Kovinarji se pogajajo, vendar... Kot je na seji republiškega odbora SKEI to Sredo poročal Bogdan Ivanovič, vodja poga-,a | e skupine, dosedanji potek pogajanj o novi ,° ektivni pogodbi za kovinsko in elektroin-ostrijo ne vzbuja prevelikega optimizma. Na prvem sestanku pogajalskih skupin, lah- ko bi ga označili za začetek pravih pogajanj, s° bila na mizi vprašanja iz normativnega dela Pogodbe. Delodajalci so posebej izpostavili aeionalizacijo delovnega časa, zmanjšanje domkov za delo v neugodnih delovnih razmerji’ skrajšanje imunitete sindikalnim zaup-n|kom po izteku mandata ... Med pogajanji, trajala so dobre tri ure, so .dajalci odstopili od predloga za skrajša-nJe minimalnega dopusta z 20 na 18 dni. Po- gledi na pravico zaposlenih do izobraževanja so se zbližali tako, da bo verjetno ostalo pri tistem, kar je določeno v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Izobraževanje v interesu delavcev pa bo verjetno predmet individualnih dogovorov delavcev z delodajalci. Za prihodnji torek so sklicana pogajanja o tarifni prilogi. SKEI je že pred časom predlagal spremembe nekaterih pravic, med drugim pri nagrajevanju uspešnosti in glede udeležbe zaposlenih pri dobičku. Ker delodajalci na predloge še niso odgovorili, bodo odgovore verjetno dali v torek na mizo. Ker so se glede teh vprašanj dosedaj delali neumne, Ivanovič sklepa, da bodo podobno ravnali tudi v prihodnje. Boji se, da se ne bo mogoče dogovoriti o ničemer. Misli tudi, da bo za morebitni dogovor potrebna tudi uskladitev na makroekonomski ravni. Zaradi tega bo SKEI zelo verjetno vsiljena stavka. Sodelujoči bodo morali vedeti, da bodo za čas stavke sicer malo na slabšem, da bodo torej investirali v boljšo prihodnost. Republiški odbor SKEI bo dan po pogajanjih, torej prihodnjo sredo, ocenil rezultate in sklepal o prihodnjih aktivnostih. Kot je povedal Albert Vodovnik, je ob neuspešnih pogajanjih možna le splošna stavka. Neuradno pa je predsednik SKEI obveščen, da bodo delodajalci “kaj dali”. Koliko, pa ta hip še ni mogoče napovedovati. reJšnjo soboto se je na Ravnah na Koroškem zbralo 2500 delavcev komunalnih podjetij iz vse Slovenije. Domače komunalno podjetje Log je v sodelovanju s sindikatom SKVNS organiziralo 16. srečanje Koroška 2000. Na programu so bila tekmovanja v delovnih in športnih discipli-n9h. V seštevku rezultatov vseh tekmovanj so bili najbolj-Sl delavci Komunalnega podjetja Ptuj. Odločilne točke so verjetno prislužili v delovnih disciplinah. So predlogi delodajalcev lahko dobri za delavce? delodajalci so prejšnji teden predstavili svoje predloge spre-plačne politike. O njih se bodo v ZSSS posvetovali v po-edeljek, 3. julija. Težko je verjeti, da so delodajalski predlogi p. delavce dobri, je na seji SKEI to sredo dejal Dušan Semolič. I j Svobodnih sindikatov je izboljšati plače delavcev, razporejenih v prvih pet tarifnih razredov. Za dosego tega cilja je pripravljenih tudi nekaj operativnih predlogov. Eden od ključev za ,, °d iz konfliktnega položaja je usklajevanje plač z rastjo živilskih stroškov, ki ne bo linearno, ampak v enakem znesku «a vse. .(-as za izboljšanje plač je primeren, saj so makroekonomski Vinici zelo ugodni. Tudi dobiček podjetij ni bil še nikoli tako delodajalci so se glede zakona o delovnih razmerjih sicer polnili, vendar želijo odmor za malico izločiti iz delovnega ča-Poleg tega si prizadevajo tudi za ukinitev dodatkov, še pose--i regresa za letni dopust, odpravnin in še česa. Svobodni sindikati so prepričani, da mora zakon ščititi mini-JPalne standarde, da torej sedanje pravice ne morejo biti odvis-.e °d moči partnerjev na pogajanjih o kolektivnih pogodbah dednosti. Predlogom za ukinitev teh pravic se bomo uprli z vse-Z1' štirimi, pri čemer računamo tudi na prispevek SKEI, je čla-e republiškega odbora tega sindikata pozval Dušan Semolič. I V vlečenju vrvi, ki je za gledalce najbolj privlačno, je vsa leta zmagovala ekipa Komunale Koper. Tokrat so Koprčani imeli težave že v polfinalu, kjer so povedli možaki podjetja KOP Brežice. Se bolj izenačeno je bilo v finalu, kjer so se Koprčani pomerili z Velenjčani - po tem, ko sta obe ekipi dobili po eno preizkušnjo, se je v odločilni tekmi strgala debela vrv. Zmagovalci so zato pretrgano vrv družno dvignili. Volilna seja območne organizacije ZSSS Domžale Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale je prejšnji četrtek sprejela poročilo o delu v preteklem štiriletnem obdobju in program dela za naprej. Za sekretarko območne organizacije je bila izvoljena Justi Arnuš, člani novega nadzornega odbora pa so Majda Černe, Cecilija Terlič, Andrej Testen in Magda Filo. V uvodnem delu konference so se člani seznanili z delom enote inšpektorata za delo na svojem območju. Za konferenco je dosedanja sekretarka skrbno pripravila urejena gradiva. Iz njenega pisnega poročila povzemamo: “Kljub majhnosti in skromni kadrovski zasedbi smo v minulih štirih letih opravili pomembno vlogo pri uveljavljanju in zaščiti pravic delavcev. Funkcionarji smo delovali strokovno. Dober strokovni servis je ohranjal in povečeval zaupanje članstva v našo organizacijo. Čeprav smo si prizadevali za ohranitev čim več delovnih mest, nam v Hidrometalu, Tamizu, Ce-damu. Obrtniku in RC Tivoli ni uspelo preprečiti stečajev. Ukinili so tudi več obratov tekstil- Pohvale za kakovstno delo Konference se je od 21 članov udeležilo 14. Od povab- —=—■ — Ijenih gostov je prišel le Dušan Semolič. Od sindikatov Justi Arnuš je povedala,J* dejavnosti, ki so pred časom predlagali ukinitev samo- se je za kandidaturo tez* stojne območne organizacije Domžale, ni bilo nikogar. odločila. Na seji je sodeloval tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki se je Arnuševi zahvalil za opravljeno delo. Ker je sindikalizmu izjemno predana, je zaželel, da jo člani konference izvolijo tudi za nov mandat. nih in usnjarskopredelovalnih družb, kot so Induplati Tekstil, Rašica Moravče, Planika Lukovica, IUV Galanterija Domžale. Zaradi vsega tega je bilo v preteklih letih na zavodu za zaposlovanje prijavljenih do 1600 brezposelnih oseb. Zaradi poslabšanja ma- terialne in socialne varnosti je pomoč iška- P°djetjih, več vodstev sindikatov družb za to lo veliko oseb. m bilo zainteresiranih. V manjših podjetjih pa Nezadovoljstva zaradi zamujanja ter nek; Je območna organizacija izvajala nadzor nad plačevanja plač in regresa so delavci skušal] zplačevanjem plač in drugih prejemkov in ta-reševati tudi s stavkami, izsiljenimi sestank1 0 dosegla, daje večina podjetij spoštovala in spontanimi ustavitvami dela. Za te oblike zakonjene in dogovorjene pravice delavcev, izražanja nezadovoljstva so se delavci odlo- marsikaterem podjetju je območna orga- —’ Racija dosegla tudi izplačilo Zaradi stečajev in sanacij se je ?tev'lo članov ZSSS zmanjševa-K temu so prispevala tudi vod-s:Va sindikatov podjetij, ki niso skrbela za pridobivanje novih čla-n°v-Izven ZSSS so ostali tudi šte-. ^ni člani, ki so iz enega podjet-Ja prešli v drugo. Prepričana sem, da zmoremo ^krepiti moč sindikatov in pove-Catl našo učinkovitost. Veliko moč 'mamo, ker smo združeni v ZSSS, Jer lahko računamo na solidarnost in strokovno pomoč. Interese članstva pa moramo ščititi z vsemi sredstvi sindikalnega boja.” Pisnemu poročilu je Justi Arnuš dodala: “Delo sindikalnih zaupnikov je ved- Številke V območno organizacijo ZSSS Domžale je povezanih približno 4000 članov iz 40 sindikatov družb in zavodov. Sindikati podjetij so povezani v 12 sindikatov dejavnosti. V preteklih letih so delovali štirje območni odbori sindikatov, ker sta zamrla odbora Sindikata KŽI in SKEI, delujeta le še odbora Stupis-a in Sindikata Vir. Najštevilčnejši je Stupis, v katerem je skoraj tretjina vseh članov Svobodnih sindikatov, drugi naj večji sindikat je KNG, na tretjem mestu pa SDTS.______________________ 60L. tik Na gasilski sliki posneti po konferenci so člani nadzornega odbora in sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale v družbi s predsednikom ZSSS. smo organizacijo skušali spreminjati na različne načine, je to težko, saj so odnosi zelo zakoreninjeni. Sindikalna kultura je tudi to, da čakamo, da se bo kaj rešilo spontano.” Po izvolitvi seje Justi Arnuš hkrati zahvalila za zaupanje in predstavila program dela do konca letošnjega leta. Med drugim je dejala: “Ker se kriza poglablja, sem se za kandidaturo težko odločila. Križaje zaradi tistih, ki se na aktivnosti neradi odzivajo. Tudi v podjetjih, kjer nas članstvo najbolj potrebuje, je akcije težko izpeljati. Uspešnosti same po sebi ni, treba je le delati in za to imeti dovolj poguma. S sodelavko Romano sva včasih preveč sami in nama zato zmanjkuje zagnanosti pri opravljanju nalog. Premalo smo naredili v kadrovski politiki. V prihodnje si želim več sodelovanja vseh sindikalnih zaupnikov. Ti potrebujejo navodilo, kako ravnati ob sprejemanju poslovnih poročil, saj so sicer lahko le v vlogi gasilcev. ’ Danica Merlin izTosameje izrazila zadovoljstvo, da se je Ar-nuševa odločila kandidirati tudi za novi mandat. Menila je, da se je z delom zelo izkazala in da je med najbolj prizadevnimi sindikalisti. Njene zavzetosti in kritič- ničitve svojih pravic. Pravna varnost delavcev je na nizki stop' nji, delodajalci to vedo in tudi izkoriščajo. Ce' prav se delavci pogosto bojijo začeti sodne postopke, jih vse več išče pomoč na sindik3' _ m w . . m - tu. V minulih štirih letih je na območni org3' Z vsemi močni m sredstvi podpreti razvoj sass* kov, med katerimi prevladujejo razporejanj6 na delo in prenehanje delovnega razmerja, n6' izplačilo plače ali drugega prejemka. Pravn3 pomoč obsega svetovanje, sestavljanje vlog na organe družb ali sodišča, strokovno raž' lago zakonov in kolektivnih pogodb, sodel°' vanje v pogajalskih skupinah ... Pri izobraževanju za sindikalno delo je oh' močna organizacija uporabljala zlasti oblik0 sindikalnih delavnic. Čeprav je območna organizacija spodbuja13 pogajanja in sklepanja kolektivnih pogodbv '■vuaia: “Delo sindikalnih zaupnikov je ved- z delodajalci ukiniti številne pravice zapos- nosti pa nekateri očitno ne cenijo dovolj, čili v Rašici, Univerzaleju in RC Tivoli. De' a° težje, saj nimajo občutka, da so pri delu lenih, v vodstvih nekaterih sindikatovjii do- Franček Kavčič lavci so se za stavke odločili 1, ko na drug6 °volj zaščiteni. Čeprav skuša oblast skupaj volj pripravljenosti za nasprotni boj. Čeprav načine in s potrpežljivostjo niso dosegli ureS' Jože Zagožen, novi minister za gospodarske dejavnosti, je to sredo predstavil svojo novo ekipo in vsebinske usmeritve dela ministrstva. Poudarek bo na socialno-tržnem gospodarstvu. Ministrstvo bo gospodarstvo obravnavalo celovito, v vseh razsežnostih in brez grobega libelarizma. Poskušalo bo dokazati, daje tudi država lahko dober gospodar. Minister bo spoštoval strokovnost in uspešnost ter socialno noto - do razumne meje. Ne bo pa trpel lobijev, intervencij, stricev in sprejemanja podkupnin pri svojih sodelavcih. Na naše vprašanje, kaj konkretno pomeni poudarjena socialna nota v gospodarskih programih, sta minister Jože Zagožen in sekretar za industrijo Bojan Starman odgovorila. Jože Zagožen: “To pomeni, da se bomo zavzemali za socialno-tržno gospodarstvo, kjer bodo v polni meri delovale ekonomske zakonitosti, vendar bomo zavestno uveljavili socialne korektive, ki naj zagotavljajo človeka vredno življenje. Težišče našega dela bo predvsem tam, kjer so podjetja najbolj potrebna pomoči države. Mislim na zaposlene v delovno intenzivni industriji, na tradicionalne industrijske panoge, znotraj tega naj še posebej omenim tekstilno in usnjarskopredelovalno ter obutveno industrijo, skratka na tista podjetja, ki imajo dosti zaposlenih in so v okoljih, kjer ni možnosti migraci- je, kot v velikih središčih. Če taka tovarna preneha obstajati, so ljudje z družinami na cesti.” Bojan Starman: “Pri tem se ne bomo ukvarjali s socialnim delom, ker to ne sodi v resor tega ministrstva. Naša naloga in odgovornost je preko vodstev podjetij in preko sistema zagotoviti normalne pogoje in ustrezno plačilo delavcem, ki so pripravljeni delati in ustvarjati novo vrednost in ki niso krivi za položaj in svoje mizerne plače. Naše ministrstvo se mora še posebej potruditi, da se taka podjetja čim hitreje dolgoročno usposobijo za normalno gospodarsko življenje. Seveda bomo morali tudi z lastnim primerom in osebnim zgledom vplivati na porabo v družbi v korist večanja konkurenčnosti gospodarjenja.” Sodelovanje s sindikati pa si novi minister predstavlja takole: ‘To je področje, ki mu bom osebno dal izjemno težo. Dostikrat se med gospodarstveniki čuje, da se daje potuha sindikatom, in obratno se čuje od sindikalistov, da jih gospodarstveniki izkoriščajo. Menimo, da bi se marsikaj dalo razčistiti skozi dialog in z argumenti ugotoviti znosne meje sožitja. Arbitri ne moremo biti po svoji funkciji, niti tega ne nameravamo početi. Pri našem delu bo mnenje in stališče sindikatov igralo pomembno vlogo, bo pomemben faktor pri našem odločanju o zadevah,” je dodal minister. B. R. Konference seje udeležilo 14 članov, k' so tudi glasovali. Za Justi Arnuš, kije bil3 po opravljenih kandidacijskih postop' kih edina kandidatka za sekretarko, je glasovalo 13 udeležencev, ena glasovni; ca pa je bila neveljavna. Med šestim* kandidati za člane novega nadzorne#3 odbora so največ glasov prejeli Majd3 Černe, Cecilija Terlič, Andrej Testen i*1 Magda Filo. ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, '14 F 1 f-J l v 14 I vil I l'Kl1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1403-5569 Inšpekcija ima veliko dela 8 Nada Jovanovič, pomočnica glavnega inšpektorja za delo in vodja območne enote inšpektorata za Domžale, Kamnik in Liti-I°> je uvodoma ugotovila, da so pogodbe o ZaPoslitvi najpogosteje nespoštovana listi-na Pogosto so tudi pomanjkljive, saj napri-l*6*' nimajo niti podatka o tarifnem razre-(Ju,v katerega je delavec razporejen. Inšpektorji od delodajalcev praviloma najprej zahtevajo, naj odpravijo pomanjkljivosti v pogodbah. Inšpektorji opažajo, da manjša podrtja praviloma nimajo aktov o sistemizaciji delovnih mest. V večjih podjetjih pa ti akti Pogosto nimajo podatka o številu delovnih mest. Sindikati podjetij praviloma niso po-vabljeni, da bi k aktom o sistemizaciji izra-Zl'i mnenje. Z zakonom predpisan delovni čas se po-§°sto podaljšuje, še posebej v trgovini. Prekoračuje se tudi dovoljeno število nadur, ki J*h delodajalci praviloma ne plačujejo, utripa prenašajo na druge dneve. V gradbeništvu delavci delajo dnevno tudi po 14 ali ce-0 15 ur. Pravica do tedenskega počitka de-laVcev ni spoštovana. Delodajalci vodijo dve ev*denci o prisotnosti delavcev na delu, pr-v° za inšpektorje, drugo pa po dejansko opravljenem delu. Te druge pa inšpektorji nc morejo dobiti nikjer. Pri uvajanju nočnega dela delodajalci po-Sosto ne prosijo za soglasje, ki je po zako-ou obvezno. , N enem od podjetij je sindikat dal soglasje k sklepu o programu presežnih delavcev, če- jo tudi pravico nezakonit sklep zadržati do sodne odločbe. Delavcem, ki tri mesce ne prejmejo plače, lahko inšpektorji pomaga- prav se je kasneje pokazalo, da sklep ni bi, ^^^f^^Spa ZaVeliko nepravilnosti je pri razporejanju in- morajo delavci delodajalca sam. tožiti. Pr, validov, saj delodajalci pogosto ne upoštevajo tem delavcem pogosto pomaga tud, smdi-omejitev za delo, ki jih imajo posamezni in- ugotavljajo, da zaposlenim ^Nepravilnosti se dogajajo tudi pri izdaji skle- manjka osnovno znanje o delovnih razmer-!»v oj)reneh,nju delovnega razmerja JnSpek- V takšnih razmerah inšpektorji pomaga- torica zato svetuje vsem, ki takšen sklep dobijo, da ostanejo na delu, dokler ne dobijo pisnega dokumenta. Nepravilnosti so tudi pri plačah, kjer delavcem pogosto izplačujejo le minimalno plačo, razliko pa dobijo na roko. Pri izplačevanju plač inšpekcija le posreduje, nepravilnosti pa lahko odpravi le sodišče. Vse takšne primere inšpek jo ljudem tudi z nasveti in jim dajejo neko obliko brezplačne pravne pomoči. Neveščemu delavcu inšpektor včasih tudi sam napiše pritožbo na sklep, s katerim je kratena njegova pravica iz dela. Pogoste nepravilnosti so po besedah in viloma ne prijavljajo nezgod pri delu, čeprav so delavci zaradi njih z dela odsotni tri ali več dni. Te prijave inšpekcija prejema le od nekaterih družb. Delodajalci se očitno še ne zavedajo svojih odgovornosti po novem zakonu o varstvu in zdravju pri delu, po katerem gredo prizadetim delavcem tudi visoke odškodnine. Ocen tveganja za poškodbe in zdravje delavcev se večina delodajalcev sploh še ni lotila. Pri malih delodajalcih je tudi veliko neznanja. Inšpektorat prejme letno le kakšnih deset prijav, kar je veliko premalo, saj je vzrok za to strah delavcev in pa njihovo premajhno Inšpektorji dajejo delavcem tudi brez- Pomivanje svojih ptav,c. F K plačno pravno pomoč. Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije je na svoji sedmi seji pretekli teden sklenil začeti pogajanja o zvišanju izhodiščnih plač, pri čemer si bo prizadeval izhodiščno plačo za prvi tarifni razred izenačiti z minimalno plačo. Do tega sklepa mu je pomagala tudi lastna baza podatkov o gibanju plač in ostalih prejemkov v gospodarskih družbah te dejavnosti, ki jo je začel pred kratkim ustvarjati. Že analiza delnih podatkov iz te baze, celoviti bodo na voljo jeseni, je pokazala, kako upravičena so prizadevanja sindikatov za zvišanje izhodiščnih plač. O pomenu projekta in o delnih rezultatih dosedaj opravljenih analiz je spregovoril predsednik republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije Srečko Čater. Srečko Čater: Lastna . baza podatkov o gibanju plač in drugih prejemkov naših članov nam bo v pomoč pri pogajanjih o , politiki plač s socialnim' partnerji, ki nam očitajo> da nimamo pravih podatkov. razred z minimalno plačo,” je Pn' bil Srečko Čater. “K temu cilju se bo treba kar najbolj približati-Vsekakor bi precej pripomogla zniževanje prispevkov in dajatev-vemo pa, da bi bilo zaradi tega tre' ba prerešetati vso javno porabo-V predstavljenem delu anal*' ze o gibanju plač in drugih pr6' jemkov so bili podrobneje prct' stavljeni podatki za Podravje-celjsko in pomursko regijo, La* di Rožič pa je na seji predstavi Plače in drugi prejemki samo v denarju ROS kmetijstva in živilske industrije se bo pogajal o zvišanju izhodiščnih plač in izenačitvi najnižje izhodiščne plače z minimalno - Na pogajanja z lastno bazo podatkov “Naš poglavitni namen je, pridobiti podatke za kakovostna izhodišča pri pogajanjih s socialnimi partnerji o politiki plač,” je dejal Čater. “Za ta korak smo se odločili, ker nam zelo široko postavljena povprečja plač, kijih objavlja urad za statistiko, ne omogočajo pravega vpogleda v gibanje plač in ostalih prejemkov zaposlenih oziroma naših članov. Povprečja, ki zajemajo tudi izplačila po individualnih pogodbah, popačijo sliko o gibanju plač in drugih prejemkih zaposlenih, zato so za sindikate neuporabna. S tako široko zastavljenimi povprečji plač država tudi prikriva siromaštvo delavcev. Pa ne samo to. Sindikati pogosto poslušamo očitke iz državnih in zborničnih krogov, da nimamo pravih podatkov o gibanjih plač (in zatorej tudi napačna pogajalska izhodišča), čeprav seje pokazalo, da v sindikatih zelo točno izračunavamo gibanje življenjskih stroškov. Zaradi vsega tega sindikati potrebujemo lastno bazo podatkov o gibanju plač in drugih prejemkov. Z njimi opremljeni se bomo laže pogajali s socialnimi partnerji, na drugi strani pa želimo širši krog, ne le člane, spodbuditi k razmišljanju o škodljivosti sedanje plačne politike za zaposlene.” Sindikat ima prave podatke S spremljanjem in analizo podatkov o gibanju plač in drugih prejemkov zaposlenih nameravajo v sindikatu kmetijstva in živilske industrije dokazati delodajalcem, da neposredni proizvajalci niso preveč plačani, kot se posplošeno trdi, pač pa imajo prenizke plače. S pomočjo teh podatkov naj bi tudi pomagali uveljaviti pošteno plačno politiko, kot je v navadi v razvitih evropskih državah. Analiza je pokazala, da so izplačane plače v obeh dejavnostih, kmetijstvu in živilski industriji, višje od panožne kolektivne pogodbe. Plače po panožni kolektivni pogodbi dosegajo od 70 do 73 odstotkov dejansko izplačanih plač. Toda to je le eden izmed mnogih obrazov osebnih prejemkov zaposlenih. Februarja letos so izplačane plače v kmetijstvu nekoliko presegle vsoto 135.000 tolarjev bruto, v živilski predelavi pa so bile za nekaj stotakov višje. Za primerjavo: zaposleni v trgovini so prejeli ta isti mesec 148.000 tolarjev, v gradbeništvu 131 tisočakov in v gostinstvu 124.000 tolarjev bruto. Preračunavanje, koliko nemških mark bi bilo mogoče kupi- ti z mesečno plačo, določeno v panožni kolektivni pogodbi teh dveh dejavnosti, pokaže na rahlo nihanje višine plač, vendar tudi na stalno - realno padanje. Marca leta 1991 je bila plača realno vredna 640 mark, januarja naslednjega leta sicer 644, kasneje (vsi izračuni so bili opravljeni z januarskimi plačami posameznega leta) pa je realna plača kljub rahlim medletnim nihanjem vztrajno padala. Letošnjega januarja je bila vredna še nekaj drobiža manj kot 602 marki, toda že maja je padla na 572 mark (ali za več kot 5 odstotkov!). V minulih desetih letih se je vrednost plače po panožni kolektivni pogodbi zmanjšala skoraj za 11 odstotkov, medtem ko so se plače po splošni kolektivni pogodbi realno zmanjšale za skoraj 15 odstotkov! Plače so se realno zmanjševale “V sindikatu kmetijstva in živilske industrije smo prepričani, daje zahtevek za spremembo izhodiščne plače za prvi tarifni razred povsem upravičen in smo se odločili začeti pogajanja o zvišanju izhodiščnih plač ter izenačitvi izhodiščne plače za prvi tarifni oceno gibanja plač in regresov v Posavju. V celjski regiji so plače po p°' datkih, zbranih konec maja letos-presegale povprečje obeh dejav' nosti najmanj za pet (v kmetijsk' zadrugah), največ pa za 60 odstoj' kov (proizvodnja piva in breza1' koholnih pijač). V večini prim6' rov pa seje presežek nad plačnic1 povprečjem panog vrtel okoli d6' setih odstotkov. Tako imenovan0 božičnico so dobili v vseh p°°' jetjih, prav tako tudi regres, prav različno velik (od najmanj 102 tisočaka do 70 odstotk Pogodbi. Regres je treba ohraniti Podobne rezultate so sindikati °bili tudi v gospodarskih druž-ah kmetijstva in živilske indus-r,je Podravja. Plače povsod pre-Segajo tiste, ki so določene v panožni kolektivni pogodbi, in so ra-Zen v vrtnarstvu in kmetijskih za-mgah tudi višje od povprečja obeh dejavnosti; celih 83 odstot-°v nad povprečjem so plače tnctijskih svetovalcev. Seveda je Vebk del tega presežka posledi-Ca visoke izobrazbene strukture, Podoben vpliv, seveda v obratni smeri, je mogoče zaznati v vrtnar-stVu- Božičnico so delili povsod, Prav tako tudi regres, čeprav so tega ponekod deloma izplačali v bonih. Ob tem podatku seje med člani republiškega odbora vnela zanimiva razprava o pomembnosti sindikalnega stališča, daje treba regres, ker je strogo namenski, izplačevati v denarju, sicer se bo njegov namen sčasoma zameglil in je nevarnost, da bo ta pravica zaposlenih počasi zamrla. Ladi Rožič pa je povedal, da so v 17 gospodarskih družbah obeh dejavnosti v Posavju plače na ravni splošne kolektivne pogodbe, torej slabe. Strokovnjake, kmetijske inženirje, je zaradi tega mogoče pridobiti edinole, če jim ponudijo v podpis individualno pogodbo ... Eno podjetje 10 odstotkov plače izplačuje v bonih, v dveh pa plač ne izplačujejo redno in sindikati imajo zato stalne boje z vodstvoma ... V enem podjetju so delavci regres že dobili v celoti, v petih so ga izplačali polovico, pri Mercatorju pa so delavci dobili pol regresa v bonih. Rožič se je zavzel tudi za bolj natančno opredelitev delovnih pogojev, zlasti v kmetijstvu, pri čemer je panožna kolektivna pogodba preveč ohlapna in dopušča, da jo delodajalci izigravajo. Inšpektorji pa so zaradi ohlapnih določil nemočni. Med razpravo seje razvnel po- govor o božičnici. Ladi Rožič je trdil, da delodajalci z božičnico izigravajo zakon: namesto da bi bila z njo izplačana udeležba zaposlenih pri dobičku, jo delodajalci uporabljajo, da z njo nadomestijo morebitni nižje izplačani regres ali stroške za prehrano. Čeprav božičnica ni dogovorjena v kolektivnih pogodbah! Ladi Rožič Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Srečko Ča- ter je k temu razmišljanju dodal, daje vprašanje, ali bi drugače delavci dobili, kar med letom ni bilo izplačano. Navsezadnje ni nepomembno, da je ZPIZ iz naslova izplačanih božičnic dobil okoli 3 milijarde tolarjev prispevkov. Zakon o soudeležbi zaposlenih pri dobičku, ki bi uredil to vprašanje, pa tako še ni stekel skozi parlamentarno proceduro. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, daje bila tarifna priloga s kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo sprejeta že leta 1995 in da zaradi tega posledično ne zaostajajo samo izhodiščne plače, temveč tudi dejansko izplačane plače po kolektivni pogodbi. Pri tem plače delavcev zaostajajo še bolj, saj niso sledile uspešnim gospodarskim rezultatom in rasti produktivnosti v družbah in panogi kot celoti. V precejšnjem številu družb, podjetij in kmetijskih zadrug je republiški odbor ugotovil, da delodajalci kršijo panožno kolektivno pogodbo, ker ne izplačujejo plač in regresa po njenih določilih. Zaradi vsega tega se je republiški odbor odločil pričeti pogajanja o zvišanju izhodiščnih plač in izenačitvi izhodiščne plače za prvi tarifni razred z minimalno PRAVNI § V E TOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Upokojitev delovnega invalida Delavec je bil rojen 15. decembra 1944. Konec letošnjega leta bo imel 35 let delovne dobe. Je delovni invalid III. kategorije in oče dveh otrok. Kdaj se bo lahko upokojil? Delavec izpolnjuje kriterije iz '6- člena zakona o pokojnin-,,iern in invalidskem zavarovanju 'Uradni list RS, št. 106/1999) za predčasno upokojitev, ki je še možna v prehodnem obdobju: konec decembra 1999 je bil delovni invalid, imel je več kot 30 let pokojninske dobe in bilje starejši od 53 let. Zato se bo lahko upokojil na svoj 58. rojstni dan. Takrat bo najbrž imel že 37 let pokojninske dobe. Njegova pravica pa je, da vztraja v delovnem razmerju tudi po 58. rojstnem dnevu in si prisluži višjo pokojnino z daljšo pokojninsko dobo. Po mojih izkušnjah sploh ni res, da bi se prav vsem mudilo v pokoj! Znižanje starosti zaradi otrok Delavec je bil rojen marca 1940. Konec letošnjega leta bo imel 36 let in 10 mesecev pokoj- ninske dobe. Je oče dveh otrok. Kdaj se bo lahko upokojil? Delavec bo letos dopolnil 60 let starosti in 36 let pokojninske dobe. Ker še nima 40 let pokojninske dobe, bi moral delati do 63. rojstnega dneva. Če pa bo mati njegovih dveh otrok s tem soglašala, bi lahko uveljavil znižanje te potrebne starosti tudi na račun dveh otrok (seveda le, če sta otroka slovenska državljana). Letos znaša možno znižanje samo mesec in 8 dni. Premalo torej. Leta 2002 bo znižanje zneslo že 3 mesece in 23 dni. Tega leta se bo torej lahko upokojil, ko bo star 62 let in 8 mesecev ter 7 dni. Naročilnica Naročamo izvod(ov) Priročnika o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju po novem avtorice Lučke Bohm. Cena za izvod je 2800 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Priročnik(e) nam pošljite na naslov Naslov plačnika Davčna številka plačnika Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4.1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 061/317-298. Podpis in žig odgovorne osebe 1 Posvetovanje o razvojnih možnostih tekstilne industrije Fakulteta za strojništvo mariborske univerze je v sodelovanju z Združenjem za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industriji pri Gospodarski zbornici Slovenije pred dnevi v Mariboru pripravila posvetovanje o razvojnih možnostih slovenske tekstilne industrije. Na njem so se poleg številnih profesorjev in raziskovalcev zbrali tudi predstavniki tekstilnih podjetij, sindikatov, vlade, resornih ministrstev, strokovnih združenj in mnogih drugih organizacij, ki si prizadevajo za razvoj tekstilne industrije. Med udeleženci so bili podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, predsednik in sekretarka republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Anton Rozman in Branka Novak, sekretarka območnega odbora omenjenega sindikata v Podravju Branka Jurak, predsednik in sekretar Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo pri GZS Viljem Glas in Jože Smole, predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnost in ministrstva za znanost in tehnologijo, Franci Križanič iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani in številni drugi. Dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru prof. dr. Adolf Sostar je uvodoma dejal, da se številni strokovnjaki, politiki, sindikalisti in še zlasti delavci z nostalgijo spominjajo časov, ko je bila tekstilna industrija “paradni konj” slovenskega gospodarstva in ko so njene, za tedanje čase izjemno dobre proizvode poznali po vsem svetu. “Marsikdo se verjetno danes sprašuje, zakaj je ravno mariborska fakulteta za strojništvo, ki ima močan oddelek za tekstilstvo, v sodelovanju z gospodarstvom organizirala posvetovanje o možnostih, da bi našo tekstilno industrijo ponovno dvignili na raven uspešnosti, produktivnosti in konkurenčnosti, ki jo je doma in v svetu že imela. Odgovor je preprost: ravno takrat, ko je neka gospodarska panoga v krizi, ji mora izobraževalna sfera ponuditi najboljše kadre, ki bodo sposobni prispevati k ponovnemu razvoju in vzponu podjetij in panoge v celoti.” Po Sostarjevih besedah je mariborska Fakulteta za strojništvo tudi v letih, ko je tekstilna industrija v Sloveniji preživljala globoko krizo, spremljala razvoj tekstilne stroke v svetu in v sodelovanju z domačimi in tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami svoje študijske programe nenehno prilagajala potrebam časa. Kriza tudi posledica neodgovornega odnosa politike Kakor je dejal Šostar, je kriza v naši tekstilni industriji delno tudi posledica neodgovornega odnosa politike, ki je zaradi neznanja, nesposobnosti in diletantizma popolnoma zapostavila inženirske poklice ter raziskovalno in razvojno delo v gospodarstvu. Kljub temu, da je politika zapostavljala in še zapostavlja inženirske poklice, mariborska fakulteta za strojništvo izobražuje kadre, ki po svojem znanju, samostojnosti in kreativnosti Na posvetovanju so se zbrali predstavniki vseh socialnih partnerjev, zavodo* in strokovnih združenj, ki lahko prispevajo k razvoju tekstilne industrije. Tekstilno industrijo lahko rešijo samo naložbe v znanje in nove tehnologije ne zaostajajo za svojimi kolegi v razvitih državah Evrope, saj so usposobljeni za iskanje novih proizvodov, za uvajanje novih tehnologij in za prilagajanje podjetij neusmiljenemu konkurenčnemu boju na področju tekstilne in konfekcijske industrije v pogojih globalizacije svetovnega trga. Na oddelku za tekstilstvo mariborske strojne fakultete, na katerem je redno zaposlenih 55 znanstvenoraziskovalnih in pedagoških delavcev, si prizadevajo, da bi po svojih močeh tudi sami prispevali k ponovnemu vzponu tekstilne industrije v Sloveniji. Zato organizirajo funkcionalno izobraževanje za kadre iz prakse, usmerjajo podiplomsko izobraževanje v reševanje problemov iz prakse, sodelujejo pri oblikovanju razvojno-raziskoval-nih in tehnoloških centrov v podjetjih, skrbijo za pretok znanja, še zlasti pa seveda izobražujejo diplomante z ustreznim strokovnim znanjem. Hkrati fakulteta sodeluje tudi pri reševanju širših razvojnih pvprašanj in pri iskanju razvojnih možnosti za panogo kot celoto. Prorektor Univerze v M ari bom Franci Čuš je opozoril na probleme, ki ta čas najbolj pestijo tekstilno industrijo pri nas. Gre za zaostajanje na tehnološkem področju, za premajhno kakovost izdelkov, za premalo usposobljene menedžeije in za nedokončano lastninsko pre- Tekstilna industrija potrebuje pomoč takoj! Po posvetovanju smo za mnenje o trenutnih razmerah in o razvojnih možnostih ter perspektivah tekstilne industrije v Sloveniji povprašali predstavnike Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. obrazbo v podjetjih. Univerza si prizadeva raZ' mere izboljšati zlasti s svojim delovanjem na raZ' iskovalno-razvojnem in izobraževalnem podroC' ju, na katerem sledi razvoju stroke v svetu. Čedalje težji pogoji gospodarjenja O razmerah v gospodarstvu in še zlasti v tek5' tilni indutriji je spregovoril podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar M1' lič. Po njegovih besedah so napovedi slovenskih gospodarstvenikov za leto 2000 sicer optimistične, vendar pa to ne velja tudi za tekstilno in usnjarskopredelovalno panogo, kjer s6 posebej občutijo posledice rastoče inflacije, večanja obrestnih mer, povečevanja cen energentov, pritiskov na povečanje plač in pomanjkanja sredstev za nove naložbe, ki so v naši tekstilni industriji nujne. “Pogoji za poslovanje in razvoj slovenske tekstilne industrije, ki s 14 odstotki vseh zaposlenih v predelovalni industriji ustvarja letn° 6,8 odstotka prihodkov ter 10,3 odstotka izvoza predelovalnih dejavnosti, so čedalje teZ' ji,” je dejal sekretar Združenja za tekstilne’ oblačilno in usnjarsko industrijo pri GZS Jo*® Smole. Po njegovih besedah produktivnos dela v naši tekstilni industriji že več let narašča, kljub temu pa se izgube povečujejo. Čeprav tekstilna industrija preko 73 odstotki celotne proizvodnje izvozi v države Evropske unije in v dmge najbolj razvite države P" odstotkov v Nemčijo), se številna podjetja n6 morejo otresti rdečih številk. Plače vedno bolj zaostajajo, delež sredstev za investicije pas6 zmanjšuje. Za tekstilno industrijo je po Smoletovih besedah rešitev samo v naložbah v znanje, v nove tehnologije, v modernizacijo proizvodnje ter v takšne proizvode, v katerih b° Več dodane vrednosti. Zaradi globalizacije, ki zaostruje pogoje na svetovnem trgu, je nuj-n°tudi povezovanje tekstilnih podjetij, še zlasti na tehnološkorazvojnem področju. Marta Slokar iz ministrstva za gospodarje dejavnosti je predstavila program prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije Pogojem notranjega trga Evropske unije od leta 2000 do leta 2003, ki gaje vlada sprejela de-Cembra lani. Povedala je, da so za izvajanje Programa odgovorna tri ministrstva, cilj programa pa je prispevati k prestrukturiranju doječe tekstilne industrije in povečati njeno konkurenčnost. S sredstvi programa bo država pod-Jotjem pomagala pri izdelčni in tržni preusmeri, pri povezovanju, pri spodbujanju tehnološke prenove in pri razvijanju človeških vi-r°v- Pri slednjem gre zlasti za dvig ravni zna-nju. za povečanje prilagodljivosti zaposlenih, Za kadrovsko prestrukturiranje podjetij ter za UsPosabljanje delavcev in vodstev podjetij. Na razPise za sredstva programa seje prijavilo 76 Podjetij, od tega 63 za pomoč pri razvijanju člo-Veških virov. Katerim podjetjem bo država priučila na pomoč, bo znano v kratkem. Brez znanja in Povezovanja ne bo šlo Miloš Kurent iz ministrstva za znanost in tehnologijo je opozoril na nujnost združe- mmm mm Anton Rozman, predsednik: Pred dobrim desetletjem je tekstilna industrija v Sloveniji uujala delo in kruh več kot 60.000 delavcem, ^anes pa jih v tej panogi dela samo še 31-000. Število delavcev v tekstilni industriji te je v zadnjem desetletju torej prepolovilo. Ve-cina delavcev, ki je izgubila delo ob stečajih ah prisilnih poravnavah, je danes v pokoju ali Pa so kot brezposelni prijavljeni na zavodu za ^Poslovanje. Na srečo so imeli v preteklosti tekstilni delavci beneficirano delovno dobo, zate seje marsikdo ob izgubi zaposlitve lažje upokojil, kot bi se sicer. Brezposelni tekstilni dejati, ki še nimajo pogojev za upokojitev, pa s.o v izredno težkem položaju, saj so rnožnos-l|> da bi ponovno dobili zaposlitev v svojem Poklicu, zelo majhne. Zlasti starejši tudi za prekvalifikacijo nimajo veliko možnosti. Država te vedno nima strategije industrijskega razvoja, ■teto tekstilni delavci ne vedo, za kakšen poklic bi se prekvalificirali, da ne bi zopet ostali ”rez dela. Če država ne bo hitro izboljšala pobojev za poslovanje tekstilne industrije, bo brez Pola ostalo še več delavcev. industriji propadlo tri četrtine takšnih oddel- vanja slovenske tekstilne industrije v tehnološke centre. Država bo letos napore za to podprla z blizu 300 milijoni tolarjev. Poudaril je, da brez uporabe znanja naša tekstilna industrija na svetovnem trgu ne bo mogla biti več konkurenčna. Verjetno bodo tudi slovenska tekstilna podjetja doma razvijala lastne blagovne znamke in vrhunske izdelke, proizvajati pa jih bodo dajala v manj razvite države, kjer je delovna sila cenejša. Podobno danes delajo tekstilna podjetja v razvitem svetu. Zato morajo naša podjetja okrepiti delo v razvojno-raziskovalnih oddelkih. V resnici pa je v zadnjem desetletju v naši tekstilni V Podravju brezposelnih 362 tekstilnih delavcev Po podatkih mariborske enote zavoda za zaposlovanje je bilo v podravski regiji konec aprila 362 brezposelnih tekstilnih delavcev, od tega 237 oziroma 65,5 odstotka žensk. Starejših od 40 let je bilo 173, mlajših od 40 let pa 189. Med vsemi brezposelnimi tekstilnimi delavci jih je imelo prvo stopnjo izobrazbe 17, drugo 33, tretjo 28, četrto 97, peto 166, šesto 16 in sedmo 5. Med vsemi brezposelnimi tekstilnimi delavci jih je bilo 253 dolgotrajno brezposelnih, 43 pa je bilo iskalcev prve zaposlitve. kov. O stanju in razvoju tehnoloških centrov v tekstilni industriji je govoril Stanko Vižen-tin iz Slovenske razvojne družbe. Opozoril je, da lahko naša tekstilna industrija doživi ponoven vzpon samo, če bo imela dobro gospodarsko infrastrukturo, zato je nujno združevanje kadrov, opreme in znanja. Franci Križanič iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani je predstavil makroekonomsko analizo o položaju tekstilne industrije v Sloveniji. Opozoril je, da produktivnost in obseg proizvodnje v panogi rasteta, poslovni rezultati pa se poslabšujejo. Zato bo ob skrbi za tehnološki razvoj in kakovost izdelkov nujno okrepiti tudi aktivnosti na področju marketinga in trženja. Razprava na posvetovanju je opozorila na to, daje kriza v tekstilni industriji globlja, kot so nekateri na začetku mislili. Država je sicer pripravila vrsto ukrepov za njeno sanacijo, vendar gre za dolgoročne ukrepe, medtem ko v mnogih tekstilnih podjetjih ne vedo, kako bodo preživeli letošnje leto. Od tega, kako bo podjetjem uspelo ob pomoči države in znanstvenoraziskovalnih ustanov preživeti kratkoročno krizo, pa so odvisne tudi možnosti nadaljnjega razvoja tekstilne induStrije' Tomaž Kšela Branka Novak, sekretarka: Kriza v tekstilni industriji se še naprej poglablja. Država je sicer sprejela nekaj ukrepov za pomoč tekstilni industriji, vendar ti lahko dajo rezultate samo na dolgi rok. Tekstilna industrija pa potrebuje pomoč takoj. Ta čas ima največ problemov zaradi prevelikih obremenitev z davki in prispevki, zaradi neustrezne monetarne politike oziroma precenjenega tolarja in zaradi visoke inflacije, ki ogroža tudi socialno varnost zaposlenih. Trenutno se tekstilna industrija ohranja nad vodo z nizkimi plačami in odpuščanjem delavcev, ven- dar pa to ne more rešiti podjetij, temveč jih vodi v propad. Vala stečajev v tekstilni industriji državi še ni uspelo zajeziti. Poleg znanih težav je ta podjetja letos močno prizadel novi zakon o finančnem poslovanju podjetij. Tekstilna industrija torej potrebuje pomoč takoj. Branka Jurak, sekretarka območnega odbora: Od leta 1989 do konca leta 1999 je v Podravju izgubilo v stečajih in prisilnih poravnavah delo okoli 40.000 delavcev, od katerih sojih strokovne službe območne organizacije ZSSS v Podravju zastopale 32.659. Okoli 7000 delavk in delavcev, ki so izgubili delo, je bilo iz tekstilne industrije. Naša območna organizacija ZSSS je v minulih desetih letih zastopala v postopkih prisilne poravnave in stečaja 6319 tekstilnih delavcev. V minulem desetletju je moralo v Podravju v stečaj ali prisilno poravnavo 23 srednje velikih in velikih tekstilnih podjetij, letos pa je šlo v stečaj še podjetje MTT Tkanine, v postopku prisilne poravnave pa sta tudi Svila in Merinka. Pa naj še kdo reče, da tekstilni delavci v Podravju niso plačali visokega davka za prestrukturiranje našega gospodarstva? Če država ne bo hitro ukrepala in izboljšala pogojev poslovanja tekstilnih podjetij, o tekstilni industriji na našem območju in morda tudi v Sloveniji nasploh ne bo več mogoče govoriti. Ameriški študenti obiskali območno organizacijo ZSSS v Podravju Območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Podravju je pred dnevi obiskala skupina študentov - bodočih ameriških menedžerjev - iz Virginijskega politehniškega inštituta in Državne univerze v Blac-kbouryju v ameriški zvezni državi Virginija. Skupino je vodil profesor dr. Jerald Robinson. Njegovi študenti v okviru ekskurzije po Sloveniji in Evropi vsako leto obiščejo Maribor, kjer se med drugim sestanejo tudi z vodstvom območne organizacije ZSSS. Tokrat je bil profesor Robinson s svojimi študenti tu na obisku že enajstič. Bodoče ameriške poslovneže so z organiziranostjo, delovanjem in nalogami sindikatov pri nas ter z gospodarskimi razmerami, v katerih delajo in živijo delavci, seznanili sekretarka območne organizacije Vekoslava Krašovec, sekretar v območni organizaciji Dušan Detiček in pravni svetovalec Andrej Zorko. liki ne poznajo. Ob zaključku obiska so se kandidati za ameriške skupaj z gostitelji - sindikalisti, od katerih so se veliko naučili. Ameriški študenti so se še posebej zanimali za kolektivne pogodbe in za to, kakšne izkušnje imajo sindikati s socialnim partnerstvom. V Združenih državah Amerike namreč ne poznajo ko- lektivnih pogodb, tam se mota vsak delavec sam z delodajalce'1? pred nastopom službe pogodil' Nedavna stavka okoli 70 frizerk in frizerjev v Frizerstvu Maribor je bila po dveh dneh prekinjena s podpisom sporazuma med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja. Vodstvo Frizerstva je zaposlenim že pred podpisom sporazuma izplačalo akontacijo aprilske plače v višini 30.000 tolarjev, preostanek plače v skladu z zakonom o finančnem poslovanju pa so delavci dobili kasneje Pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja so bila dolgotrajna in težka. Direktor Sebastjan Zemljič je najprej pogojeval izplačilo akontacije aprilske plače z zagotovilom, da delavke in delavci mesec dni ne bodo stavkali, vendar pa stavkovni odbor na to ni pristal. Na koncu so po besedah sindikalne zaupnice Marjane Hojnik našli kompromisno rešitev. Direktorje delavkam in delavcem izplačal akontacijo plače brez kakršnih koli pogojevanj, stavkajoči pa so pristali, da se bodo o izplačilu dodatkov, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi, pogajali kasneje. Tako so po dveh dneh stavke podpisali sporazum in delo je ponovno normalno steklo. Nekaj dni po prekinitvi stavke je vodstvo podjetja zaposlenim v Stavka v Frizerstvu Maribor prekinjena in ponovno napovedana Delavke in delavci tokrat terjajo majsko plačo skladu s podpisanim sporazumom izplačalo še preostanek minimalne plače (skupaj 52.000 tolarjev neto) in del potnih stroškov, vendar pa nobenih drugih dodatkov. Med pogajanji pa je prišlo do neljubega dogodka. Sekretarki območnega odbora Sindikata obrtnih delavcev v Podravju Branki Jurak je drugega dne pogajanj vodstvo podjetja poskušalo preprečiti stik s stavkajočimi. Kakor je povedala Jurakova, je direktor od nje zahteval, naj mu pokaže pisno pooblastilo delavk, daje njihova zastopnica. Nato naj bi varnostniki podjetja Jurakovo skupaj s še eno sindikalno zaupnico zaprli na hodnik v poslovnih prostorih podjetja, kjer soji po njenih navedbah tudi grozili. Zato je po mobitelu poklicala vodstvo podravske območne organizacije ZSSS - in to ravno v času, ko so se varnostniki do nje neprimerno obnašali. Ko so na sedežu območne organizacije po mobitelu na lastna ušesa slišali, kaj se dogaja v Frizerstvu Maribor, so o tem nemudoma obvestili policij®’ kije prišla na kraj dogodka. Me®' tem pa so delavke vdrle na ho®' nik ter svoji notranji in zunanji si"' Delavke in delavci Frizerstva Maribor so si s stavko boriti vsaj del pravic. \M°j'h pravicah in višini plače, kateri ameriški študenti kar ni-So m°gli verjeti, da imajo pri nas elavci urejenih toliko pravic že °b nastopu službe brez vsakih P°Sajanj z delodajalcem. Navdu- ®koslavi Krašovec se je za hfc,.etno sodelovanje za-valil prof. dr. JeraldRobin- ®on. ^eni so bili tudi nad sistemom Stavk, saj se jim je zdelo, da so le z zakonom pri nas dobro ureje-9e' Zlasti jih je presenetilo, da °ra pri nas delodajalec stavko P*ačati, če je upravičena. Še po- sebej so bili začudeni nad tem, da kolektivne pogodbe, ki jih z delodajalci sklenejo sindikati, veljajo tudi za delavce, ki niso člani sindikata. Zakaj je potem toliko delavcev sploh včlanjenih v sindikat, so spraševali. Nikakor pa bodoči ameriški poslovneži niso mogli razumeti, da je pri nas toliko kršitev kolektivnih pogodb in delovnopravne zakonodaje. V Združenih državah Amerike se očitno nihče ne sme tako poigravati z zakoni in pravno državo, kot to počnejo mnogi delodajalci pri nas. Podravski svobodni sindikati so za ameriške študente pripravili tudi gradivo v angleščini, v katerem so podrobno predstavili delo ZSSS. Profesor dr. Jerald Robinson je vsem trem predavateljem - Vekoslavi Krašovec, Dušanu De-tičku in Andreju Zorku - izročil diplome z nazivom častnega profesorja “for a Day” Državne univerze v Blackbouryju. Sindikalisti iz Podravja pa so ameriškim študentom in njihovemu profesorju podarili v spomin na obisk pri njih znamenitost slovenske umetne obrti - idrijske čipke. 'kalni zaupnici omogočile, da sta Pastor zapustili. Informacijo o tem, daje na kraj jj°godku prišla policija, so potrdi-tudi v operativno-komunikacij-. ®ni centru policijske uprave v Ma-■ b°r", vendar pa policija ob svo-!c,n prihodu ni naletela na nobeno 'ritev javnega reda in miru. Neljubi dogodek je močno od-j^Cval med sindikalnimi zaupni-,1 v Podravju, saj takšne dogod-c °bčutijo kot nedopusten pritisk a opravljanje svoje sindikalne "nkcije. Jurakova se je kasneje Pndružila stavkajočim frizerkam frizerjem, ki so stavko nadalje-a*i kar na dvorišču zgradbe. Na j Bajanjih z vodstvom podjetja pa e brakovo na njeno željo začasno /"henjal pravni svetovalec ob-°čne organizacije ZSSS v Po-ruvju Andrej Zorko. , pb koncu minulega tedna so pavke in delavci Frizerstva Ma-b°r ponovno napovedali stavko, l928. junij. Kot so napovedali, ne pdo več stavkali v prostorih podila, temveč v prostorih Sindikata ■Mnih delavcev v Podravju, saj b °d tam, kakor pravi članica n9vkovnegaodbora Marjana Hoj-cx- ’ "e bo nihče preganjal. Odlo-ltev o ponovni stavki so delav- ke in delavci sprejeli na zboru. Od vodstva podjetja zahtevajo izplačilo majske plače z vsemi dodatki, ki jim pripadajo. NAJ SE VE... Ocenjevanje tveganja, da bo prišlo do poškodbe pri delu oziroma do zdravstvene okvare delavca, je kombinacija prvič verjetnosti nastanka poškodbe oziroma bolezni ter drugič resnosti te poškodbe oziroma zdravstvene okvare. Danes si oglejmo, na kaj se misli v zvezi z resnostjo. Resnost možne zdravstvene okvare se oceni na podlagi števila delavcev, ki so ogroženi (samo eden ali več delavcev), na podlagi stopnje resnosti poškodb (grozi le lažja poškodba, težja poškodba ali morda celo smrt) ter na podlagi tega, kaj in kdo vse je ogrožen (delavci, delovna oprema, delovno okolje). Vir: Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do 27. 7. 2001. Sindikalna lista Junij 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 3. Ločeno življenje' 72.240,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 47.476,00 - za 20 let 83.769,00 71.213,00 - za 30 let 111.692,00 94.951,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 361.198,00 550.053,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 108.359,00 94.951,00 - ob smrti v ožji družini 54.180,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1.2000) 74.262,00 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 128.346,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS SDTS V Leclercu ustanovili podružnico ii^^vano“irawečevanie :nci SDTS, Delavci te družbe so spoznali, bodo le na ta način dokazali, da vezali stike z vodstvom koncef' ™ M ^ obsega poslovanja in dobička Po tiskovni konferenci SDTS, na kateri smo opozorili na domnevne kršitve delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije v družbi Rudnidis d. o. o. v okviru E. Leclerca, so se delavci te družbe začeli množično obračati na nas. Na številnih pogovorih smo ugotovili še druge kršitve in izjemno nekorektno obnašanje vodstva do tistih delavcev, ki so si upali opozoriti na svoje temeljne delavske in tudi človekove pravice. Delavci so bili nenormalno obremenjeni na delovnem mestu, saj so bili nekateri delodajalcu več mesecev na razpolago tudi do 16 pa tudi več ur dnevno. Večje število delavcev ni zdržalo psihičnega in fizičnega pritiska, nekateri so zaradi obremenitev iskali celo zdravniško pomoč. Čeprav je bilo v javnem razpisu navedeno, da gre za delovna razmerja za nedoločen čas, je kasneje delodajalec delavcem izdajal sklepe, s katerimi jih je razporedil na delo za določen čas. Večjemu številu delavcev je družba posredovala sklep, da niso bili uspešni v poskusni dobi in so na tej podlagi z njimi prekinili delovno razmerje. Na sklepih, ki so jih delavci prejeli, pa sploh ni bilo pravnega pouka, na podlagi katerega bi se lahko pritožili. da se kot posamezniki ne bodo mogli postaviti po robu ravnanju delodajalca, zato jih je večje število vstopilo v Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Podružnico SDTS v Rudninisu smo ustanovili, ko seje v naš sindikat včlanilo čez 30 delavcev. Člani nove sindikalne organizacije v Leclercu so na ustanovnem sestanku ta ponedeljek v poznih nočnih urah na sedežu območnega odbora SDTS Ljubljana in okolica sprejeli vse akte in izvolili tričlanski izvršni odbor, ki mu predseduje Petra Hudales Ružič. Udeleženci ustanovnega sestanka so poudarili potrebo organiziranega nastopa zoper delodajalca. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so glede na dosedanjo pomoč spoznali zanesljivega partnerja za razreševanje njihovih težav. Sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandija Bartola in sekretarja območnega odbora Staneta Drobniča so pooblastili za pregled internih aktov družbe Rudnidis d. o. o., ki opredeljujejo položaj delavcev v podjetju. V SDTS smo vodstvu družbe posredovali pobudo za takojšen pogovor, na katerem bi razčistili domnevne nepravilnosti. Prepričani smo, da bo vodstvo odgovorilo na našo pobudo, saj si s sindikatom želijo partnerske odnose. Na odgovor bomo počakali do konca tega meseca, v nasprotnem primeru bomo takoj na- na v Franciji, o ravnanju delodajalca pa bomo obvestili tudi francoske sindikate. Sandi Bartol, sekret“r JAVNO VPRAŠANJE Upravi Mestne občine Ljubljana in županji Viktoriji Potočnik Upravo mestne občine Ljubljana in županjo Viktorijo Potočnik Sindikat delavcev trgovine Slovenije javno sprašuje, na podlagi katerega akta je pristojni oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem izdal blagovnici Emporium v Ljubljani soglasje za obratovalni čas prodajalne za 26. 6. 2000 do 23. ure zvečer. Kot nam je znano, Mestna občina Ljubljana še ni sprejela odloka o merilih in kriterijih za določanje dežurstva prodajaln, k' bi ga glede na 3. odstavek 2. člena pravilnika o spremembah iu dopolnitvah pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Ur.l. & št. 36/2000) bila pred izdajanjem soglasja dolžna sprejeti. Ker Mestna občina Ljubljana takega odloka še nima, je izdajanje soglasja za dežurni obratovalni čas omenjeni blagovnici p° našem mnenju nezakonito. Ravnanje Mestne uprave je tudi slab zgled drugim lokalnih skupnostim v Republiki Sloveniji, ki po spremenjenem pravd' niku sprejemajo svoje odloke oziroma merila za določanje dežurnih prodajaln in ki želijo na tem občutljivem področju >ia' rediti red. Mestna občina se po naši oceni očitno, tudi po spremenjeneri Pravilniku o obratovalnem času prodajaln, požvižga na pravi11 red v tej državi, zato proti takemu ravnanju Sindikat delavcev trgovine Slovenije ostro protestira. Sindikat bo še naprej skladuo s svojo vlogo skušal zaščititi delavke in delavce tudi glede prcl' vic do dnevnega in tedenske počitka. Franci Lavrač, predsednik Sandi Bartol, sekretar Direktor Delavske hranilnice 1DH) Jože Stegne je prejšnji te-en Povabil večje varčevalce na Ovariško srečanje. Ob tej prilož-n°sti je razgrnil tudi nekaj podat-0v o poslovni uspešnosti hrani 1- n,ce in načrtih za delo v prihodnje. . Kot smo že poročali, seje De-®Vska hranilnica že združila z nriborsko hranilnico in posojilno. Fizično se bosta združili ■ Julija, torej ob koncu tega ted-a- Po združitvi bo dejavnost do- j^danje samostojne Mariborske rani]nice in posojilnice organi-5|ana v Delavski hranilnici, ki bo novem imela dvočlansko upra-v°- Poleg članov uprave bo v DH ve zaposlenih, velika večina z l!d° ali visoko izobrazbo. Delavska hranilnica je z združijo postala največja tovrstna enarna ustanova v Sloveniji. Do °nca leta načrtuje poleg sedanjih lrih predstavništev odprtje le-teh ČSaj 30 večjih občinskih središču po vsej državi. Predstavništ-a °°do imela poslovne prosto-Č n.a sedežih sindikalnih organi- ■ P vi in podpisu listine o sodel° ianja' nju. Miloš Mikolič, sekretar T*^^9ovalkami so pozirali tudi Alojz Tekme v ulični a9ali so komunalci iz Velenja. bodo torej v Sežani. kanalizacija je bilo poleg "retnosti treba pokazati tudi moč. ^"koT 50 na,°9° opravili veliko hit- Na Ravnah na Koroškem je bilo prejšnjo soboto 16. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva. V športnem parku pri Gimnaziji Ravne se je zbralo več kot 2500 tekmovalcev in njihovih navijačev. Kot nalašč je na Ravnah zjutraj deževalo, zaradi česar so tekmovanja in družabno srečanje potekala v kar najboljših pogojih. Težave so imeli le tenisači, saj so morali počakati, da so se igrišča posušila. Dežje povzročil tudi prometne zastoje, saj ravenske prometnice niso narejene za tisoče obiskoval- 16. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Tokrat najboljši Ptujčani cev. Srečanje se je začelo z Zdravljico. Udeležence je prvi pozdravil Ernest Blatnik, direktor Javnega podjetja Log, kije skupaj z drugimi komunalnimi podjetji iz Koroške organiziralo tekmovanja. Po njegovih besedah je komunalna dejavnost vsem na očeh, vendar vseeno zapostavljena. V dejavnosti prihaja do radikalnih sprememb, zlasti decentralizacije dejavnosti, v kateri je nevarnost za obstoj podjetij. Dušan Semolič je tekmovalcem zaželel veliko športne sreče. Ravenska županja Ivica Klančnik pa je udeležencem zaželela prijetno bivanje na Ravnah. Tekmovalce so zatem razvedrile še članice plesno-na-vijaške skupine Čenče. Tekmovanja so potekala po programu, le na rezultate v tenisu je bilo treba malo počakati. Ta čas je izkoristil ansambel Rosa, ki je nepretrgoma igral kar 90 minut. Pa udeležencev tudi to ni uničilo, saj so se zadnji poslovili šele po 10. uri Rezultati Vodovod: l. Komunala Radovljica, 2. KP Velenje, 3. OKP Rogaška Slatina. Kanalizacija: l. KP Ptuj, 2. Komunalne gradnje Grosuplje, 3 Komunala Slovenska Bistrica. Odvoz odpadkov: l. Kostak Krško, 2. Snaga Maribor, 3. JP Komunala Kranj. Aran-žiranje cvetja: l. PUP Velenje, 2. Komunala Koper, 3. Log Ravne na Koroškem. Kegljanje, ženske: 1. Kostak Krško, 2. Vodovod Kanalizacija Celje; Kegljanje, moški: 1. Energetika Celje, 2. Log Ravne na Koroškem, 3. KPL Gradnje Ljubljana. Mali nogomet: 1. Pivovarna Laško, 2. JP Okolje Piran, 3. JP Parkirišča Ljubljana. Mix odbojka: I. Snaga Maribor. 2. KP Ptuj, 3. Log Ravne na Koroškem. Pikado: I. Log Ravne na Koroškem, 2. Komunala lendava, 3. Jeko IN Jesenice . Šah: 1. Potniški promet Ljubljana, 2. Mariborski vodovod Maribor, 3. Energetika Celje. Vlečenje vrvi: 1-2 KP Velenje in Komunala Koper, 3. KOP Brežice. Plavanje, ženske: I. KP Ptuj, 2. Komunala Koper, 3. JKP Slovenj Gradec; Plavanje, moški: 1. JP Okolje Piran, 2. Vodovod kanalizacija Ljubljana, 3. KP Velenje. Tenis, žemske: 1. KP Ptuj, 2. Nigrad Maribor, 3. KPL Gradnje Ljubljana; Tenis, moški: 1. Nigrad Maribor, 2. KP Ptuj, 3. Energetika Celje. Namizni tenis: 1. Komunala Murska Sobota, 2. Mariborski vodovod, 3. JP Radeče. Ulična košarka: 1. KP Velenje, 2. Kostak Krško, 3. Vodovod kanalizacija Ljubljana. Skupna razvrstitev: 1. KP Ptuj, 2. KP velenje, 3. Log Ravne, 4. Komunala Koper, 5. Kostak krško, 6. Nigrad maribor zvečer, ko se je že pošteno zmračilo. Tile močni in težki fantje iz Kopra so v “majstorici” z Ve-F. K. lenjčani uspeli strgati vrv. Kasneje so nam zaupali, da so bili tako nasilni le takrat, ko je na vsaki strani vleklo 12 mož, tokrat jih je bilo le po šest. Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. L RS, št. 37/96), aneks št. 2 (Ur. L RS št.50/99) za JUNIJ 2000 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 59.504 II. Manj zahtevna dela 1,12 66.644 III. Srednje zahtevna dela 1,25 74.380 IV. Zahtevna dela 1,45 86.281 V. Bolj zahtevna dela 1,60 95.206 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 113.058 VIL Visoko zahtevna dela 2,25 133.884 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 154.710 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 184.462 Eskalacija 5,5 % (januar 1999) Aneks št. 2 2,0 % (junij 1999) Eskalacija (Ur. I. RS št. 59/99) 2,3 % (avgust 1999) Eskalacija (Ur. I. RS št. 3/00) 2,4 % (januar 2000) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999) 1. Regres za letni dopust za leto 2000 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99, Aneks 51/2000) - najmanj 107.712 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 127.613 SIT 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano JUNIJ 2000 18.180 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 27. 6. 2000) 49,83 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: - smrt delavca - ostalo 59.504 SIT 89.256 SIT 119.008 SIT 446.091 SIT ali' 297.394 SIT ali' 148.697 SIT ali' - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje dogovor delodajalec in 2Ž5S 5. Drugo - minimalna plača (Ur. I. RS, št.3/00) - zajamčena plača od 1. 1. 2000 (Ur. I. RS, št.3/00) - povprečna mesečna bruto plača za APRIL 2000 na zaposlenega v RS - povprečna mesečna bruto plača za FEBRUAR-APRIL 2000 ^ 182.304 SIT na zaposlenega v RS ^ - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. ^ ~ brUt° 94.951 Sit - neto ■ povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih APRIL 2000 - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/1999 z dne 28. 6. 99), količnik povišanja pl Vir: Tari/na priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/1996), an pla n»l Vir: KPD, SKP. ejernk®'! Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejc"-^.^ delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje prejemkov pod 2, 3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št- sekretar za ekonomske in jinančne Z' n SlT DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 153.837 ^ D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 148.3'* ^ - DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 154.320 ^ št. 2; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: ■#. Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za ‘e . pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99), Aneks (Ur. I. RS, št.51P~i)m' 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: 3 v - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposlene* RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). y st Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov. ^ pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7//y ’ 94, 62/94, 7/95. 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99)-, - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto pI®^V£ to podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, <- J ugodneje za delavca; v pri - SOLIDARNOSTNE POMOČI": najmanj ena povprečna bruto plača delavce^ delodajalcu oziroma ena povprečna bmto plača v gospodarstvu za pretekle tn m če je to ugodneje za delavca; ]aJe - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE': najmanj 40 % povprečne V delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri me-če je to ugodneje za delavca; it Oskar »fi Čezmejno sodelovanje Slovenije in Avstrije v okviru Pharovih programov Za krepitev socialne in ekonomske kohezije Pred dvema mesecema sta Zveza sindikatov avstrijske Štajerske in Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije v okviru Pharovega programa čezmejnega sodelovanja na konferenci v Bad Radkersburgu (Radgoni) pretresli možnosti sodelovanja v mreži izobraževanja in zaposlovanja delavcev. Pred dnevi pa seje v Mari bom sestal skupni programski odbor za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo v okviru vseh programov Phare CBC in Interreg III. Člani odbora so potrdili program čezmejnega sodelovanja za obdobje od leta 2000 do 2006, ki ga bo sofinancirala Evropska unija. Kakor so povedali na tiskovni konferenci, je bil prvi Pharov program čezmejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije narejen že za obdobje 1995-1999, zanj pa sta državi od Evropske unije prejeli 14 milijonov evrov. Po besedah direktorja Agencije Republike Slovenije za regional- ni razvoj Iva Pirya bo v programu za naslednje sedemletno obdobje poudarek na socialni in ekonomski koheziji, zanj pa naj bi od Evropske unije prejeli 17,5 milijona evrov. Kakor je dejal Pi-ry, je programski dokument o čezmejnem sodelovanju Slovenije in Avstrije tokrat skupen in ne gre več za usklajevanje dveh samostojnih programov. To zagotavlja večjo učinkovitost sredstev, ki jih bo za izvedbo programa namenila Evropska unija, hkrati pa bo to prispevalo k še tesnejšemu sodelovanju uporabnikov z obeh strani meje. Na slovenski strani bo v program čezmejnega sodelovanja z Avstrijo vključenih pet regij, in sicer Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravje in Pomurje, na avstrijski strani pa Koroška in Štajerska. Program za naslednje sedemletno obdobje daje prednost ekonomski koheziji, razvoju človeških virov in regionalnemu sodelovanju ter trajnostnemu prostorskemu razvoju. Letno bo Slovenija v okviru Evropske unije imela za u v ničevanje programa na voljo 2,5 milijona e ■ S sredstvi programa bodo v letu 2000 f,n rali tri programe. V projektu razvoja poslovne^ Jesenice bodo reševali ekološke in socialne te* ki jih je povzročilo propadanje in opuščanje , dicionalne železarske industrije. Skupna vred1 projekta, ki bo trajal več let, je 3,7 milij°na. |t, rov. Drugi program, “EU-FIT”, bo podpi^r^ gionalno in gospodarsko sodelovanje na mej)1 Slovenijo in avstrijsko Štajersko, zlasti pd.Pj. strukturiranju tradicionalnih industrij in vabljanju novih naložb. Zanj bodo nameni1 ^ milijona evrov. V okviru tretjega projekta P® . do ustanovili sklad za male projekte, ki b°^6-bivalcem ob meji pomagal pri čezmejnems ^ lovanju na področju kulturnega, turistiČneg lokalnega povezovanja ter razvoja. ^ /(, mvNiNA§vEri SOLIOAitITI Piše: Lidija Jerkič (27.) Hrienja p^Je za razlago Kolektivne 'nat ■ Z° ^javnost kovinskih in *r)al,>v in livarn ter za kovinsko nafi e^tr°industrijo Slovenije (v SeJi 17 V£n20()(?PD)’ sprejeta "a ~ prevoz na delo in z dela Pad' C'Cn določa, da delavcu pri-dei Povračilo stroškov za prevoz na : ln z dela le, če mu ta strošek de- IZBSgg^r ' INDUSTRIJO IN JIH PRITEGNITI V DOGOVORE ■-© 9 ^Smid nim.,° nastane. Določena je tudi mi-odsta ^ višina tega stroška, in sicer 80 prev° -v stroškov prevoza z javnim lavc°Zn'm sredstvom. Dokaz, daje de-$0[ u strošek dejansko nastal, je pri-ož: 0st na delu in podatek o stalnem deia°IT1a začasnem bivališču, s katerim vVec dokazuje, da tam stanuje, j^.^jaje tudi menila, da lahko de-°b dvomu o dejanski upravi-ca y,shl' do povračila stroškov od delav-v°ži !fVa P'sno izjavo, da se resnično UgQ.z določenega kraja. Če delodajalec *ahk°Vl’ da->e delavčeva izjava lažna, pa 0 Pr°ti njemu disciplinsko ukrepa. krj5lea - izmensko delo kot i Vr,i za dolžino dopusta dti s 'zmed kriterijev, kijihje v sklati^.0- členom KPD treba upošteva-p^doiočanju števila dni letnega do-sk01' !l|di izmensko delo. Izmen-ga j e*° je oblika delovnega časa, ki K[>h Potrebno skladno s 6. členom Če i določiti v pogodbi o : ^\\ SodK'IZlllensko delo dogovorjeno v polet,, j 0 zaposlitvi, delavcu pripada tudi dopust po tem kriteriju. Ul. Čl *kiav ~ določanje presežnih ne °*°Čilo 1. odstavka 19. člena KPD d0| ?|rebuje razlage, saj nedvoumno deia a’ da se pri določanju presežnih dela C®v v 'st0 kategorijo uvrstijo vsi idesph'’ ^ delajo na takih delovnih Pferg ’ da jih je mogoče medsebojno ZvCž-P°rejati v skladu z zakonom. V Cgv 1 z ugotavljanjem presežnih delav-Sarn ri Plovnem mestu, kjer dela en S(Xln C*avec’ Pa komisija opozarja na Ženp° Prakso. Po odločbi Sodišča zdru-1^4dela Republike Slovenije, Sp vi d^ 92 z dne 11.3. 1993 ob ukinit-Vaja] °vnega mesta z enim samim iz-terj; Cein ni potrebno uporabljati kri-Cevjev za opredelitev odvečnih delav- pogodbi o zaposlitvi. NALOGE, KI NAS ČAKAJO NA ZADNJEM SESTANKU JE SILO ČUTITI. DA SE ZAVEDA. DA SE NJEN ČAS IZTEKA. fijtm POTREBUJEMO POMOČ. ZA DELAVSTVO NI HUJŠEGA KOT JE SELITEV KAPITALA IN S TEM POVEZANA SELITEV DELOVNIH MEST. Nadaljevanje prihodnjič Nadaljevanje pril S iiiiiiuj n ii " j, 1 j. - U ’ - 4 f"* ji* JI . % j o. * ■ JEZIK BANTU ČRNCEV (iz črk ALI) NENAGLA- ŠENA BESEDA JEKLOVINA FR. KIRURG, NOBELOVEC 1912 MAŠČOBNO TKIVO PRI GOVEDU KRAJ V JUŽ. FRANCIJI, J OD TOULOSA (iz črk RUS)1 NADA VRSTA HRASTA LUTNJA PAMET r: »VINSKI VEDRO ORNAMENTI ŽENSKA OBLIKA IMENA LADO NAGLAVNI ZAJEDAVEC NEKD. TUR-ŠKI GOSPOD ŽLAHTNI PLIN ITALIJANSKO PRISTANIŠKO MESTO OB JADRANU HUDIČ, SATAN TEDANJI ČAS KRUTI RIMSK CESAR NIZO- ZEMSKA KRILO RIMSKE KONJENICE POČASNI DEL SKLADBE RAVNA POKRAJINA V ITALIJANSKEM OKOLJU RAZSTAVNI PREDMET KRAVICA UMETNOSTNA SMER V 2 POLOVICI 20. STOLETJA PREDEL V ZAGREBU LUKA V IZRAELU MESTO SZ OD PESCARE NORDIJSKI DROBIŽ OSEBNI ZAIMEK BOLEHAV ČLOVEK (redko) KAMBOŠKI PRINC SIHANUK HOTENO PRIKRITO GOVORJENJE ZEMELJSKO PODNOZISCE ZBOR 8 PEVCEV MOŠKO IME (iz črk NELA) PISEC IDIL DELO TKALCA ŠVEDSKO IME ZA FINSKO LUKO TURKU MAJHEN RAK ORIENTAL. BOJNI NOŽ SIGNALNI IZSTRELEK sa RIKO DEBENJAK DRŽAVNA BLAGAJNA Avtor: Rudi Murn KONJSKA SAMICA GORSKI DNEVNI METULJ ZORANA /I Ml JA m a !' m POLOTOK L VIOLO- NCEUSTKA DVOŽIVKA ANTON NANUT KOLOIDNA SNOV V POLTRDNEM STANJU GORSKI REŠEVALNI ČOLN VLADAR HUNOV “BIČ BOŽJI' VRANIČNI PRISAD VODEN SHOJEN SNEG PREDEL V MARIBORU SVETLOBA. SIJ jBEF SLOJ ZOBNA GNILOBA POMOČNIK DUHOVNIKA LAST. DAREŽLJIVEGA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 25 (29. 6. 2000): 1: 2: Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, l/,rC^0\'t' pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov- ^ nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrau^^li tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upo bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 10. julija Pravilna rešitev gesel iz 22. letošnje številke Nove Delavske eno ^ 1. ANTONIO BANDERAS, 2. ALEC BALDW/Nf 3. TONY CURTIS. 5000 tolarjev prejme Vladimira Smole, Kidričeva 4, 1330 Kočevje-