Leto H«, štev. 89 PoAtnfna V LJablJanJ, sobota dne 16. aprfla 1921 it«v.1 R lataajm ob 4 zjutraj. Stane eebletno ,. 180 K mesečno....... 15 » z* zased, ozemlje. 300 „ za inozemstvo . . 530 , Oglasi za vsak mm vttine Stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do S) mm stolpca (58 mm) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Takten it 71 Upravnlitvo« ste.. Telefon iift IU&mkr.po*.fek.tB«* stev. 11.841. V Ljubljani, 15. aprila. Klerikalci so bili vedno mojstri v eavijanja resnice. Za posebne strokovnjake na tem polju se pokažejo, kadar treba pred volitvami operirati z volilnimi gesli. Tako je tudi sedaj, ko stojimo pred občinskimi volitvami. Klerikalno časopisje razglaša z velikim pompom in z debelimi črkami, da je v Sloveniji žc nad 100 občin prišlo v klerikalne roke brez boja, ker v teli občinah druge stranke niso vložile svojih kandidatskih list. Klerikalci kažejo na te številke kot ca, znak posebne jakosti SLS. Nepoučene in kratkovidne ljudi bi morda Fes utegnil presenetiti ta klerikalni volilni manever, na politično mislečo pa napravljajo številke, s katerimi se klerikalci ponašajo, baš nasproten ntii. Pozabili nismo, , kako so se vršile eadnje občinske volitve in kakšen je bil njihov izid. Malone v vseh občinah Slovenije so izšli klerikalci brez posebnega boja in skoraj na prstih smo lahko šteli občine, v katerih niso klerikalci imeli župana in vso občinsko oblast v svojih rokah. Ako 60 danes klerikalci dobili 100 od 900 občin brez boja, je to znak najobčutnejšega nazadovanja klerikalne stranko, ki je t»m vidnejši, če pomislimo, da so med pridobljenimi občinami skoraj samt male občine, dočim čaka SLS. v vseh ostalih, zlasti pa v večjih občinah prav hud boj, ki je zanjo na precejšnji fronti že v naprej obupen in izgubljen. SKS., katere naloga je pri sedanjih občinskih volitvah na deželi, dokazati svojo organizatorno silo, bi sicer po našem mnenju lahko prihranila klerikalcem veselje še v 100 občinah, ako bi pravočasno porabila za delo v ich občinah ono energijo, ki jo je po nepotrebnem razvila za kandidatsko listo pri občinskih volitvah v Ljubljani. Kar se tiče demokratov pa povemo klerikalcem v pomirjen je in informacijo. da so oni navzlic temu, da se na kmetih kot stranka v smislu navo-_«tžX vodstva JDS., to pot niso izticali, $ svojimi nassteti in delom, veliko pri-> pomogli, da bodo za SLS. tudi občinske volitve porazne. V ostalem smelo trdimo, da bodo med Izvoljenimi občinskimi odborniki v Sloveniji pristaši JDS. po številu sicer manjši kot oni SLS., da pa bodo po svoji usposobljenosti za pošteno in pametno delo na komunalnem polju Klerikalce navzlic temu ualeko prekašali. Ako presojajo klerikalci položaj pred občinskimi volitvami drugače, žive v samoprevari, y kolikor ne varajo javnosti. . Pomemben govor demokratskega voditelja DRUGI DAN GENERALNE DEBATE V KONSTITCANTL Beograd, 15. aprila. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. R i b a r ob %10. uri dopoldne. Nadaljevala se je generalna debata o ustavnem načrtu. Prvi je govoril predsednik demokratske stranke Ljuba D a v i d b v ič, ki je izvajal med drugim: Naš troimeni narod se Je moral sicer boriti, a ni bil umorjen. Bratje po krvi, zavesti in narodni ideji smo postali bratje tudi po trpljenju in mu-čeništvu. Združeni napori vsega naroda so nam ustvarili ujedinjenje. — Govornik se je nato spominjal preteklosti in posebno hrvatskih in slovenskih bratov. Z veliko pijeteto in narodnim ponosom je govoril o Zrin-skem ln Frankopanu, dr. Kreku in Strossmayerju (Klici: Slava jiml) in izrekel zahvalo deželam, ki so rodila te velike može. Nato je razpravljal o ustavi sami in naglašal, da je treba ob početkn debate pozabiti vse žalitve in nepozornosti, ker država nestrpno pričakuje, da dobi ustavo. Izjavlja, da bo glasoval za ustavo, ki niti najmanj ne zaostaja za svojimi predhodnicami in bo vsekakor podpirala zdrav razvoj naše dražbe.Vsakdo mora v naši hiši najti zatočišče. Naša prva skrb mora biti, da delamo na odpravi nezadovoljstva. Nova listava ne jamči narodu samo politične svobode, ampak mu budi tudi njegovo državljansko zavest. Govoreč o notranjepolitični ureditvi države, ple-dira govornik za široko dekoncentra-cijo. Vsaka oblast naj ima svojo samouprav-« skupščino, ki naj voli predstavnike in eksekutivne organe hočemo edinstveno državo. Radič želi republiko z Bolgari, mi Jugoslavijo, drugi federacijo, tretji pa toliko avtonomije. da bi pomenilo to že samostojnost. Mi hočemo državo z enim vladarjem, z eno zakonodajno skupščino in z odgovorno vlado. Ta ideja naj prešine ves narod, kajti av-tonomizem. ki se ne izvaja v praksi, je nekoristen. Mi smo proti privilegijem oseb in pokrajin, toda za enaka prava in enake dolžnosti. Sedaj je trenotek. da si zgradimo veliko zgradbo, ki bo naš hram svobode in pravice. Izboren govor Ljube Davidoviča je napravil v zbornici globok vtis. Cela vrsta poslancev mu je osebno čestitala. Za njim je govoril republikanec G j ono vič, ki je uvodoma naglašal. da ima po velikem patrijotičnem govoru svojega predgovornika jako težko stališče. Njegova stranka je za republiko, za integralno, nacijonalno državno jedinstvo. Naglaša, da ustava nikakor ni delo sporazuma. Res je sicer, da je bilo sprejetih tudi mnogo predlogov opozicije, toda vsi ti predlogi so le sekundarnega značaja, dočim je ostal glavni del vladnega ustavnega načrta neizpremenjen. Izreka se proti členu 14. o tisku, posebno glede kolektivne odgovornosti Naglaša, da mora ustava odgovarjati duhu časa in potrebam naroda, kar pa ni dejstvo in bo glasoval zato proti njej. Seja je bila zaključena ob %12. nri Prihodnja seja ob 16. uri. Priglašena sta kot govornika radikalec Simono- Prepovedan izvoz živine in mesa Ljubljana, 15. aprila. Včeraj je do-šla iz Beograda odredba centralne vlade, s katero se prepoveduje izvoz živine in mesa v Italijo. Radi tega je bil danes na tukajšnjem glavnem kolodvoru ustavljen večji transport me- sa, namenjen za Trst. Po vesti, ki sms jo prejeli danes ponoči, je gospodarsko -.finančni komi tet do nadaljnega prepovedal sploh vsak izvoz živine iu mesa iz Jugoslavije. Prometna stavka na Angleškem NOVA FAZA V KRIZI. — ENERGIČNE ODREDBE VLADE. — POSREDOVANJE PARLAMENTARCEV. , London, 15. aprila. (Izv.) Za danes po- [ popoldne ▼ poslanski zbornici in izjavil: noči napovedana splošna stavka }e od- povedana. Uradno poročilo železniških in transportnih delavcev javlja ta razveseljivi uspeh danes pozno popoldne. Odpoved se mora smatrati za direktno grajo jamskih delavcev, ker so odklonili nova pogajanja. Za danes popoldne je bila določena skupna seja stavlcujočih strank in vlade. Zastopniki delodajalcev so prišli točno na sejo, zastopnikov delojemalcev pa ni bilo. Llojrd George, ki je obe stranki povabil, je čakal tričetrt ure na zastopnike delavcev. Sele kasneje je dobil pismo, podpisano od Franka Hodgesa, ki vsebuje kot temeljno zahtevo za začasni sporazum parlamentarno regulacijo plač in nacionalizacijo podjetij. Llovd George je poročal o tem danes 1 Doslej je bilo upanje, sedaj pa ni več dvema, da bi bil povratek k državni kontroli usodepoln. Ker je Hodges včeraj ie izjavljal, da niso Se vsi mostovi podrti in da je pripravljenost pogajati se glede plač ločeno, je začudenje zaradi zahtev današnjega dne tem večje. Vesti, da namerava Hodges svoje mesto kot voditelj rudarjev vsled nesporazumljenja s tovariši v vodstvu odložiti, on sam demontira. Neposredna nevarnost prometne stavke je sicer odstranjena, kriza je pa ostala nerešena in ta trenutek še ni mogoče najti izgleda za rešitev iz gospodarskega boja. London, 15. aprila. (Izv.) Vlade je nadalje omejila uporabo premoga in zmanjšala količino, ki jih smejo prejemati družine in gospodarstva. Uporaba razsvetljave je skrčena. za odloke samoupravnih teles. Mi vsi vič in dr. Korošec. Dr. Korošec se približuje vladi Jugoslovanski kandidati v Istri Trsi, 15. aprila. (Izv.) Na včerajšnjem sestanku glavnih zaupnikov, ki se je vršil v Trstu, je bila sestavljena naslednja kandidatna lista za istrsko volilno okrožje: 1.) dr. Josip Wil-f a ti, odvetnik; 2.) dr. Ulikse S t a 11 -sjer, od vetrni:; 3.) Ivan Stari, delavec; 4.) dr. Stojan Brajša, odvetniški kandidat; 5.) Franc F1 e g o, posestnik; 6.) Tomo Herak, poljedelec. — Izvzemši dr. Wilfana so vsi ostali kanaidatje Istrani. Lista je bila sprejeta soglasno od vseh istrskih zaupnikov. Kandidatni listi za tržaško in goriško volilno okrožje še ni-sia končnoveljavno sestavljeni, sesta-vita se pa do sobote 16. t. m. — Zad-iiji dan za predložitev kandidatskih lisi generalnemu volilnemu komisari-jatu jc ponedeljek 25. t. m. ob 16. uri Izenačenje plač državnim nastavliencem Beograd, 15. aprila. (Izv.) Komisija ta izenačenje plač državnih nameščencev je danes končala svoje delo. Izdelala. se je osnova zakona in načrt uredbe za odmero draginjskih ^Mad. po tej ureditvi se vsi kraji ra&isle v tri draginjske razrede. V vsakem draginjskem razredu je dravinjska doklada cd XI. do vštevši VI. ftinovnega razreda enotna. Tozadevno naredbo izdeluje poštna uprava za svoje uslužbence posebej. Ona stremi za tem. da izenači službene odnožaje poštnih nameščencev v vsej državi. Poslanec profesor Reisner bo o tej ureditvi poročal v ponedeljek zvečer organizacijam državnih nameščencev v Ljubljani. Beograd, 15. aprila. (Izv.) Zagrebška po-kiajint ka vlada je dopohjen\ tako-1«: poverjenik za prosveto Tajorair Alaupo-(desKjJrrat}, pravosadje Jovsn Ipv*. Beograd, 15. aprila. (Izv.) V današnji popoldanski seji ustavotvorne skupščine je med drugimi govoril načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ki je hvalil načrt ustave, v kolikor se tiče državljanskih svoboščin in socialno-gospo-darskih vprašanj. Vendar pa se mu zdi, da bi se morala v ustavi zagotoviti socializacija vseh industrijskih podjetij. To izjavo so spremljali mnogoštevilni ironični medklici Dejal je, da je njegov klub proti ustavi največ zato, ker se niso upošteval zgodovinske meje glede razdelitve države v pokrajine in ker se pokrajinam ni- izročila zakonodajna kompetenca v upravi. Ko je govornik branil zgodovinske meje. je minister Draškovič napravil medklic, da je dr. Korošec še lani drugače mislil. Ker je dr. Korošec to tajil, češ da je njegov klub bil vedno za zgodovinske pokrajine, se je minister Draškovič ponudil, da še tekom Koroščevega govora doprinese protidokaz. Minister Draškovič je eitiral sporazum, k! se je lani meseca maja sklenil s parlamentarno zajednico kateri sta pripadala dr. Drinkovič in dr. Korošec. Po tem sporazumu se predvidevajo oblasti, a se izključujejo zgodovinske in plemenske meje. Ta izjava je spravila dr. Korošca v veliko stisko, iz katere si je skušal pomagati s tem, da njegova stranka nikoli ni dala pismene izjave proti zgodovinskim mejam. Nato je Draškovič ponovno izjavil, da o dotičnem sporazumu obstoja pismeni protokol, ki so ga na eni strani podpisali Draškovič in Pribičevič, na drugi strani pa zastopni- ka parlamentarne zajednice Protič in dr. Vesnič. Ta protokol je bil znan dr. Ko rošcu in dr. Drinkovičn in je bil objavljen na temelja tega sporazuma, ko je bil dr. Korošeo še v vladi do srede maja 1920. To izjavo ministra Draškovifia je zbornica sprejela z veliko pozornostjo in o gorčenimi vzkliki zaradi neodkritosrčno-sti klerikalcev. Nato je dr. Korošec izjavil, če je vse tako, potem je Vesničeva vlada prevalila njega in dr. Drinkoviča, katero izjavo je skupščina kvitirala glasnim smehom. Dr. Korošec je nato za cel ubirati milejše strune, češ da bi se tudi klerikalna stranka dala dobiti za sporazum. Namesto tega pa je bila v ustavo sprejeta določba, ki omejuje pravico škofov, da svobodno občujejo s Sv. Očetom in vrliutega še kancelparagraf. Poslanci so prekinjali govornika z medklici, da ustava verskim družbam garantira občevanje z njihovimi poglavarji tuji državi. Glede kancelparagrafa je dr. Korošec priznal, da duhovščina greši, vendar pa naj se razsodba o tem prepušča duhovnim disciplinarnim sodnijam. Diplo-matičcl govor dr. Korošca so splošno razumel; tako, da bi njegova stranka rada začela pogajanja za vstop v vlado. Beograd, 15. aprila, (Izv.) Jutri bo seja konstituante samo dopoldne. Govoril bo dr. Šurmin v imenu Narodnega kluba ter Srskič in Lukinič v ime nu svojega kluba. Komunisti govore v ponedeljek. Dosedaj še ni predloženih mnogo predlogov za izmenjavo raznih stališč členov. Trgovska pogajanja z Italijo ITALIJANSKI DELEGATI. — PRVA SEJA NESKLEPČNA. Beograd, 15. aprila. Italijanski delegati za sklepanje trgovinske pogodbe so prišli snoči v Beograd. Na kolodvoru jih je sprejel dr. Milan To-dorovič kot odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo. Načelnik italijanske delegacije g. Lu> ioll je načelnik trgovskega oddelka v italijanskem trgovinskem ministrstvu. Beograd, 15. aprila. (Izv.) Italijanska delegacija, ki je prispela v Beograd na pogajanja v svrho sestave trgovinskega dogovora, je sestavljena takole: predsednik Luzzioli, člani: BartelH, Carpielli, Silvestri. Tekom včerajšnjega dne so posetili ministrstvo trgovine in industrije. Beograd, 13. aprila. (Izv.) Danes popoldne ob 4. bi se imel vršiti prvi ofi-e£ehri Mt*nek iaaoslcvaoskih in itali- janskih delegatov za pogajanja glede trgovinske pogodbe z Italijo. Italijanska delegacija je bila polnoštevilno navzočna pod vodstvom senatorja Lucciolija. Od jugoslovanske st.ani so prišli dr. Trumbič, dr. Žerjav in Kukič. Ostali delegati, zlasti dr. Ninčič, niso mogli priti, ker so bili šele v poslednjem trenotku o tem obveščeni. Vsled tega se oficielna soja ni nngla vršiti in so nat>i delegati |~> dr.Trum-biču izjavili, da se mogla k-mercnci otvoriti šele na ponovni pozi 7. Ti edsednik italijanske delegacija je poudarjal važnost prijattljskih odnošajev z našo državo in upanje, da se pogajanja uspešno zaključijo. Prihodnja seja 1)0 začetkom prihodnjega tedna. Fašisti in komunisti IZGREDI BREZ KONCA. - ULIČNA BITKA V LIVORNU. — KAZENSKE EKS* PEDICIJE NA AVTOMOBILIH. Florenca, 15. aprila. (Izv.) V Arezzu so fašisti zasedli nekaj kamionov in se vozili od kraja do kraja, kjer so napadali in uničevali sedeže vseh socialističnih organizacij. V Schii so zažgali delavski dom, v Pratovecchio so uničili vse pohištvo in knjižnico komunističnega kluba. V Ponte a Poppi so razbili spomenik Francisca Ferrera, v Bibbieni so ravnotako uničili delavski dom. V Florenci so fašisti uničili sobe delavskega sindikata. komunističnega krožka. Ko je prišla policija, so fašisti že »izginili*. Tudi v Papianu je prišlo do konfliktov med fašisti in komunisti, ker so fašisti zažgali socialistični dom. Livorno, 15. aprila. (Izv.) V mestnifi ulicah je prišlo do novega krvavega spopada med skupino fašistov in komunistov; od vseh strani so prihitela ojačenja in spopad se je skoro razvil v pravo bitko. Streljalo se je iz oken, letelo je razno pohištvo, na pomoč ja prišel večji oddelek vojaštva, ki ie potisnil komuniste v delavski dom. kjer so se zabarikadirali in hrabro branili. Borba je trajala tri ure, nazadnje so vojaki in fašisti zavzeli delavski dom in ga popolnoma uničili, dva komunista sta ubita, deset je težko ranjenih, izvršenih je bilo čez 100 aretacij. VpraSanie luke Barol Beograd, 15. aprila. (Izv.) Nocoj so demokratski poslanci zahtevali od mi-nistr. predsed. Pašiča, naj izjavi, da je poročilo «Mornmgpošte» o baroški luld neresnično. Ministrski predsednik je izjavi!; da je vest «Moriringpošte» izmišljena in da bo o tem vprašanju podal skupščini javno izjavo. Rim, 15. aprila. (Izv.) Ker je jugoslovanska razmejitvena komisija italijanski predlog, naj se vprašanje Baroša in Delte reši potom posebne komisije odklonila z motivacijo, da je Baroš nesporno jugoslo\ anski. se govori v tukajšnjih političnih krogih, da pričakuje italijanska vlada rešitve vprašanja v drugačni obliki. Italija pa ni nikakor voljna dopustiti, da bi sedanje jugoslovansko stališče glede Baroša in Delte obveljalo. D' ANNUNZIO SE VRAČA NA REKO? Rim, 15. aprila. (Izv.) «Epoca» javlja iz Ancone: Govori se, da odpotuje 19. t. m. d'Annunzio na Reko, kjer bo prisostvoval poroki kapitana narodne brambe Host Venturija. — (cPoroka» bo seveda služila d'An-nunziju samo za pretvezo, kajti d'An-nunzijeva pot je brez dvoma v zvezi s pripravami za volitve v reško konstituanto. morda tudi s pripravami za — rešitev baroškega vprašanja. Ur.) STROGO IZVAJANJE PROTI-KOMUNISTIČNIH ODREDB. Beograd, 15. aprila. (Izv.) Notranji minister Draškovič je izdal upravnim oblastem ponovna najstrožja navodila, da morajo odredbe proti komunistom izvajati tudi vnaprej točno v zmislu izdanih navodil. Ministrstvo je dobilo namreč noročila, da je policija v zadnjem času bila proti komunistom zopet popustljivejša. NOVA MADŽARSKA VLADA. Budimpešta, 15. aprila. Grof Štefan Bethlen je včeraj popoldne predložil državnemu opravniku lisio novih ministrov. ki je bila od opravnika sprejeta. Portfelji so razdeljeni takole: minister zunanjih poslov grof Nikolaj Banffy, minister notranjih poslov grof Gedeon R a day, minister financ dr. Hegediis, poljedelski minister Štefan Szabo-Nagyatad, trgovinski minister dr. Hcgys Halmi, minister za deželno brambo Aleksander Beli čaka, ministrstvo narodnih manjšin bo vodil minister za zunanje posle, ministrstvo malih poljedelcev minister za poljedelstvo. ProtK snuje opozici-onalni blok Beograd, 15. aprila. (Izv.) V političnih krogih se govori, da bo Protič stopil na čelo opozicije v konstituanti in da bodo v njegovi dražbi Radič, Narodni klub in Koroščeva grupa. Beograd, 15. aprila. (Izv.) Na seji radikalnega kluba je Ivanič izjavil, da bo glasoval proti ustavnemu načrtu Pašiča. ako v ta načrt ne bodo sprejete gotove odredbe iz ustavnega načrta g. Protiča. Radikalni še ni sklepal o ravnanju Protiča. NEMŠKA ŽIVINA ZA JUGOSLAVIJO Beograd, 15. aprila. (Izv.) Iz Nemčije pride 10.000 konj v Beograd, katere ima dati Nemčija kot nadomestek za živino, ki so jo odvedli Nemci iz Srbije. Transport se izvede s posebnimi vozovi direktno, in sicer s 1200 blagovnih voz. V to svrho sta odrejeni dve komisiji, ene je odpotovala v Nemčijo, da nadzira nakladanje, draga pa bo sprejemala konje v Beogradu in ž njimi dalje disponirab. Glede ostale živine (rogate in drobnice), ki jo ima vrniti Nemčija, še ni odločeno, ali se bo transportirala po železnici ali po Donavi, in tndi ni še končno rešeuo, ali bomo sploh sprejeli to živino, ali zahtevali, da nam Nemčija plača njeno vrednost v denarju, za katerega kupi država drugo živno, ki bo bolj potrebna za na&e Irf^ftii^^ ; Vprašanje pridružitve Avstrije k Nemčiji Zastopniki antantnih velesil so iz-'antanto enako nevarnost, kakršno bi focili, kakor smo poročali že včeraj, pomenila restavracija Habsburžanov dunajski vladi note, ki vsebujejo odločen opomin, naj Avstrija ne nadaljuje z izivanjem »plebiscitov* po raznih svojih deželah. Zastopniki so opozorili avstrijskega državnega kance-larja na posledice, ki bi jih mogla imeti demonstracija poedinih pokrajin, ki hočejo 24. t. m. prirediti »informativ-no» glasovanje glede vprašanja pripojitve Avstrije k Nemčiji. Avstrijska .vlada sicer odklanja vsako odgovornost za to glasovanje in pravi, da jih vprizarjajo posamezne pokrajine na lastno inicijativo, jasno pa je, da bi si pokrajinske vlade tega ne upale storiti, ako bi ne imele tihega pristanka dunajske centrale. O tem jasno govori tudi izjava člana tirolske deželne vlade, ki je v četrtek pred demonstranti izjavil, da se Tirolska ne bo pokorila prepovedi antante. Želja Avstrije po pripojitvi k Nem ciji je popolnoma razumljiva, ker Avstrija dobro ve, da ji je obstanek in razvoj mogoč le pod okriljem Nemčije, zato pa avstrijska vlada ni do danes storila ničesar, da bi ovirala napovedana glasovanja, ker ve, da bo pri glasovanju oddana ogromna večina gi; jv za pripojitev. S tem bi hotela postaviti antanto pred gotovo dejstvo in ji zaslepiti oči z »ljudsko .voljo*. Antanta je s svojo protestno noto prehitela manever avstrijske vlade, dočim so na konferenci nasledstvenih držav v Rimu že tudi zastopniki Ce-boslovaške, Jugoslavije in Italije opozorili avstrijske delegate na nevarnost takega eksperimenta. Na Dunaju vedo torej dobro, kako stoji stvar. Velika antanta je zavzela svoje stališče; ona hoče izvajati najprej materijalne represalije. Kakšno stališče pa zavzame mala antanta? Pripojitev Avstrije k Nemčiji pomenja za malo na Madžarskem. Ako se prepusti Avstriji svoboda priklopitve k Nemčiji, kdo bi mogel tedaj braniti Madžarski da si po volji pokliče tega ali onega kralja! To pravico si Madžarska lasti že danes, a toliko bolj gotovo je, da bo neovirano izvedla svojo namero, ako se bo Avstrija nekaznovano postavila proti antanti. Ako je mala antanta preprečila svojo energično akcijo vrnitev Habs-buržana, v toliko bolj bo primorana, da spreči tudi združitev Avstrije Nemčijo. Avstrija se zanaša na omahljivost, neodločnost in razna nesoglasja, ki vladajo v odločilnih krogih velike antante ravno o avstrijskem vprašanju. Antanta je opozorila že tolikokrat, a svojih groženj ni izvedla, zato upa Avstrija, da bo tudi seda, popustila iz spoštovanja pred gotovim dejstvom. Popolnoma drugačno je pa to vprašanje za države male antanto a to v prvi vrsti za Jugoslavijo in Cehoslovaško, ki sta v tem vprašanju neposredno tangirani in deloma tudi ogroženi. Ako Avstrija vstraja na stališču, da ne more preprečiti tega »informativnega* glasovanja, ki je zasebna zadeva posameznih pokrajin, tedaj je naloga sosednih držav, da opo-zore tudi one nedvoumno avstrijsko vlado na nedopustnost takih poskusov, kajti gotovo je, da je to informativno glasovanje le maska, s katero hoče Dunaj prikriti svoje prave namere. Kajti kakor hitro je izvršeno to glasovanje, potem bo Avstrija — skli-cevaje se na voljo naroda, skušala brezdvomno izvršiti tudi dejansko. Mala antanta se je izborno obnesla v vprašanju poskusa Habsburške restavracije v Budimpešti. Uverjeni smo, da tudi v tej, ravno tako akutni zadevi ne bo odrekla, Pravica zaščite Odkar se je med našo državo in ita- da so to zgolj domneve, toda po tem, lijansko kraljevino podpisala rapallska pogodba, se rimsko novinstvo kaj ne- prestano bavi z italijanskimi konzulati in z njihovo kompetenco v mejah našo države. Teb konzulatov za zaščito italijanskih narodnih manjšin si je Italija v 7. členu imenovane pogodbe zasi-ri-rala pet ali šest in jugoslavanska delegacija je bila prisiljena, da nanje pristane. Ali so vodili Giolittija In Sforzo pri tej zahtevi stvarni razlogi, je precej težko odgovoriti. Lažje pa si je stvar raztolmačiti s stališča italijanske jadransko i*)litike v zadnjih letih. Italija se je morala odreči Dalmaciji. če je hotela rešiti jadransko vprašanje. O tem ni nikoli resno pomirjala kljub umetnim viharjem, ki so jih v italij?Jiski politiki s preračunjenina manevri provzročali in vzdrževali razni plačani eksponenti rimske vlade. Da pa tudi Italija dobi, »kar ji gre kot velesili*, je zahteval Giolitti c..l naših zastopnikov v Santi Margberiti gotove-carancije za italijanske narodne manjšini'. Pobil jih je v obliki koiJ.uuat' v. Tem ustanovam bi ne bilo kaj oporekati. če bi bili nameni, ki jii*. bodo konzulati zasledovali, čbri. Upravičeno p.i se bojimo, da bo drugače, da postanejo ti konzulati na naši zemlji ekspoziture italijanskega iredentizma vzdolž jugoslovanskih obmorskih krajev. Italijanski listi lahko še toliko pišejo, kar je doslej počenjala italijanska politika z nami, nas ne more niuče več prepričati o r.jeni nesebičnosti. Čc bi Italijani ne imeli zahrbtnih namenov za našo zemljo, čemu jim konzulati? Kaj treba, da ščitijo pravice Italijanov pri nas posebne ustanove? Mi smo miren element, ki spoštuje v svoji sredi vse ljudi in ne napadamo nikogar. Še nobenega Italijana niso jugoslovanski »fašisti* ubili, še nobenemu italijanskemu roke poljubno igrale žnjimi. Ti ta kratni ministri se zaman opravičujejo in se otepajo odgovornosti, da so zvlo-kli Bolgarijo na stran Nemčijo in As strije ter Turške, torej držav, ki so nam bile vedno sovražne. Bolgarski zastopniki v inozemstvu so še dovolj vestno opravljali svoj dolžnost. Vlado Radoshvovo so točno obveščali o položaju v državah, kjer so nas zastopali. Na nedvoumen način so sporočali tudi opazovanja, iz ka terih se je moglo zanesljivo sklepati na izid svetovne vojne. Izjema v to n oziru je bil samo poslanik Rizov. ki se je navzel v Berlinu in na Dunaju sovražnega duha napram Rusiji ter silil zato bolgarsko vlada, naj se postavi ob stran centralnih držav. Najpogumnejši in najbolj odkriti svojih mišljenjih so bili poslaniki Mad žarov v Londonu, Čaprašikov v Beo gradu in pozneje v Nišu, Dimitrijev v Petrogradu in Hadži Mišev, naslednik Madžarova v Londonu. Kako jc Radu-slavov kvitiral odkritosrčnost in resnicoljubnost svojih poslanikov, jc najboljši dokaz njegovo postopanje s Ča-prašikovom. Ta je v svojem poročilu od 17. septembra 1915. leta odločno svaril pred zvezo Bolgarijo s centralnima državama in protestiral proti bol garsko-nemškemu zavezništvu. Kot odgovor na to ga je pustil Rodoslavov na mestu odstaviti, za naslednika pa mu je imenoval njegovega dosedanjega tajnika. Politične beležke -j- Iz govora Etbina Kristana v ustavotvorni skupščini posnemamo tele odlomke: Ustava ni plod sporazuma. Načrt, sprejet od ustavnega odbora ni le konzervativen, ampak naravnost reakcijonaren. Opozicija je le za parado; puste jo govoriti, ne upoštevajo pa jo niti najmanj, ker je vlada žc vnaprej odločila, kaj in kako. Tudi vladne stranke same so neustaljene, Ako bi Protič nadvladal Pašiča, ki so našlo med vladnimi strankami na stotine podpisov za popolnoma drugačno ustavo. Ustava daje z levico pravice, ki jih z desnico zopet anulira. Soci jalistični ustavni načrt predstavlja minimum tega, na kar morejo socijalist! pristati, Nezaupnica Stojanu Protiču. Iz Beograda poročajo: Z iz«topora iz radikalnega kluba in stranke Stoj:in Pr<-tič še vedno končati svojega zahrbtnega rovarenja proti Pašiču in edinstvu stranke. Ker jc Protič odložil vodstvo stranke, a Pašic izjavil, da ga, radi političnih poslov no more prevzeti, hotel je Protič spraviti na čelo stranke svoje slepo orodje Ljubo Jovanoviea. Toda stranka se nikakor ni pustili kompro- ------j----------- društvu niso zažgali . . -. „ , -„, strehe nad glavo. Našim neodrešenim I "»tirati, da bi st;l na njenem celu clo-bratom v Italiji pa se je to že tisoč- vek takn krvavfi ,1oM,?nA krat zgodilo in se še vedno ponavlja. Zato je povsem umestno, da tudi mi zahtevamo od Italije podobne ustanove, ki so potrebne za zaščito pravic anektiranih Jugoslovanov v okviru italijanske drživa. Rapallska pogodba se je sklenila v času, ko je naš zasedeni narod že veliko muk pretrpel od nasilja, ki ima v Italiji prosto pot in svobodne roke. Zato bi biio neodpustno, čo bi dovolili, da obvelja glede pravic zaščit« narodnih manjšin med Italijo in Jugoslavijo dvojna mer-i. Mislimi«, da ima naša država pravico zahtevati za 8G0 tisoč Jugoslovanov v Italiji, iste ugodnosti, kot si jih Italijani lastijo za par tisoč naseljencev njihove krvi v jugoslovanskem Primorju! Enaka pravica zaščite mora obveljati za vse! Volilne priprave V uvodnem članku, ki ga pod tem naslovom prinaša ^Edinost*. izvaja pisec: »Priti bi moral na dan, ko bi naše kmolsko in delavsko ljudstvo, prosto vseh muk izjemnega stanja in vseh surovosti nečloveške soldateske, povedalo na ves glas in pred celim svetom svoje mnenje o vsem. kar so z njim delali prej in kar se ž njim godi danes. Pripravljajo pa se stvari, ki bijejo v obraz vsem načelom svobodnih ljudskih volitev. Živimo pod vlado, katera ne kaže niti trohe resne volje, da bi Pred vso našo javnostjo obtožujemo in obdolžujemo vlado, da s svojo premišljeno in preračunjeno brezbrižnostjo podpira v Istri oni nekulturni sistem, ki hoče oropati pred volitvami naše kmetsko ljudstvo vseh njegovih voditeljev. Javnost naj izve, da je danes že iztiran župnik iz Lovrana, da je iztiran župnik iz Žminja pri Pazinu, preprečila in udušila oni nasilni sistem, ki hoče zamašiti pri teh volitvah našemu svobodnemu ljudstvu usta. da je iztiran župnik iz Vodnjana, da je iztiran župnik iz Sv. Nedelje pri La-binjn. Pribijemo in ugotavljamo, da je bil istrski kmet, k ise je drznil iti po o-pravkih v župnišče, zaradi tega pretepen do krvi. Tako pripravljajo pri nas volilni boj. Prav nič se ne bojimo povedati, da spominjajo volilne priprave na Primorskem na najzloglasmejše. nnj-bolj nekulturne, najbolj surove politič-Ene režime preteklosti.*. == To besede so se zdele celo tržaški BfifPa'w>nzttr' tak° neoporečne, da jih ni mo-■Siri g]a črtati in da je na ta način sopod-pisal'i obsodb'., katero priobčnjo , roti italijanski vladi * Edinost*, Bolgarska @ran2n« Sedanja bolgarska vlada je že dalje časa napovedovala, da bo izdala dokumente iz dobe svetovne vojne, s ka terimi hoče dokazati, kako so bivši car Ferdinand in njegovi pristaši zločinsko upropastili Bolgarijo. Sedaj je zbrala, ta dokazila v takozvani »Oranž-ni knjigi*, ki je izšla te dni v Sofiji. Knjiga podaja na 750 straneh 1225 dokumentov o vlogi Bolgarijo v sve tovni vojni. Med njimi je mnogo važnih diplomatskih spisov, ki so bili do sedaj deloma še neobjavljeni. Značilno sodbo o razkritjih, ki jili vsebuje »Oranžna knjiga*, prinaša u-gledni »Praporec* ki piše med drugim: »Utis, ki ga ostavlja ta knjiga, je grozen. Očividno je, da je imela Bolgarija v letih od IfllS do 1018 na čf.lu ljudi, ki so jo sistematično pehali \ propast. Zastonj so nas opominjali in nam dajali nasvete najuglednejši Ir-žavniki in diplomati Anglije, Francije, Italije in Rusije. Svetovali so nam. naj ne gremo v boj proti Sporazumu, kor si bomo razbili glavo. Vlada s carjem Ferdinandom in nesrečnim Radoslavo vom pa je ostala gluha in nedostopna. '.Ministri so bili le lutke, ki so se tuje vek tako krvave politične preteklosti kot. y Jo Mn nič. Tndi Iašič sam se js izrazil proti Prottfevim protežiran-cem in to iz državnih razlogov. Zato so jn naenkrat pojavila kandidatura dr. Velfcarja Jankoviča. najožjima in najzvestejšoga sonišljenika starega Pašiča. Sicer .Ta nI: o vi č ni bil l.osobno priljubljen v sami stranki, toda kljub temu s? jo večina krajevnih organizacij radikalne stranko izjavila za njegovo kandidaturo. Tako je tudi v tem vprašanju dobil Protič. nezaupnico iz vrst radikalno stranke. — Beograjska tEpoha* ugotavlja, da je bil boj med Paličem in Protičem eden najogorče-nejših, kar se jih je odigralo v srbskem političnem življenju, a najznačilnejše je, da se je to borbo v svojih glavnih fazah odigrala za kulisami, tako da javnost, še ni informirana o vseh po-cd in os tih. Kor je strankarsko radikalno novinstvo zaprlo svoje stolpce Protiču. tako Protič ne noro na dan s svojimi polemikami, pač pa pripra brošuro, ki bo v nji opisal vso borb'>. Toda — kakor poroča »Epoha* --vodstvo radikalne stranke je sklenilo, da sc nc bo spuščalo s Protičem v ni-kako polemike, ker prelom med stranko in Protičem je gotov, torej so vsa ke rekriminacije neumestne iu tudi nepotrebne. Na ta način hoče tudi stranka dokazati, da smatra zadevo Protič končano in prehaja preko nje na dnevni red. -f- Wilson in vprašanje Reke. V Ion donskih »Times* nadaljuje Landsing s svojimi razpravami o Wilsonu. Sedaj je dospel dc reškega vprašanja, o ka t»rem pravi: Kar se Reke tiče, sva si bila z \Vilsonom istih misli, toda \Vil-son se je vedno upiral obliki, v kateri naj bi se o tem vprašanju razpravljalo. Italijani so vedno navajali Ameri-tance na to, da bi jim ti priznali meje londonskega pakta. meje. ki so bile strategično važne za Italijo v slučaju, da bi bila ostala Avstrija velesila. Ker pa jc revolucija monarhijo pokopala, se je položaj izpremenil in Italijani so jpli zagovarjati svoje stališče gled-Trsta in Reke, s katerima bi dobili v roke monopol za vso pomorsko trgovino na jadranski obaii in v njenem ozadju. Dalje piše Lansing tudi o tem, da ni hotel IVilson prav nič slišati o italijanski Reki. Obnova Julijske Benečije. V sporazumu z upravo anektiranih krajev je italijanska vlada dovolila večje svoto za obnovo po vojni poškodovanih pokrajin. Julijska Benečija dobi v to svrho 183, Tridentinska Benečija pa 206 milijonov lir. Poleg tega bo vlada obemo upravnima področjema naka-! -j- Razmere v češkoslovaški cerkvi« l V verskem pogledu se bijejo v češkoslovaški prav tako ljute in žilave bor--, be kot na socialnem in političnem polju. Klerikalci so dobili z novimi škofijami v Slovaški, posebno z imenovanjem dria. Stojana za olomuškega škofa, zelo vplivne agitatorje v prilog Rimu. Ti sedaj delajo ir. se trudijo na vse kriplje, da čimprej pridobe že izgubljene pozicije češkoslovaške narodne cerkve. V tej cerkvi se je pojavila struja. ki jo hotela propagirati pravo-slavje. Ta argument so sedaj klerikalci porabili in so izigrali obe struji drugo proti drugi, tako, da je v češki ua-rodni cerkvi med duhovščino naštel spor. Pravoslavna cerkev je namreč zahtevala, da postanejo pripadniki češke narodne cerkve ravoslavni in da sc odpovedo češki reformaciji, kar pa jč duhovščina odklonila. -J- Nove represalije. Francoska vla* da je pridno na delu, da represalije proti Nemčiji poostri do skrajnosti. Kot jo razvidno iz najnovejših poročil, sc bo francoska okupacija nemškega ozemlja še razširila. Glavno važnost pa polaga Francija na to, da bo sedaj okupirano področje gospodarsko in upravno ločila od ozemlja na drugem bregu Rena. Obenem bodo izgnani v Nemčijo vsi uradniki, ki niso roieni v navedeni coni. zovala odslej po 25 milijonov lir me sečne podporo. -j- Dalmacija za naziv «Jugoslavija;). Dalmatinske občine sklepajo soglasne resolucije, v katerih zahtevajo od konstituante za našo državo naziv » Jugoslavija*. -f- Volilno-programatični govor Gio-Iittija. Italijanski ministrski predsednik Giolitti bo imel med 20. in 25. t. m v Cuneu programatičen volilni govor, v katerem bo pojasnil smer bodoče vladne politike. -j- Masarykov namestnik. Predsednik češkoslovaško republike T. G. Ma-saryk je ozdravel in se kmalu poda na dopust, da se popravi popolnoma. Po dosedanjih dispozicijah pojdo v Italijo na otok Capri. Po češkoslovaški ustavi zastopa predsednika republike za časa odsotnosti ministrski predsednik. Ker pa je sedanji ministrski predsednik iz vrst meščanskih strank, in nepariamentarec, je verjetno, da ga bo zastopal ali zunanji minister dr. Beneš ali pa češkoslovaški poslanik v Švici Dušek. Govori se celo, da se povrne Tušar iz Berlina, da prevzame mesto ministrskega predsednika. Na vsak način pa je sedaj v Češkoslovaški potrebna močna roka, če se hočejo volitve v parlament, o katerih se na splošno govori v čeških strankarskih in političnih krogih izvršiti v redu in miru. Ljubljana, 15. aprila. * Imenovanja v ministrstvu. Pisr slj dr. J loge o davku na vojne dobičke v veo Anton Novačanje imenovan v • iinistr- primerih stare tiskovine katerih po-, stvu poljedelstva za sekretarja 2. razre- datki o dospelosti niso več veljavni. - - - • - zat0 uradno ugotavlja, da zapade ta davek v treh obrokih, in sicer prvi v znesku 50% odmerjenega davka v 30. dneh po vročitvi plačilnega naloga, drugi v znesku 25% v nadaljnih dveh mesecih in poslednji zopet čez dva meseca. — Drugačni podatki o dospelosti v plačilnih nalogih so brezizjemno nepravilni. * Prodaja železniških voznih listkov. Po ineijativi beograjskega postaje načelnika se je na tamošnji železniški postaji zvišalo število blagajn za izdajanje voznih listkov. Blagajne so celi dan odprte, tako da potniki lahko ob vsakem časti kupijo vozni listek. S tem ee je tudi odpravila grozna gnječa, ki je vladala doslej pred odhodom vsakega osebnega vlaka. Taka reforma bi bila potrebna tudi v drugih večjih mestih naše države, zlasti tudi v Ljubljani. * Neveljavne znamke. Od 16. aprila dalje veljajo v poštnem prometu Jo nove jedinstvene znamke s slikami kralja Petra in regenta Aleksandra ter invalidske znamke. Stare, takozvanu ljubljanske znamke od tega dneva niso več veljavne. b Za Jugoslovansko Matico. Namesto venca na grob pokojnega prijatelja gosp. Ivana Kramerja v Trbovljah je naklonil šolski nadzornik g. Gustav Vodu še k Jugoslovanki Matici znesek 100 kron. Podpornemu društvu jugoslovenskih akademikov v Ljubljani so darovali: Neimenovana (Ponikva ob južni železnici) 100 kron. Posojilnica v Mariboru 2000 kron, Tiskarna Ilrovatin 180 kron, Kamniški dijaki za Velikcnoč 300 kron, dr. Fran Rozina v Mariboru 200 kron. — Odbor izreka vsem najtoplejšo zahvalo - Oni gospod, ki se je obrnil z dopisom dne 2. aprila t. L na poslanca g. dr. Žerjava v zadevi kapetana C., naj se blagovoli zgiasiti radi-informacije v Tajništvu JDS.. Narodni dom. * Izurjeni risarji za izdelavo stavbnih načrtov se iščejo za celodnevno ali pa popoldansko službo. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravo »Jutra*. s V Belokrajini ne sprejema več nobenai trgovina bankovcev po eno in dve kroni, ako so le malo raztrgani čez par dni bo prišlo v modo, da ne bodo sprejemali tudi celih. Kam hoče ljudstvo iz gorskih vasi potem s tem denarjem! Na uiero- da; Lovro Križman. inšpektor vode v Velikem Bečkeretu, je imenovan za generalnega inšpektorja ter premeščen v hi-drotehnični oddelek v Negotinu; Bogdan Ferlinc, ekonom 3. razreda topčider-skega ekonomata, je postal asistent v poljedelski kontrolni postaji v Topčiderju. * Značilen dokaz duševne posurovelo-sti. Začetkom meseca marca je prosil zdravnik dr. Lichtenecker v Šoštanja okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu, da naj bi nameravani misijon v Šoštanju zaradi epidemije koz preložilo na poznejši čas. Lepega dne je našel zdravnik pred svojo hišo mrliško nosilnico, na njej kup kamenja in slame in dopis sledeče vsebine: »Gorje Vam, če z obranit« misijon. Krvava bo Vaša glava pod kupom kamenja in Vaša duša pride pred sodbo strogega sodnika. Vrženi boste v peklenski ogenj, kjer je jok in stok in škripanje z zobmi. Podpis: 3000 zarotnikov.* Kakor smo izvedeli, sc je misijon vseeno vršil in se bodo morali nekateri gostje, ki so raz prižnicc zabavljali na oblasti, zagovarjati pred sodiščem. Radovedni smo, ali bo nastopilo pri tej priliki onih 3000 zarotnikov ali ne. * Kandidatne liste za Celje so te dni nabite na magistratni deski. V občini celjska okolica na.stopajo štiri stranke: klerikalci (nosilec liste Ferdinand Gologranc), narodni socialist (Jakob Omladič), socijalni demokrati (Hrastnik) in združeni demokrati in samostojni kmetje (Vinko Kukovec). Značilno za postopanje, socijaluin demokratov pri sestavljanju liste jo dej- tvo, da sta sedaj žo dva od}»ovcdala kandidaturo, češ da je sploh nista podpisala. * Iz Trbovelj se nam poroča, da so napravili tamkaj nekateri napredni podurad-niki nepremišljeno dejanje, da so sestavili v naai, da bodo glasovali zanjo tudi klerikalni poduradniki. lastno kandidatsko listo. Gospodje so čividno pozabili, da so klerikalci tako pod Zupnikovo komando, da ni niti misliti, da bi glasovali za poduradniško listo. Njihov korak pomeni kršenje discipline in zanašanje razdora v demokratske vrste. * Kdaj zapade davek na vojne dobičke. Kakor je finančna delegacija dognala, je uporabljala davčna administracija v Ljubljani za plačilne na- Prosveta NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 16. aprila: Kosec: Mrakovi. B. Nedelja, 17. aprila: Galsworthy: Borb?.. ('Znižane cene.) Izven. Ponedeljek, 18. aprila: Strindberg: Gospodična Julija; Braco: Don Pieuo Caruso. Red A. Opera: Sobota, 16. aprila: Puccini: Tosea. E. Nedelja, 17. aprila: Parma: Zlatorog. Izv. — Češka akademija se je vršila v Ljubljani v hotelu »Union:- dne 13. t m. v proslavo tretje obletnice zgodovinske zakletve v Pragi. Velika dvorana je bila res okusno opremljena, za kar gre polno priznanje aranžerjea gg. Vavpotiču, Skruž-nvju in Hejnicu. Proslavo je priredil češki generalni konzul dr. Beneš, pokroviteljstvo pa je pre>zela ga. županja dr. Tavčarjeva. Udeležba je bila zelo velika; med drugimi so prisostvovali svečanosti gg. predsednik dr.Baltič, generala Dokič in Maister s številnimi častniki, poverjenika dr. Ravnihar in dr. Skaberne, podžupan dr.Triller, poslanec dr. Žerjav, delegat dr. Šavnik iu številni drugi ugledui gospodje. Tudi ženstvo se jc udeležilo z go. dr. Tavčarjevo na čelu v častnem številu. Dr. Beueš io pozdravil došlece in I predlagal, da se pošljejo brzojvni pozdravi kralju, regentu in Masarjku, kar so vsi navzoči z odobravanjem sprejeli. Po slavnostnem govoru dr. Laha je sledila lepo uspeli umetnostna akademija, v kateri so odlično sodelovali gg- Rogoz, Šind-ler, Zikova in Jugoslovanski kvartet. — Tcmislav Krizman, znani hrvatski slikar in grafik priredi v umetniškem salonu v Zagrebu to dni kolektivno razstavo svojih del. Razstavil bo med drugim tudi portre prestolonaslednika Aleksandra. Tomislav Krizman je tudi Slovencem dobro znan. Nekaj njegovih mojstrskih bakropisov je razstavljenih v »Narodni aleriji.* — Koncert "Ljubljanskega Zvona*. Vse prijatelje lepe pesmi opozarjamo na zanimiv pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona* v ponedeljek, dne 18. aprila v, »Unionu?. Spored, katerega izvajata priljubljeni basist Josip K r i ž a j in društveni zbor, zasluži natlačeno dvorano. Občinstvo naj pridno seže po vstopnicah, ki jih prodaja Dolenčeva trafika v Prešernovi ulici. k — «Sport». Izšla jc 16. številka »Športa* s sledečo vsebino: Gradjanski športni klub: Ilirija. — Ali je »Športna zveza* potrebna ali ne? — Spored konjskih tekem v Beogradu. — Prevoz blaga z letali in — Pregled o Bportnem gibanju po svetu. List prinaša krasne slike iz nogometnega športa, iz lahke atletike in slik$ aca-ško-sportuih pokrajin. dajnih ineetui bi ze lahko etutrat tt&reuu, da se potegne ta »avstrijski špeh» iz prometa; toliko časa bi pa morali sprejemati vse bankovce. * Iz Rogaške Slatine ™>™ poročajo, da ti hočo tamkajšnji kopališki ravnatelj Dolenc pomagati sedaj s tem, da hujska delavstvo proti ostalemu prebivalstvu. Voditeljem socijalistov namreč pripoveduje, da je deputacija, M je bila pri deželnem predsedniku dr. Baltiču in dosegla razpis ravnateljskega mesta, obenem nastopila tudi za znižanje delavskih mezd. To je seveda laž in se je Dolenc poslužuje samo zato, da bi se vzdržal na površju. Skrajen čas je, da izgine iz Rogaške Slatine človek, ki dela samo zdražbo, podjetje pa zanemarja. * Smrtna nesreča v Brežicah. Ko se je r sredo zvečer načelnik brežiške gasilske župe, g. Anton Haller, upravitelj bolnice, vračal s pogTeba g. Ivana Kramerja iz Trbovelj domov, je skočil iz vlaka, še pred-no je ta obstal. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in umrl v desetih minutah. Pokojnik je bil star 54 let in zapušča ženo in štiri otroke. Po-ereb bo v soboto ob 3. uri popoldne v Brežicah. * Narodna čitalnica v Celja je dobila t>d prosvetnega ministrstva 4000 kron odškodnine za škodo, ki jo je utrpela o priliki nastanitve vojaške bolnišnice v njene prostore, ko je izginila večina pripovednih knjig. * Celjski odsek SPD bo v kratkem popravil pot skozi znani Hudičev graben, ki je izhodišče na Svetino in Tolsti vrh, * Splošno žensko društvo v Celju ustanovi za svoje članice v Celju in okolici lastno knjižnico. Začetkom meseca majni-ka priredi cvetlični dan, kateroga čisti dobiček je namenjen knjižnici. * Epidemija koz v celjskem političnem okraju je v tednu od ne 4. do dne 10. t. m. zopet znatno ponehala. Na novo je obolelo 14 oseb, in sicer: v Dramljah 1, Ljabnu 1, Trbovljah 1, celjski okolici 2, Kalobju 4, Ponikvi 1, Loki 1, Laškem 3. ,V evidenci jo bilo 77 za kozami obolelih oseb. Umrle so tri. Za legarjem je obolela ena oseba v celjski okolici. * Mednarodni gostilničarski kongres «e vrši od 18.—22. t. m. v Monakovem. Na kongres je odpotovala tudi delegacija naše gostilničarske »Osrednje zveze» pod vodstvom tajnika Srečka Pavlakoviča. Jugoslovanskim odpo slancem so odkazana stanovanja v hotelu »Monte CarIo». Svoje bivanje v Monakovem bo porabila naša delegacija tudi v to, da stopi v zvezo s švicarskimi interesenti glede gradbe velikih modernih hotelov v Jugoslaviji. * Kako se živi v graških gostilnah. Na zborovanju gostilničarskega društva v Oradcu so bile te dni določene nove cene, ki veljajo za vse gostilniške obrate. Iz tega cenika posnemamo: Cista juha stane 3 do 4 krone, zaknhaua siabejše vrste 7 do 8 kron, bolje vrste 8 do 10 kron: prikuhe: omaka k govejemu mesu 6 do 16 kron, riž 12 do 15 kron, fino so-eivje 12 do 14 kron, pražen krompir 13 do 16 kron; salata: glavnata z oljem IS do 24 kron, navadna z oljem 15 do 20 K; meso: goveje, kuhano (13 dkg) 60 do 75 kron, pečenka 70 do 85 kron, jetrna pečenka (iS do 75 kron, svinjska pečenka 78 do 85 kron itd. Porcija gosi stane 170 do 190 kron, mehko jajce 12 do 14 kron, Po tem ceniku stane priprosto kosilo z govejim mesom, brez peciva povprečno 95 kron, s pecivom 135 do 150 kron, kosilo s pečenko pa 100 kron. Cene sobam za tujce so se povišale za 50 odstotkov. Izgubil je Risman Valentin, posestnik fu mlinar v Zapužah pri Begunjah na Gorenjskem, v Ljubljani denarnico z 2500 K. * Ukraden pes. Kapetanu Iliji Drobnja-fcu v Gaberjih pri Celju je bil iz vojašnice ukraden lep pes španjolske pasme. Kdor izsledi, oziroma povrne psa, dobi 1000 K nagrade. * Tatvina sladkarij. V barako ljubljanske braujevkc Terezije Accetto na Tržaški cesti 47 je bilo po noči vlomljeno. Tat je odnesel 150 piškotov. 28 jajc, 40 pomaranč, dve pokalici in 1 kg slaščic. Branjevka ima škode 439 kron. * Usoda štampilje okrajnega sodišča. Terezija Benigalija si je v času, ko je bila kaznjenka v jetnisnici ljubljanskega deželnega sodišča, prilastila neko štampiljo okrajnega sodišča. To štampiljo je Beni-galiji potem z njenega stanovanja izmaknil neki Leopold Pajsar. Čemu rabijo zli-kovci štampilje sodišč? s Potepuh okradel berača. V neki gostilni v Kurji vasi pri Ljubljani sta se seznanila, ko sta pila fraklje slivovke, berač Martin Malovrh in potepuh, že 17krat predkaznovani Janez Pavčič. Ker nista imela za noč postelje, je potepuh Pavčič vljudno ponudil beraču, da ga popelje k 1'ožarSkovim na Ižansko cesto, kjer lahko prenočita brez vseh ovir v hlevu med kravami. Lgp0 gja zadremala v hlevu. Kar naenkrat je berač začutil, da mu je izginila torbica s 162 kron gotovine. Začel je drezati svojega sotovariša na sla-nn. toda PavJig mu jg osorno in jezno odvrnil: »Bodi tiho, baraba, da ne zbudiš krav!.. .s Zjutraj je berač z žalostjo ugotovil, da mu je za vedno zmanjkalo 162 kron. Pavčiča so zaprli. - Velika tatvina v Mariboru. Pred dnevi je bil po nog izvršen v veletrgovino raanufaktumega blaga Karola Worschc v Gosposki ulici 10 vlom, ki je v mestu, zlasti med trgovskimi krogi vzbudil splošno znimanje, kajti vlomilci, drzni in izurjeni špecijalisti, so iz trgovine nemoteno dnesli velike muožine svilnatih ina-nnfakturnih predmetov. Vlomilci so pri vlomu postopali zelo previdno in oprezno. Niso vlomili direktno Dri glavnem vhodu na CioeposJu ulici, ampak so x*st STATISTIČNI PODATKI O NAŠI skupno plačanih 125.4ol.263 dinarjev. Vieem ugodnosti, ki nastanejo vrieft"«* LESNI INDUSTRIJI IN TRGOVINI. " ......~ Presojanje razvoja našega lesnega gospodarstva trpi splošno na pomanjkanju statističnih podatkov. Dosle;' smo bili navezani le na privatne cenitve, ki so dostikrat za velike količine diferirale. Pred par dnevi pa nam je podal g. Milivoje Savid v svojem članku v »Trgovskem Glasniku* služ bene podatke o našem gozdarstvu, lesni industriji in izvozni lesni trgovini, ki bodo v veliki meri zanimali naše lesno-industrijske in trgovske kroge in dobro služili pri bodočih kalkulacijah. Po Saviču se Izseka na Hrvatskem in v Slavoniji letno 50.000 vagonov drv (za kurjavo), od katerih se odda ena tretina v Bačko in Baranjo. Nadalje se producira na istem ozemlju letno okrog 2000 vagonov oglja, se ga izvozi po večini v Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Grško. s Besne In Hercegovine ae izvozi letno okrog 13.400 ton oglja. V vsoto niso vštete znatne količine, ki jih porabi industrija v Varešu In Jajcu. Slovenija izvozi letno 50.000 vagonov oglja, dočim Srbija producira le majhne količine za lokalno potrebo in za neznaten izvoz na Solun. Ker se oglje žge v gozdovih, iz katerih se izvoz lesa vsled 6labih transportnih sredstev ne rentira, bi bilo treba v prvi vrsti srbski in črnogorski lesni industriji pomnožiti ogljeno proizvodnjo. Produkcijo hrastovine, jesenovine. brestovine in bukovine ceni Savič na Hrvatskem in v Sloveniji na 400 do 500.000 kubičnih metrov. Ta vsota je prej prenizka kakor previsoka. V obi-lem stanju se od te količine izvozi v Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Čeho slovaško in Holandijo okrog 100.000 kubičnih metrov. Mehkega lesa se po-seče na istem teritoriju okrog 300.000 kubičnih metrov. Skoro ves mehak les se predela doma, kar je čisto pravilno. S tem ostane zaslužek doma. zaposlenost je večja, transportna sredstva se razbremenijo, domača lesna industrija pa se razvija. Tesanega mehkega lesa se izvozi v Italijo, Francijo, Grško in Severno Afriko okrog 50.000 kubičnih metrov, a trdega tesanega lesa okrog 30.000 kubičnih metrov v Italijo, Belgijo, Holandijo, Nemčijo, Francijo. Gi ko in Severno Afriko. Hrvatska in Slavonija producirata okrog 200—250.000 kubičnih metrov žaganih proizvodov hrastovega lesa od" katerega se izvozi 90 odstotkov, Poleg hrastovine predelajo žage na istem ozemlju 80.000 kubičnih metrov bukovine. Mehak les (140—170.000 kub. metrov) gre na Angleško (25%), na Francosko (30%), ostanek v različne smeri. Slovenija izvozi letno okrog 50.000 vagonov mehkega in bukovega lesa. Da se da produkcija lesa in lesnih proizvodov povečati daleč nad zgoraj-šnje vsote, ne da bi pri tem trpeli kaj škode naši gozdovi, je samoobsebi umevno, ODGODITEV POGREBA BIVŠE NEMŠKE CESARICE. Berlin, 13. aprila. Kakor se javlja iz Doorna, se je morala žalna svečanost za cesarico Avgusto Viktorijo odgoditi. Vršila se bo v Doornu v nedeljo 17. t. m. in v Potsdamu v torek 19. t. m. NEMŠKE PONUDBE PRESEGAJO ANTANTINE ZAHTEVE? Berlin, 14. aprila. »United Tele-graph* poroča iz Londona: »Morning-post* javlja iz Pariza: Reparacijska komisija je v svoje lastno začudenje ugotovila, da svoječasna nemška ponudba znaša vsoto, ki presega od pariške konference zahtevani znesek. To za londonske informirano kroge nikakor ni nič novega. Že dolgo časa se je vedelo, da dr. Simonsova ponudba res odgovarja pariškim zahtevam. = Nov premogokop pri Črnomlju. Pri takoimenovani Kazinarici v črnomeljski okolici so otvarja nov premogokop. Z delom se je pričelo in se pred vsem izgradi primerna, dovozna cesta. V kratkem prispejo stroji in se takoj prične z vrta njem, tako da bodo Belokranjci, ki se v večjem številu selijo v Ameriko, našli od slej doma dela in zaslužka. = Železna livarna v Črnomlja. Kakor čujemo, je zgradba železne livamc g. Dol tarja v Črnomlju dokončana. Pred kratkim časom jc že začela z delom. Preliva vsakovrstno železo. — Tržne ccne v Mariboru. Na sejem, ki se jc vršil dne 12. t. m. je bilo prignanih 114 volov, 5 bikov, 202 kravi, 8 teiet, 19 konj. Cene za kg žive teže so bilo povprečno sledeče: debeli voli 17 do 20, polpitani 12 do 17, plemenski 12 do 16.50, biki za klanje 13 do 18.50, klavne krave 13 do 15, plemenske 11 do 14, molzne 12 do 14, breje 13 do 15, mlada živina 14 do 16. teleta 16 do 17. Mesne cene: volovsko I. vrste 27, II. vrste 25, meso bikov, krav in telic 24, telečje meso I. vrste 25. II. vrste 23, svinjsko sveže meso 32 K. Kupčija je bila jako Živahna in se jc prodalo mnogo blaga. = Ustanovitev nižjih poljedelskih Srl. V Srbiji se otvori v kratkem nižja poljedelska šola. Sestavljena je bila posebna komisija, ki ima nalog, da določi kraj, kjer naj sc ustanovi ta šola. V poštev pridejo mesto Valjevo, Čačak, in Aleksi-nac. V Vršcu v Vojvodiui se ustanovi nižja vinarska šola, v Novem Sadu vrtnarska, v Podgorici splošna poljedelska, na Dolenjskem pa se zelo razširi že obstoječa kmetijska šola. = Dohodki carine od dne 1. junija 1920. do dne 20. marca 1921. so znašali skupno 580,580.272 milijonov dinarjev. Od tega pade na uvoz 348, na izvoz pa 232 milijonov dinarjev. = Dohodki državne trošarine. Po statističnih podatkih generalne direkcije iudi-rektnih davkov znašajo dohodki državne trošarine mcseca marca v vsej državi 21 milijonov 797.216 dinarjev. Lani so ti dohodki znašali v istem mesecu 8 milijonov 713.241 dinarjev. Od dne 1. junija 1920. do konca mesca mvca 1021. ie bilo državnem proračunu je bila za ta čas j množenega proizvajanja, se je v Petro, predvidena samo vsota 112,837.108 dinar-1 gradu nedavno vršilo zborovanje zsstop-jev. Kakor se vidi, je presežek v tej vrsti Inikov tvornic in delavskih, organizacij. državnih dohodkov znaten. = Paroplovni promet Dunaj-Beograd. Iz Beograda poročajo: Pogajanja za direkten promet med Dunajem in Beogradom so se končala ugodno. Prihodnji mesec se bržkone že začne redna parobrod-na plovba med obema mestoma. = Nemčija nam ponuja lokomotive. Nemška vlada je izročila reparacijski ko- Udeleženci zborovanja so se fcavili z vprašanjem, kako bi se dala produkcija dvigniti, s čemur bi se tudi položaj za delavstvo izboljšal. Glavno liesedo je imel na zborovanju znani Zinovjev. Izjavil je, da I je vprašanje roškega delavstva samo del svetovnega delavskega vprašanja, ki se da rešiti samo kot celota. Večji del Zi-I novjovega govora pa je bil političen, dasi misiji v Parizu" ponudbo, di dobavi naši|J° hil» Prevesua množina delavskih za-državi na račun vojne odškodnine 100 |«topmkov na zborovanjuipohkčno neopre-lokomotiv in 2000 tovornih vagonov, hijena, -^movjev je ostro aastopU proti Nemčija bi računila vsako lokomotivo po menj«vikojn, katerim je očital, da so po-400 000 fnnkov Imagali provzrociti svetovno -vojno, ki jo 400.000 frankov. — Načrt novega zakona o delovnem pripravila Rusijo ob 76 odstotkov narodnega premoženja. Potem je govoril o dc- času. Kakor se »Rijeci* iz Beograda po- L fc| |>edi in nczap08tell0Bti v Angliji in roca, se izdeluje načrt novega zakona o Ameriki. Q Kusiji ^ dejaL da-8e seda] M. delovnem času. Po tem načrtu bi delovni K - v dobi obnovc. Poudarjal je velik-čas v manjših delavnicah znašal 10 ur korjst ^ko^eške trgovinske pogo i- na dan, t. j. 60 ur na teden. Ibe, o kateri je rekel, da bo znatno pri-o- = Ostre odredbe proti zagrebškim me-|m0gla gospodarski okrepitvi države iu sarjem. Na poziv hrvatske vlade se je I proletarskega elementa. Na koncu govora predvčerajšnjim v Zagrebu vršila anketa J je Zinovjev pozval delavske «lclegate. naj v poverjeništvu za narodno gospodarstvo, I vplivajo na delavstvo, do bo sodeloral« ki je razpravljala o preskrbi prebivalstva I pn povzdigi narodnega gospodarstva, z govejim mesom. Na konferenci se je — I brez katerega bi bila prihodnost F.i:*lje kakor poročajo zagrebški listi — ugoto-1 brezupna, vilo, da so tamkajšnji mesarji uvedli ne-1 dopustno akcijo za zvišanje maksimalnih Padanje cen na Francoskem. Da pa« ., _ ... . ... . , Idaio cene nekaterim živilom na Franco- mesnih cen. Po svojih emisarjih je vlada , . .. . ___ . , , , ___ Iskem, je razvidno iz naslednjega primer- dognala, da v vseh vecph krajih zagreb-,anttm in ^ ške okolico govedine vino pa kupujejo na tržiščih pod istimi, ! k? pogoji, kakor zagrebški mesarji. Konfe- let0K g, x 'kg sladkorj, renca je končno storila sklep, da se po- krompirja 0.90. zovejo me^rji. da najpozneje do pondelj- g fetL o, t li- ka, dne 18 t. m-, začno zopet prodajat. ; ^ j govedino, ker bi se jim v nasprotnem f e slučaju odvzele koncesije in tudi njihovi poslovni lokali. Vlada jc potrebno ukrenila, da zarnore v zmislu zakona takoj postopati proti onim, ki bi se upirali oblasti. so so znižale cene tekstilnim fabrikatom. Tako n. pr. je stal; 1 m svile leta 1914. 4 franke, leta 1920. 39, in lotos 16 frankov. povprečna obleka pred vojno 50, lani 237.50. letos 150 frankov. Petrolej jc = Ureditev soline na Kreki. Na pred- obdržal ]aT,sko eenc, ^to so kavčuk, har-včerajšnji seji ministrskega sveta se je ve in svinec mnogo cenojše od lanskega razpravljalo o solini na Kreki pri Tuzli. leta _ Nasprotno so ostale delavske me-Minister Krizman jc poročal, da bi ta so- Lde in uradniške plače na isti višini. Zato lina mogla, če se primerno preuredi, pro- ge v Franciji ravnokar mnogo kupuje, po- izvajati toliko soli, da bi naši državi sploh ne bilo treba uvažati soli. Ministrski svet je ministra Krizmana pooblastil, tla iz-1 {K)j0 gg bo] j navzdol, dela projekt za preureditev soline na Kreki na način, da Iri zadoščala potrebam cele države. = Svoboden Izvoz konj na Grško. Ministrski svet je odobril predlog za svo-1 Zagreb, devize: Berlin 220.50—22R boden izvoz konj iz Slovenije na Grško. I Bukarešta 235—240, Rim 725—735, Nevr-= Glavna skupščina društva «Ceinc,:t». y(1rk- kabel 142.50. čeki 141—143, Praga Društvo element* v Splitu sk'icuje za 197—švica 2460—2485, Dunaj 22.60-dr.e li. t. ni. svojo glavno skupščno. 11» a London, izplačilo 565, čeki 558—560, kateri sc bo razpravljalo o povišanju ka-|Pari7 1016—1019, Budimpešta 52—53. sebno tekstilnega blaga. Zdi sc pa, da to še vedno niso minimalne cene, ampak da Borza 15. aprila pitala. Valute: dolarji 139.50—140, avstrijske = Razstava naših poljskih in šuinskih j krone 23. rublji 75—85. češke krone 190, izdelkov v Newyorku. Jugoslovenski H- fUnti 554, franki 1010—1015, napoleondor-govsko udruJcnje v Newyorku priredi 473. marke 223—225. leji 222—225, liro meseca junija razstavo naših poljskih, industrijskih in šumskih izdelkov, da pokaže blagostanje, ki vlada v naši drŽavi. Cene hmelja na Češkem. V nekaterih I J' '10—715, turške zlato lire 500. — Blagovna borza: pšenica v 74 kg 3 do 4 odstotke primesi, franko vagon Zagret < 1050, koruza zubap -135—150, oves 43."), krajih na Češkem so se izvršile prodaje moka 7a kuho. franko skladišče Zagreli, letošnje hmeljske žetve po 1500 do 2000 krez VTeSe 444^ moka za kruh brez vreče kron za 50 kg. M285, dalmatinsko črno vino 10 do 12 od- = Iz gospodarskega sveta. Na današ- stotno, franko vagon Zagreb za stopinjo nji seji so sklenili, da se opusti davek na | 4 krono 40 vin., belo 1 krono 45 vin. stroje in dele strojev, ki jih nujno potre bujemo. Ministrski svet se tudi bavi z mislijo, da bi nam Nemčija namesto ži- Banka za Primorje . . ,. • . • —.. , . - 1 Hrvatska eskomptna banka i vrne, k, nam jo ima izročit, kot vojno ^^^ b^nka 4 . , odškodnino, dobavljala gotovo množino Liubljanska kreditna banka , železa in drugega takega materiala, ker j Kksploatacija drva , . . * imamo dovolj mlado, živine. . I Slavonia — Kriza v čeških petrolejskih rafineri- Srpska banka . denar blaga jah. Češkoslovaške rafinerije petroleja sc nahajajo v krizi. Precenile so svoja skladišča na 280 milijonov kron, vendar tržna rednost ne iznaša več od 160 milijonov. Vsled tega preti razpad zveze rafinerij. Nadzorni svet se je že razšel — Monopol oljnih produktov v Rumu-1 Gorani.i niji. Romunska zbornica jc sprejela za-[Poljedelska banka kon, ki mouopolizira razdeljevanje oljnih Trsovsko-obrtna banka » . Jadranska banka s • < 1 ■ Gutman ....».<» Praštediona ...... Narodna šuinska industrija , Rcčka pučka banka .... Dubrovačko parobrodno dr. 92:> 153."> 590 950 1950 1270 750 405 2050 1400 940 1560 617 905 1275 75."» 410 2100 1450 9350 1000O 750 760 455 5900 710 103 460 72.'» 10.'» Becgrad, valute: dolarji 35—35.20. produktov. Razprodaja bo poverjena f„ntj 137—139. franki 250—251, leji 5(3.25-društvu. ki sestoji na polovico iz produ- 5^50, ievj 42.50—43. marke 56—56.25, čc-centov, ostala polovica udeležnikov pa 6ke ];rone 48.50. napoleondorji 118—119. bo setavljcna iz konsumentov in od dr- J L)« v i 2 e: London 140—141, Pariz 254— -Zave v društvo dirigiranih uradnikov. 1255, Ženeva 615—619, Praga 49.50—19.75, = Dividenda Alpine-Montana. Društvo Dunaj 5.40—5.45. Berlin 55.50—57, Milan Alpine-Montana izplačuje to leto 25 od stotno dividendo proti lOodstotni lanskega leta. = Znižanje diskc-ntne mere v Švici. Iz Berna poročajo, da je švicarska Narodna banka znižala diskont, od 5 do 4 in pol odstotka — znameuje večjih količin razpoložljivega kapitala. = Avstrijske železnice. Po novem avstrijskem ustavu se nazivajo avstrijske državne železnice odslej: Osterreicliische Bundesbahnen (avstrijske zvezne železnice). Vozovi se bodo zaznamovali z B. B. Osterrcich. « •= Hegediisovi načrti. Madžarski finančni miuister Hegediis je izjavil, da ostanejo ol> priliki izmene sedanje madžarske novčanice še dva tedna istodobno v prometu. — HcgedUs je izdelal nadalje sporazumno z ministrom za prehrano načrt svobodnega prometa z žitom. Cena pšenice v svobodni trgovini naj bi iznašala 1000 madž. kron. = Največja madžarska tvornica muni-cije Manfred Weisz v čepelu je te dni ustavila obratovanje in odpustila okrog , 00 delavcev. Kot vzrok navaja ponianj- | kanjo premoga in splošno gospodarsko j krizo na Madžarskem. Za noffir.ožitev produkcije v Rusiji. Tmli Ri:-.ij:i trpi še vedno vsled posledic imanl.-Mi". orodukciic. Da nokaže delav- 180—181. Vremensko poročilo Liubliana 3f>6 m nad morjem 7. mil 723-7 iS. »prfl.' 14. nri 7S2-7 Sreda, a v .cr*]šn,- temperatura 115, normalna 9 S Vremet»ka napoved: deževno hladno Trenje So!nce vzhaja ob B'13 zahaja ob ;8-49 Easfnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „MJTRO" 34 luč Hugh Ce»way: Iz farne v Roman. Kc> sem zaigral ie glasove, sem se ozrf skozi dvokrilna vrata na nepremičnoi, kipu podobno Pavlini-no postave*. Neko ni^rvozno trepetanje jI je spreletavalo telo. Obrnila se je in prišla k meni, njen obraz pa mi je kazal izraz, da sem se odmaknil od glasovirja od strahu, kaj bo. Plašč, kii sem ji ga bil ogrnil, je »Srknil z ramen. Sedla je na stolico pri glasovirju in je z mojstrsko roko prekrasno zaigrala predigro k spevu, ki s«m ga bil pričel. Bil sem kakor od strele zadet. Do fega trenutka ni niti enkrat pokazala najmanjšega zmisla za godbo — kakor sem bil že omnil, godba jo je celo mučila in zvnemirjala. Zdaj pa je izvabljala glasove, ki bi jih bilo brezzmiselno pričakovati od tistega zanemarjenega in razglašenega gla-vih taktih minulo. Tako, kakor da bi mi bilo povedano, kaj se godi — ali vsaj del tega. Bil sem celo pripravljen na trenutek, ko je pričel glas Pavlino, ko jc zapeia tako izvrstno, kakor je igrate, zapela enako priglu-šeno, kakor v oni usodepolni noči. Bil sem tako zelo pripravljen, da sem brezdušno ganjen čakal onega trenutka, ko pride petje do tja, kjer je na mah utihnilo, ko sem ga nekoč poslušal. Tako zelo pripravljen, da so jo roke objele v hipu, ko je planila kvišku in se ji je zopet izvil iz prsi tisti krik od groze, in sem jo nesel na bližnji divan. Vse dogodke tiste grozne noči je ona, in ž njo i jaz, vnovič doživljala. Preteklost se je vrnila Pavlini — vrnila ob tistem trenutku, ob katerem jo je zapustila. Kakšen utegne biti ta povratek — ali blagoslov ali prokletstvo — o i *m nisem imel čas razmišljati Pavlina je potrebovala vso mojo skrb. Mo;a naloga je bila strašna! Z veliko silo sem jo moral trdno držati na divan, jo poskušati miriti na vse mogoče.načine in preprečiti njeno vpitje, ki se je razlegalo tako glasno, da sem se bal, da se sosedje prestrašeni ne prehude. In ves ta čas se je borila z menoj, se me skušala oprostiti in se postaviti ua noge — kakor da bi bil mogel brati njene misli, sem se za-spremljati glasovir in šem slišal Ivedal, da se je iznova vršilo pred nje- nimi očmi vse, kar se je netoč pngo-dilo. Zopet so jo tiščale močne roke, bržkone na istem divanu, in zopet je njen upor polagoma pojenjeval in njeno vpitje postajalo slabejše. Manjkalo je samo še, da to poslednje navsezadnje še enkrat preide v tisto nesrečno ječanje in potem bi bila slika, kolikor se nje tiče, popolna. Edina razlika je bila, da so bile zdaj roke, ki so jo držale, ljubeče. Pričakujem, da se mi verjame vse dogodke, d* te situacije in vse, kar pripovedujem po dovršitvi tega poglavja. Ne pravim, da se taki dogodki in taka naključja vsaki dan namerijo. Če bi bilo tako, bi bilo brez pomena pisati to zgodbo. Rečem pa, da bi mogel razen tega dokazati vse ostalo, če ne naravnost, pa s pomočjo okoliščin; vse ostalo se da pojasniti ali enostavno ali znanstveno; zato pa, kar sledi, morem samo zastaviti svoj besedo. Recite, da je to, kakorkoli vam je drago, recite, da so sanje, zmota čutov, prerazgreta domišljija — recite karkoli, samo ne iznajdba — ne bom nevoljen. Zgodilo pa se je sledeče. Pavlina je navsezadnje mirno obležala. Ječanje je utihnilo. Bilo je, kakor da je iznova izgubila zavest. oženjon, če mogoče brez otrok, 11 se Išče za trgovski mlin, Mesečna plača po dogovoru. Nastop 10. maja. Naslov pov6 Anončna ekspedicija Al. Ha-flia, Ljubljana._679 4—1 Zdrav jedilni in semensbi hrom- Mih se prodaja na južnem kolodvoru od JI 11 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer 100 kg 200 kron, večje množine po dogovoru proti takojšnjem plačilu in odpeljavi. Vsak kupec naj denar in vreče prinese seboj. 655 6—3 Proda se fconj e r-Zta1^; voz zaprayljiyEefe na oljnate osi in štiri peresa, Banj z us-» zelo dobrem stanju ter uESIIl njem prevlečene in na peresa. Istotam se proda fotografični aparat -afxe*fel daljnogled nz cifre aYjsS& nasloviti na Slavko Šsitarilč, Badov-ljioa. 613 6-4 Prave fržašSie bičevnifte K biče priporoča tvrdka 639 3—3 Osvald Ooiseic, Ljubljana _Sv. Jakoba trg 9._ se Kupi malna tehtnica, deci- ie dobro ohranjena ki potegne do 5 kilogramov. fi vsakršnega blaga izvrši najhitreje prevoznika podiatje 675 Kadeskega cesta 3. 10-s I Zaročencem se priporoča, predno kupijo f ===== pohištvo ■ $ 566 da si ogledajo 10-4 I razstavo $ v in I zalogo pohištva ! >/ spalnice, jedilnice, sobe ^ ® za gospode, kuhinjske ^ oprave, dekoracije, § . podobe in dele - \jj K vse prvovrstno lastno delo po -j- ^ nslnivilh ranah S f V najnižjih cenah. | E. Zelenka w Maribor, Šolska ulica. Rilinitll tTrdke V- J. Neubacher, Praga, Ulljul U dvokrovnik, popolnoma v dobrem stanju naprodaj. Naslov povd upravništvo «Jutra». 678 2—1 Zofa in šest foteljev se prod& po nizki ceni. Kje, pov6 uprava «Jutra>. 680 ec kolportgrjgv sprejme upravništvo Jutra", Sodna nI. 6. Ovinjsiio mast, SE^ISE sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 330 39—29 Najboljše okrepčujoče in dietetično za mm m je železnato vino lekarnarja 6. Fiocolija 637 v Ljubljani. 25-7B KIoboKe in slamnihe vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Slobu pošta In žele:, postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka KovaoevlS 1 Tršan v Prešernovi ulici it. 5, kjer se sprejema 304 v sredo in v soboto. 20—11 Popravila slainniftov.v^feTS barvah. Nove slamnike, damske in moške, po zelo nizkih cenah. 676 2—1 •J. Stemberger Dunajska oesta 8/U., dvorišče. Spedicijska tvrdka na Rakeku preskrbuje najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi ■ s ■ 643 3 ocarinjenje. da zaloga čevljev se raii opustitve tega prejmeta skupno po fakturni ceni proda. Jfaslov pove uprava »Jutra". 656 5-4 Najcenejše pleskanje železa IU6M71IT" specialna barva proti rji. Samo enkratno pleskanje za pet let, brez uporabe minija. 644 3-3 Domač izdelek, v inozemstvu priznan. tehn. ind. podjetje, dr. z o. z. v Mubljani. Kovine, gume, barve, kemikalije, strojna olja, bencin. Edina moja misel je bila, da bi jo čim najhitreje odnesel od tega uso-depolnega kraja. Raznovrstne pre-čudne misli so mi rojile po glavi. Razne nade in bojazni so me pretresale. Kako si vse to pojasniti, ako je sploh kdaj mogoče? Moja uboga draga je mirno ležala. Mislil sem si, da bi bilo dobro, če bi jo pustil nekaj trenotkov tako počivati, predno jo odnesem odtod. Strah me je bilo, kaj bi se zgodilo, če bi jo zbudil. In prijel sem jo za roko in trdno držal! Sveča je bila na kaminu zadaj za menoj. Pošiljal? je malo ali skoraj nič svetlobe v sprednjo sobo, koje dvokrilna vrata so bila le deloma odprta — polovica za divanom, na katerem je ležala Pavlina, je bila zaprta. Zlok tega mi je bilo z mojega sedeža poleg nje nemogoče videti v sprednjo sobo. Tudi mi je bil obraz obrnjen proč od nje. Nekaj sekund sem držal ženo za roke, tedaj pa me je obšlo neko čudno, nepopisljivo čustvo — neko čustvo, ki ga zadobimo v sanjali, kedar se v njih prikažejo dve osebi in oni ki sanja, ni gotov, z mislimi in dejanji katere se istoveti. Nekaj časa mi je bilo, kakor da bi imel dvojno ek- sistenco. Akoravno sem se docela zavedal, da sem še vedno sedel na istem mestu, še vedno držal Pavlini-no roko v svoji, sem hkratu tudi sedel ob glasovirju in zrl skozi napol odprta vrata v drugo sobo, in ta soba je bila polna svetlobe! Tako sijajne svetlobe, da sem na mah mogel videti vse, kar je bilo y sobi. Vsak kos pohištva, slike na stenah, temne zavese ob oknu, zrcalo nad kaminom, mizo na sredi in na njej gorečo svetilko. Vse to sem videl in še več! Zakaj okrog mize je bilo porazstavljenih čveierb moških in obraza dveh od njih sta mi bila dobro poznana! Tisti človek, ki je bil meni na. sproti — se naslanjal čez mizo, na kateri so mu počivale roke, čegar obraz je bil videti vznenaden irt vznemirjen, čegar oči so bile uprte na neko stvar nekoliko korakov od njega — ta človek je bil laški doktor Ceneri, stric in varuh Pavličin. (Dalje prihodnjič.) TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN «JUGOSLOVEN-SKE MATICE*? Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! Kdo mi da zanesljivo informacijo o politiki, trgovini In Industriji v Češkoslovaški republiki, v srednji in vzhodni Evropi? Z Samo dnevnik PRAGER PRESSE Kdo mi pomore do uspešnih poslovnih zvez s Češkoslovaško? Oglas v dnevniku PRAGER PRESSE Z pnmm PRESSE 2 krat na dan — nad 200.000 izvodov. Prospekt in ogledna številka • zastonj. Naslov: Praga III., Češkoslov. republika. 626 Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Ana tale Franoe- Debeljak: Pingvinski otok. Roaiaa. Cena broš. 42 K' po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevskij-Levatik: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 E, Tez. 50 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Oonooart-Fastaikln: Dekle Elita. Roman. Broš. 10 K, vez. 16 E, pa pošti 1 K 80 v več. Cervantes-Sorll: Tri novele. Bro5. 10 K, vez. 15 K, po pošti 1 K 80 t več. Shakespeare -Zapandič: Seu fcresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 E, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Sobice in senee. Broš. 10 K, vez. 15 E, po pošti 1E 80 ▼ več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčloa zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 E, po pošti 3 E več, II. zvez. broš. 22 E, po poŠti 2 E 60 t vee. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ignbljani, Sodna, ulica 6. % 66 38 Telefon S6. 31?. Brzciavni naslov: Pivovarna, !,jub!jana. « Ljubljana-Spodnja Šiška priporoča svoje izborno pivo v sodcifi in steklenicah. Oobe se tudi tropine In sladne (Ime, ki so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 52-34 9 • sprejema vloge na hranilne knjižice, liro in iruge vloge po3 najugodnejšimi pogoju Prevzema vse bančne posle pož najugodnejšimi pogoji. r*1-* ^HPTTZfftfjž Jeograi, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, | Ijubljana, jltaribor, jfletkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zaiar, Zagreb, Zrst, Vien. 9 53-33 poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v io- ii inozemstvi.