM, CVETLIČARNA POLONA, BAR MIKO-ZA, BAR URŠKA, ORANŽ BAR, PAPIRNICA KAKEŽ, KOPIJA, ZDRAVSTVENI DOM, KRAŠKE LEKARNE, PRIVAL, DROGERIJA JELKA, KOLESAR, ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV, DRUŠTVO KRT. 70 tekmovalcev ter lepo število gledalcev. Športno druženje se je zavleklo na dva popoldneva vse tja do večera ter tako mladim omogočilo koristno preživeta prosta dneva v času prvomajskih počitnic. Poudariti velja, da so najboljši trije udeleženci in ekipe vseh tekmovanj za svoj trud prejele praktične nagrade, za kar se zahvaljujem predvsem vsem sponzorjem, ki so kakorkoli prispevali k izpeljavi zgo- Pogled na zbrano mladino je vsekakor več kot obetajoč bilo opaziti na turnirju briškule. Tekmovanje s prijavljenimi enajstimi pari se je zavleklo dolgo v noč, tekmovalci pa so bili nad večerom navdušeni ter veseli osvojenih nagrad. Sobotna tečaja ličenja in masaže sta privabila okrog 30 udeleženk in udeležencev. Na tečajih so bile lepo predstavljene osnove in tehnike tako masaže kot ličenja. Obe tematiki sta bili tudi praktično pokazani in zatorej precej koristni za vse udeležence. Poleg tega so uspele tudi ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali okvirje, okrasne škatle ter angelčke. Vrhunec pomladnega festivala sta bila zagotovo nogometni in odbojkarski turnir, katerih seje skupaj udeležilo preko NE PREZRITE - OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVE 29. maj 2009 3 Mladim moramo zagotoviti pomoč in perspektivo 7 40. obletnica tabora Kalc maja, so se Občine Postoj-3z »na, Pivka in Ilirska Bistrica s kulturno prireditvijo in družabnim programom spomnile na našega pesnika, skladatelja in narodnega buditelja Miroslava Vilharja, ki je pred natanko 140-imi, organiziral enega izmed največjih taborov v zgodovini slovenskega naroda. Tokrat so zbrani lahko prisluhnili slavnostnemu govorniku predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Turku, ki se je v svojem nagovoru ob 140. obletnici tabora Kalc spomnil tudi dogodkov, ki veljajo za veliko dejanje v zgodovini našega naroda. Takrat je namreč slovenski narod prvič jasno in množično oblikoval svoj nacionalni program. "Zedinjena Slovenija, slovenski jezik v urade in šole, slovenske zavarovalnice, pogozdovanje in še druga načela in cilji - vse to je tvorilo že celovit in zelo jasen narodnopolitični program, ki ni bil stvar majhnih skupin ljudi, pač pa je postal ljudski program, program vseh,"je še poudaril predsednik. Na odru so se nato zvrstili nastopi združenih pevskih zborov iz treh občin: Mešani pevski zbor Košana, Mešani pevski zbor Tabor Kalc, Moški pevski zbor Pivka, Vokalna skupina Slavna, Postojnska godba 1808, solista Jure Počkaj in Janja Kctnestabo, recitatorja Marko Vad-njal in Franc Gombač, Folklorna skupina Gradina ter skupina Jst srn forti. Prireditev sta povezovala voditelja, ki sta doma prav iz pivških krajev: Sidonja Mozetič in Matjaž Tanko. Sobotnega pestrega dogajanja v bližini graščine Kalc, v katerem je domoval Miroslav Vilhar, se je udeležilo veliko obiskovalcev, ki so na prizorišče prihajali iz omenjenih občin, med njimi pa je bilo kar nekaj udeležencev Krpanovega pohoda. Nekaj kilometrska pot, s pričetkom izpred Parka vojaške zgodovine v Pivki, jih je v sončnem vremenu vodila mimo nekdanjega vojaškega paviljona do italijanske podzemne utrdbe na Primožu, proti Šilentaboru in nato s spustom do Zagorja. Ob prihodu so se lahko ob različnih stojnicah podkrepili, si ogledali različne kmečke tržnice na katerih so se predstavile kmetije iz vseh sodelujočih občin, okoliške osnovne šole pa so pripravile delavnice za otroke. Konjeniki so obiskovalce popeljali na ogled okolice v kočijah, zapravljivčkih ali kar na konjskih hrbtih. Predstavljena je bila tudi pasma psa kraševca, ki izvira iz pivških krajev. Tudi v popoldanskih urah so zbrane zabavali glasbeniki tako, da so se obiskovalci lahko zavrteli na plesišču ob zvokih ansamblih Snežnik in Venera ter pesmih Draga Mis-leja Mefa in Tomaža Domicelja. Ko si predsednik države vzame čas Erik Delost, PGD Knežak, Foto: Stojan Spetič Za večino državljanov obstajajo vodilni politiki, ministri, predsednik vlade, predsednik države mnogokrat le imena na volilnih lističih, mogoče kot govorniki na oddaljenem odru prireditve, največkrat pa kot obrazi na televizijskem zaslonu. Le peščica teh državljanov pa dobi priložnost, da bi se osebno srečala z enim izmed njih ter z njim izmenjala tudi nekaj besed. Slednje se je dogodilo tudi kneškim gasilcem, ko smo v soboto 9.5.2009 izvajali požarno stražo na osrednji proslavi ob 140.ob-letnici vseslovenskega tabora na bližnjem gradu Kalc. Prireditve se je udeležilo ogromno ljudi, katere so na pripravljenem prostoru pričakali gostinci s pijačo in jedačo, mnogi razstavni prostori z raznimi izdelki, šotor za otroške delavnice ter razstavni prostor Slovenske vojske. Uradni del prireditve se je pričel takoj po prihodu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, ki je na njej sodeloval tudi kot osrednji govornik. Po proslavi, kije trajala dobro uro, pa se predsednik države ni takoj poslovil, temveč si je vzel čas in se odpravil med ljudi, ki so z velikim odobravanjem sprejeli to gesto. Sprehodil se je med razstavnimi stojnicami, si ogledoval izdelke ter se pogovarjal z mnogimi mimoidočimi. Med sprehodom, pa seje na presenečenjem vseh, še najbolj pa nas, obrnil tudi proti interventni skupini, kjer smo ga sprejeli z nasmejanimi obrazi. Izmenjali smo nekaj besed, nato pa je privolil v eno pravo gasilsko fotografijo, ki jo je v objektiv nemudoma ujel društveni fotograf Stojan. Predsedniku smo nato pred odhodom voščili še prijeten dan, saj so ga obveznosti kaj kmalu odpeljale v druge kraje. Na zgoraj omenjeni dan smo kneški gasilci tako postali tista peščica državljanov, ki se je osebno srečala s predsednikom države in verjamem, da bodo posnete fotografije našle posebno mesto v gasilskem domu ter naših spominih. IZOBRAŽEVANJE Tudi preoblikovanje kovine je lahko umetnost Ado Barbiš, dipl.ing.str. ••••• Žal že pokojnemu g. Janezu Krajncu gre zahvala, da meje popeljal v številne ustvarjalne delavnice, ki so bile predvsem pod njegovim okriljem in njegove žene Tončke, organizirane v različnih krajih Slovenije in tudi v tujini. Sam sem od 2005 redno udeležujem skupaj z dijaki ŠC Postojna ustvarjalnih delavnic v kovačiji g. Jerneja Zorka v Zupeči vasi pri Cerkljah. Kot strojnik vidim, da ima srečanje umetnostnih varilcev in kovačev veliko globlji - vsestranski pomen, kot le spoznavanje in druženje udeležencev z umetnostnim oblikovanjem kovin. Z vidika ohranjanja tehnične kulturne dediščine, ohranjanja navad naših ljudi in običajev, ki ima v Sloveniji zelo bogato zgodovino in tradicijo. Na delavnicah umetnostnega kovanja, umetnostnega varilstva se z leta v leto prenaša bogato znanje iz generacije na generacijo. To neposredno znanje in izkušnje ni zabeleženo v knjigah s katerih se bi lahko učili. Po moji oceni srečanja pomembno prispevajo k ohranjanju, promociji deficitarne obrti kovaštva in tudi drugih izumirajočih poklicev s področja strojništva in metalurgije. Udeleženci na delavnici so dijaki in študentje strojništva, študentje metalurgije ter študentje visoke šole za dizajn. V kovaški delavnici udeleženci spoznavamo in izdelujemo izdelke s preoblikovanjem kovine. Kovaški postopki, različni postopki varjenja, litja lahkih kovin. Prepričan sem, da bo tudi osmo srečanje umetnostnih varilcev in kovačev, tako kod dosedanja zanimiva in polna ustvarjalnega in umetnostnega navdiha. Zagotovo bo tudi letošnji majski vikend popestren s številnimi novimi spoznanji in domov se bomo vračali radostni, zadovoljni in polni vtisov. Prepričan sem, da bomo vsi udeleženci delavnice domov odnesli bogato izkušnje s področja umetnostnega varilstva in kovaštva. Te neprecenljive izkušnje, spoznanja in primere dobre prakse bomo v naših delovnih okoljih in krajih delili z drugimi. S tem bomo pomagali pri spoštovanju umetnosti kot tudi opozarjali na žal izumirajoče obrti, ki so vse manj poznane in vse manj cenjene. Ob zame 5. udeležbi in 5. jubilejnem srečanju, prikazujem izdelke, ki so nastali pod mojim mentorstvom in mentorji kolegi skupaj z ustvarjalnim navdihom številnih dijakov ŠC Postojna. Poleg ohranja- nja obstoječih prijateljskih vezi in poznanstev tkemo tudi nove. Poleg novih spoznanj pridobivamo nove aktualne informacije in izkušnje. Vsi skupaj se premalo zavedamo, vendar skrbimo za ohranjanje tehnične-naravne in kulturne dediščine. Skrbimo za ohranjanje ljudskih običajev in navad, ki so tako različne in prepoznavne za naše slovenske kraje. Dolga leta trmasto vztrajamo na teritoriju, ki nam je že tisočletja namenjen, se razvijamo, dopolnjujemo, usklajujemo. Sigurno imamo bogato zgodovino, s katero se predvsem mlajši lahko enakovredno primerjajo in kosajo ter ponosno stopajo v korak z vrstniki iz razvitih evropskih narodov. Ob tej priložnost gre zahvala dijakom, študentom, g. Polajnarju, g. Zorku, g. Melanšku, g. Liscu, g. Fajfarju predstavnikom MORS, vodstvu Cerkljanske vojašnice, ga. Tončki, sponzorjem in vsem dosedanjim udeležencem dijakom in študentom pa tudi tistim, ki so nas razumeli in podpirali naša skupna prizadevanja. Pa tudi čestitke občanom in občankam II. Bistrice ob letošnjem občinskem prazniku. 4 29. maj 2009 NE PREZRITE - OBLETNICE JOSIP GRGASOVIČ-GRGA 70-LETNIK Slovenski skladatelj, dirigent, aranžer, pozavnist, glasbeni pedagog Za časopis Snežnik pripravila N. Perkan ••••• Oazgovorz gospodom Josipom Grgasovičem-Grgo ob 70-letnem fl življenjskem jubileju in 60-letnici nadvse plodnega glasbenega ustvarjanja Gospod Josip Grgasovič Grga. Kaj še ni bilo povedanega o njegovi osebnosti? To ve samo on, mi o njegovem življenju in delu, kolikor ga v svoji skromnosti predstavi, lahko govorimo samo o superlativih. Njegova markantna vizualna podoba se popolnoma ujema z dosežki na glasbenem področju, ki so se začeli zelo jasno kazati že v njegovih rosnih letih v rodni Makarski, in so se strmo vzpenjali do danes, ko praznuje 70. življenjski jubilej in 60-letnico nadvse plodnega glasbenega ustvarjanja. Rodil se je pred 70. leti v Makarski. Desetletnemu otroku je umrl oče - španski borec in prvoborec. S 13. leti mu je umrla tudi mama. Moral je odraščati po domovih, kar zares vzbuja sočutje (in še večje spoštovanje). Ni torej čudno, da seje razvil v močno osebnost.V ČLOVEKA. V njegovi rojstni Makarski so mu podelili častno članstvo v skoraj 200 - letni Gradski glazbi Makarske. Ena od mestnih ulic se je v času stare Juge poimenuje po priimku njegove družine, - Ulica bratov Grgasovič in ulica mladinskih delovnih brigad, ki je dala za svobodo kar 17 svojih članov. Gospoda Josipa sem spoznala leta 1960, ko je prišel delovati v naše mesto. Naša hiša je imela to čast, da mu je ponudila streho nad glavo. Skromno sicer, vendar je bil tudi on skromen. Izkazal seje s prijaznostjo, poštenostjo in dostopnostjo. Že tedaj je vzbujal spoštovanje s korektnim odnosom do vseh novih znancev in prijateljev. Naše mesto je lahko veselo, da ga ima za svojega člana, pa tudi da si je družino ustvaril prav pri nas. Ob kavici je umirjeno in njemu svojstveno skromno razkril nekaj drobcev iz svojega življenja. Svojo življenjsko glasbeno kariero ste začeli še kot deček. Kdo je opazil vaš talent in vas vzpodbujal? Že kot otrok sem rad prepeval in se zanimal za instrumente. V rojstni Makarski me je med svoje člane sprejela Gradska glasba Makarske, ki je leta 2006 praznovala častitljivo 180-obletnico delovanja. Moj prvi učitelj je bil gospod Franjo Do-minis. Rekel mi je: » ajde ti mali u muziku«. Poslušal sem njegov nasvet in se vpisal v vojaško šolo, ki mi je bila tedaj najbolj dostopna. Seveda sem izbral glasbeno smer , to pa je bila Vojaška glasbena šola v Vukovarju , ki sem jo obiskoval v letih 1954-1958. Med šolskimi počitnicami pa sem vedno igral v svoji matični godbi. Sedaj sem njen častni član. Moral sem prenašati strogo disciplino vojaškega šolanja. Včasih mi je bilo res težko, vendar sem šolanje uspešno dokončal kot 2. najuspešnejši v razredu šestdesetih učencev. Leta 1958 vas je življenjska pot pripeljala v Slovenijo, v Tolmin. Da. Dve leti sem služboval v Tolminu kot vojaški glasbenik. Obenem sem prehodil vse hribe in doline širom Slovenije. Tisti kraji so mi res dobro znani. Bistriško obdobje. Leto 1960 vas je torej zaneslo v Bistrico. Prišli ste in ostali naši. Čutite se Bistrčana. Da, kot sem že povedal. V Bistrici sem spoznal in si pridobil mnogo prijateljev. Med njimi naj omenim pokojnega Lojzeta Dorinega - legendo, in posebneža, velikega poznavalca bistriške kronike in izredno načitanega človeka. Naj omenim še nekatere stare prijatelje Tomota, Mihota, Ed kota, Toneta Berkopca, Zorkota Šajna, Marija Bonana, Janeza Kirna, Marjana Slokarja, Mitka Grlja - naj mi oprostijo, če kdo ni omenjen. To so bila prijateljstva na trdnih temeljih, ki trajajo še danes. To je bilo nekoliko divje obdobje neštetih plesov v domu na Vidmu, v hotelu Turist, na vrtu hotela Lovec, gasilskih veselic, parad ob prvem maju in dnevu mladosti, sploh ob vsaki priložnosti. To so bila leta, ki se jih naša generacija in tudi nekoliko mlajši spominjamo z veliko nostalgijo. Bila so leta košarke, tvvista in di-xilenda, Elvisa in Pata Boona. Rad sem pel. Pojem bas bariton. Na odru sem se vedno dobro počutil in sem dal vse od sebe. O tedanjem veselem družabnem življenju ni več niti sledu. Hotel Lovec je žalostno zaraščen s plevelom, hotel Turist bo kmalu postal ruševina. Kakšna škoda, kajne. Časi so se neverjetno spremenili. No, Lojze Dorin je bil leta 1961. kapelnik Bistriške godbe. Sicer pa so že v časih čitalništva v Bistrici delovale kar tri dobre godbe, poleg bistriške sta bili tudi trnovska in jasenska. Škoda, da so sčasoma zamrle. Toda tako je pač... Že 1967. leta ste nas »zapustili« in odšli v Ljubljano. Da, in v Ljubljani sem postal solist na pozavni v najuspešnejšem vojaškem orkestru v tedanji Jugoslaviji. V njem je igral tudi naš someščan Janko Lenarčič, ki je bil zares odličen glasbenik. Odkar je v pokoju, uživa v Če-Ijah na domačiji svoje Helene. Goji jabolka in je vsem znan kot dober sadjar. Velikokrat ga obiščem v idiličnih Brkinih. V Ljubljani so si dogodki hitro sledili. Končal sem študij na Akademiji za glasbo na mojem instrumentu pozavni. 1974. leta sem začel sodelovati z odlično Godbo milice, tudi kot solist na pozavni. Tedanja godba milice - sedaj Pihalni orkester policije - spada v sam vrh svetovne klase. Preden sem se posvetil ustvarjanju lastnih skladb sem aranžiral več kot 100 priredb. Nekoliko lahkotnejši žanr je bilo delati kot moderator, pevec, pozavnist in kitarist. Izpod mojega mentorstva prihaja tudi naš znani pevec in glasbenik Vojko Fatur. Končno pa sem se posvetil tudi pisanju avtorskih skladb, nastalo jih je 17. Pa naprej: slovenski skladatelj gospod Gvido Učakar me je dobesedno nagnal voditi Mengeško godbo, in sicer od 1975. do 1979. leta. Po premoru nekaj let pa sem se kot vodja vključil v Postojnsko godb. Ni kaj reči, živeli ste ustvarjalno. Tudi v Bistrici ste pred 13 leti ustanovili pihalni orkester. Včasih vas mimoidoči slišimo, ko vadite v Domu na Vidmu. Res je. Bistriška pihalna godba ima vendar tradicijo in korenine še v času življenja našega legendarnega Lojzeta Dorinega. Leta 1988 se je družba starih znancev in prijateljev zbrala na prigrizek ob panceti v gostilni Gršče. Beseda je dala besedo in povrnilo seje nekdanje navdušenje nad idejo o ustanovitvi bistriške godbe.Tedanji župan Občine Ilirska Bistrica je celotno zbrano družbo povabil na svoj dom, kjer je bila ideja dorečena. Njegova zasluga je, da je godba začela delovati in prav zato mu je pripadlo mesto predsednika našega orkestra. To sem uspel ustanoviti pred trinajstimi leti. Naši člani so izredno delavni, nadarjeni in zvesti. Resnici na ljubo pa ni lahko pridobiti podmladka. Mladi imajo veliko šolskih in športnih obveznosti. Vendar pa so naši člani res zavzeti za »našo stvar«. Verjamem, da so izredno perspektivni. Gospod Jožko Grga je bil učitelj in mentor nekaterim izrednim glasbenikom iz našega Kraja. Med njimi je tudi Bukovčanu Matjažu Mikuletiču, ki je magistriral v Gradcu, in je vrhunski pozavnist in džezist orkestru Big Banda RTV Slovenija v Ljubljani, povrh vsega pa še iskan skladatelj v polovici držav Evrope. Mladi Trnovec Simon Tomažič več kot uspešno študira teorijo in solo pozavno na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg tega je redno zaposlen kot član pihalnega orkestra policije. V Vrhniški glasbeni šoli je profesor pozavne. Glede na njegovo vsestransko strokovnost na tem glasbenem področju ga želijo pridobiti medse nekateri vrhunski evropski dirigenti! V srednjo glasbeno šolo je bil sprejet Denis Čekada (tuba), njegov brat Jan pa se za sprejem še pripravlja. Vse dosežke v svojem življenju pozna samo Jožko Grgasovič. Nekaj drobcev nam je sicer razkril in zaupal. Že teh pa je toliko, da smo krajani lahko ponosni, da tako uspešen glasbenik čuti pripadnost Bistrici in goji prijateljske vezi s starejšo in mlajšo generacijo. Naj ostane tako še mnogo let in še veliko uspehov mu želimo someščani! koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 ulm FEromsmiSE IMMll POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-© delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. HIDRAVLIČNA DVIGALA GRABEŽI TRAKTORSKI VITLI TRANSPORTNA KOLESA SAMOKOLNICE TEHNIČNI PROIZVODI IZ KOVIN LIV HIDRAVLIKA IH KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d,o.o. a: industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info@livkolesa.sl, w: www.livhk.si NE PREZRITE - V SPOMIN 29. maj 2009 5 IN MEMORIAM Stjepan Miše 1935 - 2009 To pomlad seje po hudi bolezni končalo življenje in delo Stjepana Mišeta, ki se ga bomo iz zadnjih let spominjali kot prizadevnega in uspešnega predsednika Društva brkinskih sadjarjev. Rodil se je v Trogirju. Njegovo življenje je bilo dolga leta povezano z morjem, saj je končal srednjo in nato višjo pomorsko šolo v Reki, na Fakulteti v Ljubljani pa je postal strojni inžinir energetik. Poklicna pot ga je na domačih in tujih ladjah vodila po vsem svetu, dokler ni leta 1987 ostal doma v Sabonjah. Brkine, kjer se je ustalil, je razumel kot neločljivo povezane s sadjarstvom in tako je leta 1991 postavil prve nasade jablan. Sad- jarstvo je ostalo poglavitna dejavnost na uspešni družinski kmetiji. Kot človek, ki je videl veliko sveta, je razumel, da lahko ljudje marsikaj dosežemo predvsem povezani in skupaj. Tako je bil že od začetka aktiven član Društva brkinskih sadjarjev, kasneje pa celih deset let tudi njegov predsednik. Člani Društva brkinskih sadjarjev in zaposleni pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica smo ga v dolgih letih sodelovanja srečevali kot kmetovalca, sadjarja, člana in kasneje predsednika Društva brkinskih sadjarjev, aktivnega krajana in občinskega svetnika, predvsem pa kot dobronamernega in zanesljivega človeka. Človeka, ki mu ni bilo odveč hoditi po novih poteh, potrkati na marsikatera vrata, ki se ni bal na glas povedati včasih tudi neprijetnih dejstev in človeka neizmerne energije, ki jo je bil pripravljen zastaviti za stvari, v katere je verjel. Brkinska sadna cesta je v veliki meri plod njegove vztrajnosti in prizadevanj. Tudi ko smo vsi drugi že skoraj obupali nad vsemi postopki, papirji in zahtevami, ni podvomil v to, da bo sadna cesta na koncu le označena. In je res. S tem pa tudi spomin nanj in njegovo delo. Društvo brkinskih sadjarjev Kmetijska svetovalna služba Danijela Volk NOVOSTI IZ SAMOSTANA »On, ki je s svojo vsemogočno besedo pomiril vihar na morju, more in bo to tudi storil tudi danes, v tem našem težavnem času; Njegova roka je zmeraj močna, Njegova ljubezen in usmiljenje sta ista, kot v dneh, ko je hodil po zemlji.« (bi. M. Terezija) Dan skupnosti pripravila s. Štefka Bizjak •••• 9. maj je bil za nas, Šolske sestre de Notre Dame, praznik - dan skupnosti, saj smo se spominjale natanko 130 let od odhoda v večnost naše ustanoviteljice bi. matere Terezije Gerhardinger. Zbrale smo se sestre iz skoraj vseh naših skupnosti v Sloveniji in zamejstvu. Naše praznovanje smo začele s sveto mašo, ki jo je daroval prof. dr. Ciril Sorč. Med evharistično daritvijo nas je tudi nagovoril o povezanosti evharistije in Svete Trojice. O evharistiji - ker je ta zakrament posebej v ospredju v pripravi na evharistični kongres v Sloveniji. Tudi same smo po kratkem odmoru nadaljevale pogovor o tej temi. Ustavile smo se ob pripravljenem gradivu o evharistiji, kot ga prikazuje Katekizem katoliške Cerkve. Ob tem smo tudi same dodale misli, ki so nas nagovarjale. Sestre so povedale tudi svoje spomine na obhajanje te velike skrivnosti naše krščanske vere. Naša redovna ustanoviteljica bi. mati Terezija je bila velika častilka Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Kot veliko vzgojiteljico smo jo primerjale z njenim sodobnikom, našim blaženim škofom Antonom Martinom Slomškom. Prisluhnile smo mislim, ki so govorile o njegovem odnosu do svete evharistije, kar je bilo v njegovem življenju odločilnega pomena. Ljubezen do sv. Rešnjega telesa je Slomšek dobil že kot otrok v domači hiši ali družini. Mati mu jo je vcepila v srce. Po takratni navadi ga je kot otroka sama pripravljala na prvo sveto obhajilo. Njeno razlago je otrokovo uho poslušalo, srce sprejelo in otrokov razum je spoznaval ter prodiral v sveto skrivnost. To je z njim raslo, ga oblikovalo in pozneje izoblikovalo v evharističnega mladeniča, evharističnega vernika, duhovnika in škofa. Prisluhnile smo tudi razlagi odlomkov o evharistiji iz'Poslane ste', ki je naše vodilo za življenje iz tega zakramenta. Mati Terezija je dobro razumela, da evharistija vodi k edinosti, zato je vsako noč vsaj eno uro preklečala v molitvi za oltarjem. Evharistija je najmočnejša gonilna sila in izziv naše skupnosti pri njenem poslanstvu Po skupnem kosilu pa smo skušale narediti bolj vidno to, k čemur nas vodi pristno obhajanje evharistije. S sredstvi, ki so nam danes na voljo, smo v duhu poromale v Albanijo, k naši s. Slavki Cekuta, ki od oktobra 2007 deluje kot misijonarka v izobraževalnim centru za dekleta in žene. Ob slikah, ki nam jih je poslala s pomočjo elektronskih medijev, smo si mogle bolj živo predstavljati to, kar nam je zapisala v pismu. Prav tako smo poromale v Rim, iz katerega nam je svoje študentsko življenje in življenje v skupnosti opisala s. Magda Burger. Ob njeni iskrivi pripovedi smo se tudi dobro nasmejale. S postulantko Urško in kandidatko Ireno ter kandidatkami iz Bavarske province pa smo se podale v Romunijo, kjer so preživele teden po veliki noči. V besedi in sliki sta nam predstavili to zanimivo pot in to, kar so v tistih dneh tam doživele. Lepo je bilo! Resnično nam je zmanjkalo časa za vse, kar bi si še rade podelile med seboj. Pa bo še kakšna priložnost za to. Dan smo sklenile s skupno 'Večerno hvalno molitvijo' - v hvaležnosti za dar, ki je Jezus v evharistiji, za našo kongregacijo in provinco ter za vse prejete darove in milosti. Daleč po svetu plula je tvoja barka, a sedaj praženje dom je in dvorišče, v sadovnjaku med jablanami, oko zaman te išče, le sledi tvojih pridnih rok, ostale so nam vsepovsod. ZAHVALA Tiho in mirno je zaspal naš dragi mož in oče STJEPAN MIŠE - STIPE Od njega smo se poslovili 26. aprila. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih slovesa, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala ZD Podgrad - dr. Mariji Pejkovič, sestri Julijani, patronažni sestri Miheli, ZD in reševalni postaji Ilirska Bistrica., bolnišnici Izola in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala društvu Brkinskih sadjarjev, Občini in Komunali Ilirska Bistrica, KS Podgrad, podjetju Plama-Pur, g. Župniku Ivanu Furlanu za opravljen pogreb, pevcem, govornikoma in sovaščanom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala, Ti dragi Stipe. Tvoje znanje, poštenost, delavnost in skromnost so naše vodilo v prihodnosti. Žalujoči: žena Elvira, sin Matjaž s Kristino, hči Elvira s Sašom ter ostalo sorodstvo. Sabonje, Trogir, maj 2009 V spomin Stjepanu Mišetu (1935-2009) V nedeljo 26.4.2009 smo se zbrali pred Sabonje 9 in v vaško cerkvico in nato k trajnemu počitku na vaško pokopališče pospremili g. Stjepana Mišeta. Pokojni se je rodil v Trogiru v Dalmaciji. Že v mladih letih je prepotoval ves svet. V Ljubljani je v času študija spoznal soprogo ga. Elviro, s katero sta v brkinski vasici ustvarila topel dom in družino. Poleg velikih načrtov in izpeljavo ciljev na domačiji v Sabonjah 9 je bil aktiven na številnih področjih družbenega življenja: v lokalni skupnosti, v treh mandatih član OS občine 1L Bistrica, član številnih odborov in delovnih teles OS, dolgoletni član NO Komunale IL. Bistrica, dolgoletni predsednik in član društva Brkinskih sadjarjev... Bil je človek, ki je živel za napredek, celo življenje seje zavzemal za izboljšanje pogojev na področju kmetijstva, malega gospodarstva v naši občini pa tudi širše. Nikoli ni klonil pod težo problemov, temveč se je z njimi uspešno spopadal in trmasto vztrajal za dosego plemenitih ciljev. Določene situacije je temeljito premislil, predvidel in predlagal racionalne rešitve. Kljub težki bolezni je bil optimističen ter upal in verjel v najbolje. Njegova skrb za domače, za občino, domačo vas, njegov pristop za iskanje alternativnih rešitev je lahko vzor za vsakogar za mlade in starejše. Vedno je vztrajal do konca, čeprav razočaran, utrujen, bolan. Svoje bogate življenjske izkušnje je nesebično posredoval med nas. Pred nekaj leti je zapisal: Iz dobrega semena zraste veliko in zdravo drevo, ki rodi svoj sad. Tako se je iz naših srečanj razvilo uspešno in plodno sodelovanje, ki nas vse vodi po poti uspehov in zadovoljstva. Vsem tvojim domačim, sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam, da boš še dolgo ostal z nami v naših srcih in da se te bomo radostno in z veseljem spominjali. Počivaj v miru in naj ti bo lahka domača zemlja I prijatelji: - Vida Gardelin, -Vladimir Čeligoj, - Ado Barbiš in vsi s katerimi si sodeloval. i___■siii« mm Brezplačna številka društva Kala 0801816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala OSO 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. S,,ppi nji ippppp ipp pi i pppp i >ypp... pp Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete _ na novih spletn.h straneh društva WWW.kala.SI : 4'' >" 6 29. maj 2009 NE PREZRITE - TUDI VASE MNENJE ŠTEJE V krog Janko Poklar ••••• N I aša krasna bistriška oblast IXI (župan in njegovi svetniki), se še kar ne morejo odločiti ali bi, če bi sploh, kdaj naredili kakšno krožišče, da bi mi ubogi smrtniki lahko nekoč lepše speljevali skozi to naše super mesto. Župan čaka na obvoznico in se obenem zgovarja, da se nič ne da, kar je, če nočeš seveda, popolnoma res, svetnikom pa se lepo šmirgla, saj si domišljajo, da so pred volilci zaščiteni kot severni medvedi. Jaz pa mislim, da ni tako. Krožišča se v naši bližnji in daljni okolici delajo čez noč. Samo v Postojni so jih v pol leta naredili kakih deset. Nisem jih šel štet, ker se malo bojim, da me kak Postojnčan zaloti, kako sem mu fovš. Enako se je v pol leta zgodilo v Kopru. Samo v tej zakleti Bistrici se ne da pa ne da. Ampak, dragi svetniki, tudi za vas pride sodbe dan. Če pa se boste enkrat končno domislili, da tudi v Bistrici nujno rabimo »krožišča«, vam ponujam nekaj najnovejših izvedb in oblik v razmislek tako vam, kot našemu vrlemu urbanistu, ki želi narediti krožišče tam kjer je trenutno najmanj potrebno. J A PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Bratje, jaz pa vem za domovino Valenčič Matija, Gregorčičeva 1A ••••• r^vragi bralci poslušajte me, že Ly dolgo vas pozivam na obore, nočete me poslušati ali nimate jajc. Glejte samo, da vam pojasnim, kako bi izglodala močna zdrava kmetija z razumno kmečko pametjo z dobrim gospodarjem. Ali bi ta gospodar pristal na samoupravljanje, ali bi ta isti gospodar pristal na parlament? Verjetno bi bil vedno v opoziciji, ker bi vedno prevladali hlapci, kateri bi bili v koaliciji, kajti oni bi bili vedno v večini. Toda poslušajte me kako si lahko predstavljamo takšno kmetijo, kadar hlapci za kosilo jedo škampe pijejo priznana buteljčna vina ,za večerjo pa kapesante in bordojca, gospodar pa je ta čas na jahti v IČIČIH petindvajset metrov dolgi ali na Bahamih, v štali pa je 25 glav krav oz. bikov kakršnih imamo danes v isti štali na Gregorčičevi v Ljubljani. Samo to vam hočem dopovedati, da v hiši mora bit samo eden gospodar, največ še ena gospodinja, da skuha zvečer hlapcem in deklam večerjo in še to, kar so si čez dan zaslužili,nič več, ker drugače kmetija propade.Takšno kmetijo sem že enkrat poznal, kjer so hlapci počeli kar so hoteli pa je šla kmetija CU GRUNT. In danes vam povem, da je šla naša slovenska kmetija tudi cu grunt, ker smo imeli takšne gospodarčke. Že zdavnaj sem omenil, da je bilo škoda kostanjev na Bistriškem placu, da bi še koga na njih obesili, kajti na njih je zmanjkalo vej. Pojdimo dalje. Nekoč sem imel prijatelja Ladota - pri hiši rečeno Lujkota. Pri hiši so imeli bencinsko črpalko, katero seje črpalo na roke.Ta črpala ni nikdar propadla, današnji ISTRABENZ pa je propadel v par letih, ker so novodobni cigani pokrali vse kar seje pokrasti dalo, s tem, da zato nihče ne odgovarja, ker vse premoženje smo prepisali na bližnjo in daljno žlahto, brez notarskih zapletov, ki sem jih imel jaz v domačem kraju. Povem naj vam pomen naslova te kolumne, kajti kot mladenič sem bil poslan v oficirsko šolo - ne po svoji želji v Bilečo. Ko sem jo uspešno zaključil, sem bil poslan v pre-komando v Karlovac. Bila je ravno sobota, sestra se mi je možila in ker nisem dobil dovoljenja za na ohcet sem skratka pobegnil na svatbo. Ko sem se čez dva dni vrnil v Karlovac, sem naletel na neusmiljeno pijanega polkovnika GARIBALDIJA, ki me je najprej ozmerjal, kje sem se zadrževal dva dni. Ko je sam po iztrez-nitvi ugotovil, da sem bil doma me je za kazen poslal v Bihač. Tam sem bil dodeljen za komandirja čete v skladišču za čuvanje oborožitve, nekdanjih največjih aerodromov v bivši JUGOSLAVIJI. V teh skladiščih seje čuvalo na milijone in milijone ton avionskih bomb in ostale oborožitve za avione. Ta skladišča sem kot častnik moral pregledovati vsak dan. Dostop sem imel tudi do aerodroma Zeljava na Pleševici, v katerega so imeli dostop le redki. Ne boste verjeli kakšni podzemni hangarji so bili tam. MIG 21, MIG 29, da jih nisi preštel, da ne govorim še do ostale oborožitve, kajti dragi bralci, da boste vedeli tukaj je bilo pripravljeno zaklonišče v primeru vojne za predsedstvo JUGOSLAVIJE. Sam sem si ga imel priliko ogledat in v Kočevskem Rogu, je bil pravi špajz proti temu, to vidiš samo v znanstveni fantastiki. Pojdimo naprej, danes mi govorijo, da je Slovenijo osvobodila puška, v dveh urah bi nas pojedli. Slovenijo je rešila zdrava pamet, na eni in na drugi strani žal nekaterih že pokojnih, nekaterih pa še živih. Rešila se je za pogajalsko mizo in tako je prav. Drugače bi imeli drugo Hrvaško in Bosansko štiriletno vojno in prekleto morijo. Prosim tudi, da se ustavite s tem »veteranstvom«, ki ga danes izkoriščajo za osebne interese in ne vem še za kakšne olajšave. Povem vam, da leglo bele garde je zmeraj bilo v Grosupljem in na Dolenjskem, izključimo Belo Krajino, katera je bila partizanska in to se nam odraža še danes. Danes poslušamo pravljice o nadzornih svetih, o državni upravi oz. o ogromnih vsotah denarja, da se človeku v glavi in v riti zvrti. Dragi bralci to državco sem sposoben voditi jaz osebno z eno tajnico in eno prevajalko, kajti tri jezike govorim sam, za ostale pa bi jo potreboval. Vsakemu podjetju enega šefa, brez nadzornih svetov in enega biriča z bičem in spravimo Slovenijo pokonci. Ljudje kdaj vas bo srečala pamet in boste odšli na okope in zvedeli vašo resnic o - kajti resnica je samo ta, da so okradli vse kar se je pokrasti dalo in zapravili Slovenijo. SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU IRENA KOŽMAN . p. 6250 8 NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO NE PREZRITE - POLITIKA 29. maj 2009 7 24. seja seja Občinskega sveta Ob-•čine Ilirska Bistrica, je potekala 23. aprila, svetniki pa so po potrditvi zapisnikov postavljali pobude in vprašanja. Dušana Grbca je zanimalo kdo čisti greznice v Občini Ilirska Bistrica in kje se te storitve lahko naroči. Dal je tudi pobudo, da se omeji hitrost pri vhodu v Knežak s pivške strani, npr. z ležečimi policaji. Zanimalo ga je tudi, kaj se dogaja na križišču v Prešernovi ulici, na odcepu ceste, ki gre mimo cerkve sv. Jurija (onemogočen izhod s kamioni iz Levstikove, ulice na Prešernovo ulico). Milan Uljan »1. Utrditev in popravilo bankin ter postavitev zaščitne ograje na kritičnih mestih regionalne ceste III. reda št. 632, na odseku 1378 na relaciji Zabiče - Suša k. To utemeljujem z dejstvom, da so bankine na več mestih poškodovane - predvsem v ovinkih, kar otežuje srečevanje vozil in lahko pride do zdrsa vozil po pobočju. 2. Utrditev in popravilo bankin ter postavitev zaščitne ograje na kritičnih mestih regionalne ceste III. reda št. 632, na odseku 3224 na relaciji Jelšane - Novokračine.To utemeljujem z dejstvom, da na navedeni relaciji v času pouka petkrat na dan vozi šolski kombi, ravno tako pa na tej relaciji vozi tudi avtobus na redni liniji Ilirska Bistrica - Sušak. Cesta sama je po večini ozka in je srečevanje nevarno in oteženo. Še posebej nevarna je v zimskem času, saj je vozišče zaradi ovinkov in senčne lege pogosto poledenelo in spolzko. 3. Postavitev table za omejitev hitrosti na 40 km/h skozi naselje Sušak in Novokračine. Pobuda je bila dana predvsem s strani vaščanov obeh vasi, saj ob cesti ni pločnikov in so prebivalci hiš, ki stojijo ob cesti pri hoji po cestišču zelo ogroženi, saj večina voznikov ne upošteva predpisane omejitve hitrosti 50 km/h. 4. Preusmeritev prednostne ceste v križišču v vasi Novokračine, kjer prednostna cesta sedaj poteka po regionalni cesti II. reda št. 632, po odseku 1378 in v navedenem križišču zavije levo proti maloobmejnemu prehodu Novokračine - Lipa (gledano iz smeri Sušak proti Jelša-nam). Predlog je, da bi v navedenem križišču prednostna cesta potekala naravnost, proti Jelšanam, kar bi bilo varneje glede na to, da na tej relaciji sedaj poteka večina prometa. 5. Umiritev prometa v okolici Osnovne šole Jelšane s postavitvijo »ležečih policajev« ali drugih tehničnih ovir v neposredni okolici šole in vrtca. Dejstvo je, da šola nima velikega parkirnega prostora, tako da kombi, ki prevaža otroke le-te pobere in odloži na cesti pred vhodom na šolsko dvorišče, prav tako pa ob vozišču vozila pustijo tudi starši, kateri otroke pripeljejo in pridejo iskat v šolo ali vrtec, ali pa postavitvijo pločnika skozi vas Jelšane. 6. Zanima me kdo je lastnik nekdanje trgovine »MERKATOR« v Jel-šanah in kdo je lastnik zemljišča na kateri trgovina stoji? 7. Vaščane vaške skupnosti Trep-čane zanima kdo je pristojen za rešitev problema ki ga imajo z vozniki »motorjev, štiri-kolesnikov, jeepovv« ki se vozijo po vaških poteh po pol- ju in jih pri tem tudi namerno poškodujejo in zraven tega še ogrožajo varnost ljudi ki se takrat nahajajo na delu na polju. 8. Kaj se dogaja z analizo stanja vodovodov ki niso v lasti Komunalnega podjetja. Naprošamo da se pospešijo izvedbe analiz teh vodovodov. Prvih pet točk je že predlagal na 15-sej občinskega sveta vendar do sedaj še nobena ni bila realizirana pa se sprašuje koliko časa bo še potrebno da se katera od pobud tudi realizira?! Želel je tudi, da se mu na zastavljena vprašanja in pobude tudi časovno opredeli odgovor! Ado Barbiš je dal naslednjo po-budo:kmetovanje v naši občini iz leta v leto pada, povečuje se zaraš-čenost krajine. Tisti kmetje in občani, ki še vztrajajo in kmetujejo imajo velike težave zaradi enormne škode, ki jo povzroča divjad v zadnji nekaj letih. V zadnjih letih se je zelo razmnožil divji prašič. Temu problemu je največ pozornosti namenjeno v sklopu kmetijsko svetovalne službe, ostale pomoči s strani občine, države ni. Med najbolj prizadetimi so Podgora, Zemon in Brkini... Gre za mačehovski odnos države - lastnice divjadi, ki bi morala pripraviti ustrezen zakon o Lovu, obstoječi je neživljenjski in še s časov bivše skupne države. Vsem nam je razumljivo, da bi nastalo škodo, ki jo povzroči divjad, kot lastnica divjadi morala poravnati država. Poleg tega pa država zaposluje načrtovalce in planerje in druge strokovnjake, ki so pristojni za posredovanje lovskim družinam tako imenovani planirani odstrel. Nastalo škodo zaradi divjadi bi morala ocenjevati ustrezna strokovna komisija in ne lovci. V komisijo naj bi bil vključen predstavnik svetovalne službe, lastnik, predstavniki KS. Prosim, da pobudo proučite in za eno naslednjih sej pripravite točko dnevnega reda, na kateri bi OS obravnaval perečo problematiko in na vaš predlog sprejel sklep, katerega bi dostavili na MOP in ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano. Bernarda Oblaka je zanimalo ali so predvideni parkirni prostori pri stari glasbeni šoli. RokJenko 1. Glede pobude dane na 23. seji OS v zvezi z izocianta v Lesonitu in odgovori danimi s strani Agencije RS za okolje in Ministrstva za zdravje (Urada RS za kemikalije), je predlagal, da se od Upravne enote Ilirska Bistrica pridobi odgovor, ali drži, da je bilo Lesonitu izdano uporabno dovoljenje za poskusno obratovanje s to spojino. Ker nekaterih odgovorov na njegova vprašanja, postavljena na prejšnji seji OS (koliko časa že poteka obratovanje s to nevarno spojino, na kakšen način potekajo ta dela in ali se vrši kakršenkoli nadzor nad poskusnim obratovanjem) še ni, je predlagal, da se pridobijo do naslednje seje OS. Prav tako pa ga je zanimalo, ali gredo Lesonitove odplake v reko Reko. 2.0 Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica in oskrbi s pitno vodo in projektu, da se izpad prihodkov od prodaje pitne vode na Hrvaškem nadomesti z možnostjo oskrbe slovenske obale s pitno vodo je bilo že govora. Pred dobrimi tremi tedni je bilo s stran poslanca DZ Černača v medijih objavljeno, da je postojnska občina pripravila projekte in z njimi seznanila Ministrstvo za okolje in prostor, da se bo njihov vodni vir Malni upoštevalo kot vodooskrbni vir za slovensko obalo. Na občinsko upravo in Komunalno podjetje Ilirska Bistrica je naslovil vprašanje, kaj ta čas dela, da ni pripravilo projekta za oskrbo slovenske obale s pitno vodo, kot je to storila Občina Postojna. 3. Na vaški poti od Pod stenj proti Topolcu je nastala deponija salonitnih odpadkov. Predlagal je, da se na kraj pošlje komunalno inšpektorico in da ukrepa. 4. V Prešernovi ulici naj bi se kar šestkrat prekopalo ene in iste bankine pločnikov. Zanimalo ga je, kdo bo nosil stroške teh dejanj in kje so razlogi za to. 5. Glede na problematiko, ki jo je izpostavil svetnik Grbec v zvezi s tovornim promet iz Levstikove ulice na Prešernovo ulico je vprašal, ali ima občina za rekonstrukcijo Prešernove ulice zbrana vsa potrebna dovoljenja - gradbeno dovoljenje, če je to potrebno. Pojavljajo se grožnje s strani nekaterih prizadetih posameznikov, da bodo uveljavljali vsa pravna sredstva in zahtevali vzpostavitev prvotnega stanja. Za ta projekt se porablja občinski proračun, zato lahko pride do oškodovanja proračuna. 6. Zanimalo ga je, kaj je bilo ukrenjeno za očiščenje strug rek in potokov z odpadki, zlasti s plastiko in ostanki kmetijskih bal, na kar so svetniki že opozarjali, sam pa je predlagal, da komunalna inšpektorica ustrezno ukrepa v primeru doline potoka Posrtve. Draga Kermo je zanimalo kaj je z morebitno oskrbo obale s pitno vodo, kar je izpostavil že Rok Jenko. V nadaljevanju seje so svetniki dali soglasje k spremembam statuta RC II. Bistrica, obravnavali ter sprejeli Odlok o razveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje obrtne cone Koseze in sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o območju predkupne pravice Občine Ilirska Bistrica. Po obravnavi premoženjsko pravnih zadev, so sprejeli še Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2008. Zadnji dve točki sta obravnavali imenovanja in podelitev občinskih priznanj za leto 2009. Za predstavnika Občine Ilirska Bistrica v svet zavoda Centra za socialno delo Ilirska Bistrica so imenovali Ines Kvaternik, Gregorčičeva 23b, 6250 Ilirska Bistrica. Občinska priznanja pa so podelili tako: Zlato plaketo Občine Ilirska Bistrica prejme Franc Poklar iz Podgraj 49. Srebrno plaketo prejme Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj, Društvo upokojencev Ilirska Bistrica. Bronasto plaketo prejme Kulturno društvo GRAD Dolnji Zemon. Spominske plakete Občine Ilirska Bistrica za leto 2009 pa prejmejo: - Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak, - posthumno Vojko Štembergar in - Smučarki klub Snežnik. Zveza za Primorsko podpira velike pokrajine Za glavni odbor ZZP, Aleksander Ternovec ••••• Primorska naj dobi poseben status V imenu stranke je glavni tajnik ZZP Aleksander Lemut v izjavi za javnost dne 12. maja 2009 izjavil, da se v Zvezi za Primorsko (ZZP) strinjajo s sklepi, ki jih je na svoji prvi seji sprejel strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo države, in sicer, da morajo biti prihodnje pokrajine v Sloveniji dovolj velike in močne. Kakor poudarjajo v ZZP, imata omenjeni strateški svet in ministrica za lo- ZVEZA ZA PRIMORSKO kalno samoupravo Zlata Ploštajner prav, ko trdita, da Slovenija nujno potrebuje pokrajine. Prav z dovolj velikimi in močnimi pokrajinami bi po mnenju stranke lahko izrabili potenciale, ki jih z uvedbo pokrajin želijo doseči. To pa so tudi ves čas stališča in zahteve ZPP. »V ZZP poleg tega zahtevamo, da se zaradi zgodovinskih, kulturnih, gospodarskih, narodno-obrambnih in številnih drugih razlogov na območju Primorske v njenih zgodovinskih mejah ustanovi dežela Primorska s posebnim statusom v okviru Republike Slovenije. Samo enotna in dovolj močna dežela Primorska bo lahko odgovorila na izzive časa in bo prava sogovornica sosednjima deželama Furlaniji - Julijski krajini in Istarski županiji, takšna pa bo zagotovilo za dolgoročno preživetje slovenskega naroda na zahodni meji.«, pravi Lemut in dodaja, daje stranka že nekaj časa nazaj predlagala preoblikovanje državnega sveta v Zbor pokrajin. Državni zbor in Zbor pokrajin, naj bi po njihovem predlogu delovala kot dvodomni parlament s po 60 poslanci. Gornja stališča bo obravnaval 12. kongres stranke ZZP, ki bo v soboto 30. maja 2009 v Postojni. Volitve v evropski parlament Zaresova mobilna kampanja se 20. maja mudila v krajih Notranjske in Primorske. Na evrokombiju je bil prisoten kandidat in podpredsednik Za-resa Peter J. Česnik, v Ilirski Bistrici, Sežani in Ajdovščini pa se je karavani pridružil še nosilec liste za Evropski parlament, predsednik odbora za zunanjo politik, Ivo Vajgl. V Ilirski Bistrici je Zaresovo ekipo sprejel župan Anton Šenkinc, ki je po sprejemu na novinarski konferenci povedal, da je vesel obiska člana parlamenta in vladajoče koalicije, saj pravi, da na občini radi izkoristijo vsako priliko, da lahko svoje probleme zaupajo visokim predstavnikom slovenske politike. »Mislim, daje dolžnost poslanca Državnega zbora in tudi evroposlan-ca, da poskuša zbrati informacije na terenu in delovati v dobro cele države, cele Slovenije, vsake občine. Posebej, ko gre za Evropski parlament, se odprejo možnosti za kakšne manjše in srednje velike projekte, ki se lahko plasirajo in uresničijo v posameznih krajih,« je po sprejemu povedal Ivo Vajgl. Podpredsednik Česnik je po sestanku z županom izpostavil slabe cestne povezave in zamudo pri umestitvi avtoceste, omenil pa še problem neusklajene zakonodaje, ki občino zavira pri določenih projektih. 8 29. maj 2009 NE PREZRITE - DOGODKOV Obisk v Dolini pri Trstu Vodja skupine Marica Gaberšnik ••••• 14.05.2009 je skupina, Društva univerze za III. življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, Spoznavajmo svet in domovino obiskala Dolino pri Trstu. Kraj in istoimenskaobčina, ki leži pod Socerbom, med morjem in Bregom, je poseljena od davnine. Slovenci živijo tam že več kot 1000 let. Menjale so se države, menjali gospodarji. Zdaj je Dolina v Italiji. S padcem meja, po vstopu Slovenije v EU, nam je bliže kot je bila kadarkoli v zgodovini. Imeli smo izjemno čast, daje obisk organizirala Sekcija VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE VZPI-ANPI in njen predsednik Drago Slavec ter drugi člani. Naši gostitelji z gospodom Edvinom Švabom, bivšim ravnateljem slovenskega dijaškega doma vTrstu in bivšim županom dolinske občine na čelu, so nas pričakali v vasi Pre-beneg. Sledil je sprehod po vasi Dolina. Ogledali smo si razstavo "Veselo srce in pridne roke so večje bogastvo kot zlate gore" v galeriji Torkla torkle. Razstavo je postavila gospa Danica Tuljak, narečna pesnica, ki pa je odkrila tudi svoj likovni talent. Slike so nostalgičen in tudi dokumentaren pogled na življenje in naporno delo naših prednikov. O našem obisku je bila obveščena tudi županja občine Dolina, gospa Fulvia Premolin. Bili smo deležni prisrčnega sprejema pri njej. Podrobno nam je predstavila občino. Poudarila je pomen lege med Krasom in Mediteranom na značaj ljudi in na gospodarstvo Podarila nam je tudi reprezentačno vezilo, publikacijo, zbirko starih razglednic, Pozdrav iz Brega.Ta publikacija je namenjena le uglednim gostom in prijateljem. Ni ga človeka, ki ne bi mogel najti kaj zanimivega na razglednicah, objavljenih v tej knjigi. Od prijazne gostiteljice smo se poslovili ob kozarcu vina. Ni sedanjosti in ne prihodnosti brez ponosne preteklosti., zato smo. se pomudili tudi pri veličastnem spomeniku padlih za svobodo. Kar 207 imen nemo priča o pogumu in pripravljenosti posameznika podariti svobodi tudi lastno, povečini mlado,življenje. Časi Martina Krpana, ki je prav od tod tovoril sol, so minili. Dolina in ostale vasi, ki pripadajo občini, so danes sodobne, a hkrati očarljive s pridihom patine: s kamnitimi portali, okni, deli obzidij, studenci - "kaluža"!n običaji: majenca, šagre in ne na koncu z mehko govorico, ki živi kljub vsem poskusom v zgodovini, da jo ponižajo ali celo zatrejo. Občinska uprava sije pred nekaj desetletji pogumno, skoraj utopično, zastavila dva osnovna projekta: SADTI OLJKO IN IZGRADITI OBRTNO CONO. Spoznali smo ljudi, ki so uredili in še urejajo sodobne nasade avtohtone sorte oljk belic. Sprehodili smo se med halami ponosa Dolincev, to je obrtni coni V obrtni coni je 24 različnih podjetij, ki zaposluje približno 400 ljudi, predvsem iz lokalne skupnosti. Pionirji aktivnosti v coni so nam s ponosom pokazali: tiskarno (Stupar), moderno proizvodnjo olivnega olja (Parovel), kovinskih elementov za gradbeništvo (Pangerc), lončenih peči (Foraus). Pohvalili so se tudi, da prehaja plodno in ustvarjalno delo že na drugo družinsko generacijo. Uspešnost in podjetnost v obrtni coni je dvignila tudi ugled slovenske skupnosti ne le doma, ampak tudi v širšem italijanskem prostoru in celo v svetu. Gospod Švab, ki je bil ves čas z nami in mu ni zmanjkalo besed o Dolini danes in nekoč, nas je popeljal še v zloglasno Rižarno, ki je bila edini koncentracijski zapor s krematorijem v jugovzhodni Evropi. Krvniki so poskušali zabrisati pred koncem vojne vse sledi svojih zločinov, vendar jim ni uspelo. V materialnih ostankih je dovolj grozljive moči, da slišimo krike zapornikov in vohamo dim v pepel spreminjajočih se človeških trpinov. Še kratka vožnja ob tržaški obali: pogled na bivše in sedanje velikane (dvigala), ki pomagajo človeku in ponovno bleščeče palače iz obdobja AO, ko je bil Trst cesarsko okno v svet. Če si v Trstu, ne smeš oditi, ne da bi postal pred poslopjem slovenskega Narodnega doma, kije bil še pred zmago fašizma v Italiji, julija 1920 požgan in postal zlovešča napoved usode manjšini in drugim, ki so mislili drugače ali so bili enostavno drugačni. Danes se slovenski skupnosti vrača po kapljicah. Sončni zahod nad Tržaškim zalivom in naš obisk naj bi zaključili. Pa so nam naši gostitelji pripravili še eno presenečenje: v prostorih pre-beneške vaške skupnosti so nas pričakale obložene mize. Zahvaljujemo se vsem iz Doline in Prebeneg, ki so prispevali, da je bil naš obisk nepopisno lep, bogat, prisrčen, skratka - nepozaben. ečoezgeit/jp/ nfgaipod bu efu^nsjii aujBjoBpp 8ST - 6Z8 - TPO -'P/V^s/e 7/ a josj/uds tv/ J9}uow ‘■Mouao + eoiod * ‘naBuv vn vrvaoud -s/AJos ui efupejgA ‘ efepojd J3dox 0009 d/Z GASpa/geg muzo ah tv/ mudojsez ABJdeu euii/jf BUBO) m Smv&IMI OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA OBVEŠČA Območni odbor OZ RK Ilirska Bistrica. V Tednu Rdečega križa, ki traja od 8. do 15. maja smo skupaj z Društvom prijateljev mladine in osnovnimi šolami izpeljali tradicionalno akcijo Kovanec za otroke v stiski. Sredstva, ki so jih zbrali osnovnošolci, bomo namenili otrokom, katerih starši so izgubili službo. Vsem otrokom, ki ste se odpovedali kepici sladoleda se zahvaljujemo. V četrtek, 14. maja smo imeli Dan odprtih vrat, kjer smo pripravili razstavo plakatov Tedna Rdečega križa in predstavili dosežke ter aktivnosti našega društva. Na razstavi so sodelovali še varovanci Varstveno delovnega centra in društva VEZI ter mlada ustvarjalka Nataša Tone iz Tominj. V kulturnem programu so sodelovali člani društva Vezi. V sodelovanju s preventivno službo Zdravstvenega doma smo obiskovalcem izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Obiskala nas je skupina 20 učencev osnovne šole Dragotina Ketteja, katerim je dolgoletna sekretarka Nada Čeligoj predstavila organizacijo Rdečega križa. Šestčlanska ekipa krožka PP OŠ Antona Žnideršiča, ki je Mitja Jenko, član ekipe OŠ Antona Žnideršiča izvaja postopek oživljanja letos sodelovala na regijskem tekmovanju, pa jim je prikazala postopek oživljanja. V 'četrtek, 21. maja smo v našem skladišču pod Gimnazijo razdelili približno 1.400 I mleka, 400 kg sladkorja in 200 kg riža. V trgovini ENGROTUŠ Ilirska Bistrica imamo postavljeno košarico, v kateri zbiramo hrano (testenine, moko, olje, konzerve, ...), ki jo bomo razdelili družinam in posameznikom iz socialno šibkega okolja. Veseli bomo vašega prispevka. Občinska svetnika Danilo Pugelj (pobudnik) in Vojko Mihelj sta velikodušno prispevala sredstva za nakup paketov s hrano, medtem ko je Branka Počkaj (tudi svetnica) prispevala svoj delež v hrani. Posebna zahvala gre podjetju Avto Martinčič, ki je tudi nakazalo sredstva za nakup hrane. Vsem se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč. OBVEŠČAMO da bomo v juniju 2009 ponovno sprejemali VSAKO SREDO ( 3., 10., 17. in 24. junija 2009) od 17. do 19. ure, v skladišču št. 2, pod Gimnazijo Ilirska Bistrica. POTREBUJEMO: rjuhe, namizne prte, zavese, prevleke za postelje, poletna oblačila, šolske potrebščine, brisače... OPOZORILO: Zaradi zdravja in higiene ne bomo sprejemali obutve!!! Veseli bomo vašega prispevka za nakup hrane, ki ga lahko nakažete na naš račun št.: 1010-0002 92 08 538 - BANKA KOPER POSEBNO OBVESTILO! Prostovoljce in člane OZ RK II. Bistrica ter krvodajalce obveščamo, da smo srečanje krvodajalcev in RK iz Opatije, ki je bilo predvideno za 30. maj 2009, zaradi objektivnih razlogov prenesli na jesen. O datumu srečanja vas bomo obvestili. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi na tel. št.: 05/711 07 90, na mob. tel.: 041 233 194 ali na e-naslovu: obmocno.zrk@siol.net NE PREZRITE - POMEMBNIH DOGODKOV 29. maj 2009 9 Kmetijska tržnica na placu vsakem koraku obsežnega kmetijskega kompleksa. Okolica je vzorno urejena. Kmetijska poslopja so vzdrževana in čista. Urejen vrt in pašniki za številno čredo ovac so okolje, kjer se obiskovalec resnično čudi, kaj vse so sposobne narediti pridne roke gospodarja in gospodinje. Dela je namreč res veliko. Njihov glavni pridelek so seveda šparglji. Po njih je kmetija znana po vsej Primorski. Ljubljančani redno zavijejo v Kozlek, medtem ko jih pot zanese načinu življenja. Kaj je pomembnejše v času, ko se ves svet spopada z novimi boleznimi in razsežni-mi epidemijami? Pripravila sta že prostor za predelavo zelišč v kapljice, sirupe, sokove, žgane pijače z dodatki zelišč in medu, pa raznih olj za lajšanje bolečin v najbolj izpostavljenih delih telesa. Vzporedno bomo lahko obiskovalci te izdelke kupovali pri njiju doma, ne samo na stojnicah ob raznih prireditvah. Ko bomo čutili določeno bolečino, Neda P. ••••• 16. maj 2009 Občani Ilirske Bistrice z veseljem pozdravljamo uresničen projekt - nastajal je leto in pol - v okviru Lokalne akcijske skupine - LAS, to pa je Društvo za razvoj podeželja od Snežnika do Nanosa. Poleg več vzporednih projektov je kmetijska tržnica že zaživela v občinah Bistrica, Pivka in Postojna. Posebej moram poudariti , da so se projekta zagnano lotili aktivni krajani teh treh občin. Predsednica društva Cvetka Krnel iz Postojne in strokovni vodja Aleš Zidar sta s sodelavci vložila v uresničitev projekta precej truda za pridobitev ponudnikov in njihovo izobraževanje. Doslej je kmetijska tržnica promocijsko delovala ob raznih prireditvah v naši in obeh sosednjih občinah. 16. maja pa je bila uspešno organizirana prva redna tržnica v Bistrici. Izbrana lokacija ne more biti lepša kot je, saj je postavitev enotno oblikovanih stojnic v krogu pod kostanji na placu in v stilu oblečenih ponudnikov ob bogato obloženih stojnicah nudila obiskovalcem lep pogled in prostorsko preglednost nad ponujenimi dobrinami eko pridelave. Projekt je zahteval vložek precejšnjih finančnih sredstev. Strokovni vodja tržnice ALEŠ ZIDAR, je posebej poudaril, da so sredstva prispevale vse tri občine-organi-zatorke in tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Milenko Oblak, Kmetija Kozlek Obiskala sem mladega gospodarja na znani ekološko usmerjeni kmetiji Kozlek. Slikovito obrobje našega kraja že več kot stopetdeset let naseljuje Oblakova kmetija. Milenko Oblak je po smrti svojega očeta moral krepko poprijeti za delo. Rezultati so dobro vidni na razstavila pravo harmonično tihožitje: cvetje iz naravnih materialov je preprosto čudovito. Šopki so postavljeni na prelepe kvačkane prtičke, nastale izpod njenih sporetnih prstov. Pri rožicah pa ji pridno pomaga tudi mož. Kmetija Štembergar iz Vrbice: dobrote : sir in skuta iz kozjega sira že vrsto let razvajajo poznavalce dobre in zdrave prehrane. Sirotka iz kozjega mleka je pravi balzam za naše želodčke. Kmetija Sanabor iz Harij. Ni jih potrebno posebej predstavljati, saj so s kvaliteto in estetiko svojih proizvodov znani daleč naokrog. Em- balaža je izdelana izključno v naravno beli barvi, vsi dodatki k embalaži so iz izdelki iz naravnih materialov. Etikete na steklenicah so slikovite in barvite. Pa tudi duhovite: poglejmo si Pjanečjšpe, ki se jim je na prireditvi pred nedavnim v Kopru odobravajoče nasmejal tudi Borut Pahor. Gospa Milica Brožič, Zalči Med njihovimi proizvodi izstopajo priljubljene sveče iz čebeljega voska raznih oblik in velikosti. Postavljene na ročno izdelane pr- si bomo poleg uradnih zdravil v bližnjemu Kuteževemu pri Metki in Majku lahko izbrali primerno naravno zdravilo. Začela sta vzgajati tudi dišavnice, saj brez teh ni prave slovenske (ali druge) kuharske umetnosti. Lične bombažne vrečke šiva Metka, Majk pa skrbi za darilno embalažo. Seveda vse iz naravnih materialov. Celostna podoba njunega truda je nadvse privlačna. Plesna skupina Gradina Z ustanovitvijo Folklorne skupine Gradina pred petimi leti je ponovno zaživel ljudski ples na ilirsko-bistriškem. Moto pri izbiri pražnji ce. Ljudje se vračajo k naravi, oza- oblačil članov skupine je bil: »Od veščeni vse bolj težijo k zdravemu točajke do mestne gospe«, pač glede na različne bistriške družbene sloje v 19. stoletju. Ob raztegovanju meha znanega Bukovčana Viktorja, Davida in klarinetu Jožeta iz Hruševja nas gledalce zasrbijo pete, da bi se še mi zavrteli ob članih Folklorne skupine Gradina. Številni obiskovalci smo se sprehodili od stojnice do stojnice. Občudovali, poskusili in kupovali smo ponujene izdelke izpod pridnih rok oblikovalk ročnih del in okusne vabljive dobrote iz številnih priznanih kmetij. Naj vam jih na kratko predstavimo. Danica Zeljkovič iz Zabič nam je mimo, proti morju. Ljubljansko tržišče vsakodnevno zalagajo s svežimi sadovi narave. Ovčereja, pira, pirina in ajdova moka in nov slivov nasad (poleg špargljev) zagotavljajo kmetiji uspešno gospodarjenje tudi v bodoče. Pri Oblakovih se ponašajo s starim napisom na zidu ribnika, nastalim leta 1862. Vklesan je v kamnito ploščo: »Kdor pije kozleško vodico, ima bister um in zdravo glavico.« Avtor, nekdanji gospodar Kozleka gospod Valenčič, je že vedel! Napis je prekril mah in načel zob časa, vendar ga bo Milenko dal v kratkem restavrirati strokovnjaku. Ta napis smo občudovali že mladi Bistričani in pomeni prepoznavnost Oblakove kmetije. Metka Vergan, Zeleni gaj Hribar - moč narave V Kuteževem se je pod pridnimi rokami Majka Hribarja in Metke Vergan razbohotil ekološki zeliščni vrt... Prebivalci vasi imajo izreden posluh za to perspektivno dejavnost. Majk in Metka imata namreč daljnosežne cilje. Njuna vizija je pripraviti zeliščni vrt za obiskoval- V Bistrici se vidimo vsako drugo soboto v mesecu; v Postojni vsako prvo in v Pivki vsako tretjo. tičke poudarjajo lepoto in domačnost vsakega doma. Požar Ivan iz Klenika Vrhunski čebelji izdelki se zlato svetijo in vabijo. Zlato rumene so tudi sveče, narejene iz satnic. Prižgane ali ne, lepo dišijo in krasijo prostor. Družinska kmetija Biščak iz Buj v Vremski dolini je lastnik priznanja za šampiona med jabolčnimi kisi. Prideluje tudi raznovrstne likerje iz najboljših sort jabolk. Jabolčni krhlji so tako sušeni, da se nam kar stopijo v ustih. Okusno. Štefka Fidel iz Nove Sušice. Na EKO način pridelana domača jabolka raznih sort. Vabljivo. Darinka Brožič iz Jablanice. Obiskovalcem tržnice je ponudila bogato obloženj pladenj z ovčjim sirom, med kmečkimi ženami pa je tudi pridna kuharica in izdelovalka vseh vrst peciva. Vtisi, ki smo jih dobili obiskovalci prve Kmetijske tržnice v Ilirski Bistrici, so seveda zelo pozitivni. Zato kar vzpodbujajmo pridelovalce in poznavalce domače obrti k nadaljnjemu delu. Dokazali so, da so mnogostranski poznavalci tradicionalnega življenja na našem podeželju. Organizatorjem in sodelujočim iskreno čestitamo! V Bistrici se vidimo vsako drugo soboto v mesecu; v Postojni vsako prvo in v Pivki vsako tretjo. SiS GOSTILNA s prenočišči l< HI _______Ema Deželak s.P. 'Dolenje 64. 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 ‘ ■^Ostoitv6 10 29. maj 2009 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE ■ Vili Gombač • Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 -1893) V tokratni številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Potepa novih zapisov o kmetovanju za mesec MAJ oziroma VELIKI TRAVEN, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu (iz koledarja Sv.Jeronima 1874). Nadoslav je že kot mlad fantič spoznaval delo na domači kmetiji, kjer je oče umno gospodaril in vpijal znanje na različnih področjih. Mama, ki izhaja iz znane Bistriške družine Žnidaršičevih (po domače Strujbarjeva), pa ga je naučila življenjskih modrosti in razgledanosti. Domača vzgoja in njegov nemirni duh, želja po znanju ter prebiranje različne literature so ga izoblikovali v osebnost, ki so jo cenili domačini pa tudi različni možje tedanjega časa vse do Ljubljane in širše. Njegova vztrajnost, znanje in skrb za sočloveka so bili verjetno vzrok, da je bil okoli leta 1880 tridesetletni Josip izvoljen za Župana na Dolnjem Zemnu in kmalu tudi za nadžupana Jablaniške občine. Po letu 1883 naj bi, po pisnih virih, preselil uradovanje na svoj dom na Dolnji Zemon številka 15, kjer je županoval do svoje prerane smrti leta 1893. Jablaniška občina je obsegala osem vasi. Kot lahko razberemo iz zapisa v Kmetijsko rokodelskih novicah iz leta 1881, je štela 1794 prebivalcev. V jablaniško županstvo so spadale vasi: Jablanica (125 preb iv.), Jasen (182 prebiv.), Vrbovo (261 prebiv.), Vrbica (243 prebiv.), Gornji Zemon (186 prebiv.), Dolnji Zemon (423 prebiv.), Trpčane (146 prebiv.) in Kuteževo (228 prebi.). Z delovanjem in udejstvovanjem na različnih področjih (bil je v odboru Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani, županskem odboru Postojnskega okrajnega glavarstva, odboru kmetijskega, sadjarskega in čebelarskega združenja) je večkrat zastavil svoj ugled za dobrobit svojih občanov. Ob raznih, predvsem težkih trenutkih, je prosil za pomoč razne ustanove in vplivne posameznike. Vsekakor je bil človek, ki so mu ljudje zaupali in ga spoštovali. Naj navedem nekaj njegovih člankov iz Bleivveisovih Novic, v katerih se kaže njegova skrb za preprostega človeka in njegov karakter, saj se za prejeto pomoč nikoli ni pozabil zahvaliti darovalcem. Ni še minulo eno leto, kar imamo tukaj že trikrat ogenj. Zdaj 1 S.maja je pogorelo 7 gospodarjev, eno hišo so pa razrušili, ker je že gorela. K sreči je vlekel jugo in ogenj od vasi odganjal, sicer bi bila pogorela cela vas, ker so vse strehe slamnate i hiše stoje tikoma ena ob drugi. Iz bližnjih vasi so nam blagodušno priskočili na pomoč. Iz Bistrice so prihiteli z gasilnico, katera je dobro delala. Med vsemi vasmi pa so se najbolje obnašali zgornji Zemonci in Jasenci. Naj le še omenim nekaterih oseb, ki so si na vso moč prizadevale, da ni ogenj naprej segal, ti so: žandar g. Cvetrešnik, trgovec g. Jože Žnideršič in naš vrli mlinar g. Andrej Samsa, ki je s svojo družino vred na vseh krajih neutrudljivo delal, kjer je bila nevarnost največja. Pogorelci so razen enega vsi zavarovani, al žalibog, da le za malo, vrh tega pa so vsi zadolženi, razen enega premožnega. Ker jim ne bo mogoče izdelati vsega, kar jim je ogenj pokončal, zato se obračam do dobrotljivih bravcev Novic, naj revežem pridejo na pomoč, zagotavljam jim, da vsak dar bodo sprejeli jako hvaležno. Milodari naj se pošljejo na grofa. Skribanija ali pa na gori imenovanega g. Samso. Naša ustna kronika trdi, da že 300 let ni bilo ognja v naši vasi, pred 300 leti je neki vsa vas pogorela. Danes, ko to pišem, grmi in sodra(grašica) pada, da je kaj. Sicer je bil ta mesec polju zelo ugoden, a vendar je trava majhna in redka, sadje in trta kažejo prav lepo, druga letina pa le srednje. Čebele nam nočejo letos rojiti, še nihče se mi ni pohvalil, da ima kak roj, pa tudi jaz ga nimam, čeravno so dobro kazale. Iz Dolenjega Zemna 10.april 1881 -Toplo zahvalo izrekam dobrotnikom, ki so se zopet usmilili stra-jačih naši revežev, namreč gosp. Dr. Jan Bleivveisu za poslanih 19 goldinarjev po Novicah izkazanih, - gosp. Dav. Hribarju, mokarju v Ljubljani, za darovano veliko vrečo moke, -gospodoma, ki nočeta imenovana biti, iz Pivke in Brguda za dar v denarji. - sl. vredništvu Triest zeitg. Za poslanih 15 goldinarjev, -sl. deželnemu odboru Kranjskemu za Trnovsko in moji županiji za seme darovanih 106 hektolitrov ovsa, za živež pa 20 hektolitrov turšice,- gosp.Jak.Strupi, duhovniku v Trnovem in pa gosp. Bahmanu, zdravniku v Bistrici za po Bistrici in Trnovem nabrano miloščino, konečno pa še tudi posebno milostljivi gospej iz Trnovega in trem gospem iz Bistrice za lepa darila. Bog povrni stoterno vsem, kar so darovali našim siromakom. (Nadoslav Potepan, župan) Občina Jablanica na Dolenjem Zemonu je na tukajšnji seji občinskega odbora 1. junija 1883. leta enoglasno izvolila za častne občane: preblagorodnega g. barona Andreja VVinklerja, c.kr.predstojnika za Kranjsko v Ljubljani in pa g. viteza Antona Globočnika, c.kr.okrajnega glavarja v Postojni v priznanje posebnega spoštovanja in velike hvaležnosti za njuno pravično nepristransko v prid in korist našega naroda in dežele. Naj nam ju Bog ohrani še brezštevilna leta na svojih imenitnih letih v prid državi, deželi in ljudstvu, da bi krepko duševno in telesno v pre-imenitnem poklicu delala očetovsko za blagostanje našega revnega ljudstva še brezštevilna leta, kakor do sedaj. Dne 26. in 27. junija so se jima izročile častne diplome po tukajšnjem občinskem predstojniku. Ponosno se šteje naša občina, da ima tako visoke osebe v za nas častnem občinstvu. Posebno gori imenovana visoka gospoda sta prava očeta v skrbi in delu za ljudstvo. Ko človek preprost s strahom pred njiju stopi, v nekaki boječnosti, ga s svojo očetovsko prijaznostjo ohrabrita in nekako potolažita in razveselita. Torej Bog nam ju še na mnoga leta blaga gospoda ohrani. Dne 17. 18. in 19. avgusta omenjenega leta je močna burja razsajala in veliko škode na poljskih pridelkih naredila; turščica večji del še v cvetju je tako raztepena, kot bi jobila huda toča zmlatila, same palice pokonci stoje, fižol in zelje je oskublo, mnogim je sena cele kopice odnesla, tako da se ne ve, kje je stalo. Sadje s perjem vred je odtrgala in polomila. Žita se je komaj za seme ujelo, tako da se nekateri po pravici boje, kaj bo. Kot razberemo iz člankov, je bil eden redkih stalnih dopisnikov iz naših krajev, kije bralce Bleivveisovih Novic seznanjal o dogodkih iz Jablaniške in Bistriško-Trnovske županije. O njegovem »novinarskem« delu pa kaj več v prihodnji številki! Lep pozdrav do prihodnjič r~r’'r' "VT" ,-*»•// lyh,- / v • ‘ v / l ZtczA,«:- 'ifa NE PREZRITE - KMETIJSTVO 29. maj 2009 11 Alpsko mleko - počasni ubijalec Tamara Urbančič ••••• HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizi-rane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira. Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kal-ciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) nežna prebaviti. Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in be- ljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin. To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem - kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe. Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka. Takšno mleko prodaja le mlekarna Planika. Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana? Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti. Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomo-geniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta pri mer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče. (vir- Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po jutru se dan pozna) Ali ste vedeli, da se 60% slovenskega mleka izvaža v Italijo? Izvažajo ga kmetje preko govedorejskega poslovnega združenja, pa tudi mlekarne. Mlekarne izvažajo slovensko mleko odlične kvalitete v Italijo in uvažajo poceni mleko iz vzhodne Evrope. Ali ste vedeli, da v ZDA pri proizvodnji mleka kravam molznicam vbrizgavajo rekombiniran goveji rastni hormon (rBGH), ki je genetsko razvita inačica rastnega hormona pridobljenega iz hipofize goveda. Ta hormon poveča mlečnost po kravi celo do 30%! Po podatkih podjetja Monsanto, ki izdeluje rBGH (pa tudi pesticide in gensko spremenjene organizme...), učinkovino vbrizgavajo pribl.Tretjini ameriških molznic. Ali ste vedeli, da se sveže mleko po nekem času skisa, toplotno obdelano (pasterizirano, UHT) pa po- ••••••••••••••• U Torej nam ne preostane drugega kot, da s kanglico v roki poiščemo kakšnega kmeta... kvari? Toplotna obdelava namreč uniči poleg slabih mikroorganizmov tudi dobre, koristne našemu organizmu. Ali ste vedeli, da je čisto neobdelano mleko krav z veterinarskim potrdilom o neoporečnosti komercialno dostopno že v več državah, v vrsti drugih pa ga lahko kupimo neposredno na kmetijah. Kmet z 80 - imi molznicami Tomaž Mis iz Zavrha pod Šmarno goro je po zgledu iz Italije kupil avtomat za prodajo mleka (mle-komat) in ga postavil v Medvodah. Vanj nalije sveže pomolzeno in ohlajeno mleko, kupec pa si natoči mleko podobno kot na avtomatu za kavo. Avtomat sam meri kvaliteto mleka in podatke avtomatsko sporoča pristojni službi za nadzor kvalitete. Zaključek: Edino nehomogeni-zirano mleko, ki se ga dobi v trgovinah v naši občini je mleko mlekarne Planika.Toplotno neobdelanega mleka pa ne prodajajo v nobeni trgovini. Torej nam ne preostane drugega kot da s kanglico v roki poiščemo kakšnega kmeta, ki še molze. Bojim pa se, da je vtej občini več medvedov kot kmetov, ki se še ukvarjajo z molznicami. Kaj pa če si kupite kakšno luštno kravco? COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... OFFSET TISK SITO TISK MAJICE, KOCKE, NALEPKE ■ OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG ^c^M»ii'ia(ii(iiJiii(iflil NEOMEJENIH MOŽNOSTI ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h OKREPČEVALNICA TRNOVO ‘11h. V 'Al l)n m mma ii 9 'J Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 susec K? iTferriTrfafMl s. d. o„o. ' PEKARNA BISTRO SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... ODPRTO d) - ^ 12 29. maj 2009 NE PREZRITE - KULTURA ZBOROVSKO PETJE RECENZIJA Koncertno gostovanje zbora Vox llirica v Madridu Predsednica zbora Ana Rozman ••• P'\olgo smo se spraševale, kdaj L J se nam bo ponudila priložnost za izlet v tujino, kjer bi lahko predstavile slovensko pesem in hkrati videle nekaj sveta. Zgodilo se je lani, ko nas je gospa Marta Reberc, poročena s slovenskim veleposlanikom v Španiji Petrom Rebercem, ki je sicer domačin, povabila na obisk v špansko prestolnico Madrid. Še pred tremi meseci smo omahovale, ali naj povabilo sprejmemo ali ne. Ampak kot vemo, korajža velja, zato smo rezervirale letalske karte in poti nazaj ni bilo več. Začele so se intenzivne priprave na koncertno gostovanje v Madridu. V marcu smo imele na Sviščakih intenzivne pevske vaje, kjer smo začele pripravljati dva različna programa pesmi za dva koncerta, ki smo ju načrtovale v Madridu. Poleg pevskih priprav je bilo treba organizirati še zbiranje finančnih sredstev, pripraviti in uskladiti program ogledov mesta ter pripraviti srečanja v Madridu. April seje počasi iztekal, ko smo se 25., v soboto, odpeljali na tržaško letališče, od koder smo poleteli v Rim ter tam presedli na letalo, ki nas je poneslo do Madrida. Na našo veliko grozo smo tam ugotovili, da sta se nekje med potjo izgubila dva naša potovalna kovčka. Problem so rešili že naslednji dan, saj so kovčka poiskali in ju pripeljali na lokacijo, kjer smo prebivali teh nekaj dni. Gospa Marta nas je že takoj prijaz- no sprejela in nas najprej odpeljala na svoj dom, rezidenco slovenskega veleposlaništva, kjer smo se nastanili. Že prvi dan smo si ogledali muzej moderne umetnosti Reina Sofia v središču mesta, kjer so zbrana čudovita dela velikih mojstrov, kot so Ruiz Picasso, Salvador Dali, Antoni Tapies in drugi. V nedeljo smo se zopet odpravili v mestno jedro in v kraljevi palači (Palacio Real) spoznavali zgodovino Kraljevine Španije. Tretji dan je napočil čas za prvi koncert. Prek stikov, ki jih je navezala pevka Meta Kirn, so nas povabili na osnovno šolo na obrobju Madrida, da učencem zapojemo nekaj pesmi in se tako vključimo v projekt spoznavanja Slovenije in njene kulture, ki ga izvaja šola. Občinstvo je bilo sestavljeno iz devetletnikov in nekaj zaposlenih na šoli, zato smo se odločile, da bo naš program vseboval slovenske ljudske pesmi ter nekaj črnskih duhovnih skladb in priredb zabavne glasbe. Nastop je bil zelo sproščen, mali nadebudni Španci so nas zelo toplo in radovedno sprejeli, ponavljali slovenske besede in spremljali naše petje s ploskanjem. Na odru pred njimi smo se počutile zelo dobro. Pika na i tega lepega druženja je bila okusna, tipična španska pogostitev, ki so nam jo pripravili gostitelji. Vsebina naslednjega koncerta je bila povsem drugačna, saj je bila tokrat na programu sakralna in črnska duhovna glasba. Ljubitelji glasbe in madridskih palač so nas uvrstili v svoj koncertni abonma, v okviru katerega smo nastopile v katedrali Castrense v središču Madrida. Koncert je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu je prevladovala sakralna glasba, med drugim tudi z dvema protestantskima napevoma v stari slovenščini in Gerbičevo Ave Mario ob spremljavi klavirja. V drugem pa je nastopil naš gost, ilirskobistriški flavtist Gašper Dolgan. Poslušalce v cerkvi je navdušil s svojim lahkotnim programom, Gounojevo Ave Mario, Bachovo Badinerie, Chopinovimi variacijami na Rossinijevo temo. Zadnji del je bil sestavljen iz bolj svobodnih pesmi, črnske duhovne glasbe ter božičnih pesmi različnih izvorov. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Snježana Pleše Žagar, profesorica na glasbeni šoli v Postojni. Med poslušalci so bili tudi slovaški veleposlanik, srbska in avstrijska veleposlanica, ter poslušalka, ki smo jo navdušile prejšnji dan, ko smo zapele med vožnjo s podzemno železnico. Koncert je uspel v vseh pogledih. Špansko občinstvo, ki smo mu predstavile slovensko komorno glasbo, je bilo navdušeno tako nad zborovskim petjem kot nad instrumentalnim delom. Koncertni del gostovanja je bil za nami in čakal nas je le še zadnji, a najlepši del ogledov - starodavno mesto Toledo, ki leži 70 kilometrov južno od Madrida. VToledu so združene tri glavne kulture sveta, židovska, muslimanska in katoliška, kar se kaže predvsem v gradnji in bogati zgodovini mesta. V takem kraju človeku postane jasno, kako majhen je svet in kako se lahko različne kulture združijo. Poslovilni večer je bil prežet z zahvalami, čustvi, petjem in sproščenostjo. Povratek v Slovenijo 30. aprila je minil brez težav, vtisi, ki jih je v nas pustilo potovanje, pa bodo ostali za vselej. Posebno zahvalo izrekamo družini Reberc, ki trenutno še vedno živi v Madridu, zlasti gospe Marti Reberc za ves trud, ki ga je vložila v to, da smo se dobro počutili, veliko in okusno jedli ter da smo od izleta odnesli čim več, in gospodu Petru Rebercu, ki nas je sprejel v svojo hišo, nam razkazal slovensko veleposlaništvo in svoje delo ter nam omogočil, da smo izpeljale načrte, ki smo si jih zastavile. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi gospodu županu Antonu Šenkincu za radodarno finančno podporo, javnemu skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Ateljeju Brigita iz Ilirske Bistrice. Vendar naša pevska sezona še ni končana. 6. junija ob 20. uri bomo v samostanu Notre Dame ponovile koncert sakralne in črnske duhovne glasbe z gostoma Gašperjem Dolganom in Snježano Pleše Žagar, naslednji dan pa bomo z lahkotnejšim programom nastopile še na občinski reviji v domu na Vidmu. Prisrčno vabljeni. Pevski pozdrav! Misel o knjigi Besede, ki zdravijo (VVords thet heal), Douglas Bloch, Prevod Ema Kurent Reya Založba Ganeš, 1999 »Ko se ena vrata zaprejo, se odprejo druga.« Nič kolikokrat slišan nasvet. Ali misel. Ali komentar. Ali trepljaj po rami, ko najbolj boli. Ali ko boli malo manj, pa vsakdo od nas potrebuje kakšno besedo navzkriž in počez, da se počuti bolje. Ali bolj varnega? Ali na nekem, recimo mu, bližjem kraju. Bližje tistemu, kar si želi slišati, živeti, čutiti in .... Besede koljejo. In božajo. Trepetuljijo. Se naoljijo ob vsaki sladki misli, če je izrečena srčno in iskreno. Besede ubijajo. Žalijo. Umolknejo. Ali pa zdravijo. Vsakdo od vas, priznajte, je naletel kdajkoli na čas, morda obdobje, morda medprostor, v katerem se je nekaj zaključilo. Ali začelo. Vendar sila, ki ustvarja življenje, nikakor ni nekaj drobcenega, nepotrebnega, nekaj kot zamah pred obrazom. Ali nekaj kot ugasnjeni čik. Nemogoče je izgubiti, ne da bi v zameno dobili kaj drugega. Morda boljšega tisti trenutek za karkoli. Mnogokrat zlajnano rečem, da nikoli ne moremo izgubiti, kar in kogar ljubimo. Da tisto, kar damo, nam nihče ne more vzeti. Nedolgo tega sem si utrgala uro, morda dve, in si ogledala prekrasen film. Ne vprašajte po naslovu, ker se ga ne spomnim (ko se ga, vam sporočim). In misel, izrečena v tistem filmu, se mi je zarezala pod kožo. »Sprejmi dobro!« Tako preprosto se sliši. In vendar se nenehno sprašujemo, če si določene stvari, ljudi, odnose, karkoli zaslužimo. Vedno iščemo krivca. V feromonih, sem pisala nedolgo tega. V polni luni. V menstruaciji. V dežju, ki zagotovo prihaja, glej ga, tam je. In tako preprosto bi bilo sprejeti dobro. Vesolje pravzaprav igra po naših miselnih vzorcih, ali sito priznate, ali ne. Ne zanikujem ne boga ne usod ne srečnih zvezd ne amuletov ne polnih lun. Na nek način vztrajam. Odpovedujem se preteklemu, ali vsaj tistemu, kar je bolelo. Se res? Prepuščam se. Skušam se prepuščati. Pa sem mnogim čudaška. Češ, kako za boga, ne moreš mislit, kaj bo jutri, načrtovat in to. Ker verjamem - v velikem kosu dneva - da me vodi pozitivna sila. Verjamem vsa. Še mezinec na nogi, ki je snetljiv, kot je pravila moja nona, verjame, da je prav karkoli se zgodi. Za nekaj že. Duhovna rast zahteva, da gre skozi naše življenje nešteto ljudi, dogodkov, izzivov. Nekateri bežijo, drugi se soočajo, tretji se upirajo. Morda je pot enostavnejša. Morda bi bilo potrebno le zaupati. Si dati možnosti. Ker pravi trenutek je vedno zdaj. Morda se premakniti. Obrniti list. Se prepustiti izvoru življenja. Kako lahko je čebrnjuliti, a ne? No ja, le kaj me je tako zavreolilo (op.avt.iz besede avra, svetniški sij, saj veste©), si boste rekli, da tu natrosam svoje raztresene in raztrosljive misli. Tako pač razmišljam. Danes.Ta trenutek. In sploh ne zahtevam, da se vsi strinjate z mano. Ali z avtorjem pričujoče knjige. Pač take knjige mi padajo v roke. In se vanje zamoljim, kot vem in znam. Richard Bach je nekoč izjavil: Kar je za gosenico konec sveta, je za Gospoda metulj.« Ste kdajkoli gosenica? Ste kdajkoli metulj? Se kdajkoli počutite gospod z malim ali velikim G-jem? Si zaupate dovolj, da živite za en sam dan, za današnji dan? Najbrž marsikdo ne. Morda pa. Ker je vse dobro. Ali pa bo tako, če si to začnete ponavljati. Saj vam je znana mantra iz filma Sječaš li se Dolly Bell? (vsaj mislim, da je iz njega): Vsak dan na vsakem področju vse bolj in bolj napredujem. Ves čas doživljamo le posledice svojih izbir. Ko so usklajene z najvišjim dobrim, se počutimo notranje zadovoljni, srečni. V življenje lahko - s pomočjo prave izbire - pritegnete vse dobro. Ni važno, kako ozka so vrata. A to je že filozofija. Avtorjeva. Moja. Velikokrat se mi zazdi, da seje po prometni nesreči nekaj let nazaj, vame naselila druga duša. Veliko stvari, ki so se mi kdajkoli prej zdele pomembne, me danes ne zanimajo več. Kot bi iz sebe stresla košaro vsepovsod nagrmadenih smeti. In še zdaleč se danes zaradi tega nočem zdeti boljša, pametnejša. Le sebe in svet okoli sebe razumem drugače. Pa da ne bluzim tudi tokrat preveč, naj vam iz knjige ponudim zgodbo, ki jo boste začutili tisti, ki si želite bliže svetlobi, ko je noč najtemnejša. Ali tisti, ki slutite z večnim optimizmom, da se lahko v vsakem trenutku zgodi čudež. Japonski menih je obiskal svojega častitljivega učitelja, ker je želel od njega slišati nekaj spodbudnih besed. Preden sta sedla, je mojster ponudil učencu čaj. Ko gaje natakal v skodelico, se je ta napolnila do vrha in čaj seje pričel zlivati čez rob. »Zakaj še kar naprej točite?« je vzkliknil učenec. »Ali ne vidite, da se čaj zliva po tleh?« Učitelj je odvrnil: »Tvoj um je kot ta skodelica. Kako naj vanj natočim karkoli, preden ne izprazniš njegove miselne vsebine?« V razmislek torej... Koliko ste do pol polni in koliko do tri četrt prazni? Umirite se. Izpraznite tu in tam svoje skodelice (morda še prej nazdravite na lepo in dobro, ki se vam dogaja in se za to zahvalite, če vam ni pretežko). Voda hiti, da bi se izpraznila v jezero ali morje. Da bi se napolnila s tišino, mirom, radostjo in ljubeznijo, ki jo obdaja. Poskusite kdaj biti voda. Za majhen trenutek. Morda doživite tudi sami čudovito zdravilno moč. Nedvomno šteje polni. In tu in tam podobni človeku, ki je hodil po obali in puščal za sabo dva para stopinj - enega svojega in drugega božjega. Ko pa je bil zelo žalosten in osamljen, je za njim ostajal le en par stopinj. Misleč, da ga je Bog zapustil, je zajokal in vprašal, zakaj je ostal sam. Večni mu je odgovoril: »Jaz te nikoli ne bi pustil samega. Tisti par stopinj, kijih vidiš, so moje, ko prenašam tebe.« Verjemite, da se dobro povrne pogosto iz nepričakovanega vira. Toplo vam priporočam knjigo v branje. Lahko dobite vse, kar želite. Tako kot jaz© ki imam vas, ki to prebirate. Hvala za pozornost in objem do prihodnjič. Patricija Dodič NE PREZRITE - KULTURA 29. maj 2009 13 V SPOMIN SKLADATELJU m Skladatelju Gobcu v spomin »Koncert pevskih zborov v Dupljah so posvetili 100-letnici rojstva Radovana Gobca...« Tako se začenja članek v časopisu Gorenjski Glas. Vabilo Dupljank, Ženskega pevskega zbora iz Dupelj na Gorenjskem, smo z veseljem sprejele. Obiskovalcem sta se predstavila dva domača in dva gostujoča zbora. Izvajali smo večinoma skladbe v priredbah skladatelja Radovana Gobca. Podgrad, rojstni kraj Radovana Gobca in nas je predstavil Franc Gombač, ki se nam je pridružil na prireditvi. Domačinom je podaril kopijo rojstnega lista umetnika in jih povabil na prireditev, ki bo ob stoletnici njegovega rojstva v Podgradu. Slovesnost v Dupljah, 9. maja, je bila namenjena tudi počastitvi Dneva Evrope. Udeležila se je je tudi gostujoča delegacija poljske občine Naklo. Nastopi zborov sojih navdušili. Slavnostni govornik pa je poudaril, da » ... prav kultura omogoča, da se po združitvi evropskih narodov ne bo izgubila njihova identiteta.« KULTURNA DEDIŠČINA Čudež na Ahcu? F.T. ••••• Bistriški znanec mi je zaupno povedal, da se na vrhu Ahca nad Bistrico dogajajo čudne stvari. Ko je deklica iz sosednje vasi šla na Sv. Ah ec, da bi v samoti lažje prebolela izgubljeno ljubezen, je po dolgem premišljevanju zadremala pri starem vodnjaku. Zbudila se je ob mraku. Nenadoma se je za njo zasvetilo. Ozrla seje in prestrašena zagledala v meglici lepo, belo oblečeno gospo. Nasmehnila se ji je in rekla: 'Ne obupuj, prebolela boš in našla pravo ljubezen.' Potem je pomahala z roko in meglica jo je vsrkala vase. Deklica seje tresla od razburjenja. Ali sem sanjala? Vrnila se je domov. Pozno je legla in spanca ni in ni bilo. Naposled jo je utrujenost premagala. Mučne sanje. Visi na veji nad prepadom. Veja se lomi ... naenkrat se nebo zasveti in gospa v belem jo prime v naročje in položi na travo. Deklica je bila ves teden vznemirjena. Razmišljala je in razmišljala.'Kaj se dogaja z menoj? Sem res kaj videla, ali...' Naposled seje odločila: 'V nedeljo pojdem spet na Sv. Ahecl' 'Gremo na ples?'Jo je vabila prijateljica. 'Ne, ne, ni mi do plesa, le sprehodila bi se rada ...' 'In kam bi šla?' 'Na Sv. Ahec me vleče.' 'Ne boš hodila sama, s teboj grem!' Zadihani sta prišli na vrh in se- dli.'In'vpraša prijateljica/je kar tako odšel in te pustil?' 'Da, ... potem, ko je dobil svoje ...'je rekla in zaihtela. Nenadoma je nebo potemnelo, čeprav je bil še dan. Z grozo sta opazovali kako se nad bori valijo črni oblaki. Potem pa nenaden blisk in slepeča svetloba. V meglici se prikaže gospa v belem. Nasmehne se jima in reče:'Kažem se le ljudem čistega srca, da jim pomagam najti mir ...' Pomahala je z roko in izginila. Obstali sta in strmeli v usihajočo meglico. 'Si tudi ti videla?'Vpraša deklica prijateljico. 'Kako ne bi videla? Kdo je ta go- spa?' 'Ne vem, ne upam si izreči ...' LJUDSKA GLASBA_____________ Specialisti za ljudsko izvirno glasbo Petar Nikolič ••••• iMKiVŽl Mladinski klub Nade Žagar Bazoviška 26 6250 Ilirska Bistrica VABI LC Na letošnjem, drugem zapored, ustvarjanja predstavile glasbene skupine z območja občine Ilirska Bistrica Dvodnevna glasbena prireditev se bo odvijala na vrtu Mladinskega kluba Nade Žagar, v petek in soboto, 26. in 27. junija 2009, s pričetkom ob 21.00 KONCERT Koncert navdušil občinstvo Petar Nikolič ••••• Koncert ob 25-letnici mešanega zbora Avgust Šuligoj V Domu na Vidmu, nedavno tega so člani mešanega pevskega zbora Avgust Šuligoj društva upokojencev iz Ilirske Bistrice, so na svečan način proslavili srebrni jubilej 25 letnega uspešnega delovanja. Nabito polna dvora, Doma na Vidmu, zahvaljujoč kvalitetni interpretaciji izvornih narodnih pesmi katere so po vaseh prepevali njihovi starši. V dvournem programu poleg slavljencev katere 25 let vodi dirigent Dimitrij Grilj so nastopali gostje iz zamejstva (Italija), sosednje Hrvaške ter pevska skupina Vasovalec iz Rečice. Za uspešen nastop slavljenci so za vsako pesem slavljenci so bili nagrajeni z dolgim aplavzom. Ansambel Alojz Bajc in njegovi prijatelji Zahvaljujoč nadarjenosti meščanov Ilirsko Bistriške občine, seje pred dvema letoma v Bistrici rodil Ansambel Alojz Bajc in njegovi prijatelji. Popularen sekstet tvorijo: Ivan Štemberger saksofon, Alojz Bajc virtuoz na frajtonarci in duhovni vodja ansambla, Marija Uljan solo, Verica Strle solo, Franc Malje-vac kitara in Ivan Kompan kontrabas. Muzikapti, ki prihajajo iz Ilirske Bistrice, Zabič in Harij so nekoč bili v raznih popularnih skupinah, a njihova specialnost so izvorne ljudske pesmi, katere so prepevali njihovi starši. Ognjeni krst so bistriški glasbeniki doživeli v Slovenski Istri »Poleg že omenjene pesmi, je naša - Izoli, ko so slavljenki čestitali za želja narediti naš prvi CD, na kate-njen 70. rojstni dan in zapeli njiho- rem bi bile naše pesmi«, je povedal vo prvo avtorsko pesem Celestina. Bajc. Zadrege v bolnišnici DR. EGIDIJA SRŠENA V okviru KUD Globokar iz Bovca že dalj časa deluje amaterska gledališka skupina BC Bovec, ki ob strokovni pomoči g. Marjana Bevka in režiserke ga. Marije Gaberšek, vsako leto pripravi novo gledališko predstavo. Kljub oddaljenosti je skupina že dvakrat gostovala v Ilirski Bistrici. Zadnjič so nas obiskali letošnjega 9. maja in nas s prigodami o ambicioznem zdravniku, ki si obeta napredovanje, dobro nasmejali. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za pomoč g. Igorju Štembergarju (JSKD Ol Ilirska Bistrica), TA Oaza, časopisu Snežnik in vsem, ki ste si vzeli čas in se odzvali povabilu. KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije \______________________________________J 14 29. maj 2009 IZ SOLSKIH KLOPI Dan Evrope Učenci in učitelji OŠ Dragotina Ketteja ••••• 8. maj 2009,9 osrednjih trgov v 9 mestih po Sloveniji Devet regij v Sloveniji je povabljenih k mednarodnemu projektu EVROPSKA VAS. Naša šola sodeluje že četrto leto. Namen projekta je bolje spoznati vse pridružene članice Evropske unije. V preteklih letih smo se že seznanili z njihovo kulturo, kulinariko, H 'lilHill I ‘Sil I X ■ ' m ■ 1, ;■ 1 i I t I : ! jpJi* K11 ; flB ’ '’ ■j|«:rKi -ivi■. lil I 1 | I -M i JOT r običaji, navadami, glasbo, nošo, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in proučevati njihov način življenja. Letos smo posebno pozornost posvetili izumom in športu. Vse, kar je nastalo skozi šolsko leto pri pouku in drugih dejavnostih, so učenci pokazali v mestnem jedru na zaključni prireditvi. Učenci so predstavili izbrane države in z medsebojnim sodelovanjem vseh šol zgradili vas, ki je prikazovala vse države v Evropski uniji. j Otvoritev letošnje EVROPSKE VASI je bila 8. maja, v Kopru. Naša šola je predstavila Slovenijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. \________________________________________________________________/ Zahvala donatorjem Člani UO šolskega sklada. šolskega sklada OŠ Antona Žnideršiča V mesecu januarju je bil na šoli ustanovljen upravni odbor šolskega sklada, v katerem so delavci šole in predstavniki staršev. Namen sklada je pomoč socialno šibkim učencem, financiranje dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme in zviševanje standarda pouka. V program dela smo si za leto 2009 zastavili pomoč socialno šibkim učencem, nakup garderobnih omaric za učence in nakup računalniške opreme. Prošnje za sponzorska sredstva in tudi za materialno pomoč v obliki izdelkov in promocijskih daril za srečelov smo poslali številnim podjetjem in posameznikom. V soboto, 9. maja 2009, je bila organizirana vseslovenska akcija »Dan druženja in gibanja treh generacij«, ki smo ga na šoli izvedli kot športni dan z različnimi dejavnosti. Ena izmed dejavnosti je bil tudi srečelov. S prodanimi srečkami smo zbrali 720,00 . V ta namen bi se radi javno zahvalili vsem, ki ste pri zbiranju nagrad sodelovali, še posebej pa bi radi izpostavili nekatere: Tarsel (bivša papirnica), DZS, Banka Koper, Casino Lipica, Zlatarna Jana, Mesarstvo PUC, Gostilna Primc, Okrepčevalnica Vrh, Restavracija Eu rog ril, Radio Capris, Radio Ognjišče, Radio 94, Podjetje Venex, Miro Simčič, Dani Simčič, CPK, Europlakat, Wrigley in Orbit, Sportina d.o.o., Občina II. Bistrica, Občina Pivka, PD II. Bistrica, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Gravve, Mladinska knjiga, Giotta Nova, Podjetje Irbis, Trgovina Orijent, Trgovina Kirn, Frizerski salon Sandra, Frizerski salon Mitja hairteam, Frizerski salon OOOPS, Cvetličarna Agro Floris, Delo Revije, Ljubljanske lekarne, Piama PUR, Baby Center, ILIRIKA Borzno posredniška hiša Ljubljana, Pivka perutninarstvo, Umetno kovaštvo Sebastjan Logar s.p., Aluslav Slavko Smrdelj s.p., Merkator d.d., Elektrooprema Leopold Stadler. Zahvalili bi se tudi posameznikom in podjetjem, ki so v sklad namenili finančna sredstva; SKB banka, Banka Koper, Avto kleparstvo Martinčič, Tramper d.o.o., Elektro Skok. Zahvala gre tudi učencem, njihovim staršem in delavcem šole, ki so pomagali z darili in pri izvedbi srečelova. 7 a; 7• img S PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net 24. april - zaključek bralne značke Ješjuski novinarji z ment. Nives Pirih ••••• Na naši šoli v Jelšanah smo pridno hodili všolsko knjižnico in brali različne knjige, tako da je 39 otrok tudi osvojilo bralno značko. Ob zaključku nas je obiskal čarovnik Toni Mežan s svojo predstavo PISMONOŠA ALJOŠA IN ČAROBNI PAKET. Vsi značkarji vam zaupamo še misel o knjigah:«KNJIGA JE PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA.« Naravoslovni dan Rebeka Iskra, 7. razred OŠ Podgora V ponedeljek, 20. 4. 2009, smo se učenci OŠ Podgora odpravili v Rakov Škocjan, da bi tam preživeli čudovit dan in se kaj naučili o naravi. Sprejela sta nas prijazna vodiča Tomaž in Franci. Najprej smo se razdelili v dve skupini. Prvo skupino so sestavljali učenci 5. in 6. razreda, drugo pa 7., 8. in 9. razred. Tomaž nam je najprej pokazal, kateri kamen ima v sebi apnenec, tako da ga je polil s kislino. Nato smo izvedeli, da je bilo na območju Rakovega Škocjana včasih morje. Po strmi poti smo se odpravili v podzemni svet in poslušali pripovedko o zmajevih šapah, ki smo jih opazili na steni. Čeprav je bila pot spolzka, nam je uspelo priti v notranjost jame, kjer smo v popolni temi preko igre izvedeli, kako netopir ulovi svojo hrano. Potem smo se odpra- vili iz jame in po gozdni potki odšli do stare jelke, ki je tam največja, a žal zelo poškodovana. Vodič Franci nam je razkazal dolino z malim in velikim naravnim mostom. Na mostičku sreče smo si vsak nekaj zaželeli. Spoznali smo tudi jezerca in označbe, kako visoka je bila nekoč voda. Potem smo obiskali še ruševine cerkve posvečene sv. Kancijanu, ki je tudi zavetnik Rakovega Škocjana. Izlet si bom za vedno zapomnila, ker sem veliko zanimivega izvedela in doživela. Prelepa Ljubljana___________ Ješjuski novinarji z ment. Nives Pirih ..... Zaključna ekskurzija nas je letos popeljala v Ljubljano. Stopili smo v HIŠO EKSPERIMENTOV ter se z vzpenjačo peljali do LJUBLJANSKEGA GRADU. Sprehodili smo se tudi po TROMOSTOVJU in pozdravili zmaja na ZMAJSKEM MOSTU. Zanimivo in poučno. Devetošolci v VDC-ju Barbara in Miha, učenca 9. razreda OŠ Podgora ..... V torek in sredo, 5. in 6. maja, smo z učiteljico Vanjo obiskali VARSTVENO DELOVNI CENTER v Ilirski Bistrici. Sprejel nas je Izidor in nam povedal, da bomo skupaj izdelovali pladnje iz lesa. Najprej smo se lotili okraševanja plošče za pladenj. Izbrali smo motiv, ga prerisali na ploščo in potem žgali po skici. Ko smo končali okraševati pladenj, smo se lotili barvanja. Z našimi izdelki smo bili zelo zadovoljni. Naslednji dan smo z gospo Marjano izdelovali predpasnike. Izbrali smo si motiv in ga prerisali na blago ter ga izrezali. Izdelali smo žep. Pri tem smo spoznali različne tehnike šivanja. Na žep smo odtisnili motive in jih pobarvali. Ko so se posušili, smo jih zlikali. Potem smo žep prišili na predpasnik. Naredili smo še pas za predpasnik. Končne izdelke smo zlikali. Gotovo si jih bomo doma velikokrat nadeli. Zahvaljujemo se vsem v centru, ki so nas veliko naučili. V V 1 ©šola brezplačen -12 urni tečaj v GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA osnove računalništva pritličje, UČILNICA št. 5 TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan razen sobote od 15h do 19h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru IZ SOLSKIH KLOPI 29. maj 2009 15 Čajanka, tea party Mentorica krožka začetna angleščina OŠ Dragotin Kette. V torek, 19.05.2009 ob 17. uri so bili učenci od prvega do tretjega razreda, ki so vključeni v krožek Začetna angleščina in njihova mentorica, gostitelji čajanke. Zaključna prireditev krožka angleščine se je zgodila letos že drugo leto zapored in vabilu so se odzvali številni povabljeni starši in sorodniki učencev ter ostali občani. Učenci in njihova mentorica so staršem pripravili program in svoje znanje angleščine predstavili skozi igro, ples, petje in fotografijo. Za trenutek so približali angleško kulturo in tradicijo čajanke, ki združuje pitje čaja in prijetno druženje. Učenci so se s svojim nastopom izredno izkazali in navdušili zbrano občinstvo. Obisk v gostilni Danilo_________________________________________ Katja Štefančič in Jana Šestan, 6. razred, OŠ Podgora. V četrtek, 23.4. 2009, smo učenci šestega razreda OŠ Podgora Kuteže-vo obiskali gostilno Danilo. Gospod Danilo nas je seznanil s pripravo pogrinjkov za različne jedi. Spoznali smo različne vrste krožnikov in kozarcev ter ostali pribor. Povedal nam je, kako se pravilno servira hrano in pijačo ter kako se mizo pospravi. Vsi smo pridno sodelovali in se tudi sami preizkusili kot natakarji in gosti. Na srečo nismo razbili ničesar. Naučili smo se tudi, kako se moramo obnašati pri mizi in jesti posamezno vrsto hrane. Vsi smo se zabavali. Bilo je zelo poučno, saj nam bo veliko stvari, ki nam jih je povedal, prišlo prav v vsakdanjem življenju. Radi bi se zahvalili gospodu Danilu, ker nas je lepo sprejel in nas naučil veliko novega. Šport in špas - druženje treh generacij SUN, OŠ Antona Žnideršiča...... V soboto, 9. maja 2009, je pred osnovno šolo Antona Žnideršiča začela prireditev Šport in špas, ki seje v slovenskem prostoru prvič pojavila lani, ko se je je udeležilo preko 40.000 udeležencev. Zamisel o tej množični aktivnosti treh generacij je nastala v okviru mladinske TV-oddaje Šport špas; njen namen pa je popeljati posameznike različnih starosti v zavestno negovanje zdravega in kvalitetnega življenja, povezanega s športom in skrbjo za okolje. Da je prireditev druženja treh generacij imela izjemno pozitiven odmev v javnosti in medijih, kaže število letošnjih udeležencev, saj je naraslo že na 70.000 in čez. Lani sta se nanjo prijavili dve osnovni šoli z Bistriškega, letos pa jeza prireditveni prostor in program poskrbela še OŠ Jelšane. Na 85 slovenskih lokacijah so istega dne ob 9. uri začele dejavnosti, v katerih so se prepletali skupni pohod treh generacij ter okoljevarstvene in zdravstvene aktivnosti. Po zboru udeležencev na športnem igrišču pred šolo, podelitvi priponk, evidentiranju prisotnih in krajšem nagradnem kvizu »Varujmo okolje« je ob 9.30 začel pohod ob reki Reki. Med pohodniki so prejeli nagrade: najštevilčnejša udeležena družina, s sabo jo je pripeljal Erik Pugelj iz 6. a, najstarejša udeleženka - ga. Darinka Žbogar, rojena 1925. leta, in najmlajši, Žiga Poročnik, ki je 4. marca letos slavil svoj prvi rojstni dan. Na šolskih površinah so se odvijale raznolike dejavnosti. Po prihodu na cilj sta nam prijazni zdravstveni delavki, Jadranka Dijan in Andreja Rebec, izmerili krvni pritisk, srčni utrip ter količino sladkorja v krvi. Na travniku pred šolo je vaditelj nordijske hoje skupine dodobra razgibal in jim demonstriral uporabo pohodniških palic; udeleženci so se lahko vključili tudi v različne športne in družabne igre ali pa se sprehodili po Fitovi gibalno-čutni poti, speljani po vzpetini na desni strani šole. Na srečelovu je zadela vsaka srečka, zato ni čudno, daje na njem marsikdo preizkusil svojo srečo. Poudariti moramo, da je za srečelov materialno prispevalo veliko sponzorjev, katerim smo hvaležni za izkazano solidarnost in pomoč. Ker je bila ena izmed vsebin tudi skrb za okolje in ker naša šola zanj skrbi že v okviru ekodejavno-sti, so naši učenci tekmovali tudi v zbiranju starega papirja. V velikem zabojniku na koncu parkirišča seje zbralo kar dobrih 8000 kilogramov papirja, s katerim smo rešili 136 velikih dreves. Papir so zbirali vsi učenci od 1. do 9. razreda; največ pa so ga zbrali učenci 1. b - 905 kilogramov (za svoj trud so bili nagrajeni), drugo mesto so zasedli učenci iz 3. a z 875,5 kilogrami, na tretjem mestu pa so se izkazali učenci 7. b s 630-imi kilogrami odpadnega papirja. Izkupiček od srečelova in zbranega papirja gre v šolski sklad, ki bo denarnamenil nakupu garderobnih omaric in z njim pomagal socialno šibkim učencem. Pester dopoldan se je zaključil z vedrim programom, v katerem so obdarili nagrajence ter razglasili najuspešnejše učence naše šole. Skozenj sta nas popeljali Tina Ho-stinger in Monika Šabec, ki sta napovedali nastop pevskih in plesnih skupin. Pred občinstvom so pokazale svojo točko članice skupine Hip hop pod vodstvom mentorice Barbare Jenko, nato pa so zaplesali učenci prvega, drugega in tretjega razreda, člani folklornega krožka. Plesnih korakov in koreografije jih učijo njihove mentorice: Iris Boštjančič, Adrijana Kocjančič in Marta Rolih. Že pravi mojstri so pred nami zaplesali dva slovenska ljudska plesa in ples ob poskočni melodiji Ku-karača. Predstavili sta se nam še dve plesno-navijaški skupini Mini pume in Mini pumice, ki ju vodi športna pedagoginja Mojca Klanjšček. Poleg plesnih skupin pa so nas z igranjem in petjem zabavale še članice ansambla Zapeljivke. In kaj so izjavili udeleženci letošnjega dneva Šport in špas? Veseli so bili pestrih vsebin, na katerih so lahko vsi sodelovali, se razgibali in uživali v igrah; posebno navdušeni pa so bili, ker so ta dan skupaj preživele vse generacije - od najmlajših do najstarejših. Takšni dnevi so lepi in koristni Novinarski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. Večini učencem je dandanes veliko bliže učenje, pisanje, branje in lenarjenje ali brskanje po računalniku kot pa fizično delo. Da pa se tudi to še kako prileže, smo ugotavljali, ko smo imeli učenci 6., 7., 8. in 9. razreda tehniški in gospodinjski dan.Ta dva dneva smo izkoristili za urejanje šolske okolice. Najprej smo se po vodstvom učitelja Ivana lotili ograje ob vrtcu. Dobro smo jo obrusili, jo zaščitili in pobarvali. Napis, ki popotnika povabi v našo stavbo, smo pričvrstili na vidno mesto pred stavbo. Pod vodstvom učiteljice Veronike pa smo šolo urejali tako, da smo sadili cvetje, okopavali gredice in kosili odvečen plevel in travo. Šola je dobila spomladanski pridih barvitosti, svežine in urejenosti. Poleg vzgojnega namena so takšni dnevi pravo poživilo in razvedrilo za nas učence, ki komaj čakamo konec šolskega leta. 29. maj 2009 IZ SOLSKIH KLOPI Pomladne aktivnosti na OŠ Knežak DNEVI DEJAVNOSTI NEKOLIKO DRUGAČE Učenci 8. in9. razreda so nekaj dni dejavnosti v mesecu marcu preživeli v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu. Kljub bližini tega kraja, so se v tednu dni naučili marsikaj o naravnem mostu, spoznavali kraške pojave, ves prosti čas pa preživljali na svežem zraku v objemu mogočnih gozdov. Sklepali so prijateljstva z učenci OŠ Rogatec, ki so v tistem tednu tudi bivali v CŠOD Rak. Poleg številnih delavnic v gozdu, so učenci spoznavali tudi zanimivo jamsko podzemlje. Obiskali so Unško koliševko, naravni spomenik, kjer uspevajo številne redke in ogrožene vrste rastlin in živali. Do nje so prišli po rovih, velike italijanske utrdbe. Učenci so se preizkusili tudi v lokostrelstvu, veslanju po reki Rak in nekoliko bolj adrenalinskem jamskem plezanju. Za zaključek pa so se pomerili v orientacijskem teku. Učenci so v sproščenemu vzdušju, brez televizije in računalnika, preživeli teden poln novih dogodivščin. Klavdija Sotlar, razredničarka 8. in 9. razreda PODROČNO TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE Tudi na 1. april je bilo na šoli res živahno, pa ne prvoaprilsko in šaljivo, ampak resno in delavno. Gostili smo učence iz vseh šol ilirskobi-striške občine, ki so se na šolskih tekmovanjih v znanju matematike 7. do 9. razreda najbolje izkazali. Organizirali smo namreč področno tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje in to v popoldanskem času tako, da je bil dan resnično celodnevno zapolnjen. Po uvodni otvoritvi s kulturnim programom in ravnateljičinem nagovoru seje 35 učencev, razporejenih v treh učilnicah, zagnano lotilo reševanja matematičnih nalog, čemur je bilo namenjeno 120 minut časa. Sledila je zaslužena malica tako za učence kot njihove spremljevalce in gostitelje. Pri tem so se še posebej izkazali nekateri sponzorji, zlasti pa gostišče Mašun s svojimi specialitetami, za kar se jim znova prijazno zahvaljujemo. Sodelujoči tekmovalci so si nato v spremstvu naših učencev turistične vzgoje in mentoric ogledali znamenitosti Knežaka (v pisni obliki tudi drugih krajev našega šolskega okoliša). Učitelji so v tem času popravili in ovrednotili izdelke tekmovalcev. Sledila je obdaritev vseh sodelujočih učencev in njihovih mentorjev ter razglasitev prvih treh najboljših učencev 7., 8. in 9. razreda, ki so prejeli še dodatna darilca naših sponzorjev. Ob tej priložnosti smo na šoli iz- dali bilten, kije poleg tekmovalnih nalog in njihovih rešitev predstavil tudi naše kraje in predvsem našo šolo, ki prav v tem letu praznuje jubilej, 40-letnico nove šole in 150 let šolstva v Knežaku. Iz naše šole so se udeležili tekmovanja 3 učenci, od katerih sta nas Luka Baša in Ana Sedmak razveselila z osvojitvijo srebrnega Vegovega priznanja. Jožica Šajn, koordinatorica tekmovanja TEKMOVANJE IZ FIZIKE V soboto 10. marca 2009 je na OŠ Livade v Izoli potekalo področno tekmovanje iz fizike, ki so se ga udeležili najboljši učenci s šolskega tekmovanja: Erik Keš (9. r.), Andreja Maslo (8. r.) in Jaka Fidel (8. r.). Erik Keš si je s prvim mestom, ki si ga je delil še z dvema učencema iz regije, prislužil srebrno priznanje in udeležbo na državnem tekmovanju. Nekaj sto najboljših osmošolcev in devetošolcev seje 28. marca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pomerilo v reševanju računskih nalog in spretnosti pri eksperimentalnem delu. Erik Keš se je dobro odrezal, vendar premalo za zlato priznanje. Milena Markovič, Mentorica tekmovanja STARŠEM S HVALEŽNOSTJO V mesecu marcu se učenci OŠ Toneta Tomšiča Knežak že nekaj let zapored z bogato prireditvijo »Staršem s hvaležnostjo« zahvalijo vsem svojim staršem in starim staršem za vsa njihova dobra dela in skrb. Tudi letošnja prireditev, ki je potekala pod sloganom »Takšni smo, vaši smo« je obogatila materinski dan. Profesorica slovenščine Olga Novak je kot vodja prireditve poskrbela za zelo zanimiv kulturni program. S prisrčnim plesom in petjem so se predstavili najmlajši iz vrtca. Vzgojiteljici Marjetka Kresevič in Mirka Gulja sta iz otrok izvabili njihovo radoživost in prisrčnost. Prireditev seje odvijala kot prava gledališka predstava, s krajšimi premori. Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Gledališki klub pod mentorstvom Olge Novak so zaigrali gledališko igro pod naslovom Družina Viharnik. O čem je igra govorila, pove že sam naslov. Avtorica igre v sedmih dejanjih je Kaja Bevčič, učenka 7. razreda. Na prireditvi so se s plesom predstavili tudi otroci iz plesnih skupin Škratki in Rožice, ki se plesati učijo pri mentorici Tini Urbančič. Tudi učenke 3. razreda so se pod mentorstvom njihove učiteljice Anice Prosen predstavile s plesno točko. S petjem so se staršem predstavili otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi Morena Hostinger ter otroški zbor, ki ga vodi Vanja Delost. Seveda niso pozabili zapeti Mamica je kakor zarja. Daje pesem lepše izvenela, jih je na klavirju spremljala Gaja Udovič, učenka 8. razreda. S starim slovenskim običajem pa so se predstavili otroci folklorne skupine. Da ne bi stari običaji potonili v pozabo se trudi njihova mentorica Tanja Blažek. Da so se učenke in učenci urno zavrteli je poskrbel Jaka Fidel, učenec 8. razreda, ki je raztegnil meh svoje harmonike. Vsem mamicam in babicam so učenci ob koncu prireditve v zahvalo podarili šopek rožic, ki sojih izdelali učenci podaljšanega bivanja z učiteljicami Majo Sedej, Matejo Kokošar in Vanjo Delost, seveda so šopke izdelovali tudi mali nadebudneži v vrtcu. Dejan, Ana, Gaja in Dominik, ki so vodili prireditev pa so ob zaključku sporočili vsem staršem:«Takšni smo, vaši smo in radi vas imamo!« Klavdija Sotlar TUDI Ml SODELUJEMO V MREŽI »KRAS V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV« Družba Turizem Kras in Zavod RS za šolstvo sta nosilca natečaja Kras v posodobljenih učnih načrtih. Sodelujoče šole iz cele Slovenije se v okviru tega natečaja povezujejo v mrežo z imenom »Kras v očeh otrok in mladostnikov«. Naša šola je v mrežo vključena že od vsega začetka. V okviru natečaja smo tekom celega šolskega leta izvajali aktivnosti, ki smo jih predstavili na zaključni prireditvi 18. aprila pred Postojnsko jamo. Letos je na zaključni prireditvi sodelovalo več skupin: učenci vključeni v projekt »Od Etne do Krasa« z mentoricama Matejo Kokošar in Klavdijo Sotlar, učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Turistična vzgoja z učiteljico Vanjo Delost in Folklorna skupina Kulturnega društva Tuščak iz Bača z mentoricami Tanjo Blažek, Vanjo Delost in Adrijano Širca. Sled- nji zaradi slabega vremena niso mogli pokazati kar so se v kratkem času delovanja društva naučili. Skupina učencev vključenih v projekt »Od Etne do Krasa« je na svoji stojnici predstavila projektne mape učencev, ki so v mesecu februarju obiskali Sicilijo. Na stojnici so učenci predstavili značilnosti krajev, ki so jih obiskali. Mimoidočim so delili zavojčke pistacije, ki uspeva na pobočju Etne. Dišalo je tudi po pomarančah in limonah. Ravno v tistem času smo gostili prijatelje iz Sicilije, ki so občudovali lepoto kraškega sveta. Na stojnici pa so predstavili lepote Etne. Učenci Turistične vzgoje so na svoji stojnici predstavili zanimive plakate o svojem domačem kraju. Mimoidočim so delili zgibanke z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Knežaka in okoliških vasi. Na stojnici je bilo tudi nekaj kulinarike. Učenci so pripravili slastne piškote kraške skalce. Pripravili so tudi gledališko igro, s katero so uprizorili legendo o nastanku Knežaka. Učenci so si na ta dan ogledali tudi svetovno znano turistično znamenitost Postojnsko jamo. V Viva-riju pa so občudovali skrivnostna jamska živa bitja. Na prireditvi so sodelovale številne šole iz cele Slovenije z zanimivimi predstavitvami, razstavami, kulinariko in običaji ter gledališkimi igrami in plesom. Iz prireditve smo se vračali zadovoljni in ponosni, saj smo bili nagrajeni za izvirnost. Predstavili smo namreč mednarodni projekt in marsikomu pokazali, da meja za izmenjavo izkušenj in učenje ni. Klavdija Sotlar, koordinatorica ZDRAV DIH ZA NAVDIH Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je že 10 leto zapored organizator tekmovanja Zdrav dih za navdih. Temi letošnjega tekmovanja sta bili: naša vsakdanja hrana in alergija nanjo ter hočem, da prenehaš kaditi - moji predlogi kadilcu. Učenka Katarina Škrlj je na tekmovanju sodelovala z literarnim prispevkom in zanj prejela bronasto trsti ko. CIGARETE Jure vzklikne:«Daj nazaj, cigarete niso raj!« Kaditi ne začni nikoli, kajti potem bo slabše v šoli. Cigarete vrzi stran, če ne boš postal bolan. Če ti kdo ponudi kaditi naj ti cigarete ne bo težko zavrniti. Pojdi raje na en sladoled, kot da kupiš škatlico cigaret! Če postaneš kadilec ti, ti bo žal za vse večne dni! Klavdija Sotlar, mentorica OŠ NA EVROPSKI VASI V KOPRU Ob dnevu Evrope se je šola predstavila na Evropski vasi, ki je bila tokrat 8. maja v Kopru. Učenci so predstavljali dve evrospki državi. Nizozemsko pod sloganom "Oranžna" in Italijo pod sloganom "Od Etne do Krasa". Učenci so v okviru popoldanskih dejavnosti in v okviru pouka spoznavali začilnosti Nizozemske. Znanje o državni ureditvi, gospodarstvu, kulinaričnih značilnostih, prometu, turističnih znamenitostih so strnili na plačate. Stojnico je krasila nizozemska deklica, ki sojo izdelali učenci pri tehničnem pouku, likovni vzgoji in podaljšanem bivanju. Niso manjkali pa niti tulipani, niti lesene cokle. Mimoidoči so poskusili nizozemski sir. Postregli pa so ga učenci oblečeni v oranžno - barvo nizozemske kraljeve hiše. Italija ne bi bila Italija brez pizze. Učenci 6. razreda so pri gospodinjstvu v novo opremljeni gospo- dinjski učilnici spekli pizze, ki sojih obiskovalci Evropske vasi v Kopru z veseljem poskusili. Na stojnici smo predstavili predvsem značilnosti Sicilije. Obiskovalci so med razstavljenimi predmeti našli črno lavo iz Etne, pistacijo, vonj pomarančnega cveta in številne zanimive fotografije, ki so nastale ob gostovanju naših učencev na Siciliji v mesecu februarju. Največ časa pa so obiskovalci preživeli z našimi učenci, ki so ves čas ob turističnem zemljevidu in fotografijah razlagali, kje so bili, kaj so doživeli. Navduševali so ostale učence in njihove učitelje. Učenci so si ogledali stojnice drugih šol, sodelovali so v različnih delavnicah. Zaključek prireditve pa obogatili s pevskim nastopom pod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje Alenke Polh. Zapeli so Insi-eme, unite, unite, Europe! Klavdija Sotlar IZ SOLSKIH KLOPI 29. maj 2009 17 Dan druženja V soboto, 9. maja 2009, se je tudi OŠ Jelšane z vrtcem pridružila vseslovenski EKO športni prireditvi s sloganom »ŠPORT ŠPAS - II. Dan druženja in gibanja treh generacij«. Prireditev smo organizirali z namenom, da bi čim bolj ohranjali medgeneracijsko povezanost, saj žal v zadnjem času, zaradi načina življenja vidno izginja. Prireditev se je pričela ob 9:00 z zborom udeležencev na šolskem igrišču. Vsi zbrani so prejeli priponke in zgibanke ter rešili nagradni kviz. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Branke Špende Mandič je sledila skupinska fotografija pred OŠ Jelšane, nato pa pohod v spremstvu lovcev LD Zemon po gozdni učni poti na Goliče, saj v letošnjem letu praznujemo 10 obletnico eko šole Jelšane. Pri Jurčku so obiskovalcem člani PGD Jelšane razdelili vodo in sledila je malica iz nahrbtnika. Po malici so se predstavili lovci LD Zemon ter povedali in prikazali, kako skrbijo za živali. Pot smo nadaljevali mimo izvira ter prazgodovinskega gradišča ter se okrog 11:30 zopet zbrali na šolskem igrišču. Tu je ga. Božidara Česnik iz ZD Ilirska Bistrica merila krvni pritisk, srčni utrip ter sladkor v krvi. Starši in otroci so se lahko razgibali in pomerili v odbojki ter različnih poligonih. Obiskovalci so si v šoli lahko ogledali tudi razstavo ob 10-letnici EKO šole Jelšane. Prireditev so popestrili naši sedanji in nekdanji učenci »Veseli muzikanti« iz Dolenj, Jelšan, Šapjan in Novokračin. Ob zvokih glasbe smo zapeli in zaplesali. Prireditev smo sklenili s podelitvijo nagrad najstarejšemu obiskovalcu g. Borisu Brozini, najstarejši obiskovalki ga. Mihaeli Primc in najmlajšemu obiskovalcu Oliverju Brozini ter seveda najštevilčnejši družini Štemberger iz Novokračin. Veseli in zadovoljni smo se razšli z željo, da se tudi drugo leto srečamo v še večjem številu. Vsem obiskovalcem, lovcem LD Zemon, članom PGD Jelšane, ZD Ilirska Bistrica, zavarovalnici Triglav, »Veselim muzikantom« ter vsem zaposlenim na OŠ Jelšane, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je naša prireditev uspela, se iskreno zahvaljujem. Od knjižnice do Sušca_______________________________ Žiga Tomažič ••••• V četrtek, 23.4. 2009 smo se učenci od 1. do 5. razreda OŠ Rudolfa Likoviča Podgrad odpravili v Ilirsko Bistrico. Najprej smo si ogledali knjižnico Makse Samsa. Tam so nam odigrali krajšo lutkovno igrico z naslovom Znanilci pomladi. Razdelili smo se v dve skupini. Prvi trije razredi so poslušali pravljico. Četrti in peti razred smo tekmovali v znanju o Hansu Christianu Andersenu. Oba razreda sta bila na koncu izenačena. Po kvizu smo si ogledali Hodnikov mlin na Plaču. Nato smo se odpravili čez stari del Ilirske Bistrice do izvira Sušca. Spremljal nas je gospod Vojko Čeligoj, ki nam je med potjo povedal nekaj značilnosti tedanjega življenja in nam razkazal pomembnejše stavbe. Izvir je bil vsem zelo všeč, ker voda izvira iz luknje v kamnu. Potem smo se odpravili nazaj in si do konca ogledali stari del mesta.Tako seje naš kulturni dan končal in vsi smo pridobili nekaj znanja o Ilirski Bistrici. Kukavice niso samo ptice, ampak tudi cvetlice ____ Maja,Urška in Maša, OŠ Antona Žnideršiča OŠ Antona Žnideršiča se je vključila v projekt »Popisovanje rastlin suhih travnikov«, ki je stekel v okviru Mreže šol Parka Škocjanskih jam. Letos proučujejo kukavice ali orhideje. Morda je kdo od vas mislil, da so kukavice le ptice, vendar so to lahko tudi prelepe travniške cvetlice. Prav od blizu smo si jih lahko ogledali 11.5.09 na Črnih njivah. Z učiteljico naravoslovja Nado Šircelj smo odšli na tamkajšnji travnik in jih šteli, fotografirali ter se o njih nekaj novega naučili. Za ta projekt smo se odločile učenke šestih in osmih razredov OŠ Antona Žnideršiča. Te rože so zelo razpoznavne, saj so temno vijolične barve z majhnimi črnimi pikami in svetlo zelenimi listi ter steblom. Opazovali smo navadne kukavice, našli pa smo tudi eno belo. Mislite, da lažemo? Sami se prepričajte o tem. Pojdite na travnik in si oglejte to lepoto narave. Pitna voda v Brkinih Novinarski krožek, OŠ Pregarje •••• Letošnje leto je naša šola prvič sodelovala pri projektu Kras v očeh otrok in mladostnikov. V okviru tega projekta smo si izbrali temo Pitna voda v Brkinih nekoč in danes. Na to temo smo tudi naredili naravoslovni dan, kjer smo opravili biološko analizo vode, izdelali makete kala, korit in vodnjakov, anketirali najstarejše vaščane o rabi pitne vode nekoč in ustvarjali literarne izdelke na temo vode. Naš projekt smo predstavili v soboto, 18. 4. 2009, pred Postojnsko jamo. Sodelovale so tudi druge slovenske šole. Vsaka šola je imela svojo stojnico, na kateri je poskušala na zanimiv način predstaviti svoj projekt. Na naši stojnici smo razstavili makete kala, korit in vodnjakov ter plakate, na katerih so bile fotografije vodnih virov nekoč in danes ter literarni prispevki (pesmice, pregovori, anekdote o vodi). Naši učenci Migajmo veselo! Ingrid Fatur in Tamara Vičič, OŠ AŽ, Enota Vrtec Da bi v gibanju povezali dve-do tri-letne malčke iz vrtca v Ilirski Bistrici in njihove starše, smo v maju pripravili gibalno urico v telovadnici OŠAŽ. Prijav je bilo toliko, da smo morali oblikovati dve skupini. In tako smo poskusili. S pomočjo plišaste igračke smo se predstavili in prebili led. In potem je steklo gladko, kot po maslu: ogrevanje z naravnimi oblikami gibanja, tekanje, plezanje, plazenje in premagovanje ovir, na koncu pa nežna masažna zgodbica ob umirjeni glasbi. Otroci so raziskovali novo okolje in preizkušali lastne spretnosti, starši pa so se v gibanju in igri približali svojim otrokom. Razigrano in zabavno, pomirjujoče in prijetno. so se občinstvu predstavili še s krat- godka onemogočilo slabo vreme, kim skečem iz vaškega življenja. Vsi zato smo druženje zaključili prej, v učenci so imeli priložnost ogledati zgodnjih popoldanskih urah. Kljub si Postojnsko jamo, kar je bilo za ne- temu nam je bilo učencem lepo, saj katere prvič. smo videli veliko zanimivega in se Zal je izpeljavo celotnega do- družili z učenci drugih šol. 18 29. maj 2009 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Aktivnosti OŠ Sedaj zbiramo za Anžeta Knežak ZAKLJUČEK PROJEKTA »OD ETNE DO KRASA« Dominik, Kaja, Darja, Brina, Andreja, Gaja, Miha, Ana, Samanta in Nejc so učenci naše šole, ki so prvič sodelovali v mednarodnem projektu »Od Etne do Krasa«. Še dobro niso strnili vtisov iz obiska na Siciliji, že so dobili povratni obisk prijateljev iz šole Scuola media F. Gulielmino iz Acicatene. Po uvodni namestitvi pri družinah naših otrok, se je začel zanimiv in poučen teden. Seveda so učenci komunicirali v angleškem jeziku. Italijanski otroci so bili zelo navdušeni nad nekaterimi starši in starimi starši, saj so se z njimi pogovarjali po italijansko. Učenci s tremi mentorji so v Sloveniji preživeli skoraj teden dni. V tem času so spoznavali lepote kraškega sveta, obiskali so Postojnsko jamo. Preživeli prijeten in zabaven večer na Mašunu, kjer so si ogledali tudi film o velikih zvereh. Učenci so preživeli nedeljo z družinami. Starši naših otrok so se tako zelo potrudili in otrokom pokazali najlepše kraje naše dežele, nekateri so bili na gradu Snežnik in dan preživeli ob Cerkniškem jezeru, drugi so se sprehajali po slovenski obali, tretji so obiskali Bled. Seveda smo učence iz Acicatene peljali tudi v našo prestolnico Ljubljano. Občudovali so naše glavno mesto, na tržnici pa kupili različne ročno izdelane spominčke, ki sojih v spomin na projekt odnesli domov. Ker pa učenci na Siciliji nimajo takšne šole, niti tovrstnega načina šolanja kot ga poznamo pri nas, smo učencem omogočili, da so se preizkusili na tehničnem dnevu v izdelovanju praktičnega izdelka iz lesa. Pri delu so bili zelo zavzeti in uspešni. Izdelovali so različne lesene obeske in hišico za ključe. Da je bilo vsem zelo lepo, da so se stkala nova prijateljstva je pričalo slovo učencev. Bilo je boleče in solze so tekle. Učenci so si postali zelo blizu, spoznali so drug drugega in v tednu dni navezali z njimi pristne stike. Da je projekt uspel, da so imeli vsi učenci z izmenjavo zelo pozitivno izkušnjo pa so v veliki meri pripomogli starši, ki so kot steber stali ob strani mentoricam projekta Mateji Kokošar in Klavdiji Sotlar Za to se jim iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi zunanji sodelavki Marjeti Marinčič, ki je bila tako vztrajna, da je učence z beuga kamna popeljala v svet. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste s svojim delom, prispevkom in dobrimi željami pripomogli k uresničitvi sanj naših otrok. Dokazali so, da so pravi popotniki in dobri gostitelji. Klavdija Sotlar, koordniatorica projekta "Od Etne do Krasa" OTROŠKE DELAVNICE OB 140 LETNICI TABORA NA KALCU Na svečani prireditvi ob 140 letnici Tabora na Kalcu so učiteljice OŠ Toneta Tomšiča Knežak poleg OŠ Pivka poskrbele, da so otroci aktivno preživeli popoldne. Najmlajši so barvali pobarvanko z Martinom Krpanom, nekateri otroci so si izbrali izdelovanje slike Kalca ali Krpanove kobilice s pomočjo posipanja različno obarvanih drobnih materialov. Tudi prostorske inštalacije so lahko izdelovali in sicer makete stolpa gradu Kalc. Veliko zanimanja pa so otroci pokazali za izdelovanje mozaikov iz obarvanih kamenčkov. Otroci so izdelke z veseljem odnesli domov. Naj jim bo to trajen spomin na 140. obletnico Tabora na Kalcu. Vsem otrokom in njihovim staršem se zahvaljujemo za udeležbo na otroških delavnicah na Kalcu. Klavdija Sotlar Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad »Zakaj pa jih potrebujete?« so nas spraševali starejši, ko smo pobirali plastične zamaške in jih tlačili v vrečke. V dobrodelni akciji, v katero smo vključeni tudi učenci in delavci naše šole, se je v dveh letih in pol nabralo preko 61 ton zamaškov. V tem času smo na naši šoli zbrali trideset velikih (1201) vreč zamaškov, na kar smo zelo ponosni. Tako smo s skupnimi močmi pomagali šestim mladim invalidom pri nakupu invalidskih pripomočkov, ki jim omogočajo lažje vključevanje v vsakdanje življenje. Preko medijev pa smo pred kratkim spoznali tudi tragično usodo Anžeta, 24-letnega računalnikarja iz Ljubljane, ki je v prometni nesreči izgubil nogo. Za gibanje potrebuje nožno protezo. Z akcijo bomo nadaljevali in upamo, da bomo na kakšen nesrečen obraz privabili droben nasmeh. Otroške sledi po mestu Lucija Kresevič, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec V mesecu maju je že tradicija, da se otroci iz vrtca predstavijo širši javnosti. Z izdelki in risbami, ki so jih ustvarjali celo leto smo okrasili izložbena okna trgovin in drugih ustanov po mestu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili, da smo izpeljali razstavo kot smo si jo zamislili. . v.:v I Vožnja z vlakom Zlata, Sonja in Petra, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec ••••• V okviru projekta PROMET smo se otroci skupin Polžki, Metuljčki in Veverice peljali z vlakom do Pivke. Za nekatere otroke je bila vožnja posebno doživetje, ker so se z vlakom peljali prvič. radio capris dobra družba Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si »ocssDans PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE 29. maj 2009 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IZ AVSTRALIJE Matere leta Za "Jadran": Marija Iskra ••••• V Slovenskem klubu 'JADRAN' smo 9. maja 2009 praznovali materinski dan, torej dan posvečen našim mamicam. Ob dobri glasbeni skupini, številnih gostih in kratkem ali pestrem programu, smo večer preživeli nadvse veselo in prijetno. Ob samem vhodu v dvorano sta fant in dekle, oblečena v slovenskih narodnih nošah, z veliko pozornostjo pripela na prsi vsem mamicam lep »pušelc« (nagelj in rožmarin). Za otvoritev večera je predsednica kluba, gospa Romata Zetko pozdravila goste in vsem zaželela vesel in zabaven večer. Sledil je kulturni program, katerega je odlično povezovala gospa Vilma Zanetič. Dve deklici, vnukinji Volkovih in Gustinčičevih sta v angleščini lepo recitirali pesem posvečeno mamici. Gospa Vera Brne pa je zelo čustve- no recitirala v slovenščini napisano pesem'MAMA', nakar je gospa Marija Iskra prečitala črtico o materi. Sledil je nastop pevskega zbora 'PLANIKA', kateri nam leto za letom popestri vse važne prireditve s svojim ubranim petjem. Veliko pozornost so pritegnila mlada dekleta s svojim plesom in petjem. To so bile vnukinje Fani in Petra Natlačen, Erika in Olivia ter njihove prijateljice. Enkratno! Uspela je tudi črno-bela simbolika večera. Pogled na dvorano je bil veličasten. Praktično vse je bilo črno-belo, dekoracija, obleke gostov, nakit, baloni, celo torta za 'materinski dan'itd. Pika na "I' tega večera je vsekakor bila izbira 'MATERE LETA". V tišini smo napeto čakali na to oznanilo. In končno je gospa Romana poklicala na oder gospe, katerim je pripadla ta čast. Torej matere leta kluba "Jadran" so: IVANKA SMRDELJ, MARTA ŽIBERNA in HERMINA VOLK. O vsaki materi leta posebej, je gospa predsednica tudi poudarila njihove posebne zasluge pri delu v klubu. Sledile so čestitke. Veselili smo se do pozno v noč. V tednu vseživljenjskega učenja Marica Gaberšnik ••••• Društvo univerza za lll.življenj-ske obdobje II. Bistrica dela v tednu vseživljenjskega učenja pregled svojega dela in hkrati načrtuje dejavnosti za novo šolsko leto. V angleški in italijanski skupini so utrjevali slovnico in vadili konverzacijo. Kleklarice so misli in čustva tkale z nepretrgano nitko v prekrasne izdelke. Člani Kulturne klepetalnice so vabili ugledne ekonomiste in novinarje. Gospod Ivan Lapajne je predstavil svojo knjigo Naprej. Profesor in novinar Tomo Šajn je govoril o vojskah na Bistriškem..Bili so na obisku pri Magajno-vih v Vremah. Ivko Spetič je na zanimiv in duhovit način predstavil svoja sorodnika Bogomira in Franceta Magajno. Analizirali so aktualno delo Borisa Pahorja Nekropolo; potovali po slovenski Istri, obiskali Brdo pri Kranju, kjer so skupino prisrčno sprejeli in po zaslugi gospe Magde Tovornik pokazali tudi najbolj skrite kotičke. Skupina spoznavajmo svet in domovino se je potepala po občini: Knežak, Kuteževo-Podgora in bila povsod prisrčno sprejeta. »S prstom po zemljevidu« in s pomočjo zgoščenk pa so spoznali oddaljene svetove: Jordanijo, Sirijo, Vzhodno Sredozemlje, Egipt in Tunizijo Obiskali so še srednjeveški Kastav in Dolino, vas v Italiji, kjer že 1000 let živijo Slovenci ter »etno hiško« gospe Jožice Pote-pan v Dolenjah. Pri umetnostni zgodovini poglabljajo svoja znanja o različnih obdobjih skozi oči umetnikov. Dušo razgibavajo v skupini Tega živega vse toka, telo pa po hribih in dolinah pohodniki. Razen lepe narave si pohodniki ogledajo še zgodovinsko dediščino: gradišče na sv. Katarini, Ahcu. Pri računalništvu kodramo možgane: od prvega stika z računalnikom, prek urejanja besedil do e-pošte in uporabe interneta. Pri arhitektki pa na novo urejamo svoj dom. To je le skop opis naših dejavnosti, kajti druženje ljudi, izmenjava življenjskih izkušenj, podpora in pomoč v stiski sočloveku, je pa poleg izobraževanja enakovreden ali celo prvi faktor, zaradi katerega se vključujemo v III. univerzo ljudje različnih starosti, poklicev, različni po spol in življenjskih navadah. V novem šolskem letu razen ustaljenih skupin ponujamo delavnice: izdelovanje rišeljeja, rož iz papirja , likovno in restavratorsko delavnico in še kaj npr.astronomska opazovanja. Razpis bo objavljen v septembru 2009 v lokalnih časopisih. Kresovanje na Stražniku 2009 Ado Barbiš ••••• "yPe več let zapored ob praznovanju prvega maja, mladinski aktivTo-^.polc pripravi kresovanje. Ob tej priložnosti se svečano obeleži mednarodni praznik dela. Kresovanja se udeleži staro in mlado iz vasi pa tudi od drugod. Pred leti je bila lokacija kresa na Hribu, v zadnjih letih pa so organizatorji zaradi boljše dostopnosti prireditev preselili na Stražnik. Pripravljavci-mladina imajo takoj po končanih pustnih aktivnostih polne roke dela. Začno s pripravami na prvomajski kres. Iz pustne po- berije skrbno shranijo pobrano pijačo. Iz pridobljenih denarnih sredstev kupijo meso in vse ostalo za izdelavo prvomajskega golaža. Zadnja leta fante pri pripravljalnih aktivnostih ovira muhasto vreme. Nejc Seleš, ki je nepogrešljiv član tabornikov poskrbi za izposojo in postavitev nastavitvenega šotora. Klemen Škrab član gasilskega društva II. Bistrica pa poskrbi za nabavo in postavitev miz in klopi. Nejc in Klemen sta v zadnjih nekaj letih s številnimi akcijami in nesebičnim prostovoljnim delom v svoj krog uspela pridobiti veliko število mladih iz vasi, KS Topole pa tudi od drugod. Njihova prednost je tudi ta, da sta poleg delavnosti tudi dobra glasbenika. Ustanovila sta glasbeno skupino Topole, ki razveseljuje staro in mlado doma in drugod. V lanskem letu seje skupina predstavila pod okriljem Kulturnega društva Franjo Kranjec na 15. mednarodnem podjetniško obrtniškem sejmu v j Kopru. Nejc in Klemen sta v glavnem zaslužna za organizacijo nekaj preteklih vizit, ko je bil Topolski voz med najlepšimi in tudi pustnih povork. Že od nekdaj je običaj je, da mladinci iz številnih Topolskih parcel navozijo na prireditveni prostor za kres posekano grmičevje, zaraščenost in veje. Najvažnejši je temelj kresa - kope, od njega zavisi stabilnost in višina naloženega materiala. Zadnja leta je zaradi ekologije in varstva narave prepovedano kurjenje gum. Za izvedbo prireditve je potrebno pridobiti tudi dovoljenje s strani upravne enote, policije. V zameno za gume uporabijo stare palete in drugi neuporaben gradben les. Na skrbno izdelano osnovo v višino v obliki stožca polagajo plast za plastjo odpadne veje. Letošnji kres je bil za spoznanje skromnejši od lanskega. Vzrok je bilo slabo vreme, ki je mladincem onemogočilo izvedbo planiranih del. Za postrežbo sta na letošnjem kresu poleg mladincev bila zadolžena ga. Mirna Barbiš in g. Anton Barbiš. Mirna je skuhala prvomajski golaž, katerega sta z možem Tonetom razdelila med prisotne udeležence. Ob plamenih kresa je nastala tudi skupna fotografija, ki nas bo še dolgo spominjala na prijetno praznovanje. V nadaljevanju so prvomajsko srečanje mladinci popestrili z domačo glasbo, katero je bilo slišati do poznih jutranjih ur. Najtežje delo po uspešni organizaciji sledi urejanje, pospravljanje in čiščenje lokacije. Mladim ni nič težko. Cilj so dosegli. Njihovo plemenito delo pa je tudi garancija in dobra popotnica za praznovanje prihodnjega prvega maja - mednarodnega praznika dela. Najpomembnejše je dejstvo, da ljudski običaji, šege in navade ne bodo izumrle, temveč se bodo še naprej skupaj z bogatimi izkušnjami prenašale na mladi rod. Lahko smo ponosni, da imamo okoli nas tako mladino,v kateri je veliko dobrega in v katero lahko verjamemo. Prepričan sem da bodo poskrbeli, da se bo tudi na našem območju, ki nam je že tisočletja namenjeno, dogajalo marsikaj zanimivega tudi v prihodnosti. KARATE MALI NOGOMET Ekipama zlato in srebro Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica V soboto, 16.05.2009,jevorgani-zaciji karate kluba Postojna potekal mednarodni karate turnir "POSTOJNA OPEN 2009". Na tekmovanju je sodelovalo skoraj 500 tekmovalcev, preko 70 klubov iz 7 držav, ki so se pomerili v katah, ekipnih katah ter športnih bojih. Turnirja so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležile tudi bistriške tekmovalke. V kategoriji kate posamezno, malčice, 8-9-let se je NIKA BLOKAR v številni in močni konkurenci uspela uvrstiti v repasaž oziroma v boj za tretje mesto. Nika je zadnji nastop opravila korektno, a je žal morala priznati premoč izkušenejši tekmovaki in tako na koncu pristala na 5.mestu. V kategoriji kate posamezno, starejše deklice, 12-13 let je ANITA JANEŽIČ uspela zmagati dve koli, v tretjem kolu pa so sodniki zmago pripisali domačinki, tekmovalki iz karate kluba Postojna. V posameznih nastopih so nastopile še PIA JENKO, AJŠA TOMŠIČ BAZI NA ter URŠKA in TEJA JENKO. Vsa omenjena dekleta so se po- Ekipa ANITA, URŠKA, TEJA Skupinska merila tudi v ekipnih nastopih, kjer so se odlično odrezala. Mlajša ekipa v postavi (NIKA BLOKAR, PIA JENKO, AJŠA TOMŠIČ BAZINA) je v kategoriji 8,9,10 let osvojila odlično 2.me-sto. Starejša ekipa v postavi (URŠKA in TEJA JENKO, ANITA JANEŽIČ) pa je suvereno premagala vso konkurenco ter si z odličnimi nastopi zasluženo pridobila naziv najboljše ekipe v njihovi kategoriji in tako domov odnesle zlato medaljo ter kup nagrad. Dekletom iskrene čestitke! Posamično prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v šahu Okroglo, 27.4.2009 do 2.5.2009 MDSS Koper je v Domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, na Okroglem pri Kranju izvedel Odprto prvenstvo slepih in * slabovidnih Slovenije v šahu, na katerem je sodeloval tudi naš šahisti Delost Joško iz Šembij, ki je v skupni razvrstitvi zasedel odlično 6. mesto, ki mu odpira številna vrata za naslednja tekmovanja. Čestitke Končno stanje 1. Mlačnik Franc 2. Muri Emil 3. Žnuderl Matej 4 . Popovič Dracji 5. Janitakovič Anton 6. Delost Jožko 7. Novak Aleksander RT..O I.Rat FED Točke MBuch Bucli Zmage W-We 2147 2079 SLO MDSS Celje 7.5 37.0 48.0 0.0 0.00 1 BI 2 1W4 -B6 1W2 1B7 —W3 IBS 1W10 -B13 2010 1849 SLO MDSS Kranj 6.5 37.5 48.5 0.0 0.38 1W16 1139 1W18 OB1 1WS 1W7 -B6 -W3 -W4 2040 1899 SLO MDSS Celje 6.5 36.0 47.0 0.0 0.38 1W10 OB7 -W14 1B18 1W4 -Bi 1W15 -B2 .1W5 1718 SLO MDSS Koper 5.5 37.5 49.5 0.0 1.18 1W8 0 B1 1W9 1W13 OB3 OB6 1W14 1W12 -132 1875 SLO MDSS Maribor 5.5 37.5 48.5 0.0 -0.62 1B.19 1W14 -B7 1W6 OB2 1W13 OWl IBS OB3 1500 SLO MDSS Koper 5.5 36.0 48.0 0.0 3.97 1W11 1B17 —W1 OB5 —BIO 1W4 —W2 —B7 —W15 1676 SLO MDSS Koper 5 37.5 45.5 0.0 1.49 1B21 1W3 —W5 1BI 5 OWl OB2 —BIO —W6 —Bil 1. uspešna sezona Tamara Kalc, članica Športno kulturnega društva KRT ••••• KRTi praznujejo 1. uspešno zaključeno FUTSAL sezono v zgodovini Ilirske Bistrice V soboto, 9. maja 2009 so po odigranih prijateljskih tekmah ustanovitelji Športno kulturnega društva KRT nazdravili na zaključnem dogodku v OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Pridružili so sejim tudi sponzorji, igralci, navijači, organizatorji in mnogi drugi. Dogodek je z odličnim govorom pozdravil tudi g. Stane Kokalj, direktor futsal reprezentanc iz Futsal zveze Slovenije. so se lahko poleg igralcev pomerili tudi sponzorji in organizatorji. Dogajanje pa je popestrila navijaška skupina Pume. Vabilu na dogodek seje odzval tudi Stane Kokalj, direktor Futsal reprezentanc, ki je na uradnem zaključku pohvalil ekipo in spodbudil KRT-e k nadaljnjemu delu in igranju. Vojko Kalc, predsednik društva KRT, se je v govoru zahvalil vsem sponzorjem, donatorjem, so-orga-nizatorjem, sodelavcem, medijem, navijačem ter seveda igralcem kategorije U21. Le-ti so namreč pod vodstvom trenerja Romana Brozine že v 1. sezoni Futsal-a na zvezni ravni zasedli odlično 7. mesto. Poudaril je, da bila sezona rezultatsko in organizacijsko uspešna ter že napovedal cilje za naslednjo sezono. KRT-i nameravajo v sezoni 2009/10 izpeljati kar nekaj rekreativnih turnirjev, rekreativno ligo malega nogometa in vključiti v turnirski sistem tekmovanja ekipe Ul2, U15 in U17. Njihova velika želja za prihodnost pa je tudi ustanovitev članske ekipe in tekmovanje v 2. zvezni ligi v Sloveniji. Vojko Kalc je govor zaključil z naslednjim stavkom: »Vse ideje, zamisli, želje in cilje v sezoni 2009/10 lahko uresničimo le s pomočjo vas vseh; sponzorjev, donatorjev, organizatorjev, medijev, navijačev, igralcev in sodelavcev!«. KRT-i tako že iščejo nove člane: navdušene igralce, željne igranja malega nogometa ter vse druge, ki si želijo sodelovati pri razvoju društva KRT in tako tudi Futsala v Ilirski ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Na sliki (od leve proti desni); Vojko Kalc (predsednik društva KRT), Stane Kokalj (direktor Futsal reprezentanc), Dejan Trakoštanec (tajnik društva KRT), Roman Brozi n a (soustanovitelj društva KRT in trener U21) Ustanovitelji Športno kulturnega društva KRT so se odločili, da bodo uspešno zaključeno Futsal sezono 2008/09 praznovali tako kot se spodobi. Za začetek so seveda odigrali nekaj Futsal tekem, v katerih KOŠARKA Doris Komen ••••• Obetavni košarko Košarka na Bistriškem ima dolgoletno tradicijo. Kljub temu, da v zadnjih sezonah s člansko ekipo ni bilo doseženih odmevnih uspehov, ki bi košarkarje popeljali na višjo raven tekmovanja, je vsakoletno udejstvovanje in prizadevanje vodstva ter košarkarjev, ki so zastopali barve košarkarskega kluba Piama pur dokazovalo, daje želja in ljubezen do tega športa v Ilirski Bistrici vsekakor še kako prisotna. V tej zadnji sezoni, ko se je nekoliko spremenilo vodstvo košarkarskega kluba in se je v Ilirsko Bistrico vrnil tudi trener, ki je že krmaril bistriško ekipo, je košarkarsko dogajanje zagotovo preseglo nivo preteklih sezon. Poleg podpore zvestih Dvvjih Japodov in staršev, so k odličnemu vzdušju in spodbudi ogromno prispevali vsi športni ljubitelji, ki so tedensko polnili dvorano ter se zanimali za košarkarsko dogajanje skozi sezono. načrti za Občudovanja vredna je bila vsekakor mlada članska ekipa, ki je dokazala, da smo konkurenčni in imamo velike potenciale za vidne uspehe in rezultate. Glede na to, da imamo poleg starejših in izkušenih košarkarjev sedaj v Ilirski Bistrici močno generacijo mlajših igralcev, ki bi lahko oziroma že krojijo uspehe bistriške košarke, je to vsekakor priložnost, ki jo je po besedah trenerja in vodstva kluba smiselno izkoristiti. Ilirska Bistrica je že vrsto let strmela k temu, da bi imela domačo ekipo igralcev. Z novo sezono je zagotovo možno začeti uresničevati to željo. Izkoristiti je potrebno tako rekoč tri združene generacije, ki pomenijo potencial za ambiciozen start v dvoletni program. Glede na to, da pretekle izkušnje kažejo na to, da se iz sezono v sezono izgubljajo domači igralci, ki bi lahko veliko prispevali k popolnosti domače ekipe, je torej letos ključno predvsem to, da se obdrži igro ter sestavo ekipe na nivoju, ki smo ga lahko spremljali v sezoni 2008/2009. bistriško Po besedah trenerja Roka Zupana, bi bilo smiselno sestaviti ekipo, v kateri bi svojo kariero nadaljevali domači, izkušeni igralci kot so Martin Novak, Borut Mihačič in pa Andraž Železnik, poleg tega bi bila vsekakor zelo pomembna okrepitev vrnitev Uroša Jenka in Boruta Grošlja. Potrebna je tudi spodbuda in motivacija za nadaljnjo košarkarsko udejstvovanje že uveljavljenim mladim košarkarjem (Uroš Kuret, Denis Polh) ter odličnim mladinskim igralcem (Tilen Iskra, Anže Srebovt). V primeru, da se v tem ključnem trenutku, ko se snuje ekipa za novo, prihajajočo se sezono, izgubi motivacija in pozornost domačih košarkarjih, ki zagotovo veliko obetajo, je Ilirska Bistrica ob veliko željo po nadaljnjih uspehih. Gre torej za pomembno prelomnico, ko je pomembno, da združimo bistriško košarkarsko moč ter stremimo h košarkarskim uspehom, katerih si v Ilirski Bistrici že dolgo želimo in so z omenjenimi fanti vsekakor dosegljivi. Evropski pokal in državno prvenstvo 2009 Nataša Mršnik ••••• Tekmi za Evropski pokal in Državno prvenstvo v raftingu 2009 sta bili navkljub grozečim vremenskim razmeram, ki bi lahko povzročile previsok vodostaj rek, izpeljani prvi vikend v aprilu, že drugo leto zapored pod organizacijo bistriškega Rafting kluba Mrzla Doda. Tekmovanje seje odvijalo na dveh slovenskih rekah, Savi in Soči. Evropski pokal je osvojila slovenska ekipa Rafting kluba Gimpex, ki je zasedla tudi vodilno mesto na državnem prvenstvu. Domače moštvo Mrzla Uoda je domov odneslo pokal za odlično tretje mesto na Državnem prvenstvu. Tudi druga polovica aprila je potekala v tekmovalnem duhu s še eno tekmo za Evropski pokal na hrvaški reki Korani. Vreme bi jo letos skoraj zagodlo našim raftarjem. Vendar je bila sreča na naši strani in je prvi vikend v aprilu, 4. in 5. aprila, dopustilo izvedbo tekem za Evropski pokal in Državno prvenstvo v raftingu 2009, ki je že drugo leto potekalo pod okriljem domačega rafting kluba Mrzla Uoda. Zaradi močnega deževja je namreč obstajala nevarnost previsokega vodostaja dveh naših rek, Save in Soče, na katerih so se odvijala tekmovanja. Višina vodostaja se je zadržala ravno še v dovoljenih mejah, za tekmovalne ekipe pa je to predstavljalo le še dodaten izziv. Tekme za Evropski pokal in Državno prvenstvo v raftingu 2009 se je udeležilo 16 moških in tri ženske tekmovalne ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Italije in Nemčije, med njimi so bili tudi aktualni svetovni prvaki v slalomu iz Nemčije. Tekmovalni vikend se je začel s petkovim uradnim treningom v slalomu in sprintu na reki Savi v Tacnu pri Ljubljani, kjer je bila naslednji dan, v soboto, 4. aprila, izpeljana prva tekma. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: sprintu, tekmi na izpadanje (Head To Head) in slalomu. Visoka voda pa je nekaterim povzročila tudi preglavice in tako je bilo na progi kar nekaj prevračanj. V nedeljo so se tekmovalne ekipe preselile na reko Sočo, kjer jih je čakal spust od vasi Srpenica do vasi Trnovo ob Soči. Spust je bil še dodatno razburljiv zaradi visokega vodostaja in je tekmovalcem na že tako precej ozki in zanimivi progi močno pognal adrenalin po krvi. V Trnovem ob Soči je bila ob koncu organizirana podelitev priznanj najboljšim. Evropski pokal je v moški skupini osvojila slovenska ekipa Gimpex, drugo mesto je pripadlo italijanskemu moštvu Team ltaly pred rafta rji Kanyon Raft Teama iz Madžarske. Pri ženskah so slavile luventa Kids iz Slovaške, sledile so Kanyon Raft iz Madžarske, na tretjem mestu je pristala ženska ekipa VVhite vvater prav tako iz Madžarske. Lovorike na Državnem prvenstvu v raftingu so prav tako pripadle ekipi Gimpex, drugo mesto so osvojili Seaeagle Team Vidra, bistriško moštvo Mrzla uoda pa je zasedlo odlično tretje mesto. Bistriško ekipo so sestavljali Janez Ferlež, Luka Špilar, Sebastijan Ivančič, Tomaž Kandare, Matjaž Smerdel in Robert Vičič, ki ga je v nedeljo na Soči nadomestil Tomaž Šajn. Ta tekmovalni vikend je po vnaprejšnjem dogovoru štel tudi kot hrvaško in madžarsko državno prvenstvo ter kot izbirna tekma madžarske reprezentance za udeležbo na Svetovnem prvenstvu, ki bo letos maja v Bosni in Hercegovini. Tekma za Evropski pokal v Slu-nju na Hrvaškem je sledila čez dva tedna, od 17. do 19. aprila. Zaradi nizkega vodostaja reke Korane niso bili omogočeni najboljši pogoji, vendar je domača ekipa vseeno med 24-imi ekipami osvojila šesto mesto v tekmi na izpadanje, sedmo mesto v sprintu, osmo v spustu in trinajsto v slalomu. Slovenska ekipa Gimpex je osvojila zmagoslavne stopničke v vseh disciplinah. Praznik dela, 1. maja, je del ekipe Mrzla Uoda preživel na reki Kolpi. Za državno prvenstvo so ekipo delno zastopala tudi dekleta srednješolske ekipe, ki je na spustu dosegla šesto mesto med 10-imi ekipami.Tekmovale so štiri srednješolke: Amanda Ferlež, Anja Jenko, Marija Pranj ič in Helena To rja n ter Janez Ferlež in Luka Špilar. Seveda pa ne smete zamuditi ponovno tudi letos organiziranega Spusta za čisto reko Reko 6. junija in čistilne akcije, ki bo potekala en vikend prej, 30. maja, na kateri se bo pripravilo in uredilo progo za spust. Vabljeni! EURO NIZKE GRADNJE (M(MW NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: GSM: 041 688 665 STRELJANJE , 5.kolo RNK lige Strelci strelskega društva 4. junij Ilirska Bistrica so v dneh od 25. do26. aprila, gostili večje število strelcev in primorsko - Notranjsko . Kraške regije. Organizirali so namreč 5. kolo PNK lige v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja seje udeležilo 114 strelcev v vseh kategorijah od najmlajših do najstarejših. Tekmovanje seje odvijalo na zračnem strelišču v Domu na Vidmu. Uvrstitve po kategorijah so bele sledeče: CICIBAN-PUŠKA 1. mesto ekipa S.D. J. MIHEVC IDRIJA 2. mesto ekipa S.D. POSTOJNA 3. mesto ekipa IX. KORPUS PIRAN Bistriški strelec Vladimir Urh seje uvrstil na 5. mesto posamezno. CICIBANKE-PUŠKA Zmagala je Volčina Kristina iz Idrije pred Kerlatec Ajdo iz Postojne. MLAJŠI PIONIRJI-PUŠKA 1. mesto ekipa S.D. POSTOJNA 2. mesto ekipa S.D. IZOLA PIONIRJI-PUŠKA Zmagali so strelci POSTOJNE pred Kovinoplastiko iz Loža. Naš strelec Jagodnik Rok je bil uvrščen tik za najboljšimi med posamezniki. MLADINCI-PUŠKA Zmagali so mladinci iz Postojne pred mladinci S.D. Vremščica iz Vrem. ČLANI-PUŠKA 1. mesto ekipa S.D. VREMŠČICA 531 krogov 2. mesto ekipa S.D. VRHBIKA 529 krogov 3. mesto ekipa S.D. POSTOJNA 522 krogov ČLANICE - PUŠKA POSAMEZNO Zmagala je Budih R. Daniela iz Pirana pred Vlah Andrejo iz Postojne in Rus Mojco iz Vrhnike. ČLANI - PIŠTOLA 1. mesto ekipa DSBU IZOLA 1064 krogov 2. mesto ekipa IX. KORPUS PIRAN 1058 krogov 3. mesto ekipa S.D. IZOLA 1039 krogov Posamezno je zmagal Hreščak Andrej iz S.D. Vremščica pred Hodžič Eme-rikom in Hodžič Mensurjem - oba iz Izole. Pri članicah je s pištolo zmagala Olga Knez iz Vremščice. VETERANI NAD 50 LET-PUŠKA 1. mesto posamično OMERZU MIRAN VRHNIKA 185 krogov 2. mesto posamično BARANJA KARLO POSTOJNA 183 krogov 3. mesto posamično STANISLAV MAHNE IL. BISTRICA 182 krogov VETERANI NAD 60 LET-PUŠKA 1. mesto posamično BAN DARIJ IZOLA 180 krogov 2. mesto posamično ISTENIČ MARJAN POSTOJNA 178 krogov 3. mesto posamično KRŽIŠNIK VLADIMIR IDRIJA 175 krogov Bistriška strelca Štemberger in Grgič sta zasedla 5. in 6. mesto VETERANI NAD 70 LET - PUŠKA 1. mesto posamično GROM JANEZ VRHNIKA 2. mesto posamično KOGOJ JOŽETOLMIN 3. mesto posamično POŽAR JANKO POSTOJNA VETERANI EKIPNO-PUŠKA 1. mesto ekipa S.D. IZOLA 526 krogov 2. mesto ekipa 4. JUNIJ 525 krogov 3. mesto ekipa VRHNIKA 523 krogov Finale in zaključek PNK LIGE bo v Ložu pri Starem trgu, dne 23. maja 2009, kjer se bistriškim strelcem obeta lepa uvrstitev, saj so po petih kolih uvrščeni pod sam vrh. V nedeljo 10. maja so se bistriški strelci udeležili tudi zaključka sezone III. Državne lige ZAHOD v streljanju s standardno puško, ki je bilo v Vilenici pri Sežani. V tej ligi so zelo uspešno nastopili FATUR ANDREJ, MOŽINA JERNEJ in MAHNE STANISLAV, saj so dosegli ekipno II. mesto - za ekipo Vremščice in pred ekipo Ankarana. Prav tako so se odlično odrezali kot posamezniki, saj je FATUR ANDREJ osvojil zlato medaljo, MOŽINA JERNEJ 4. in MAHNE STANISLAV pa 6. mesto. Strelska zveza Slovenije ZAHODNA regija je ob tej priložnosti nagradila zaslužne strelske delavce za dolgoletno uspešno delo pri razvoju strelstva. Med bistriškimi strelci sat sta dobila za 30 letno uspešno delo bronasto odličje MAHNE STANISLAV in za 40 letno delo ŠTEMBERGER JURIJ srebrno odličje. Vsem jubilantom in nagrajencem čestitamo in jim v bodoče želimo še več takšnih in podobnih uspehov. PRVOMAJSKI SHOD JEEP 4x4 - petindvajsetič OLDTIMERJI_______J Oldtimer klub Dimitrij Bončino Do prireditev, ki smo jih deležni v Bistrici, se ne obnaša- mo enako: nekatere se takoj izpojejo kot nekakšne muhe dosedanji sponzorji. Svojo naklonjenost bi Duša in srce srečanja sta Marjan in Ročko, ki ju v vsakdanu poznamo kot miroljubna moža, uniforma pa ljudem spremeni značaj. Zavezniški oficir in naš politkomisar se ne šalita vozila, kar srečanju daje širše kreativne možnosti in ga obogati. Tako smo v povorki skozi mesto in dalje, do Mašuna, prvič spremljali tudi vozila nekdanje JLA, starejša več kot 25 let. ( Nekega dne nas bodo organizatorji morda osrečili z razvpitimi patriami). V samem vrhu organizacije, ki je do sedaj že gostila udeležence iz Slovenije, Italije, Hrvaške, in Avstrije, se od začetka do danes neprestano pojavljata dve imeni: Bernard Oblak - Ročko in Marjan Hrvatin - Srnjakov. Ob startu, zbirno mesto je bilo kot običajno v gostilni Pri morala izkazati tudi občina in prireditev podpreti. Na Plaču bi, za začetek, sodelujoče lahko po-zd ravi la kakšnaglasbavslogu Glen Millerja ali Bena Goodmana. In takšnih dodatkov, ki bi privabili turiste, je še veliko ... Bistričani se bomo morali, kot ostali Evropejci, navaditi živeti s svojo zgodovino, zato bi morali v bodoče med vozili videti tudi nemška in italijanska, pa tudi kakšno uniformo njihovih vojakov, čeprav bi ob pogledu na njih marsikoga stisnilo pri srcu. Tole vozilo je prispelo naravnost iz neke puščavske bitke, verjetno iz El Alameina, kjer je prevažalo nekega generala z dvema zvezdicama, ki se je boril s Puščavsko lisico. Veteran prihaja naravnost iz boja, saj je oborožen do zob. Tudi z grozečo mino. HQ - 14 pomeni, da je prevažal visoko živino. enodnevnice in jih kmalu pozabimo, druge pa postanejo žlahtne ter prerastejo v tradicijo in jih je po neki dobi njihovega življenja težko ukiniti. Postanejo del nas, kljub temu, da kot vsak živi organizem doživljajo & m & “■*«=£Ss=s.s=s. I K bogati opremi sodi tudi prava ročna bomba in kup stvari, kijih civilisti ne razumemo... WAM* Na nekem veteranu smo izsledili ploščico z zanimivim napisom, ki nam pove vse o potujočem muzejskem eksponatu... vzpone, pa tudi slaba obdobja. Med uspešne nedvomno spada vsakoletni zimzeleni Prvomajski shod JEEP 4x4. Letos, ob častitljivi 25-letnici, so pravila nekoliko spremenjena in se lahko razen džipov shoda lahko udeležila tudi druga stara vojaška Matetu, smo z njima zelo na kratko govorili o pomenu srečanj. Povedala sta, da kljub recesiji in nekoliko težjemu pridobivanju sponzorskih sredstev poteka tokratna prireditev normalno in potarnala, da jim večkrat zagode vreme, kar pa dobrega razpoloženja udeležencev ne zmanjša. Med pogovorom so se vrstile ideje, kako bi ta svojevrsten spomin na vojno, hrabrost in krutost naredili še bolj prepoznaven. Končno je druga svetovna vojna končala z dogodki na Bistriškem in bi tovrstna manifestacija, obogatena z drugimi dopolnilnimi vsebinami, lahko postala še bolj obiskana turistična zanimivost. Seveda bi se za to morali potruditi še mnogi drugi, ne samo Pred stavbo, ki je bila nekoč hotel, in jo je tranzicijska bomba temeljito obdelala, je bilo na ogled nekaj slavnih vozil. Primerno ozadje za občutenje uničujočega orožja. Pa saj to ne more biti res! Celo TV Slovenija se je po dolgih letih prikazala v naši solzni dolini. Kakšna čast... (Ktjriposbokrjepou?) Med radovedneži je bil tudi poznavalec, ki je bil s prikazanim očitno zelo zadovoljen. Postojna Suzana Vidmar ••••• Ustanovni zbor kluba je bil 30. septembra 2005. Z glavnima pobudnikoma Igorjem Blažino in Leopoldom Frankom je štel dvanajst članov. Danes klub šteje že štiriinsedemdeset članov. V začetku je imel klub svoje prostore na Cankarjevi ulici v Postojni. V letu 2008 pa so dobili nove prostore na Kolodvorski 35 prav tako v Postojni. V klubu je najstarejše vozno vozilo iz leta 1955. Najstarejše vozilo, ki pa na žalost ni v voznem stanju pa je iz leta 1912 znamke Wan derzer. Vozila kupljena od leta 1975 dalje imenujemo Voungtimerji. Vozila starejša od 25 let imajo tudi popuste pri plačilu cestne takse in zavarovanju (plačajo samo 20% cestne takse in 10% zavarovalnine). Člani kluba se vsako leto udeležijo Furmanskega praznika. Letos bo to 5. julija v organizaciji g. Leopolda Franka v sklopuTurističnega društva Postojna. Občasno se udeležijo tudi relli hitrostnih dirke kot popestritev programa. Poleg tega pa se udeležujejo različnih srečanj kot so npr. Srečanje Kodelli klub, Adria, Vipavska dolina. Sodelujejo tudi v akcijah pomoč klub klubu. Od leta 2006 organizirajo mednarodno dobrodelno srečanje staro-dobnikov V letošnjem letu bo tako srečanje 24. junija pred Epicom. Pričakujejo nad sto udeležencev relija. Glavni pokrovitelj srečanja je Občina Postojna v okviru praznovanja 100 letnice mesta Postojna. Predvidena trasa bo potekala: Postojna - Pivka jama - Belsko - Bukovje - Landol - H ruševje - Malo Ubeljsko - Veliko Ubeljsko - Razdrto - Postojna. Zbiranje starodobni ko v bo med 8 in 10 uro pred Epicom. Ogled vozil pa bo mogoč še od 15 ure dalje pred Epicom. Vsi simpatizerji, ljubitelji starih avtomobilov, motorjev vabljeni v čim večjem številu. Pridružite se nostalgikom in njihovim sanjam. Sredstva oziroma prispevke zbrane na 4. dobrodelnem srečanju starih vozil bodo namenili invalidu iz občine Postojna poškodovanemu v prometni nesreči. 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si F3 R M d.a.d. £3 T CD F3 LJ PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE »išripssi Vojkov drevored 2 6250 Ilirska Bistrica tel.: + + 3B6 (0)40 7B3 943 E-mail: info@vprostoru.6: m e OD IDEJE DO NAČRTA ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM Izdelava prostorske in urbanistične dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 29. maj 2009 23 Prvi maj na Kornatih Darinka Dekleva...... Planinska skupina Bazovica iz Reke, z Darkom Moharjem na čelu, je poskrbela, da je skoraj 50 planincev za prvomajske praznike tri dni uživalo z vsemi čutili in si za dobro oddahnilo od vsakdanjih skrbi. Planinski izlet smo začeli v Reki na Delti in se z avtobusom peljali do Zadra in obiskali dve mestni atrakciji: Morske orgle, ki so nas začara- Z morja naravnost v hrib, foto Vladimir Dekleva le s harmonijo zvokov in Pozdravu soncu - to je solarni modul, ki čez dan absorbira sončno energijo, ponoči pa jo oddaja in osvetljuje. Na Dugi otok, do Birbinja, smo pluli s trajektom. Planinarjenje smo začeli z vzponom na Orljak (301 m), se spustili do Strašne peči, ki žal ni bila odprta. Prenočili smo v prijaznem mestecu Šali. Drugi dan smo dolgo križarili med otočki in pristali v Kravljačici, pod našim drugim ciljem, vrhom Metlino (273m). Oba vrha sta del hrvaške transverzalne poti. V zalivu Statival so nas postregli s tipičnim dalmatinskim kosilom. Popoldne smo uživali v parku Telaščica. Za kopanje v slanem jezeru Mir, ki je 900 m dolgo, do 6 m globoko, se nas je pri 17*C opogumilo le nekaj zanesenjakov. Vsi pa smo se povzpeli na klife, prepadne pečine visoke do 161 m. Ves čas smo hodili sredi cvetočega žajblja in drugih mediteranskih zelišč. Zrak je dišal po čaju, nekakšni zračni kopeli. Srečali smo dalmatinske osle, opazovali galebe, ki so spremljali ribiške ladje. Tretji dan smo se sprehodili do cerkvice sv. Citorija (sv. Viktor), po Stivanjskem polju (sv. Ivan). Dolinica je izjemno zelena. Zapuščena polja so nakazovala nekoč močno kmetijsko področje, ki danes samevajo in se zaraščajo. Dragi Darko, hvala za vse kar smo doživeli. Priporočamo se za nove »obmorske hribe« za naslednje prvomajske praznike. Marjan Krebelj, udeleženec pohoda, je svoje utrinke zabeležil na prav poseben način na http://www. vimeo.com/4476556 V društvu novi pregledniki ■ in preizkuševalci ! Zorko Šabec« I I . .... V zadnjih prijetno toplih spomladanskih | dnevih, ko so naše čebele pridno izletavale na pašo, ali na veje, je na Čebelarski zvezi Slove-| nije potekala slavnostna podelitev certifikatov čebelarskim preglednikom. Certifikate sta po-| deljevala predsednik ČZS Boštjan Noč in vodja JSSČ Lidija Senič. | Pregledniki bodo tako čebelarjem in po potrebi tudi ostalim svetovali, usposabljali čebe-| larje, izvajali tehnološke ukrepe v čebelarstvih ter opozarjali in poučevali čebelarje s področja | izvajanja dobre čebelarske prakse predvsem v smislu preprečevanja širjenja bolezni in higiene | v čebelarstvih... Iz domačega društva so na usposabljanju so-| delovali trije čebelarji, ga tudi uspešno zaključili in pridobili certifikat. | Vzporedno so se iz društva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani usposabljali še štirje člani | za čebelarske preizkuševalce. To so specialisti za preizkušanje, prepoznavanje in ocenjeva-| nje med o v. S šolanjem so si člani pridobili tudi licenco. Čebelarski krožek | Ena od osnovnih nalog Čebelarskega društva je tudi skrb za čebelarski podmladek. Zato | smo člani našega društva sklenili, da s pomočjo OŠ Dragotin Kette organiziramo čebelarski kro-| žek. Čebelarski krožek bo začel delovati v septembru in je brezplačen! Prijavite se lahko na osnovni šoli ali | na čebelarskem društvu na gsm 070 758 752. Z vključitvijo v čebelarski krožek bodo otroci spo- znali čebelo, življenje čebele, pomen čebele za ohranjanje okolja in nenazadnje bodo spoznali, kako se pridobiva kvalitetne čebelje pridelke. Ilirska Bistrica je zibelka Slovenskega čebelarstva, zato je prav, da nadaljujemo čebelarsko tradicijo v naši občini. J f E K^R P LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA ||v gjj Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom IZLET PO PODEŽELJU ZA UDELEŽENCE LIKOVNEGA NATEČAJA ZA PLAKAT KMEČKE TRŽNICE Kot smo obljubili ob razpisu natečaja, organiziramo za vse udeležence likovnega natečaja izlet po podeželju naše Lokalne akcijske skupine. Izlet bo potekal v soboto, 6. junija 2009 po spodnjem programu, zaradi organizacije pa je razdeljen na dva avtobusa z različnimi izhodiščnimi postajami: UDELEŽENCI IZ ILIRSKE BISTRICE IN KOŠANE (PIVKA) 7.30 odhod izpred OŠ Košana, 8.00 odhod avtobusna postaja Ilirska Bistrica 8.30 - 9.40 Ogled Kmetije Cunjar Juršče (malica) - konji + spanje na seniku, nekaj o starih časih in sprehod skozi Juršče 10.00 - 10.50 Klenik - ogled čebelarstva Požar (g. Ivan vodi tudi čebelarski krožek) 11.20 - 12.20 Ogled mlina pri Postojnski jami in ogled zbirke pri kozolcu Toplar (Stanislav Pelan) v Studenem 13.00 -14.10 Narin (obisk Martina Krpana pri Turistični kmetij Andrejevi) 14.30 -14.10 Kmetija Biščak Buje in degustacija krhljev in jabolčnega soka - predstavitev Brkinske sadne ceste in o posebnosti brkinske slivovke 15.20 Zaključek posestvu Turn z ogledom črne kuhinje in kosilom. POSTOJNA 8.00 - 9.10 Narin (obisk Martina Krpana pri Turistični kmetij Andrejevi) 9.30 -10.10 Kmetija Biščak Buje in degustacija krhljev in jabolčnega soka - predstavitev Brkinske sadne ceste in o posebnosti brkinske slivovke 10.30 - 12.00 Ogled gradu Prem in Kettejeve hiše Prem 12.30 - 13.20 Kmetija Štemberger Vrbica - sirarstvo in vzreja drobnice 13.30 - 14.50 Obisk Kmetije Sanabor Harije, predstavitev Brkinske sadne ceste in starih običajev, degustacija suhega sadja 15.20 Zaključek posestvu Turn z ogledom črne kuhinje in kosilom. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da čimprej, najkasneje pa do petka 29.5.2009, sporočite število udeležencev izleta, ker je po naših podatkih na natečaju sodelovalo preko 100 otrok. Maksimalno število udeležencev bo 100, zato bodo v prednosti tisti udeleženci, ki se bodo prijavili prej. Čeprav bomo organizirali spremstvo na avtobusu, vas prosimo, da se izleta udeležite tudi mentorji udeležencev. Prijave sprejemamo do 29.5.2009 na mail info®razvoi-oodezelia.si dodatne informacije lahko dobite pri Alešu Zidarju, telefon 031 339 789. Vabljeni in še enkrat hvala za prekrasne plakate. SPOROČILO ZA JA Pivka d.d. bo odprla poslovalnice MlP-maloprodaje d.o.o. PIVKA perutninarstvo d.d. bo v tednu od srede 20. 5. 2009 dalje začela odpirati 12 poslovalnic na področju Severne Primorske, ki so doslej poslovale v okviru MlP-maloprodaje d.o.o. PIVKO je propad MlP-a zelo prizadel, saj je izgubila prodajna mesta v verigi mesnic, s katerimi je sodelovala že več desetletij, neporavnanih pa je ostalo tudi veliko terjatev. Pivka je ponudbo za prevzem mesnic podala takoj po stečaju, saj je želela, da bi prodajalne nemoteno poslovale in bi ohranili zaposlene na delovnih mestih. Vsaka prekinitev v delovanju mesnic močno zmanjša tudi vrednost stečajne mase tako MlP-a kot tudi MlP-a maloprodaje. »Trg živilsko predelovalnih izdelkov se iz trgovskih sistemov seli v diskonte, kjer mi nismo prisotni. Prav zato želimo ohraniti vsako prodajno polico,« je delal predsednik uprave Janez Rebec. Kljub želji, da bi mesnice odprli čim hitreje, je bil potreben čas za iskanje rešitev, ki bi ustrezale vsem vpletenim. Programa MlP-a in PIVKE sta komplementarna in se nista nikoli prekrivala. V primeru, da bo MIP ponovno zaživel do proizvodnje, bodo njegovi izdelki imeli prednost na policah mesnic. PIVKA pa je tudi zelo povezana s področjem Vipavske, Goriške in Krasa, saj tu redi polovico svojih piščancev. Rešitev, da PIVKA perutninarstvo d.d. prevzame trgovine, predstavlja zanjo veliko tveganje, saj ima poslovalnice v najemu le za kratek čas. Vendar pa deluje v upanju, da bodo ob upoštevanju začetnega tveganja Pivke in njene dobronamernosti, lahko podpisali tudi daljšo najemno pogodbo oz. le to podaljšali do razrešitve MlP-ovega stečaja oz. do zakonsko dovoljenega roka. Služba za stike z javnostjo J PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net V r L 24 29. maj 2009 OBJAVE, OGLASI, OSMRTNICE TELES 14,00 € na mesec Od 22,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali Ž/S ŽLOD žl(čXD TELEVIZIJA + TELEFON TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ŠLOSAR FRANČIŠKE 2.7. 1932-19.5.2009 se zahvaljujem vsem, ki so mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter mi kakorkoli pomagali. Posebna zahvala pevcem iz Jelšan, pevskemu zboru Dragotin Kette, župniku za opravljen pogrebni obred. Izjemna zahvala sestričnam in bratrancem ter njihov družinam. Franko in ostalo sorodstvo Novokračine, 19.05.2009 CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30% Cene ne vsebujejo DDV. ^__________________________r INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann Suma inženiring do.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU teb +386(0)5/71-10-244 ep ep g g g g e e ee e e g e e g C') g e e e e e e g s ti ti K G\ (e P) ti ti )l ti Si ti C’ j ti ti ti ti ti c Vilh irjev ces tel./ DIC ta 4 Fax: Trr 7,62 05/7 OVO 501 1-10- irska 242 Bis rica ■i) ti ti h mm s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 • k Q METRAZN0 BLAGO * JERIHI 75 x 1051 * JOGI RJUHEJ * DOLOČENE BRISAČ^ * ODEJE 150 x 200 1 'iteiim tm v/juvu ©j 1! v REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti umetno usnje - skaj * karnise URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NE PREZRITE - NASA NARAVA 29. maj 2009 25 Mala predstavitev Japonskih vrtov cvetlica.com .... [ponujamo vam kratek uvod v \ bogat svet japonskih vrtov. Vsebuje tri klasične stile: Zen, Rajski in Čajni vrtovi. To je dober začetek za razumevanje ideje v brezmejnem svetu japonskega vrtnarjenja. Vsi Japonski vrtovi bazirajo na ravnovesju med Yo (svetlo, močno in visoko) in in (temno, šibko in nizko) Japonski Zen vrt je sestavljen iz kamenja in gramoza in zajema slike iz morja hribov in bogov. Gre za preprosto idejo, ki sledi stroga pravila in z njo lahko ustvarite čudovite in močne oblike v kateremkoli vrtnem dizajnu. To je Zen ali suhi vrt. To je meniški vrt in je namenjen za terapevtske namene in je svet v enem. Namen gramoza je da dati iluzijo oceana in kamenje predstavlja idejo hribov ali bogov. Za ustvarjanje takšnega vrta boste potrebovali bambus, kamenje (apnenec ali granit) in droben prodnik. Dandanes vse to lahko nabavite v vrtnih centrih. Kot smo že povedali so Zen vrtovi enostavni po obliki in ravno takšni pri izdelavi. Tla očistimo prekrijemo z prevleko proti plevelu in čez njo nasujemo prod. Pri tem so najpomembnejše linije, ki jih bomo ustvarjali. Kamenje v vrtu je namenjeno, da se obiskovalec ustavi pri njemu, zato je pomembno kakšne oblike je in kako ga bomo postavili da nam bo izgledal dobro iz vseh zornih kotov. Dodamo še nekaj rastlin in tako imamo narejen Zen vrt. In še enkrat ponavljamo: pri Zen vrtovih so pomembne linije in enostavnost. Nekaj rastlin primernih za Zen vrtove: Buxus sempervirens, Acer Palmatum, Prunus murne, Chry- santhemum morifolium, Iris ensa-ta. Japonski čajni vrt mirno in spokojno mesto z pohištvom in stavbami namenjenimi obredu pitja čaja. V današnjih časih si lahko ustvarite takšen vrt za sprostitev in užitek, da lahko svet mirno teče mimo vas. Klima vpliva na vse rastline, toda rastline v Japonskih vrtovih so zelo trdne, tako da vam jih ni potrebno pozimi dodatno ščititi. Tradicionalno morate v japonskem čajnem vrtu imeti Japonsko češnjo, da vam bo cvetela spomladi, razne bambu-se za kasnejše obdobje in Kitajski sveti bambus (nandina domestica) ki vam bo dajal čudovite barve jeseni in pozimi. Postavljanje objektov v Japonskem vrtu naj bo zelo premišljeno in je dobro če se prej posvetujete z lokalnim arhitektom. Zelo dobro je če boste postavili slamnato streh oziroma danes dobite strehe iz trstike, ki so še odpornejše na razne vremenske vplive. Poti na katere postavimo prod naj bodo čimbolj zavitih oblik in ob njih postavljamo kamne in razne rastline. Po tradiciji mora pot voditi do klopi, ki jo japonci imenujejo »machiai«. Na- menjena je kot mesto za sprostitev in uživanje s prijatelji ali družino v čudovitem ambientu ki vas obkroža. Tekoča voda je skorja nuja v japonskih vrtovih. Če imate mesto se lahko poti z raznoraznimi mostovi križajo z vodo. Voda naj bi vedno tekla iz vzhoda na zahod. Seveda pa v japonski vrt lahko postavite še ogromno drugih elementov kot so luči, mostovi, klopi in tako naprej. Japonski rajski vrt mora nujno imeti most v loku z stopnicami. To je vrt v katerem vam dela ne bo nikoli zmanjkalo dela in je namenjen resničnim entuziastom. To je svet v malem. V njem morate imeti kamnita območja in most z katerega boste imeli pogled na skoraj cel vrt. Tudi vtem vrtu je voda nuja, vendar se mora tukaj pretakati v kaskadah in slapovih, prav tako pa ne smejo manjkati mala jezerca. Ob vodi tudi ne smejo manjkati kamnite luči, ki nam osvetljujejo tako pot kot tudi vodo samo. To je vrt, ki združuje vse ostale tipe vrtov za to v njem ne sme manjkati ničesar. Prav tako je pomembno da je vse na svojem mestu. V njem lahko daste duška svoji domišljiji in ustvarjalni žilici. V prav nobenem japonskem vrtu ne sme manjkati Japonski pahljačasti javor in Bambus, tako tudi v tem ne. PIVOVARNA , IN GOSTILNA m Danilo Čekada s.p. Dolenje 2, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 788 50 29 gsm: +386 (0)41 / 363 443 e-mail: pivovarna.pek@siol.net ODPRTO 10-22 RAZEN ČETRTKA ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJI Čestitamo V tokratni številki žal ne objavljamo članka o zdravju naših malih živali, imamo pa zato poseben razlog. Avtorica člankov Maja Simonič, dr.vrt.med. je namreč ponovno postala mamica, za kar ji vsi iz srca čestitamo. Za mamina ušesa najlepši je zvok, ko prvič po rojstvu zajoka otrok. Srce materinsko ji sreča prevzema, ko prvikrat hčerkico svojo objema. Teh čustev opisati nihče ne zna, ker le v dnu srca se čutiti jih da. Zares veselimo se mi, skupaj z vama, saj vemo, da hčerki najboljša boš mama! Čemaž zeleno zlato__________________________________ Neta Vergan ••••• Zgodaj spomladi, ko začno topli sončni žarki ogrevat zemljo čemaž že veslo poganja in krasi senčne obronke potokov. Raste v obilju da mu ni para. Ima specifičen vonj in okus, ki ga ne gre primerjati z česnom. Čemaž je čemaž in pika. Ko osvojiš njegov vonj in okus se nimaš kaj bati, da bi ga zamenjal za divjo šmarnico in tvegal zastrupitev. Sveže ubranega narežemo in dodamo kot začimbo v zeleno solato. Odlično se poda k paradižnikovi solati in tako iz solate v solato. Naj vaša domišljija ustvarja in uporablja čemaž na mnogo različnih načinov. Ne pozabite ga dodati v juho ali pa si izmislite nov recept. Na nemški spletni strani smo našli zelo zanimive informacije o delovanju čemaža na naš organizem. Mogoče pa prav zato požene zgodaj spomladi, da nam očisti in presvetli telo in dušo, ki je spala dolgo zimsko spanje. Živost in svetloba izvirata iz čistosti notranjih organov. Zunanjost telesa operemo z navadno čisto vodo. Čistilna kura notranjosti telesa pa nas bo osvobodila premnogih težav, kot so kožni izpuščaji, prebava se bo uredila, skratka telo bo neovirano opravljalo svoje funk-cije.Tudi gubice tako usodne za premnoge ženske se bodo porazgubile. Kak kozarec sveže bistriške vode pa le ne bo odveč. Vsak čas bo čemaž odcvetel in izginil, videti je kot bi poniknil tja od koder je prišel. Vložen v oljčnem olju pa se odlično obnese čez vse leto. Uporabljamo ga na zgoraj naštete načine pa še olja k jedem nam ni treba dodajati. Pri uživanju čemaža je priporočljiva zmernost tako kot pri vsaki jedi. Čistost pri hrani pa nam veli, da iz hladilnika odstranimo postano hrano, predvsem pa hrano, ki nam onesnažuje telo. Privoščite si tritedensko čistilno kuro s čemažem in raznovrstnimi solatami. Telo se bo skozi čistilni proces odzvalo kot roža katero skrbno zalivamo z pravšnjim odmerkom dobrih hranil v obliki bio gnojil. Pa dober tek vam želim. Majske aktivnosti Alenka Penko.... Meseca maja smo bili člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij nadvse delovni. Sodelovali smo na kresovanju v Križu pri Sežani, festivalu ljudskih godcev in pevcev v hrvaškem Lindaru, Florjanovem v Dobropoljah, dnevu odprtih vrat vojašnice na Pivki, sprejemu popotnikov na kmetiji Sanabor v Harijah in pripravili štiri urno predstavitev v TC Mercator v Ko- pru. In ker je mesec maj znan po šmarnicah, v okolici Harij pa je teh nežnih rastlinic s snežno belimi cvetovi več kot dovolj, sojih članice društva Magda Ujčič, Jožica Zadnik in Zlatka Primc, nekaj ducatov nabrale in z njimi razveselile obiskovalce mesteca Koper, kjer je potekala tradicionalna mesečna predstavitev. Navdušenje je bilo nepopisno. 26 29. maj 2009 NE PREZRITE-OD VSEPOVSOD FEŠTA »PREŠ« ŠTRUMENTI Člani Britulin bande pred cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Lindaru, od koder se je vsako uro oglašalo » kampelanje« - pritrkavanje na zvonove v lindarskem zvoniku, pod vodstvom g. Vita Stefanutija in g. Borisa Mišona. Brštulin banda, Harije.... V začetku meseca maja je v istrskem mestecu Lindar (Hrvaška) potekal 3. festival »Mužika preš štru-menti«, v organizaciji M.O. Lindar in ob sodelovanju Etnografskega muzeja Istre. Prireditev je podprla Županija Istarska, mesto Pazin, Glas Istre, Nit, Radio Istra, TV Nova Istra in številni drugi. V okviru srečanja so potekale številne delavnice ( vela meštrija), kjer so se obiskovalci lahko naučili izdelovati preprosta glasbila, kot so drumlce, rzgetulje..., spoznali različne materiale iz katerih je mogoče izdelati ljudski instrument in se preizkusili v igranju nanje. Ter številne druge: kampelanje ( igranje na zvonove), bitinade ( delavnica o načinih glasovnega imitiranja spremljevalnih instrumentov), okarine (delavnica, ki je bila v celoti posvečena izdelovanju instrumentov iz gline), balon ( delavnica tradicionalnih plesov), kantunada ( prepevanje ljudskih pesmi)... Naši skupini so organizatorji zaupali vodenje delavnice z nazivom Mužikanti, cilj katere je bilo improvizirano muziciranje vseh udeležencev z »ne instrumenti«... Sočasno je potekala okrogla miza na temo problematike ljudskega petja, financiranja skupin, zanimanja mladih za ljudsko petje in številnih drugih problemih, pri čemer je zanimivo, da kljub temu, da smo bili udeleženci iz različnih držav ( Hrvaška, Slovenija, Nizozemska...), so problemi približno povsod enaki. Okroglo mizo je vodila predstavnica Etnografske- ga muzeja Istre ga. Lidija Nikočevič, kije uvodoma zelo lepo predstavila Slovenijo in stoletne povezave prebivalcev na tej in oni strani meje, na kar smo bili še posebej ponosni. Vsem, ki so nam omogočili nastop in sodelovanje se prisrčno zahvaljujemo, posebej pa g. Noelu Šuranu, g. Edvardu Kisiču , g. Emilu Novaku in g. Srečku Sanaborju. Kulturni utrip Društva »Vezi« Petar Nikolič ••••• Umetnost iz objektivov amaterjev Poleg ostalih aktivnosti, so člani Društva »Vezi« pokazali, da jim umetniška fotografija ni tuja. Društvo »Vezi«, ki deluje s svojimi enotami tudi v ilirskobistriški občini že od leta 2002, je pripravilo razstavo čudovitih fotografij, ki so nastale skozi izostrene objektive uporabnikov fotografov in udeležencev projekta Mozaik kulture. Na razstavi v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, so trije umetniki (Emil Kovačič, Erik Zonta in Valerijo Jurca) prikazali 11 fotografij, katere so člani društva izbrali v okviru teme cvetje v naravi. Razstavo je pred množico ljubiteljev fotografij, tako iz Doma starejših občanov kot iz občine Ilirska Bistrica, o tvorila Anita Kajtna , katera se je v svojem govoru za- je možno ogledati vsak dan v pros-hvalila avtorjem za njihova uspešna torih Doma starejših občanov II. dela. Ob tej priložnosti so za pester Bistrica do 4. junija, nato pa bo na kulturni program poskrbeli člani ogled v Knjižnici Maksa Samsa do društva. Zelo zanimivo razstavo si sredine tega meseca. Okolju posvečamo več pozornosti Alenka Penko. Urejeno in čisto okolje je porok za prijetno bivanje in dobro počutje. Kljub obilici spomladanskega dela na polju in v vrtovih, so se v tem času ( in se še vedno) po vsej občini odvijale številne delovne in čistilne akcije. Kar nekaj jih je bilo tudi v Harijah, pri čemer je najbolj pohvalno, da so zavihali rokave ljudje vseh generacij. Pred vhodom v vas smo srečali skupino vaščank ( z leve: Olga Pirnat, Marija Hrvatin, Milica Samsa in Milena Vičič), ki so se zelo potrudile, da bi številne popotnike, ki drvijo po vse bolj prometni regionalni cesti, opozorile na našo vas. Razgled iz Snežnika sredi 19. stoletja Rajko Pavlovec ••••• IV VI orda se bo komu zdelo, daje brskanje po starih člankih in razpravah I Vldolgočasno in nepotrebno delo. Vendar najdemo pri tem mnogo zanimivega. Včasih na novo odkrivamo to, kar so poznali in vedeli že pred 150 leti ali celo več. Znameniti avstrijski geolog in paleontolog Guido Stache je leta 1864 objavil v avstrijski reviji (Osterreichische Revue) na Dunaju dolg članek v treh delih. V njem opisuje Istro, njeno pokrajino in geološke podrobnosti. Kmalu na začetku pogleda iz Snežnika piše takole: »Poiskati je treba najprej primerno razgledišče za širšo pokrajino. Najbolj primerna je najvišja osrednja točka na ozemlju, ki ga opisujemo. Dvignemo se na 5673 čevljev visok kranjski Snežnik. To je zadnji v ilirsko obalno področje segajoč alpski visok vrh, kjer ostajajo snežne krpe do poletja in pogled sega čez ruševje in planike čez celotno istrsko obalno ozemlje do širokega zrcala Jadrana. Med severozahodom in severovzhodom se ob jasnem vremenu odražajo v modrem nebu obrisi Alp. Proti jugozahodu in jugu sega pogled na belo in sivo kamnito gorsko pokrajino v podobnih ostrih grebenih proti temnemu morju. Ta prvi pogled proti severu in jugu nam pove, da je gorska pokrajina pod nami alpsko obalno področje in da stojimo na visokem vrhu njegove najvišje stopnje«. Stache loči na obravnavanem ozemlju po višinah tri stopnje. Opisuje jih takole. Prva, najvišja je snežniško gozdno področje s Snežnikom. To Pregledni Stache jev geološki zemljevid iz leta 7864. stopnjo deli na tri dele. Najpomembnejši je osrednji apnenčev masiv Snežnika samega. Nadaljevanje tega proti severozahodu je gozdni Trnovski gozd z impozantnim skalnatim Nanosom. Proti jugu je Grobničko polje. Druga višinska stopnja ima več ostreje ločenih členov. Sem uvršča Čičarijo z Učko.Tretji del, še vedno gledano iz Snežnika, je najnižji.To je v glavnem istrsko površje, presekano z globokimi dolinami Mirne in drugih rek. S Stachejevim razčlenjevanjem istrske in sosednjih pokrajin se sicer ne moremo povsem strinjati. Gre bolj za morfološke značilnosti kot za druge kriterije, po katerih delijo pokrajine. Že samo uvrščanje snežniškega področja v Alpe, ni v današnjem pojmovanju. Vendar pomislimo, da je bil članek objavljen skoraj pred 150 leti, terenske raziskave pa je izvajal celo nekaj let prej. Na geološkem zemljevidu, priloženem članku, so označeni v širši okolici Ilirske Bistrice kredni dolomiti in apnenci na Snežniku, fliš Brkinov, ob njihovem robu pa alveolinsko numulitni apnenci in kozinske plasti, pri katerih je pripomba, da so deloma sladkovodne, deloma iz polslane vode in vsebujejo premog. Zanimivo je, da na zemljevidu ni Ilirske Bistrice, pač pa sta med drugim Harije (Harie) in Prem (Prein). NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 29. maj 2009 27 jjgDo kdaj samo =gjnavzgor? Primož Hočevar, upravljavec premoženja, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. Tudi v maju se je nadaljeval borzni stampedo. Vmes je prišlo sicer do dveh manjših popravkov, ki pa sta bila bolj kot ne le vnov-čevanje dobičkov in priložnost za »zamudnike.« V Evropi je ponovno posegla v dogajanje evropska centralna banka, ki je še enkrat znižala obrestno mero, tokrat na vsega en odstotek. Tudi do sedaj objavljeni rezultati za prvo četrtletje so pokazali, da st> le-ti v dveh tretjinah primerov boljši od pričakovanj analitikov. Poleg tega so bili nekateri objavljeni makroekonomski kazalci boljši od (sicer nizkih) pričakovanj. Vse to so bili seveda pozitivni signali za borzo, ki je tako od dna na razvitih trgih zrasla že za 40 odstotkov, na hitro razvijajočih se trgih pa tudi do 75 odstotkov (brazilski indeks BOVE-SPA). Zaupanje nemških managar-jev se je zvišalo že sedmi mesec zapored, kar kaže kazalec centra za ekonomske raziskave ZEVV. V zadnjem mesec seje povišal iz 13 točk na kar 31 točk, kar je največ po juniju 2006. Kazalnik sicer prikazuje pričakovanja za prihodnjih šest mesecev. Izboljšanje je rezultat več pozitivnih dejavnikov, med drugim tudi povečanja izvoza ter industrijskih naročil, kar kaže, da se gospodarsko stanje vseeno popravlja. V Ameriki so bili objavljeni rezultati takoimenovanega stres testa ameriških bank. Rezultati so pokazali, da deset bank nima dovolj kapitala. Največ ga potrebujejo prav največje, to so Bank of America, Citigroup in VVells Fargo. Vendar pa tega intenzivno pridobivajo, bodisi s prodajami naložb bodisi z izdajami novih delnic. Tokrat je bila za razliko od prejšnjih dveh mesecev v borzni rasti udeležena tudi Slovenija. Indeks je v mesecu maju zrasel za 12 odstotkov. Pri rasti so bile udeležene praktično vse delnice. Izpostaviti velja novomeško Krko, ki je v tem obdobju porasla za 20%, tudi po zaslugi zelo dobrih rezultatov. Še bolje seje odzval hrvaški trg, saj je v tem obdobju njihov indeks zrasel za 19 odstotkov. Na Hrvaškem, ki se zelo dobro odziva na dogajanje na zahodnih trgih, imajo sicer težavo z javno potrošnjo, ki znaša kar 49 odstotkov njihovega BDP-ja, hkrati pa se vztrajno povečuje tudi zadolženost. V Srbiji pa je v mesecu maju prišlo do prave eksplozije tečajev, saj so delnice v povprečju pridobi- le izjemnih 40 odstotkov. Srbski trg v mesecu maju sploh ni imel resnejše korekcije in je neprekinjeno pridobival na vrednosti. V ospredju so bile delnice bank in gradbincev. Na Balkanu seje tako še najslabše odrezal makedonski trg, za katerega pa je značilno, da odreagira z nekoliko zamude. Rast se nadaljuje torej že tretji mesec. Do kdaj bodo trgi rasli in kolikšen bo nato popravek je težko napovedati. Nekateri izmed indkesov imajo trenutno tudi že relativno visoko vrednotenje po povprečni vrednosti kazalca P/E (DAX npr 25, BOVESPA 21), kar pomeni, da bodo morale podjetja bistveno izboljšati dobičke, če bodo hotela upravičiti trenutna vrednotenja. Vseeno pa menim, da trenutno ni več veliko prostora za nadaljno pot navzgor. Vendar pa je to bolj važno za špekulativne kupce, za dolgoročne vlagatelje pa je bolj pomembno, da so se trgi končno stabilizirali. Očitno so pozitivne učinke začeli dajati tudi stimulacijski ukrepi vlad in nižanje obrestnih mer centralnih bank. Še vedno torej velja nasvet postopnega in razpršenega vstopanja v stabilne delniške pozicije. ■'"'ostoiiV* esiimit- 63GBooo©D©g$7 CpgjGrafioDG] Bm pcjsterodlmfle] dk-kOo ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si SIB INŠTALACIJE d.o.o. ; SIB Inštalacije d.0.0. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel, 05 714 85 B. fa* 05 714 BS IG. GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net www.lnstalaclje-slb.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija mmum -mrnsm vveishaupt Eurcthemi V,,|M,"K Unical MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Prodamo dvosobno stanovanje 57 m2, v II. Bistrici; info: 040/459 950 ali 040/520 120; V najem oddam samsko sobo s kopalnico v Rozmanovi ulici; info: 041/489 131; V najem oddam vrt; info: 041/489 131; V Sežani na carinskem terminalu oddam opremljen kozmetični salon v najem; info: 031-333-678. Na Premu oddam pritlično hišo z vrtom za določen čas. Hiša je trisobna, centralno ogrevanje-kurilno olje, ima teraso in lepo zunanje dvorišče. Cena po dogovoru. Info: 031 704 406 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; V okolici II. Bistrice oddam gostinski lokal v obratovanju; info: 031 369 096; Oddam v najem nameščeno 2. sobno stanovanje v II. Bistrici; info: 00385 91 578 3375 ali 00385 51 637 942; Montažna hiša Marles Atris - bivalne površine 235 m2, na parceli 829 m2 - v celoti podkletena ter dve zazidljivi parceli 872 m2 in 913m2 prodam. Cena 219.000 eur; info: 040 609 815; Oddam manjši poslovni prostor; info: 041/489 131; V najem oddam renovirano enosobno stanovanje v II. Bistrici po dogovoru opremljeno ali brez; info: 041 637 165; Storitve iz področja elektromehanike, elektroinštalacij, popravila malih gospodinjskih naprav., info: 031 435 882; J PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net V r OBRT IN MALO GOSPODAR* Kje najdemo svojega avtoserviserja? Alenka Penko ••••• Odslej lahko pot do najbližjega ali želenega avtoserviserja najdete tudi na svetovnem spletu. Vsi člani sekcije avtoserviserjev , ki imajo glavno dejavnost s področja avtoservisiranja, so odslej vidni tudi na svetovnem spletu, na spletni strani Geopedije. Posebna spletna stran z naslovom http://avtoservisi.geopedia.si, daje možnost vsem ljudem, ki uporabljajo svetovni splet, da lahko z njeno pomočjo najdejo najbližjega serviserja in točno lokacijo izbranega servisa. Hkrati pa stran omogoča avtoserviserjam pomoč pri predstavitvi na spletu, da obiskovalcem tako olajšajo pot do servisa oz. s pomočjo http://avtoservisi.geopedia.si prikažejo lokacijo, na kateri se nahaja njihov servis. JAVNI RAZPIS ZA NEPOVRATNE FINANČNE POMOČI ZA NABAVO OKOLJU PRIJAZNIH TEŽKIH TOVORNIH VOZIL Predmet razpisa so nepovratne državne pomoči avtoprevoznikom za nakup novih tovornih vozil z EURO V motorjem in največjo dovoljeno maso 12 ton ali več ( kategorija N3). Za nakup se štejejo tudi nova vozila, pridobljena s finančnim zakupom. Skupna višina razpisanih sredstev je 4 mio. EUR. Višina nepovratne državne pomoči za posamezno vozilo pa je 4000 EUR za mala podjetja, 3000 EUR za srednje velika podjetja in 2000 EUR za ostale upravičence. Na javnem razpisu lahko sodeluje imetnik veljavne prevozniške licence, ki ima poslovni sedež v Republiki Sloveniji in je registriran za opravljanje gospodarske dejavnosti pod šifro 49.410 Cestni tovorni promet ( za posamezno tovorno vozilo, ki je prvič registrirano v Republiki Sloveniji od 1.1.2008 dalje). Razpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani E KO Sklada www.ekosklad.si ( Razpis). Prvo odpiranje vlog je bilo 12. maja 2009, nadaljnja odpiranja pa bodo vsak drugi teden (vsak drugi delovni dan v tednu). Razpisno dokumentacijo je mogoče naročiti tudi telefonsko na št. 01/ 241 48 20 ali 01/241 48 2 ali fax. 01/241 48 60 oz. na e-naslov: ekosklad@-ekosklad.si. KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16. 4. 2009 DO 15. 5. 2009___________________________________________ Po pooblastilu komandirja policijske postaje: Robert TOMAN POMOČNIK KOMANDIRJA POLICIJSKE POSTAJE, VIŠJI POLICIST VODJA IZMENE I..... Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 11 kaznivih dejanj in sicer 2 kaznivi dejanji tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari ter po 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, kaznivo dejanje ponarejanje denarja, kaznivo dejanje nasilja v družini in kaznivo dejanje goljufije. Pri svojem delu smo odkrili 2 ukradeni vozili. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 9 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem devetim kršiteljem je bila izrečena globa. Po končanem postopku so bili vsi izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali tudi 8 kršitev javnega reda in miru, od tega 6 kršitev na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi, v enem primeru pa je bil kršitelj opozorjen. Dva izmed kršiteljev sta bila tudi pridržana, enemu pa je bil izrečen še ukrep prepovedi približevanja določeni osebi in kraju. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 12 prometnih nesreč, od tega so bile 3 prometne nesreče z lažjimi telesnimi poškodbami, v enem primeru je šlo za prometno nesrečo s pobegom, v 8 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo 4 poškodovanja osebnih vozil na parkirnih prostorih, eno poškodovanje zapornice na železniškem prehodu in 13 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja. Prav tako smo obravnavali še en travniški požar in tri požare na zapuščenih objektih. Obravnavali smo še dogodek pri katerem je nastala telesna poškodba, en samomor in izvedli eno asistenco ter zasegli manjšo količino prepovedane droge. 28 29. maj 2009 NE PREZRITE - SVET ČUSTEV Čas beži... Neda P....... V vsakem človeku se nekoč oglasi otrok in prikliče na dan spomine na otroška in mladostna leta. Pa naj so bila ta mračna, siva, polna pomanjkanja - ali polna nežnosti, topline in vodstva ljubečih staršev. Otroštvo nam ostane v podzavesti. Pa se tiho priplazi iz podzavesti v zavest, ker ga nekaj vzpodbudi k temu. Kaj je to »nekaj«? Marsikaj. Spominjati se začnemo vzorcev našega odraščanja, pa če se svet okrog nas še tako hitro vrti, blešči, ali pa nam sploh ni všeč. Pogosto skušamo našim otrokom vsiliti naše vzorce obnašanja in načina življenja. Vendar to malokomu uspe. Naši otroci niso vedno hvaležni poslušalci. Zgodi se, da svojega »pridigarja« zavrnejo z zguljeno frazo: «ja, sedaj so vendar drugi časi, sprijazni se že enkrat s tem...«. In ostaneš brez besed. Moja generacija 1946 Mi, mladina iz 1940 - 1946 in nekoliko več-letniki smo zares živeli v nekem drugem času. Nikoli ne bom pozabila tistih let in ne bi želela nič spremeniti. Kajti vsi tisti letni časi so bili preprosto krasni. Najsi bo to pomlad, poletje, jesen ali zima. Vsak čas je imel svoj poseben čar in značilnost. Spomladi smo veselo rabutali če-šenje in lovili murne. Poleti smo se razigrano kopali v bazenu ali v Korenu z vsemi spremljajočimi dogodivščinami. Jesensko potepanje po Dragi nas je včasih zapeljalo v »špricanje« šole ali verouka. Rabutali smo češpe in si tolažili lakoto s hruškicami črnega trna. Središče zimskega veselja je bil Adamičev breg in reber pod Marinkotovimi bori. Iz desk zbite sanke so vzbujale posmeh tistih, ki so imeli ta prave. Starejši so se drsali z lojtrami, na katere se jih je obesilo najmanj deset, vreščali so in se valjali po snegu . Padel pa je tudi kakšen skriven poljubček. Poseben čar je imelo »špricanje« nauka v grmovju na trnovski Dragi. Včasih se je kje našel kakšen cigaret Drava ali Morava. Podajali smo si čik in se počutili ful kul! S turistično pašteto smo omilili smrad po cigareti, da nas ne bi doma nabunkali. Počitniški dnevi so bili vedno neobvladljivo čudoviti. Naše dogodivščine so bile prav takšne, kot sta jih doživljala Tom Savver in Muck Finn ob Missisipiju. Mi smo imeli reko Reko, Koren in Babji jez pod Zemnom. Bosopetili smo po vročem, sipkem pesku, uhajajočem skozi prste na nogah, in skozi žitna polja. Glad smo si tolažili s krompirjem, pečenim na žerjavici in s paradižniki, posutimi s sladkorjem. Največji važiči so premogli »šlaufe« koles tovornjakov. Privilegiranci smo se lahko nekoliko popeljali z njimi, ampak to seje redko zgodilo. V največji konspiraciji smo zasle- dovali Štefana Kudrovega, ki je večjim mulcem vsakodnevno držal nazorno podkrepljeno predavanje iz spolne vzgoje. Včasih nas je odkril v skrivališču, in tedaj smo zelo hitro bežali v bližnjo koruzo. Kajti drugače nam je pokazal grozljivo velik.........! 2009 Verjamem v to, da smo še sedaj ponosni, ker smo bili Titovi pionirji in mladinci. Skromne razmere so nas izoblikovale v delovne, disciplinirane in »trpežne« odrasle ljudi. Bili smo zadovoljni, saj smo imeli zagotovljeno lepo bodočnost. Za delovna mesta se nam ni bilo potrebno bati. Delovno okolje je bilo naš drugi dom. Varnost je bila velika vrednota. Imeli smo radi Tita. Niso nas ločevala nihajoča čustva do njega. Enoglasno in nepreklicno smo čutili pripadnost temu velikemu voditelju. Zgodovina skuša izničiti njegove zasluge , zame pa sploh ni pomembna druga plat njegove osebnosti. Saj je bil tudi on samo človek - velik človek, naklonjen delavstvu. Le kaj bi rekel na današnjo resničnost? Na tajkune? Na brezposelnost? Na bogatenje nekaterih slojev ljudi, ki ga nihče ne obvlada in prepreči? Zelo sem razočarana, in ni- sem sama v tem razočaranju. Zavedam se svoje pravice do svobodnega izražanja. Zato tudi pravim, da nisem vesela niti zadovoljna nad današnjo resničnostjo. Za to, kar imamo, nismo podpisali! Na svoji koži sem občutila krutost novega kapitalizma. V svojem življenju sem šla skozi vse faze vzponov in padcev. Spopadala sem se z največjimi težavami in posledicami brezpd-selnosti. Nisem veliko tarnala ali javno objokovala svoje usode na TV ekranih, kot to počnejo mnogi v teh mesecih krize, pričakujoč pomoči od sočutnih , ki še delajo. Pa od države in sociale. Čiči in Čaki sistem. Čakajoč na socialo... Poprijela sem za delo in se v desetih letih brezposelnosti izčrpala, tako fizično kot psihično. Zadoščenje čutim ob poštenima sinovoma in bistrima vnukoma. Hvaležna sem , ker so me razumeli. Imamo se radi. Sprehod po Bistrcu Spet se prikradejo spomini. V parku smo tam nekje 1960. leta s krampi in lopatami udarniško ravnali trdo gručasto zemljo za igrišča. V parku skoraj ni prostorčka, kjer niso delale naše mlade roke. Nihče ni pričakoval plačila za opravljeno delo. Delali smo z iskrenim veseljem, in nič drugega. Košarkaško igrišče! Stara garda košarkarjev nam je pripravljala tekme, na katerih je vladalo navijaško vzdušje, ki je rodilo sadove. Košarkarji so se visoko povzpeli, popolnoma so uspeli. Mladi generaciji žal ni uspelo ponoviti uspeha tedanjega košarkarskega kluba, ki je deloval pod okriljem tovarne Lesonit. Rodilo je sadove, saj so povzpeli vse v 1 državno ligo. Žal pa mlada generacija tega uspeha ni ponovila. Hotel Lovec. Zaraščen vrt, odpadel omet, razbita okna in vrata. Kdo bi si mislil, da je bilo prav na tem vrtu središče zabavnih večerov, celo plesa na vodi? Izredno nerazumljiv odnos naše občine do svojega kraja, in to ob glavni cesti! Na Plaču je še vedno romantično. Stari košati kostanji nosijo otožen vojni spomin. Upati je samo, da se ne bo našel kdo, ki jih bo posekal in uničil spomin na žrtve vojne! Stari Triglav je ohranil nekaj svojega čara. Pucova mesnica je lepo obnovljena, z balkona Hodnikove hiše pa visijo grozdi svetlo vijolične dišeče glicinije, ki dajejo poseben skrivnosten čar stari meščanski hiši. Enako prelep je Hodnikov mlin in okolica potoka. Manjkajo samo škrli in vozički gospodinj s sveže opranim perilom, ki smo ga izpirale na vodi skupaj z našimi mamami. Tovarna Topol. Včasih se sprehodim skozi žalostne ostanke nekdanje tovarne. Se vedno zaznavam kiselkasti vonj po parjeni hlodovini. V misli si prikličem silhueto ljubljene osebe, ki je delala prav tam. Zastanem in gledam ta megleni privid. Žal je res le privid iz daljnih dni. Povsod ležijo odpadki, trske starih barak, tu in tam še leži kakšen umazan dokument. Človek ne more verjeti, kako se je vse obrnilo narobe. Nikogar v našem mestu ni, ki ne bi žalostno pogledal na ostanke kraja, kjer so si mnogi prebivalci pošteno zaslužili za spodobno življenje. Najbolje bi mi lahko odgovoril naš Fric, ki je bil najbolj duhovit človek, kar sem jih kdaj poznala. Samo en Fric je, tisti, ki nam je s svojim modrovanjem popestril plesne večere v hotelu Turist, kjer so se ob glasbi Feniksov rojevale nove simpatije in ljubezni. Nekatere so trajale, druge pač ne... Takšno je življenje. Naš Bistre je čudovit. Toda park, na katerega smo bili nekoč ponosni in ki je zrasel iz žuljev naših rok ter prizadevanj pokojnega gospoda Kindlerja, se utaplja v odpadkih. Ne potrebujemo ministra za okolje, da bi nam s prstom pokazal, v kako neurejen okolju živimo. Potrebujemo dobro voljo, pa bi mnogi zabredli v plitvo vodo ob hotelu Lovec in očistili strugo. Še smo tukaj tisti, ki ne mislimo samo na to, kdo nam bo pa plačal? Smo tisti, ki imamo Bistre radi, kot smo ga imeli radi pred desetletji. Smo apatični? Nas je premagalo splošno nezadovoljstvo? Tudi to je res. Pa saj bo bolje, kajti še nas je nekaj iz časov, ko denar še ni bil sveta vladar in naša srca so še na tistem mestu, kjer morajo biti... V prsih namreč. Premoremo tudi čustva. Mogoče bo kdo od tistih mladih, ki se posmehujejo takim čustvenim izlivom, nekoč, v svojem bodočem življenju, doživel enake »napade« hrepenenja po svojih mladih letih? Bilo bi lepo, čeprav sem prepričana, da časov in čarov naše mladosti ne bodo nikoli razumeli. Pogled nazaj: 3.c razred generacije 1946 Se prepoznate: Borjana, Tatjana, Branka, Neda, Frane, Jadran, Maruška, Mirka, Lada, Milena, Cušto, Miro, Nevica, Lidija, Majda, Ančka, Milan, Miha, Lado, Anica, Nevenka, Jadran, Vito, Lado, Mirko, Vesna, Joža, Milan, Jadranka. Z nami se je slikal strogi tovariš Mravlje in hudi tovariš Matija Nosan, ki je slovel po natančnih zadetkih NLP naravnost v naše nosove, njegovo ravnilo pa je zadajalo pekoče bolečine dlanem učencev, ki niso imeli rok v položaju izza hrbta. ŠOLA ČUSTVENE INTELIGEi ŽENSKE IN MOŠKI - dva svetova, ena ljubezen Boštjan Trtnik, www.cdk.si/sci, Šola čustvene inteligence ••••• Daje ženska srečna z moškim, ga mora malo ljubiti in močno razumeti. Da je moški srečen z žensko, jo mora močno ljubiti in je ne poskušati razumeti. Moški so z Marsa, ženske z Venere Splošno znano je, da ženske cenijo lepoto, komunikacijo in medsebojne stike. Ker želijo sodelovati, rade pomagajo drugim in se družijo z njimi. Za ženske so dobri odnosi pomembnejši od dosežkov in rezultatov, so bolj čustvene ter obdarjene s psihološkimi sposobnostmi in intuicijo. Bolj imajo razvito empatijo in tudi potrebo, da izrazijo svoja čustva. Po drugi strani pa moški cenijo moč, učinkovitost, borbenost in svojo izpolnitev najdejo predvsem v uspehu in znanju. Samozavest moških je odvisna od njihove sposobnosti doseganja ciljeV in rezultatov. Potreba po samostojnosti se kaže tudi pri obvladovanju težav. Moški ima v sebi težnjo, da sam rešuje težave in ne čuti velike potrebe, da bi govoril o njih. Moški so tudi manj čustveni kot ženske, zato težje govorijo o svojih občutkih in čustvih, morda se jih niti na zavedajo. "Moški" in "ženska" sta v vsakem človeku Ker ima vsak človek v sebi tako razum kot čustva, lahko rečemo, da se "moški" in "ženska" skrivata v vsakem človeku. Gre za dva temeljna arhetipa, ki sta prisotna na vseh področjih in v vseh razsežnostih bivanja, v naša življenja pa se najbolj neposredno zrcalita skozi odnos moški - ženska. Prispodoba uravnoteženega odnosa dveh polov znotraj celote je taoistični simbol jin - jang. Gre za dve ustvarjalni energiji, v temelju različni, ki iščeta medsebojno sožitje ter ženeta moškega in žensko v odnos zato, da bi vzpostavila novo kvaliteto bivanja. Na ravni posameznika bi lahko rekli, da gre za iskanje pravilnega ravnovesja med čustvi in razumom in vsak človek mora najti dialog med svojim "moškim"- razumskim in svojim "ženskim"- čustvenim delom. Živeti samo z ženskim delom sebe pomeni živeti za druge, pozabiti nase, zabrisati meje med seboj in drugimi, se potopiti v družinsko atmosfero, katere del smo, in zadovoljevati predvsem potrebe partnerja in drugih članov družine. Posledice so izguba občutka zase, za svoje potrebe, svoja hrepenenja in lastno ustvarjalno izražanje. Iz tega izhajajo mnoge depresije, glavoboli in težave z rodili. Nasprotno pa, živeti samo z moškim delom sebe, pomeni videti zgolj sebe, svoje potrebe, svoj prav ter uveljavljati svoje interese in moč. V današnjem času niso redke ženske, ki so se, bodisi zaradi take naravnanosti družbe bodisi zaradi osebnega razočaranja v odnosih z moškimi, odločile, da bodo živele na tak "moški" način. Prav zato je danes odnos med moškim in žensko še posebej zapleten. Partnerski odnos Partnerski odnos je odnos med moškim in žensko - odnos dveh, med seboj zelo različnih, predstavnikov človeške vrste. O vseh razsežnostih njune različnosti lepo piše dr. John Gray, ki pravi, da izgleda, kot da ženske prihajajo z Venere, moški pa z Marsa. Gledano astrološko, je Mars planet borbe, tipično moški, bi rekli. Uteleša energijo, kije zelo prodorna in lahko pomaga pri uveljavljanju nečesa novega. Venera pa je planet, ki ga povezujemo z ljubeznijo in modrostjo, ki predstavljata nekaj širokega, objemajočega, vseprisotnega in vseprežemajočega. Osnova vsakega partnerskega odnosa je ljubezen, prava globoka ljubezen, v kateri se predamo in zavežemo drug drugemu. Odločitev za ljubezen pomeni odločitev za partnerja in medsebojni odnos ter pomeni oboje sprejeti v realnosti zdajšnjega časa. Pomeni tudi zmanjšanje odvisnosti od preteklosti, tako tistega obdobja, ki nas je čustveno navdihovalo kot tudi od obdobja nerazumevanja, žalosti, razočaranja in občutkov neizpolnjenosti. Za ljubezen se moramo odločati vsak dan znova. Pot ljubezni pelje v večjo svobodo, samostojnost, neodvisnost in odgovornost. Čeprav ni lahka, je ta pot izjemno lepa, izpolnjujoča in navdihujoča. Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK *(o»@MJWD W glMŠMMi Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpaOuml cTc prihranite do 70% kur|a«el •TOPLOTNE ČRPALKE MdAvmij opkme ZRAK (V0DA)/V0DA •OGREVANJE •VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI | •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408 PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.:+386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si^> NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO 29. maj 2009 29 Skrbeli bodo za socialno varnost kmetov Srečali so Abrahama Mateja Zajc ••••• KONSTITUTIVNA SEJA ODBORA ZA SOCIALNO VARNOST, KMEČKO DRUŽINO, KMEČKE ŽENE IN PODEŽELSKO MLADINO PRI KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE ali ZAHTEVAMO PREDSTAVNIKA KMETOV V EKONOMSKO-SO-CIALNEM SVETU Odborza socialno varnost, kmečko družino, kmečke žene in podeželsko mladino pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: KGZS) je imel konstitutivno sejo 25. marca 2009. Dnevni red seje je obsegal volitve predsednika in podpredsednika odbora, oblikovanje predlogov za program dela, obravnavo predlogov sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, predstavitev ukrepov Pomoč mladim prevzemnikom kmetij in Zgodnje upokojevanje kmetov ter točko Razno. Na seji je bilo prisotnih 12 od 13-ih članov odbora, Igor Hrovatič - direktor KGZS in strokovni sodelavci KGZS. Za predsednika je bil izvoljen Tone Plevčak, za podpredsednika pa Jožica Arbiter in Jernej Redek. Odbor za socialno varnost, kmečko družino, kmečke žene in podeželsko mladino se bo sestajal po potrebi, vendar vsaj štirikrat letno. Sodeloval bo pri pripravi programa dela kmetijske svetovalne službe in spremljal njegovo izvajanje, skrbel za socialno varnost kmetov, spremljal zakonodajo s področja sociale, zdravstva, dela, družine in drugih področij delovanja odbora in se aktivno vključil v spreminjanje le-te. Izdelal bo zgibanko z informacijami o pokojninsko invalidskem in zdravstvenem zavarovanju kmetov, preko sredstev javnega obveščanja seznanjal kmete z možnostmi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja in z drugimi socialnimi pravicami, obravnaval problematiko podeželske mladine in kmečkih žensk, promoviral ugled slovenskega kmeta, sodeloval z drugimi odbori KGZS in reševal aktualne probleme na področjih socialne varnosti, kmečke družine, kmetic in podeželske mla- dine. O svojem delu bo na različne načine redno obveščal člane KGZS in širšo javnost. Odbor je obravnaval predloge sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in sprejel naslednje sklepe: - Odbor nasprotuje predlogu, da bi kmetje morali plačevati tudi prispevke delodajalca. - Odbor se strinja s predlogom, da se prostovoljno zdravstveno zavarovanje priključi k obveznemu. - Strokovni sodelavci KGZS bodo pripravili analizo splošnega stanja pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja kmetov. - Vodstvo KGZS si mora pri Vladi Republike Slovenije še naprej pri- zadevati za vključitev predstavnika kmetov v Ekonomsko-socialni svet. Ekonomsko-socialni svet je tripartitni organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja partnerjev. Odbor seje seznanil z ukrepoma Pomoč mladim prevzemnikom kmetij in Zgodnje upokojevanje kmetov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 in predlaga strokovnim službam KGZS, da se pri ukrepu Pomoč mladim prevzemnikom kmetij spremeni: - rok prevzema kmetije, - poveča višina finančne pomoči na upravičenca iz 40.000 EUR na 55.000 EUR, - ukrep prilagodi ukrep tako, da bo razpis vedno odprt. Pri ukrepu Zgodnje upokojevanje kmetov naj se: - minimalna starost prenosnika spremeni iz 57 na 55 let, - umakne pogoj, da mora biti prenosnik vsaj zadnjih 7 let pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijstva, - pogoj 5 ha primerljivih kmetijskih površin v lasti ob prenosu spremeni v 3 ha takšnih površin, - najvišji znesek prejete rente poveča iz 110.000 EUR na 180.000 EUR, - čas izplačevanja rente poveča iz 10 na 15 let. Člani Odbora za socialno varnost, kmečko družino, kmečke žene in podeželsko mladino pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo si zadali nalogo, da bomo v teh, za marsikaterega slovenskega kmeta zelo težkih časih, storili največ kar moremo, da se socialni položaj kmečkih družin ne bi preveč poslabšal, da bi bili kmetje ponosni na svoje delo in da bi mladi prevzemniki kmetij na podjeten način ohranjali dediščino svojih prednikov. Zato želimo, da sodelujete z nami, nas opozarjate na probleme, podajate svoje pripombe ali samo posredujete svoje mnenje. Na področju Območne enote KGZS Postojna se lahko obrnete na Antona Tonjo Janežiča: telefon 041 594 932, e-mail: tonjo.janezic@guest.ames. si. Pazimo na naravo 25. aprila, smo se za Dan zemlje, ki je sicer 22. aprila, že četrto leto zapored zbrali člani MKNŽ-ja z namenom, da bi očistili območje od sp. kamnoloma do same Volovje Rebri. Očistili smo dva velika žarišča smeti in sicer enega na sami Volovji Rebri, drugega pa na območju zg.kamnoloma. Vsa leta čistimo tudi vso nesnago ob samih poteh in cestah na tem območju. Opaziti je, da se trend preživljanja prostega časa v naravi iz leta v leto bistveno povečuje, kar pa nosi tudi določene posledice, kot so vedno več smeti v naravi. Zato bi nas zelo razveselilo, če bi mimoidoči imeli s seboj kakšno vrečko in kdaj pa kdaj pobrali kakšno smet-ki jih ni malo. Zahvaljujem se podjetju KP II. Bistrica predvsem pa Pavlu Mavriču, za dolgoletno sodelovanje. Zavedajmo se okolja v katerem živimo in poskušajmo ga ohraniti v čim bolj pristnem stanju. Alenka Penko ••••• Svetopisemski očak Abraham velja zaradi zaveze, ki jo je sklenil z Bogom, za pomembno osebnost v judovstvu, krščanstvu in islamu. Njegovo življenje opisuje Prva Mojzesova knjiga. Goduje 9. oktobra. V Sloveniji je ime Abraham zelo redko, v nekaterih drugih krščanskih deželah pa pogostejše ( najbolj znan nosilec imena je zagotovo Abraham Lincoln). V slovenščini izraz Abraham pomeni tudi oznako za človeka, ki praznuje 50. rojstni dan, abrahamovanje pa osebno, družinsko ali javno praznovanje petdesete obletnice rojstva. Izraz abrahamovanje izvira iz besed, ki so jih Judje izrekli Jezusu:« Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama.« Med Abrahame so se vpisali (z desne) Janko Primc, Evgen Primc, Jadranka Urh, Jože Jagodnik in Ive Kocjančič. Abrahamovanje se je množično razširilo po drugi svetovni vojni. V Tominjah so letošnji abrahamovci pripravili skupno slavje, s pesmijo, plesom, govori, humorističnimi vložki, obilico hrane, dobre volje, pijače in vsega kar sodi zraven. Ob tej priložnosti jim čestitamo tudi mi! Mali robotko Neta Vergan ••••• Do včeraj ožigosani in neprištevni potrošniki smo se čez noč spremenili v varčevalce. Kar pa ni lahko, kar tako čez noč se spremeniti v čisto nekaj drugega. Mladim, ki so jim še do včeraj lagali o bogati in socialno naravnani Sloveniji ob zadnjih pretresih, ko so se in se še tovarne zapirajo kot po tekočem traku ni lahko. Nam starim pa tudi ne, saj smo se nekako navadili, da obstajamo zgolj kot potrošniki in davkoplačevalci. Pa ni potrebe, da bi na nos in vrat obupavali in se na sindikate zanašali, da bodo rešili kar se rešiti da, če sploh vedo kaj in koga rešujejo. Svoje riti zagotovo v drugo pa močno dvomim. In res, čez noč sem postala varčna kar se da. Mislim, da postajam bolj izbirčna kot pa varčna. Če že kaj kupim, kupim dobro in koristno. Hrana je na prvem mestu in mora biti dobra in kakovostna. Vode nam ni treba kupovati saj živimo v kraju z obilo vodovja. In za povrh je bistriška voda še kako dobra in sveža. Družbena vloga potrošnika me je z leti razvadila in sem marsikaj kupila ko bi lahko sama naredila ali pa popravila. Ročka na vratih sesalnika seje zlomila. Smola. Moj možje strokovno ugotovil, da se ne da popraviti. Nekaj časa sem pokrov lepila z izolir trakom. In dokler je držalo je pač držalo. V bistvu je to bedasto početje. Pokrov ni več služil svojemu namenu potreben je bil popravila ali pa zamenjave. Zlahka sem odkrila trgovino, ki je imela rezervne dele za sesalec naše znamke. Prek interneta sem se povezala z njimi in po e- pošti so mi poslali predračun. Zapletlo seje pri odpiranju sponke na katero je bil pripet predračun. Moj mož, ki zelo vešče rokuje z računalnikom je kaj hitro inštaliral program, da sem lahko prišla do predračuna. Cena z davkom je bila 31,00 eura. K tej ceni sodi še poštni strošek. Ni malo za en majhen plastični pokrov, ki ga moraš še sam montirati seveda še prej pa starega demontirati. Če bi vse to naredil servis bi cena zlezla dosti višje kot je sam predračun. Po tistem je moj mož na Bolhi našel enak sesalec, ki gaje nekdo prodajal za mali denar enako poškodovan kot je bil naš. Rekel je, da se ga ne splača popraviti je ceneje, če kupi novega. Jaz sem šla po opravkih v dolino in pustila da je moj mož stvar reševal na svoj način. Doma pa meje čakalo presenečenje. Nemogoče je bilo spregledati malega robotka, ki se je svetil kot takrat ko je bil še nov, na njem pa je bi zalepljen listek na katerem je bil izpisan račun; »rezervni deli 50 centov+delo 33 centov= 83 centov + DDV 17 centov= 1,00 euro«. Prisrčno sem se nasmejala in račun takoj in pošteno poravnala. Ko sva drugi dan pila kofje pri Urški je moj dragi rekel »No tu kofje sem si pa včjraj zaslužu.« Nismo glih preveč varčni mar ne. Kar zaslužmo hitro zaružmo, kot stari bistriški pilarji samo, da so oni za vince dajali mi pa za kolje. Namreč v času ko sem bila jaz zunaj po opravkih je moj dragi pokrov popravil. Ne verjamem, da bi ga v servisu kdo tako dobro in izvirno popravil, ker takih spretnežev in mačkov skoraj, da ni več. Moj mož, ki še ni star je bil in je še vedno izvrsten inovator. Stvari, ki jih je izoblikoval v mislih je znal in tudi še zna narediti in popraviti. Moderni človek uporablja glavo in jezik, z rokami pa večinoma ne ve kam bi jih dal. Je že res, da so stroji prevzeli težka in nevarna dela. V svetu pa obstaja množica del in opravil v katerih se lahko izrazimo s spretnostjo svojih rok. Mogoče pa tale kriza kar prav pride in spretne roke bodo marsikaj naredile, kar sicer ne bi, če krize ne bi bilo. Več ko bomo delali z rokami manj bomo v glavi in več veselja bomo užili, ko bomo gledali kaj vse smo sposobni narediti z njimi. Veliko več kot si ta hip sploh upamo misliti. Moja mladost je zaznamovana z revščino in pomanjkanjem. Ne vem, če večjim ali manjšim kot ga v današnjem času doživlja množica delavskega razreda. Takrat nismo govorili o vsepričujoči revščini niti krizi. Ponev se ni mogla špotati kozici obe sta bili enako črni. Ročne spretnosti so nas povezovale in družile v premnogih delih. Čudim se čudežu kako spretno so moji prsti tipkali zgodbo o Malem robotku. Roke, še nikoli nisem toliko razmišljala o njih kot prav ta trenutek ko to pišem, mogoče pa bo iz tega nastala nova zgodba, bom še v karte pogledala. 30 29. maj 2009 OGLASI, OBJAVE Delovni cas: Delavnik Sobota ; od 7:00 do 14:00 g Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik | Sobota_______ Nedelja in prazniki I Traktor LABINPROGRES TUBER 40, motor 3 valjni, 40KM, vodno hlajen, hitrost 40km/h, pogon 4x4, varnostni lok, slovenska homologacija, na zalogi. in motokultivatorji Labinprogres bencinski in disel, ročni ali akumulatorski zagon, različnih moči in različni priključki, na zalogi. Na zalogi tudi nadomestni motorji in rezervni deli od A-Ž. SMD! Groma® AGROSERVIS Vode, Osredke 44, Dol-Ljubljani tel: 01 / 563 93 20 www.aaroservis-vode.si TEL.: 05^88-51-^0,^GSM:^04^/410-343 ftan Rutar«.» TV GALEJA GRADBENI CENTER Miro Iskra S.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: aciskra@volia.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PVC OKNA - VRATA - SENČILA Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05/904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 KINOLOŠKO DRUŠTVO Ilirska Bistrica vpisuje v PASJO ŠOLO Informacije: 031 273 735 ali 041 714 386 Vpis je možen v vseh obdobjih leta. Tečaj poteka neprekinjeno preko celega leta. Namenjen je vodnikom, ki želijo pridobiti osnovno znanje vzgoje in šolanja svojega kužka. Vključite se lahko kadarkoli. Tečaji potekajo na poligonu Črne njive vsako nedeljo ob 10. uri. Vabljeni! ALI MOGOČE ŽE, VEŠ.. KAKO BCŠ PREŽI V EL* PO LETNE »OČITNICE? SI UPAŠ TEDEN DNI PREŽIVETI ROD PLATNE STREHO V OSRČJU SLOVENSKIH GORA? S Dodatne informacije: - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli - po telefonu: Andrej Novak (041 804 920) - po e-pošti: tabor.pdsneznik@gmail.com - na "medmrežju: www.planinskodrustvo-sneznik.si/tabor; Cena osemdnevnega taborjenja znaša 120 €. Kaj še čakaš, pridruži se nam! NE PREZRITE - OBRAZI NAŠEGA KRAJA 29. maj 2009 31 VILKO KALČIČ - modni svetovalec Dimitrij Bonano...... \ / Bistrici se med seboj pozna-V mo skoraj vsi in takoj opazimo ljudi, ki na nek način izstopajo, bodisi s svojim talentom ali kako drugače. Že pred leti smo po naših ulicah srečevali mladega moža, oblečenega zelo elegantno in zato dokaj vpadljivo. Kar nenavaden prizor za sicer dolgočasno sivino, ki je pri nas v načinu oblačenja običajna. Očitno ga radovedni pogledi mimoidočih, včasih občudujoči, pa tudi malo manj, nikoli pa ne ravnodušni, niso motili. Nasprotno, zdelo se je, da mu je všeč vzbujati pozornost... Postal je pojem za modo in ne morem si ga predstavljati oblečenega v kakšno brezoblično bledo obleko. Na mojo prošnjo, da bi »dal izjavo za tisk« seje odzval in pristal, da bom lahko objavil pogovor z njim ... Potem pa jeza nekaj časa kar izginil (v Koper, kjer prebije večino časa tudi sedaj) in se pred kratkim vrnil. Kjer dela, v eni prestižnejših bistriških trgovin z oblačili, sem ga obiskal. Ko sem ga spet pobaral, ali bi nam za Snežnik povedal kaj njegovem pogledu na modo, je takoj pristal ... Kdaj si se začel ukvarjati z modo? Že v otroških letih sem dele obleke oblikoval po svoje, dodajal sem okraske in naredil nekaj čisto drugačnega, bogatejšega, pač tako, kot mi je narekovala domišljija. Nikoli nisem bil zadovoljen s tistim, kar sem lahko kupil v trgovini. To mi ni bilo dovolj. Zmeraj je nekaj manjkalo. Kak detajl sem dodal ali ga predrugačil. Si pa vendarle moral te ideje od nekje črpati!? Ne vem. Prišlo je kar samo. Sraj- co sem, recimo, podobno kot tole, ki jo imam na sebi sedaj, naredil iz zavese, ker je vsebovala vzorec »ric-helieu«. Vzorec in barva sta mi bila všeč in sem ju uporabil. Vse sem obrnil po svoje. Čemu pri izbiri obleke posvečaš več pozornosti, barvam ali linijam? Trudim se usklajevati barvne odtenke, enako tudi oblike modelov. Vedno. Zase in za druge. Gre vendarle za harmonično celoto. Ko govorim o oblačilih, ki jih nosim, ne pomeni, da jih tudi sam sešijem. Ker sem nagnjen k ekstravaganci, se stvari ponavadi zakomplicirajo. V vsakem primeru pa mi pomagajo odlične šivilije: zelo cenim Venčko Štemberger iz Jasena, tudi Nelka Kresevič iz Račič mi je zelo blizu. Po okusu pa sva si zelo sorodna z Irmo Zafred, mojo kolegico in sodelav- ko v trgovini. Imava zelo podoben »feeling«. Iz množice oblek, ki bi jih nekdo postavil pred naju, bi kot najlepšo oba izbrala prav gotovo isto. Kako smo oblečeni v Bistrici? Nedvomno so tu ljudje radi lepo oblečeni, vendar »klasično«; ena obleka mora biti primerna za več priložnosti. Nekoliko karikirano: ista obleka mora biti dobra za poroko, pa tudi za pogreb ali svečano prireditev. Premalo je izražena individualnost. Govoriš o ženski ali moški modi? Velja za oba spola. Ljudje ne želijo preveč tvegati. Zahtevnejše stvari moraš znati nositi, tega ne zmore vsakdo. To mora biti v tebi, v tvojem karakterju, da se tako oblečen počutiš lepo; to je naravna danost. Poglejte Josipo Lisac. Kako naravno nosi obleke, v katerih bi nekdo drug zgledal kot strašilo ... K temu spada tudi pričeska, nakit, čevlji... Vse. Pa ni tu vzrok tudi cena, lepe stvari so drage... O ne, v večini primerov ni cena tisto kar diktira izbor. Gre preprosto za določen pogled na modo, za miselnost. Tudi z majhnimi sredstvi bi se dalo narediti veliko. Kako pristopiš k svetovanju. Ali tudi tu posegaš po ekstravaganci, si agresiven? Ne, nimam posebnih nagnjenj. Predvsem gledam osebo, in tisto kar je na njej, kot celoto, tako da mora biti tudi najmanjši detajl usklajen. V glavnem smo predebeli... Seveda moraš biti pozoren na postavo, pa tudi na barvni tip osebe: barvo njenih las, kože in oči, in tudi za kakšno priložnost gre: svečano, poslovno, športno ... V modi obstajajo nepisana pravila kako se moraš obleči za svečano kosilo, kaj si boš nadel popoldan ... tako nekako kot veljajo pravila v prometu. Če je na semaforju luč rdeča pač ne smemo voziti. Kako torej svetuješ v trgovini kjer delaš. Ali recimo tako: »Gospa, rjava barva se vam ne poda«? O, ne, tako preprosto pa ne gre. Katere barve se ujemajo z neko osebo te že naučijo, skladnost vseh prvin z njeno osebnostjo pa je tako kompleksno vprašanje, da ti nihče ne more dati odgovora. Čut za to imaš ali pa ga nimaš. Ko smo že pri rjavi barvi, nekateri mislijo, da je grda, a verjemite, da se nekaterim poda prav lepo. Torej je moda umetnost!? Da, je. Če mi na kom nekaj ni všeč, mu odkrito povem, da to ni za njega, da zanj ni primerno. Včasih je težko razložiti zakaj. Kot pri umetnosti nasploh. Pa kritika zaleže? Da, ljudje mi zaupajo in so hvaležni. In se tudi radi vračajo, tako da imam veliko stalnih strank. Spremljaš modne trende? Brez tega ne gre: Vogue, TV fashion, internet ... veliko je tega, saj je poleg poklica moda tudi moj hobi in moram reči, da ni poceni. Literatura je zelo draga. In tudi tega ne počnem samo osem ur na dan.Takšen pristop zahteva celega človeka. Včasih grem na modno revijo ... Zelo dobre blagovne znamke so Mura, Labod, pa Lisca, Rašica ... tudi cenovno sprejemljive, vendar gre večinoma za »klasiko«, recimo za službo in podobno. Kakšna je letošnja moda? Barve: črna in bela in njune kombinacije. To je vedno aktualno. Letošnja specifika sta zelena barva in viola. Na prestolu pa nesporno kraljuje rumena. Mehke, pastelne barve? Ne, živahne. Kaj pa kroj? Včasih smo poznali mini, maxi, zelo oprijeto ... Kroji so nekoliko bolj oprijeti, vendar ne pretirano. Sicer pa je dovoljeno marsikaj. Kaj meniš o oblačilih tipa je-ans? Tudi jaz jih rad nosim, vendar sem izbral zelo originalen kroj znamke Calvin Kline. Tele hlače sem iskal celi dve leti. Material je bom- baž, mešan s svilo, kar da tkanini poseben lesk. Tovrstne hlače lahko nosiš s kravato ali pa na športni način. V njih se počutim odlično. Gremo na temno plat. Česa ne maraš? Sem spadajo vsekakor kakšne štiri številke prevelike majice, tako da vse na osebi vse visi; hlače z elastiko namesto lepega pasu, in imaš občutek, da so »povirbane« od nekoga drugega, ki s tvojo postavo nima nič skupnega. Na živce mi gredo sandale, ki so za »v morje« in ne za hojo po plaži, pa jih ljudje nosijo celo po cestah. Si modni svetovalec. Ali si tudi kreator? Nekaj o tem sem že omenil, poklicno se s tem ne ukvarjam, sem pa že ustvarjal, toda le zase in za prijatelje. Ali bi rad delal v kakšnem butiku? O, da. Rad bi delal v Ljubljani. V tej sredini bi mi ustrezalo gibanje v višjem cenovnem razredu : Hugo Boss, Versace, Valentino, Gucci, Ar-mani, Dolce & Gabana so znamke, ki mi veliko pomenijo. In to skupaj z njihovimi parfumi, naočniki, čevlji, torbicami ... Veliki imajo pač v zakupu skoraj vse. Za konjičke nimaš veliko časa Vsi potrebujemo gibanje, zato rad telovadim, rad imam tudi glasbo in kino. V Kopru so na sporedu kar dobri filmi... Pa še misel za zaključek? Zadovoljen sem, ko vidim, da so tudi drugi zadovoljni z mojimi nasveti, z mojim delom ... Zato bom šel po tej poti naprej. 32 29. maj 2009 NE PREZRITE - DOGODKOV Mladinski klub Nade Žagar objavlja JAVNI RAZPIS za nastop glasbenih skupin na Festivalu bistriških bendov 2009 Vabimo vse glasbene skupine na območju Občine Ilirska Bistrica, ki bi želele predstaviti sadove svojega glasbenega ustvarjanja na letošnjem, drugem zapored, Festivalu bistriških bendov, da se prijavijo k sodelovanju. Prijavo, ki vsebuje ime glasbene skupine, kratek opis zvrsti glasbe, ki jo izvaja, ter ime, priimek in telefonsko številko kontaktne osebe, je mogoče oddati do 12. junija 2009, na e-naslov: festbb@gmail.com. Komisija Festivala bistriških bendov 2009 bo vse prispele prijave obravnavala in sprejete odločitve prijaviteljem posredovala najkasneje do 19. junija 2009. Festival bistriških bendov se bo odvijal na vrtu Mladinskega kluba Nade Žagar, 26. in 27. junija 2009. Za podrobnejše informacije pokličite na GSM številki: 041 343 690 in 041 333 456 ali pišite na zgoraj omenjeni e-naslov. Mladinski klub Nade Žagar Bazoviška 26 6250 Ilirska Bistrica MKNŽ Občina Ilirska Bistrica In KD Tuščak Bač VABITA Vse ljubitelje balinanja in košarke, da se prijavijo na celodnevno športno in kulturno družabno srečanje, ki se bo odvijalo na Baču, v četrtek, 25.junija 2009, od 11.00 ure dalj e. Po končanem športnem tekmovanju bo ob 16.00 uri sveta maša z blagoslovom novih fresk v cerkvici sv. Ivana. Po cerkvenem obredu bo V Bubn dolu sledil kulturni program (ob 17.00 uri), ki ga bodo oblikovali: otroška folklorna skupina Tuščak, ženski pevski zbor Tuščak, amaterska gledališka skupina Tuščak, MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, Tamburaška skupina Košana. Za zabavo bo poskrbela skupina MAK, ob kateri bo lahko zaplesalo staro in mlado. PRAZNUJMO DAN DRŽAVNOSTI SKUPAJ! VABLJENI! Prijave ekip za športna tekmovanja so do 10.junija 2009 na naslednje telefonske številke. Balinanje: Viljan Ljubič 041-579-168 Košarka: Simon Godec 041-330-376 ali 040-727-598 V, f Snežnik PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Vabilo V Jasenu bomo počastili dan državnosti s tradicionalnim pohodom na hrib Ahec nad vasjo. 25. junija to je v četrtek, bodo pohodniki krenili izpred vaške cerkve na Ahec ob 16.30, med potjo bo blagoslov na novo postavljenega križa nad vasjo. Ob 18. uri pa bo na vrhu mašna daritev, kulturni program in nagovor slavnostnega govornika. Praznovanje bomo zaključili v Jasenu pri cerkvi, kjer bomo pogostili pohodnike. Društvo Ahec Tekaško društvo Bistre prireja 2. Bisirški tek Črne njive nad Ilirsko Bistrico Sobota, 27. junij 2009 Članski tek ob 17.00 10 km Mladinski teki ob 14.30 0,3-2 km Predšolski otroci ob 14.30 Nagrada za 1. mesto (m in ž) 100 EUR! Vljudno vabljeni tekači in tekačice, športnice in športniki ter vsi ostali, ki vas zanima ogled zanimive športne prireditve. Članski tek šteje za slovenski pokal in za točke pokala Primorskih novic 2009, mladinski teki za udeležbo v mladinskem pokalu Primorskih novic 2009. Več informacij na www.tdbistrc.org Kakšno vodo pijemo? Andreja Rebec, dipl.sanitarni inženir ••••• KVALITETA PITNE VODE IZ LOKALNIH VODNIH VIROV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se v občini Ilirska Bistrica izvaja tudi na lokalnih vodovodih Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Trpčane, Kuteževo, Podgraje in Zabiče. V letu 2008 smo na vseh vodovodnih vzpostavili zdravstveni nadzor po načelih HACCP sistema. Nadzor po sistemu HACCP se brez težav izvaja na vodovodih Vrbovo, Vrbica,Jablanica in Zabiče. V letu 2008 se je tudi na vseh lokalnih vodnih virih izvajal nadzor kvalitete vode s mikrobiološkimi in kemičnimi analizami. Na vseh vodovodih je bila odvzeta ena analiza za fizikalno kemijske parametre, ki je bila povsod ustrezna. Za mikrobiološko analizo pa je so bili odvzeti štirje vzorci V________________________________ na vsakem vodovodnem sistemu. Zdravstveno ustrezna skozi vse leto je bila voda iz sistema Vrbica, na ostalih sistemih pa so bile občasno prisotne bakterije fekalnega izvora - E. coli, enterokoki, koliformne bak-terije.Vse te bakterije, če se razvijejo v dovolj velikem številu, lahko pri ljudeh povzročijo prebavne težave kot so bruhanje, driske, slabosti. Še posebej veliko nevarnost pomenijo -za otroke, predvsem dojenčke ter bolnike in ostarele osebe.Na nekatere lokalne vodne vire so priključeni tudi javni objekti - šola, vrtec, gostinski lokali, proizvodnja živil. Na vodovodnem sistemu Vrbovo, Kuteževo inlrpčane seje izvajala tudi državna kontrola kvalitete pitne vode. Rezultati so bili identični internim kontrolam. Uporabnike zdravstveno neustrezne pitne vode smo sprotno obveščali o kvaliteti vode in jim svetovali glede uporabe. Na ne- katerih vodovodih velja tudi trajen ukrep prepovedi uporabe vode brez prekuhavanja. Na pobudo predstavnikov KS Kuteževo in Zabiče smo v mesecu septembru opravili skupaj s strokovnjaki iz Controlmatika ABW ogled vodovoda Trpčane, Kuteževo, Zabiče in Podgraje, z namenom ureditve sistema stalne dezinfekcije vodnih virov, s čemer bi ustrezno rešili problem mikrobiološke neustreznosti pitne vode. Po oceni strokovnjakov je na vseh vodovodnih sistemih, ki so si jih ogledali, dezinfekcijske naprave možno urediti, zato člani HACCP teamov in predstavniki krajevnih in vaških skupnosti sedaj iščemo primerno rešitev, tako da bi tudi uporabnikom pitne vode iz lokalnih vodnih virov zagotovili zdravstveno ustrezno pitno vodo. ________________J BLTjD.D.D. INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKDTESNA VRATA BLT D.O.O. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija Tel.: + + 3B6 (0)5 374 35 60 N.C. Fax: + + 3B6 (015 377 39 45 E-MAIL.: BLT@BLT.BI, WWW.BLT.BI ZE ZA 929 €! Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000,2375 x 2125, 2500x2000, in 2500x2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31.5.2009! HORMANN garažna in industrijska vrata Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann