126. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 6. junija.
XX. leto, 1887
lahaja vtnk dan »uier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vs t r i j 8 ko - o g e rt k e dežele za vse leto 15 gld., z.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vm? Uto 18 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr..  z.s. jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt ltta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet.it-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vra<ajo.   Uredništvo in up ravni S v o je v Rudolfa KirbiSa hiši, .Gledališka stolba". Uprav niStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrat; vne stvari.
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne 25. maja 1887. (Po stenograficnera zapisniku.) (Dalje.)
Oporekal se je vsem slovenskim jezikom značaj sodnega jezika, sicer ne bi bilo treba poljskemu in češkemu tega značaja vindicirati po naredbah, in po postavi hrvatski jezik v Dalmaciji za sodni jezik proglašati.
Če bi bil hotel tudi postavodajalec slovanskim jezikom ta značaj oporekati, bil bi namesto v „deželi navadni" ali „kaki izmej pri sodišči navadnih" in mesto splošno „sodni jezik" rekel „ nemški jezik".
Ker pa tega ni storil, je po mojem mnenji pravo, da so vsi v Avstriji nahajajoči se in tu ali tam v deželi navadni jeziki sodni jeziki. — Torej še treba ni sklicevati se na §. 19. tem. zak., če se hoče dokazati pravico slovenskega jezika. Pred seboj imam staro, postopanje pred administrativnimi oblastmi uravnujočo postavo, katera je tudi slovensko tiskana.
Pomenljivo je, da je ta postava podpisana od cesarja Jožefa. (Čujte! čujte! na desni). Ta postava je bila ravno 4 mesece po občnem sodnem redu dne 1. septembra 1781 izdana. Na to, da je podpisana ravno od cesarja Jožefa, naj se blagovolijo ozirati gospodje tovariši s Koroškega, kateri sede tudi v deželnem zboru in so člani postavodajnega factorja dežele, — jaz jim to zato priporočam, ker oni še danes zabranjujejo, da bi se deželni zakonik na KoroSkem za slovensko ljudstvo izdajal tudi v slovenskem jeziku. (Čujte! čujte! na desni. Poslanec Ghon: Občine same tega neso hotele! Klici na deBni: katere? Poslanec Ghon: Koroške slovenske občine! Poslanec dr. Trojan: Je torej treba imeti več pameti, kakor občine. Postavodaja! Deželni zbor!)
Kakor je torej občni sodni red pri sodnih oblastih slovenskemu jeziku vrata odprl v urade, tako je to storila ta postava pri administrativ-n i h oblastih. Pa vkljub tej stari pravici slovenskega jezika, in Čeravno se je slovenščina že pred več kakor sto leti dopuščala pri sodiščih in administrativnih gospo8kah. kako se ji še danes upirajo v uradih!
Ni že dolgo, da se je celo na Kranjskem, kjer nekda Slovencem mleko in med teče, slovenskim ulognm le milost skazovala, da so se vgprejemale, reševale so se uemški. V svojo žalost čitam v javnem listu o najnovejšem Času, da se na Dolenjskem, v okrožji novomeškem zopet začenjajo slovenske uloge nemški reševati. (Čujte! čujte! na desni.) Zadnji čas so se z Dolenjskega nekateri sodniki višje vrste premestili in videti je, kakor da bi bilo slovensko uradovanje le na ramah teh mož slonelo, ker komaj so Dolenjsko zapustili, Že gre nemško uradovanje zopet v klasje. (Čujte! čujte! na desni.)
Silno se še upirajo slovenskim ulogam po vseh drugih deželah, kjer Slovenci prebivajo. Take uloge se puste ležati, kakor sitne uloge, ne da bi težave delale, ampak hoče se stranki nekako namigniti, da bi bilo boljše, če bi bila nemški ali italijanski prosila. (Čujte! čujte! na desni.)
Da bi se pa ustmene in v slovenskem jeziku storjene prošnje pri sodišči tudi slovensko zapisovale, dogodi se celo na Kranjskem le sem ter tja Obžalovanja je vredno, da se na pr. pričevanja ne zapisujejo v jeziku prič, — ne slišano pa je, da stranke celo prisege polagajo v jeziku njim neznanim. (Čujte! Čujte! na desni.)
Dovolite mi, da Vam v dokaz svojih trditev le zmiraj po jedail-^ftieaj navedem, Čeravno jih imam na kupe. — V Korminu na Primorskem se je dogodilo leta 1885, da je morala stranka, vešča samo slovenskega jezika, govoriti na italijansko prisego; mej priseganjem loti se navzočnih smeh, stranka je morda kako neumno besedo izrekla, katera je mi šice navzočnih na smeh razdražila. (Čujte! čujte! na desni.)
Kako se to ujema s svetostjo in slovesnostjo dejanja, to, prosim gospode, naj si sami predočijo. Ta slučaj se je sicer vis. pravosodnemu minister stvu prijavil v peticiji nekega tamošnjega društva s 18. avgusta 1886, v kateri so tudi pritožbe o drugih neprilikah glede jezika.
Na Koroškem še danes prisegajo stranke, katere le slovenski znajo, po nemških prisežnih oblikah. (Čujte! čujte! na desni.) Pi isegovalcem se le pove, o čem je govor. Kdo jim to pove, bom pozneje razpravljal.
Državna pravduištva v Celji, Ljubljani in No-
vemme8tu imajo ukaz. obtožn:ce ulagati v onem deželnem jeziku, katerega govori obdolženec pri zaslišanji. Naravno bi bilo, da bi se ta ukaz dul tudi vsem drugim državnim pravdništvom v slovenskih pokrajinah. Pa celo izmej imenovanih treh ne more ono v Celji zadostovati, čeravno ima, kakor se mi zdi, dobro voljo in sposobnost zato, in to zato, ker preiskovalni sodn k zapisnik v nemškem jeziku sestavi.
Samovolji katerega si bodi adjunkta je torej prepuščeno, da ta ministerski ukaz paralizira. Da pri takem postopanji obdolženec stoji nasproti nerazumljeni obtožbi, da ne razume razprave iu govorov, ki se o njem vrše, da mora poslušati nerazumljeno sodbo, tako da bi bilo ravna isto, če bi se na mesto njega kako strašilo na obtožno klop postavilo, (Čujte! čujte! in Tako je! na desni), je preveč znano, da bi bilo treba to podrobneje razpravljati.
In glejte, gospoda moja, zastopnik mestne skupine Celjske se vrača v to visoko zbornico oborožen s peticijo nemškega društva v Celji, katere vsebina je, da bi se odpravil ministerski ukaz, ki pmvi, da v Celjskem okrožji se lahko sprejmo tudi taki za porotnike, če bo sicer sposobni, ki le slovenski znajo. Ta ukaz, ki velja za okrožje, v katerem živi poleg 40.000 v Mariboru in še jeden par mestih naseljenih Nemcev, desetkratno Število, 400.000 Slovencev, naj bi se po mnenji te peticije odpravil! Tej insinuaciji bode že peticijski odsek, to upam, primerno rešilo dal.
Peticija pravi, da ni pričakovati prave razsodbe, če tudi le deloma porotnik ne ume razprave. Res! Toda glede na omenjeno razmerje narodnosti bi bilo pričakovati, da bi t?e pred vsem prosilo za to, da se najprvo oni, ki so le nemščine zmožni, od porotništva odpravijo, — (Prav dobro! na desni) in to bi najpreje gospoda zadelo, kateri je imel prvi v budgetni debati besedo, — zadelo bi cenjenega gospoda poslanca vit. Carne-rija, — oprostite, da to opomnim, pa ta gospod nam je očital, da iščemo dobičke na škodo nemštva. Ta gospod, ki popolnoma nič slovenski ne zna, bi ne bil več porotnik v Celji; on bi več ne sodil v pravdah, ki spadajo pred porotnike, v pravdah zaradi umora   in   drugih   težavnih   pravdah   ne da bi
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—akt.)
Osemnajsto poglavje. (Dalje.)
Jezik se jej je zapletal; a oče, jo je zopet upokojil atopivši k njej ter rok' vši jej na
ramo; nepotrpno je čakal, kaj po »če ; skušal z vprašanjem jej pomoči: 8Česa sise nadejala, draga moja? Ali si kaj drugega namerav .
Tako osrčena povedala mu elem po-
tovanji, čegar bi rada ne opustila. Razložila mu je vso pot, naštela sopotnike in sopotnica, ter mu je kar očitno priznala, da bi se tega izleta jlno rada udeležila. Vedno pa se je močno omeniti mu pravi razlog.
»Ali Ludvika z vami  potuj ašal je
gospod Vaughan, ves zamišljen zopet po jbi gori in doli hodeč.
BDa, potuje."
„In Henrik?" pristavil je obotavljajo se; „ali tudi Henrik misli z vami potovati?"
„Ne," odgovorila je Mabel žalostno, vest jo je pekla, kajti vedela je prav dobro, da nikdo ni bil Henrika k izletu povabil
„Kaj bi ti zelo rada ž njimi potovala?"
nSeveda," rekla je Mabel pomišljuje se; in z razdraženimi živci je tu stala ter vele listke krvo-močenelu (geranium) odbirala, Čakajoč očine odločitve.
Nje zadeva je bila v dobrih rokah. Gospod Vaughan ni imel toli srca, da bi jo bil v nje nadah prevaral; rajši se je sam odpovedal nadi. Po kratkem pomolku je rekel: „No, dobro, drago dete, stori, kar ti je ljubo. Samo nadejam se, da bodeš tekom poletja našla toliko časa, da teto Margerito vsaj za malo časa obiščeš. Kako bi bilo, ko bi ti teti odgovorila ter jej naznanila, da v juliji ali pa v avgustu prideš?"
Mabel mu je obljubila.  Ker je bila stvar po ravnana, hitel je gospod Vaughan,  ker se mu je močno mudilo, zopet v svojo kupčijsko opravilnico.
Mabel se je stoje ozirala za njim, ko je prek malega vrta korakal, ozirala se je za blagim, ljubim
očetom, ki jej ničesa ni mogel odreči. Kako se mu je zahvaljevala ter ga blagrovala! Nje stari oče, ves v skrbeh, s sklonenim životom in senčnatim čelom, tako je vest Mabeli šepetala. Ali je bila tudi vredna njegovega blagoslova?
Res svobodno lehko voli. Dovolil jej je iti, kader in kamor hoče. Njegova roka je nikakor ne ustavlja, njegova ljubezen je odpravila vsakatero oviro nadejane se sreče, — vsakatero oviro razen jedne. V tem jej je v prsih nestrpno trkala nadležna misel, svečan klic urival se je njenemu sluhu. Ali naj tujemu, nepovoljnomu gostu odpre?
Vprašanje je rešil nenadni prihod Ludvike, ki se je bodoče s vato v se i ne in bodočega potovanja neizmerno veselila. Nje gladki jezik je kmalu spod-rinil in odpravil sestri vsakatero resnobno misel. Presojala je razna draga oblačila, katera si je Mabel za spomlad napravila. H kratu se duri napravne sobe odpro in v njih se prikaže oseba kaj visokega in debelega života ua glas kričeč: „Oh! tu ste? Cecilija mi je odprla iu šla sem drzno kar gori. no da bi čakala povabila. Oh, Mabel! Kako lep klobuk ! Kar naravnost iz Pariza, kaj ne ? Iu \o je obleka za pot? Za senco temnejša nego je Viktori-
umel zagovor obtoženca ali izpovedbe prič (Čujte, čujte! na desni), opirajoč se jedino na kratke opazke predsednika, katere, ćeš, da so ponovilo tega, kar so zaslišanci govorili. (Prav res! na desni.) V tej peticiji se tudi trdi da je ministerska uredba agi-tacijsko sredstvo (Čujte! čujte! na desni), iz sodne dvorane napraviti hoče torišče za jezikovna in narodna prizadevanja. (Smeh na desni). Jaz pa nisem te vere, da je ta uredba agitacijsko sredstvo, pač pa da ta peticija je tako sredstvo (Tako je! na desni) z namenom pri porotnih sodbah v tiskovnih zadevah vCelji pol itično strast vzdržati in ohraniti. (Živahno pritrjevanje na desni.) Dobro je, da se je ta peticija po predlogu izročitelja v celem obsegu dotiskala stenografičnemu zapisniku (Veselost na desni), da bodo naši potomci lahko od besede čitali, kako je hotela stranka, ki pravi, da je liberalna, izvajati v istini liberalne postave. (Pritrjevanje na desni.)
Ker st-m se povodom te peticije dotaknil porotnih sodišč, naj mi bode dovoljeno, da o njih nekoliko besed spregovorim.
Slovenci smo Nj. prevzvišenost voditelju pravosodnega ininisterstva hvaležui, da je po zadnjih imenovanjih za deželno sodišče v Trstu in okrožno sodišče v Rovinji omogočil, da pri teh sodnih dvorih ne bode treba obravnavati s tolmači v navadnih sodbah, kadar sodijo sodniki iz poklica. Tolmači ostali pa bodo za porotna sodišča. V Celovci, Trstu, Gorici in Rovinji bodo slovenski obtoženci in Blovenske priče, kakor -doslej tako še nadalje imeli sodnike, katerih ne bodo umeli.
Pri takih ruzmerah je umevno, da je celo na-udušenemu privržencu porotnih sodišč, Če je Slove nec, težavno potegniti se za to svobodno pridobitev, Če vidi da po njej njegovo ljudstvo na svojih narodnih pravicah škodo trpi. Naj tu še omenim samo na sebi malenkostnega, simptomatiČno pa važnega slučaja. Pri zadnjem porotnem zasedanji v Gorici se je prigodilo, da je predsednik porotnega sodišča, — bil je to prezident okrožnega sodišča sam, kateri mimogrede rekoč jezika prevladujoče večine prebivalstva svojega okrožja ne razumni, in ga še manj govori ali piše, pri prečitanji porotnikov Slovenca o karal, ker je svojo navzočnost namesto po italijanski ali nemški, po slovenski izjavil in ga tako v pričo soporotnikov osobno žalil.
Če mora Slovenec prestajati tudi še osobno žaljenje, kedar svojo narodnost obstane, je naravno, da postaja porotniški posel za Slovenca tudi še nasproti soporotnikom in sodišču težaven.
Ne boljši kakor s strankami, ravna se pri nas z občinami in občinskimi predstojniki. Tudi tu, dovolite mi, da omenim samo jeden slučaj, kateri se je po javnih listih razpravljal.
Neka občina na Pohorji na Štajerskem je prosila dotično okrajno sodišče, da bi jej to dopisovalo slovenski in je utemeljila to prošnjo b tem, da občinski predstojnik nemški ne zna in da mora dolgo pot naiediti, da si da raztolmačiti nemški dopis. — Sodišče je na to odgovorilo, da take želje občine zanj ne morejo biti merodajne. — Ko torej, na neki dopis sodišča občina ni hitro odgovorila, pritožilo se je sodišče na okrajno glavarstvo in to je odredilo naglo  rešitev pod globo 20 gld.
(Čujte! Čujte! na desni) — to je marljivost, kakor se na korist slovenskemu jeziku pri političnih gosposkah ne nahaja.
Mi pripoznavamo odkrito, da justičnu uprava skrbi, da bi te in druge neprilike v pravosodji odpravila in pozdravljam kakor korak na boljši, da so nedavno izišla slovenske tiskovine za Bodno postopanje. — Jaz bi le pridejal prošnjo, da bi se justična uprava tud' potegnila za te tiskovine; — ona pa bode prišla na ono mržnjo glede^teh tiskovin, katera nahaja korak zu korakom sploh proti slovenskemu uradovanju. Ona bode celo na nekem inestu, od koder bi se bilo tega najmanj nadejati, našla neko obotavljanje z naročen jem teh tisko vin in s tem jih v porabo vzeti.
Ker je tudi državni zaklad interesiran — državna tiskarna je s tiskovinami nekoliko stroškov imela — naj bode to še bolj visoki vladi v spodbudo, da si za tiskovine kaj prizadeva. Jaz bi rad še neko nedostatnost tukaj omenil, katera celo najbolj sposobne in voljne sodnike zadržuje v slovenskem urapovanji
Če vkljub mnogim zaprekam vender slovenske razsodbe pridejo na nadsodišče, to razsodi nemški in pošlje razsodbo I. instanci, da jo ta izda v obeh jezicih. Pred VBem bi se lahko vprašalo, zakaj tudi nemški, ko se že naprej ve, da so stranke zado voljne s samo slovensko razsodbo. Toda to je stvar manje važnosti, ker težava, ki nastane, zadeno le diurni8ta, ki ima razsodbo prepisati. Drugače je s slovensko prestavo, — ta zadene sodnika in če se pomisli, da so razsodbe višjih instanc večkrat obširne in težavne, tedaj je to neopravičeno obremenjen, je sodnika I. instance.
Treba je velike trdnosti v prepričanji, če se kdo temu delu rad podvrže, — s časom se ga pa marsikdo naveliča in razsodi nemški, da mu ni treba občutiti to kakor nekako kazen zato, da je slovenski razsodil. (Prav res! na desni.)
Če pri nadsodišči ni mogoče slovenski razsojati, — to ne bodem preiskaval, — naj se prestava oskrbi po lastnih organih in naj se izda v obliki odpravka v zmislu §. 211 sodu. instruk., podpisana od predsednika nadsodišča in predstojnika ekspedita. Taka prestava in tak odpravek je postaven, vsako drugo postopanje nepostavno. (Konec prili.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. junija.
Drugim sekcijskim načelnikom v nau^ncni ininlNterNtvn imenovan je titularni sekcijski načelnik ministerski sovetnik vitez Hermann, kateri ni posebno naklonjen Slovanom.
Nedavno so bili trije ministri odlikovani z visocimi redi. Sedaj je pa cesar odlikoval še trgovskega ministra marquisa Bacquehema z redom železne krone I. vrste. Bacquehem je še le jedno leto minister, pa je že v tem času dvakrat odVkovan. Odkar ministruje, imenovan je namreč tajnim so-vetnikom. Odlikovanja ministrov dokazujejo, da ima krona zaupanje v sedanjo vlado.
Kakor pišejo „Narodne Novine", se Slovaki ne bodo udeležili volitev za ogeraki državni zbor. Mi pasivnost obžalujemo, ker z mirnim čakanjem bodo Slovaki javaljne kaj dosegli.   Ko bi se udele
žili volitev, bi se narodna zavest bolj vzbudila in to bi mnogo koristilo, če bi tudi ne zmagali. Oger-ski Slovani se itak ne bodo drugače mogli braniti oholim Madjarjem, kakor če se vse nemadjarske stranke ejedinijo in začno skupno borbo proti Ma-d j arom . ,
„Narodni Listy" priporočajo na Hrvatskem živečim Čehom, da naj pri prihodnjih volitvah nikar rok križem ne drže, ampak v prid slovanstvu podpirajo opozicijo. Do sedaj. se Čehi na Hrvatskem za politiko neso dosti brigali. — Bode I i b"n kan-didoval:,kje za deželni zbor, še ni odločeno. Vse stranke že močno agitujejo. Opozicija bode, kakor se kaže, pridobila nekaj mandatov v Slavoniji, kjer so do sedaj bii voljeni le vladni pristaši.
Vitanje države.
Rolgarako veliko sobranje snide se še ta mesec. V kratkem se bode objavil dotični ukaz. Po deželi vlada nekda nevolja proti sedanji vladi Okrog Trnovega narod neče plačevati davkov. Več kmetov je bežalo v gore. Pa tudi drugod se kaže velika nevolja, zlasti pa v Plovdivu in Varni. Regent Živkov odpotoval je v Varno, Mutkurov pa v Plovdiv. Skušala bodeta potolažiti razdraženo prebivalstvo.
ItiiNkl državni senat se je izrekel, na naj se transkaspijska železnica podaljša skozi Boharo do Samarkanda.
„Kreutzzeituug" je zvedela, da se bodo odnosa j i mej It umi jo in Memčljo v kratkem /boljšali in je celo mogoče, da se zopet snidejo trije cesarji. Ta nemški list misli, da bode k zboljšanju odnošajev mej Rusijo in Nemčijo mnogo pripomogla prememba vlade na Francoskem. Rouvierovo miri-sterstvo ne bode gojilo sovraštva proti Nemčiji. Ko bi se tudi sedanje francosko mir-isterstvo dolgo ne obdržalo, vender po mnenji „Kreuzzeitunge" ni ve-rojetno, da bi prišel na krmilo Clemenceau ali se pa povrnil Boulanger. Slednjemu se je baje že namignilo, da bi izstopil iz aktivne službe.
Turški sultan je bivšemu velicemu vezirju in ministru notranjih zadev Edhem paši naročil, da ga bode zastopal pri petdesetletnici vladanja angleške kraljice. — Vest, da so poslali Ghazi-Os-mana pašo v prognanstvo, ni istinita, ampak prognali so le nekega sultanovega adjutanta, kateremu je tudi ime Osman. — Anglija in Turčija sta se sporazumeli, da slednja prve j odstopi za zmiraj otok Cyper. Ta otok so 1878. 1. zaseli Angleži po spo-razumljenji s Turčijo, ravno tako, kakor Avstrija Bosno in Hercegovino vsled Berolinske pogodbe. Takoj je bilo jasno, da Angleži mislijo za stalno ostati na Cvpiu. Ker so v Carigradu spoznali, da je ta otok za Turčijo izgubljen, bodo se sedaj mu definitivno odpovedali.
Ur&ka zbornica je vsprejela zakon o dotaciji prestolonasledniku. Opozicija bi bila rada stvar zavlekla, toda ni šlo. Glasovanja so opozicijski po* slanci neso udeležili. i
FraiiroMkt vojn' minister ponudil je gene ralu Boulangeru poveljništvo jednega voja. Slednji je pa zahteval nekaj mesecev počitka, predno prevzame kako poveljstvo.
V italijanski zbornici je vojni minister zagovarjal vbtdno afriško politiko. Kaj vse misli vlaua storiti, pa še ni mogel povedati. Abesinije Italija ne misli prisvojiti, toda mora utrditi si trgovino ob Rudečem morji. Crispi se je pa izjavil, da sedanja vlada ne bode poklicala vojakov iz Airike, to naj bode storila druga vlada.
Izgredi delavcev v Belgiji še neso končani. Okrog Mousa se zbirajo delavci v velikem številu. Večkrat t>o jih morali razganjati vojaki. Policija je zasačila mnogo dinamita.
1'riiMki minister bogočastja in nauka Gossler potuje po Poznanjskem. Namen temu potovanji je, prepričati se, kako kaj napreduje germanizacija v teb krajih, in kaj še treba, da se ponemčijo Poljaki.
in besedami kažoč, da bi rada Dudlevovo ostrost opravičevala.
„Slaba stvar!" zaklicala je gospa Vaneker-jeva. „Vi, Mabel, vi tedaj vlečete z mojim lordom Dudlevem brez razločka in brez izjem ? No, slišala sera, da ste njegova učenka."
„Jaz ne govorim o družbi sploh," rekla je Mabel, „temuč le, da izveden in olikan mož, kot je Dudlev, ne bode lehko z velikim veseljem gledal neumnih žensk in bedakastih gizdalinov."
„Koliko izmej nas pa jih je izjelV Niti mene
— če prav sem' jaz bila mej srečnimi prisotnimi,
— niti vas, Mtaagfi moja," pristavila je s tihim smehljanjem. ■' vi tako radi njegovim besedam pri teg; 1;' ■'3vas je opletal toli dobro kot nas druge. < m pogledujte toli debelo, pristavila je vidov i, fla :" Mabel nagloma boje spreminjala in < „Nekako mora plačati globo, kdor je bi! . slavljena krasotica v tej dobi. Ker je raz*-» go^pdda Dudleva, tega čmernega starega san- v»;tn nikdar nema ničesar očitati, tožiti pač j celo ne, ko bi bil vsemu svetu velik velen           > ve kaj še vse."
(Dalje prib.)
jina, a kaj lepo opravljena, kaj ne, Ludvika?"   In j hrusta gospa Vanekarjeva spustila se je upehana in usopljena na naslonjač.
„Odložite plašč iu usedite se k odprtemu oknu," rekla je Mabel opazivši, kako razburit na in razgreta je došla obiskovalka.
„Ne, ne, hvala lepa, pustite me tu sedeti," odvrnila je gospa, vzela je ponujano mahalce iz Mabelinih rok ter si ž njim močno sapo delala. „0h, kako so ljubki", opazila je, ko je pohlepno ogledovala dragi svilnati obleki, tri sta ravno od krojača prišli ter na zofnem naslonilu viseli. „Vender ta zelena boja dobi rada madeže; rudeča boja pa je zelo bleda, a vsekakor se bode kaj lepo podajala. Ne-čimernost čez nečimernost!" nadaljevala je prav po gledališko ter je ob jednem močno vzdihovala, ker jej je sape zmanjkovalo. „Kaj bi gospod Dudlev ž njegovim zaničevanjem vsega lišpa porekel, ko bi vso to razstavo lepili umetnostij, kot navadno pravi, videl."
Mabel jo je brzo pogledala, ko je gospa Vanekarjeva nje prijatelja :menovala; a dolgi jezik blebetavke ni treboval nje pogleda, kajti srčno je nadaljevala. „Jaz pravim," zaklicala je, „kar sem danes zjutraj Že Viktoiiji rekla, jaz bi skoro rada,
da bi gospod Dudlev ne potoval z nami. Ne morem reči, da bi bil imeniten dobiček našej družbi. Je tak stoik, — cynik mislila sem," pristavila je po kratkem prestanku, ko je bila zameno besed opa/ila.
Mabel  se je v  stran obrnila  in smehljala; smejala se pa ni zameni besed, temveč gospe Va-nekarjeve želji,  da bi se Dudlev izključil iz poto vanja, katero je bil sam sprožil iu kateremu se je bila gospa s hčerjo nepovabljena urinila.
„Kaj je Dudlev evnik?" rekla je Ludvika vsa raztresena. „Mabel, koliko si pa De Tronu dala za te cvetke V
„Cynik je gotovo," rekla je gospa Vanekarjeva odgovarjaje na prvo vprašanje. „Jaz ne poznam njemu primernejšega imena. Slišali ste, kako je oni večer v vašej hiši psoval in grdil vsakega in vse; oni dan sem ga našla pri Earlu. Kako je tam grajal Novojorčane ! Da je toli Yankeev mej možkimi in da se ženske z nošo toli pačijo. Čutila sem v sebi poklic, povem vam, da sem jih zagovarjala, tudi se ir»' je še precej posrečilo. Vsekakor sem ga ugnala, da je molčal — to me je tolažilo."
„Treba vam je bilo pač velikega zaklada besed, gospa Vanekarjeva, da ste toli slabo stvar zmagonosno zagovarjali", rekla je Mabel z vedenjem
Kakor ae poroča, pruska vlada pripravlja nove zakone za ponemčenje poljskega prebivalstva.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje)
Pri obravnavi o raznih računskih sklepih oglasi se g Zelen in opominja, da je že 1. 1884 on svetoval, naj se pl menska živina ne prodaja več po dražbi, nego razdeli mej umne kmetovalce in živinorejce. Čudi se torej, da se njegov predlog ni izvršil. Deželni poslanec g. notar Kersnik izjavlja, da je bil pri dotičnem občnem zboru prisoten, vspre-jel se je pa predlog g. Zelena le kot resolucija, ne kot določno stavljen predlog.
DruStveni tajnik Pire naglasa, da se plemenska živina, katera se kupuje iz podpor, ki jih daje kmetijsko miuisterstvo, primeroma drago kupuje na Štajerskem, kajti kupuje se že premi rana živina, katero je posestnik zavezan vsaj jedno leto imeti v svoji posesti, sicer pa, ako jo proda, vrniti dobljeno premijo. In premijo mora plačati seveda kupovalec, to je kmetijska družba. Zato velja plemenska go ved na Štajerskem najmanje po 150 do 160 gld., kar je pa vender še ceneje, nego v Švici, kjer je živina po 300 do 400 gld. Po naročilu kmetijskega ministerstva izkliče se kupljena živina za polovico cene na dražbi in seveda, kdor več ponudi, jo dobi. Da bi se bil storil kak sklep, naj se deli iz sub-vencijskih denarjev nakupljena živina zastonj, to govorniku pač ni znano, sploh pa je določilo mini-sterBtvo dražbo in pri tem bode moralo ostati. G. Schrei izraža željo, naj bi se nakupovale le telice. Potem se odobri računski sklep in proračun. Vrše se volitve, o katerih smo že poročali. Za pregledo-valca računov izvolita se po nasvetu g. Kersnika Karol Žagar in Josip La. vrenčič.
V imenu centralnega odbora poroča potein cesarski svetnik g. M umik o prenaredbi društvenih pravil. Ta sklep storil je lansko leto občni zbor, ali samo v tem zmislu, naj se pravila prenarede v onih oddelkih, ki se tičejo pravic in dolžnostij udov, delokroga podružnic in notranje družbine uredbe. Ko je centralni odbor o tem razpravljal in so bile dotične premembe nasvetovane, pokazala pa se je potreba, da se premene pravila času in sedanjim okolščinam primerno, torej v veČini paragrafov, za kar pa centi alni odbor ni imel od občnega zbora pooblastila. Zato se je v centralnem odboru skle nilo uasvetovati občnemu zboru, naj pooblasti cen tralni odbor, da predloži prihodnjemu občnemu zboru sedanjim razmeram primemo prenarejena pravila v obravnavo in sklepanje. Gospoda Zelen in Borštnik želita, naj bi se prenarejena pravila priobčila poprej v „Kmetovalci." Cesarski svetrik g. Murni k odgovarja, da je že v zmislu §, 37. dosedanjih pravil treba pri občnem zboru skieneno prenaredbo pravil vsaj 14 dnij pred novim občnim zborom objaviti, kar se bode seveda i drugo leto zgodilo.
Predsednik grof T h um izjavlja, da se bode želji gospodov ne le ustreglo po pravilih, nego da se bodo podružnicam in posamičnim udom prenarejena pravila doposlala tudi šest tednov in dva meBeca prej. Želeti je le, da bi se pravila dobro obravnavala i u potem stavili pravi nasveti. Govornik (grof Thurn), je izdelal načrt novih pravil, a ne ve, je li pravo zadel. Mogoče je, da je tu in tam kaka dobra misel, ali treba je, da se zdaj, ko se imajo pravila spremeniti skoz in skoz, da se vse dobro premisli in pretrese in da posebno podružnice v večjih sejah pravila natanko obravnavajo in potem centralnemu odboru stavijo svoje nasvete.
Potem se sprejme nasvet centralnega odbora jednoglasno.
Društveni tajnik g. Pire potem nasvetuje v imenu centralnega odbora nekatera odlikovanja. Na Kranjskem nedostaje nam faktorja, ki bi po vzgled-nem, kmetovanji najbolj deloval za povzdigo in na predek raznih strok kmetijstva, to je veleposestva, ki bi kakor na Češkem svoja posestva vzgledno ob delavalo. Faktor pa, ki mnogo v Kranjski v tej zadevi upliva, so šolski vrti in o tej zadevi morejo jako mnogo storiti učitelji, se ve da le, ako nahajajo pii občini, pri županu za to potrebno podporo. V tej zadevi se zadnji čas s šolskimi vrti res odlikujeta, ponašati se smeta Logatec in Gorje in za to gre zasluga gg. učiteljema Vojtehu Ribnika r ju iu Janku Žirovniku in županoma gg. Jakobu Mule j u in Jakobu Žumru. Tem št5*im gospodom naj prizna občni zbor pohvalne diplome. (Daljo priti.)
Domače stvari.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek v 7. dan junija 1887. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Finančnega odseka poročilo: a) o prodaji mestne njive pare. Št. 70 na Spodnjih Poljanah; b) o prošnji predstojni-štva Trnovske župne cerkve, da mestni magistrat kot cerkveni patron primeren donesek da za novo cerkveno zastavo in baldakin; c) o računskih zaključkih mestne klavnice za 1886. leto; č) o pc kritji popraviln;h in vzdrževalnih troškov za velike realke poslopje 1886. leta; d) o pogojih prodaje kompleksa 5 oral 445 n sežnjev mestnega sveti, ležečega okolu deželne piisilne delavnice, kranjski deželi. 3. Stavbinskega odseka r uročilo: a) o u'ogi društva za gradnjo delavsl';h stinovališč; b) o določitvi s^ivbinskih črt pri Jelenovi hiši na vogalu Resljeve in sv. Petra ceste; c) o določitvi stavbin-ske črte ob cesti na Rožn;k. — Potem tajna seja.
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Slov. Gospodarja" zaplenilo je c. 1 \ okrajno glavarstvo, kakor rid'mo iz došlega nam d-jgega nat^a zanir': dop;sa „Iz Ptujskega ol •aja".
— (Umrla) je danes ob Val2. uvi dopoludne bi»''Opi<"i Evelina Lazzarini, sestra Smeled-niškega graščaka barona Lazzerinija, 40 let st^a, po 11 dnevnem bolehanji. Ranjka je bila jako blaga dama in vel'ka dobrotnica revn'h in zapuščenih. Pi i vseh dobrodelnih društvih bila je ne le podpornica, temveč je tudi dejansko deJila dobrote na vse strani. Reveži ohranili jej bodo gotovo hvaležen spomin in obžalovali, da je tako izredna dobrotnica njih, ki je takorekoč vse svoje življenje posvetila dobrodelnosti,   tako rano umrla.   Blag jej spomin!
— (Vabilo na „Sokolov večer") dne 9. junija 1887 v prostorih Ljubljanske Čitalnice svira vojaška godba c. kr. -»ešpolka baron Kuhn št. 17, sodeluje iz posebni , jasnosti oddelek čitalnišk:h gg. pevcev. — Zoč ob 8. uri zvečer. — • Vspo red: 1. Herlitze — \esela koračnica. — 2. Rossipi -t- Ouvertura iz opere „Taucred"*. — 3. GrUneke
— „Soldatenstreiche", valček. — 4. Petje. — 5. Lilenberg — „Idylle". — 6. Ziehrer — „Pfiffig", polka francais. — 7. Rossini — Cavatina iz opere Barbir Sevilski. — 8. Petje. — 9. Strauss — „Anina", polka mazurka. — 10. Neubauer — „Za vsacega nekaj", potpourri. — 11. Lecocq — Ouvertura iz operete „Angot". — 12 Kaulich — „Na planinah", valček. — 13. Petje. — 14. Kral — Runiniscenc iz operete Bocaccio. — 15. Gleisner
— Adela, polka. — Ustopnina za udo prosta, ne udje plačajo 20 kr. za osobo. Odbor.
— (Dramatičnega društva p redstava na Vrhniki) bodo se vršila v nedeljo dne 19. junija t. 1. Igrala se bode poleg „ Ponesrečene glavne skušnje" in „ Popolne žene" burka „Ne kliči vraga!" Začetek predstavi je točno ob 8 uri. — Sedeži se dobivajo pri g. Gabr. Jelovšeku za čitalnične ude po 80 kr., za ueude po 1 gld. — Ustop v dvorano za ude 30 kr., za neude 50 k.-. Moralen in gmoten uspeh pri. lanskem gostovanji zagotavlja nam polno hišo tudi letos. -— Slovenske predstave prenehajo potem do meseca avgusta; ker žele tako razni Čitalnični odbori, pri katerih* bode igralno osobje dramatičnega društva letos še gostovalo. V avgustu potujejo igralci v Gornji Grad na Štajersko ter prirede spojeni z gg. pevci Kamniškega pevskega zbora „Lirau tam veliko besedo Potem sodeljujejo v Idriji ob priliki odkritja spomenske plošče pokojnemu knezoškofu Wolfu. V oktobru a': novembru zaključijo svoje letošnje potovanje s Trstom, kjer se imajo po dogovoiu Tržaških domc ljubov gg. Dolenca, Kržeta, Grebenca itd. z drama tičnega društva režiserjem g. Borštn;kom za prvo poskušnjo vršiti letos tri predstave. Vse predpii-prave prevzeli so slavni odbori slovensk;h Tržaških društev pod načelništvom gosp. Dolenca. Slovenski TaPji pričenja se daniti lad: na obftlib Jadrarskega morja!
— (Prememba v posesti.) Graščino Mirno, nekdaj Vesteneckovo lastnino, sodnijsko cenjeno na 126 000 gld., kupila je danes na javni dražbi gospa J. Hočevar s Krškega za 45.000 gld.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za okraj brdski) je imela dne 2. junija t. 1. svoj drugi občni zbor v Lukorici. V odbor so se volili za predsednika č. g. Janez Toman, Častr kanonik ;n dekan Moravski, za podpredsednika g. Janko Kersnik, za tajnika g. Ivan Vrhovnik in g.
J. Janežič za blagajnika. Novih udov je pristopilo 32. Mlada podružnica je doposlala do sedaj glavnemu odboru 239 gld. Floreat!
— (Na Verdu pri Vrhniki) bil je včeraj jako vesel dan. Tombola tamošnji požarni brambi na korist privabila je jako mnogo občinstva. Prišle" so požarne brambe iz Logatca, z Vrhnike, iz Horjula, iz Borovnice in iz Preserja, iz Ljubljane poleg nekaterih gostov še 1& „ko lesarje v" — tako je narod biciklistom pogodil slovensko ime — in pa seveda tudi vojaška godba, ki je skrbela za muzikalni del zabave in si svojim sviranjem stekla mnogokratno živahno odobravanje. Oder, kjer se je vršila tombola, bil je prav lično okrašen, isto tako bile so sosedne hiše v trobojnicah in cesarskih zastavah. Tombola, obsezajoča 20 lepih dobitkov, bila je prav zanimiva, po tomboli pa se je pričela prosta zabava. Oder spremenil se je hipoma v plesišče, na katerem so se pari vrtili do pozne ure, sviranje godbe vrstilo se je s petjem vrlih Verdskih ognje-gascev, ki so nam peli par jako krepkih zborov, v obče pa pokazal', da so izvrstno organizovani in izvežbani. Sploh je bil nastop vseh požarnih brainb popolnem ugoden, neprijetno pa nam je bilo Vrhniške požarne brambe nemško velenje. Naj bi vender že Vrhniški ognjegasci popustili staro trmo, ki nikakor ni umestna in u.eli slovensko velenje, da ob jednakih prilikah ne bodo oni sami — neprijetna izjema.
— (Razglas na pravem mestu.) Ker so se zaradi tako zvanega „zašranganja" svatov dne 24. maja t. 1. v Blatni Brezovci obžalovanja vredr' dogodjaji vršili, tako da je c. kr. žandarmerija orožje rabiti morala, je slav. c. kr. okrajno glavarstvo za Ljubljansko okolico izdalo hvale in posnemanja vreden razglas, da se „zašrauganje" v prihodnje v vsem okraji ostro prepove. Vsak tak prestopek se ima takoj objaviti c. kr. okrajnemu glavarstvu in bo na podlagi cesarskega ukaza z dne 20. aprila 1854. 1. ostro kaznovan. Želeti bi le bilo, da bi tud; druga okr. glavarstva tako postopala in tako zabrar-da mnogo žalostnih nasledkov, kateri so deželi in narodu v nečast.
— (Akademično društvo „Hrvatska" v Gradci) priredi dne 13. t. m. v „Hotel Daniel" svečanost v proslavo imendne svojega prvega častnega člana dr. Antona Starčevića.
— (Savinjsko učiteljsko društvo) priredi svoj občni zbor dne 16. t. m. ob 2. uri po-poludne na Vranskem. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Volitev novega odbora. 3, Uplačevanje letnine, 4. Prostovoljno predavanje. 5. Nasveti. K mnogo« brojni udeležitvi vabi najuljudneje odbor.
— (Iz Trebnjega) se nam piše dne 5. junija: Ravnokar ob 3. uri 12 minut popoludne precejšen potres. Mer mu je bila od jugovzhoda proti severozapadu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ormož <>. junija. Pri današnji volitvi v skupini kmetskih občin v okrajni zastop voljeni jednoglasno narodni kandidati.
Praga 6. junija. Grof Henrik Clam-Martinic nenadoma umrl.
(Henrik Jaroslav Clam Martinic porodil se je dne 15. junija 1826. Po dovršenih pravoslovnih študijah stopil je za Stadiona v državno službo, bil 1853 namestniški sovetnik v Budi, 1850 deželni predsednik v Zahodni Galiciji. L. 1859 izstopil je iz državne službe in bil 1860. 1. poklican v pomnoženi državni zbor, kjer je takoj zavzel jedno izmej prvih mest, kajti večina izbrala si ga je poročevalcem in kot tak je svoje nazore o preustroji Avsr.ri'e izrazil v oktoberski diplomi. Ko je potem nastopil Schmerling, prestopil je Martinic v opozicijo in lel vodja feudalne stranke. L 1862 izstopil je iz držav nega zbora, v češkem deželnem zboru pa je še ostal. Ko so 1879 Čehi popustili svojo pasivno politiko, prišel je tudi Clam Martinic zopet v državni zbor, kjer je bil takorekoč faktični vodja „Češkega kluba«, kateremu bode pokojnika prerana smrt nenadomestljiva izguba. Uredn.)
Carigrad 6. junija. Izvestje Reuter-jevo: Pogodba o zvezi turških in srbskih železnic podpisana. Posebna komisija bode razsodila vse mej Ilirseu-em in Porto obstoječe dif; -renčijo.
Javna zahvala.
Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci so se podarili nadalje sledeči darovi: visoki deželni zbor štirski blagovolil je dovoliti 150 gld.; g. Miha Vošnjak, deželni in državni poslanec v Celji, podaril je 15 gld.; g. Andrej Komel pl. Sočebran-
Bki, major v pokoji v Gradci, 10 gld.; g. Valentin Krisper, veleposestnik v Ratečah, papirja za 10 gld.; ti. Andrej Einspieler, profesor in deželni poslanec v Celovci, 5 gld.; g. Fr. Bradaška, girnn. ravnatelj v pokoji v Gradci, 1 gld. Za te blage'darove izreka podpisani odbor vsem navedenim iskreno zahvalo rn jih prosi, da mu tudi za naprej svojo blagodušnost ohranijo.
V Gradci, dne 5. junija 1887. Za odbor: Dr. iireg. Krek, vseučiliščni profesor, I. r.,
predsednik.
Janko Bezjak, cand. prof., 1. r.,
tajnik.
Mlgurno zdravilen napeli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slabostij,v pomaga gotovo pri-(-*■.! -Mcil-iiv Seidlitz-prašek" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19-4)
3eS11
„LJUBLJANSKI ZVON"
(192—51)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tulci:
5. junija.
Pri Mri-iiu: Hilber, Braun, Vather, Breisad, Epstew z Dunaja. — Dauba Is Prage. — Tutzenthaler iz Budimpešte. — Dr Roblek iz Belovara. — Matschek iz Beljaka. — Cukjati od St. Gottharda. — Rohrmann iz Kranja. — Gorischek iz Trate. — Grandi iz Trsta.
Pri f»i.n<n Bamberg iz Berolina — Schwartzer z Berolina. — Griindler iz Bozeua. — Scblisser iz Plzna. — Vogl, Silbemagl iz Gradca. — Petroscbuigg, Sket, Sel lan d iz Celovca. — Černy iz Kočevja. — Dr Pfeiffer s Krškega.
Pri bnvnrHkfm dvoru: Tetičkovič s Ptuja. — Stragvoboćki  iz  Kočevja. — Rottmayer iz Trsta.
Pri južnem kolodvoru: Veluogna, Malin z Dunaja. — Golot) iz Zagreba. — Blagne iz St. Jurija. — Murn iz Ljubljane. — Scharon z Reke.
Poštne zveze.
Prihod v Izubijano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovo« vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob ti. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopolnilne. Iz Polhovega gradoa in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, peteK in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj.
3Ieteorologično poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
; 1 junija.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73562 am. 736 !Onim. 737-42 min.	17-2" C  i brezv. 18 4" G   si. zah. 12 2" G   si. zah 1 ,		obl. obl. jas.	12 1 Oma. dežja.
sć S •—i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738 25 mm. 73»; 04 mm. 736-54 m«.	C 23-8" C 17 A* C ;	brezv. si. zah. si. zah.	megla d. j as. jas.	i 000 mn. 1
Srednja temperatura 15-9° in 17-2°, za 1-7° in 0-6° pod normalom.
ID"CLna/3sls:a, borza
dne 6. junija t. 1.
(Izvirno telegraiićno poročilo.
včeraj
0
gld.
81-85 83- — 112-96 ^7-10 886 — 287 20 127 —
Papirna renta .... Srebrna renta    .   .   . ,
Zlata renta ......
6°/, marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
<J kr. cekini......
Nemške marke .   . ... ■r   državne srečke iz 1. 1854 Državne Brečke iz 1. 1864
Ogt-rska zlatu renta 4u/0......
Oge.raka papirna renta d*/8 . . . . . 5°,'0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 ■ • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. -t Vi' „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove se v. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10
Akcije anglo-av&tr. banke .   .   120 „ Trauimway-druSt. velj. 170 gld. a. v.
gld
1008 598 62-32«/, 250 gld. 100 .
129 gld.
163 ,
102 „
88 ;
105 „ 116 „ 126 ,
100 l
176 i
18 „
106 „
232 L
danes
81-85
83 — 112-95
97-25 M»6 — 288-20 126 95
10-07 V, 5-98
62-32'/, — kr T5 u
90 „
30 „ 50
5° -
75 .
75 „
25 „ 25
Diurnista
vsprejme takoj glavni zastop bauke ,,Kla,vi|o" -v I jim i- (417)
Glasovir,
dobro ohranjen, je po nizki ceni na prodaj. — Natančneje se poizve pri upraviiištvu „Slovenskega Naroda". (420)
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od I. juniju 1S&7.
Ter "biž-HjJia/bljain. a
Powt m j e
Terbiž........ odh.
Rateče-Bela Peč    .   .   .   . „
Kranjska Gora..... „
Dovje........ „
Jesenice....... n
Javomik....... ,
Lesce-Bled...... B
Radovljica *m. p.) .       .   . „
Podnart-Kropa..... „
Sv. Jošt (ni. p.)..... „
Kranj........ „
Loka.........
Medvode ....... „
Vižmarje....... „
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . pri h.
Ljubljana, juž. žel.    .   .   . „
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred  razred razred
ljatraj 4.00 4.16 4.30 4..t6
5. d;
5.22 541 f».50 6.08 6.20 6.27 6.44 7.00 7.12 7.21 7.25 ljatraj
popoludne 1.10 1 30 1.46 2.19 2.42 2.49 , 3.16 3.23 3.43 3.56 4.03 4.20 4.34 4.46 4.55 5.00
popoldne
iT««r 6 20 »S.36 «.49 7.14 7.34 7.40 8.07 8.14 8.36 8.49 8.56 9.13 9.28 9 41 9.50 9.55
Pot*taJ e
Ljubljana, juž. žel .... odh.
Ljubljana, Kud. žel.   .    .   . „
Vižmarje....... „
Medvode ....... „
Lnka........ „
Kranj........ „
Sv. Jošt j m. p.)..... g
Podnart-Kropa..... „
Radovljica m. p.) ...   . ,
Lesce-Bled...... B
■lavoroik....... „
Jesenice....... „
Dovje........ -
Kranjska Gora..... „
Rateče-Bela Pte   .   .   .   . „
Terbiž........ prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred  razred i razred
tjatraj
6.35 6.39 6.48 6.59 7.12 7.26 7.32 7.45 8.02 8.11 8.29 8.39 8.56 9.21 9.37 9.55 dopoludne
dopoludne 11.40 11.45 11.55 12.07 1-2M1 12 37 1243
12.56 1.14 1.24 1.46 1.57 2.18 2.48 i 3.03 ! 3.20 j
popolndnr
tT»čer 6.25 6.29 6.38 6.49 7 02 7.16 7.21 7.33 7.50 7.58 8.15 8.23 8.40 9.04 9.18 9.33
iTfčer.
Poslano.
'7—21)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije hifne
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkusam Mek proti trajnom kašlju pluoevln« I želudca bolesti grkljana I proti mćhi.rnim kataru,
IIIIV K K >IATT0\l.!\
Karlovi vari i Widn.
P. n. občinstvu priporočam svojo zalogo slede- ♦ dečega blaga po nafniiflli venah, in sicer: J
žagance in plohe smerekove, ♦ jelkove, borove in mecesnove t vsake mere in vrste, drva 24", j 30", 38" dolga, opeko za zid : in streho, pesek za zidanje in ; apno ugašeno, dolomit-pesek za | posipanje i. t. d.   )39 _2) |
Z odličnim spoštovanjem *
IVAN PETERCA. i
NAJBOLJŠI
?K?\R ZA CIGARETE
LE HOUBLON
Francosk fabrikat CAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem ■• svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Ludvvig, dr. K. Lippmann,
profesorji kemije mi Dunajskem vaeučiliiči,
in sicer zaradi svoje izvrstne kvalitete, nasebne čistosti in ker mu neso pridjane nikake zdravja Škodljive reči.
T500>	
fesi.	
'-M.MII.K 1	
17. rua Btrauvc .»l a i;is
•»•»sem gospodom prijateljem in znancem, od \M katerih se nesem mogel posloviti osobno, wm  klicem tem potom presrčno:
V Ljubljani, dne 1. junija 1887.
(418) Vekoslav Ravnikar.
Vsprejmem takoj dobro izurjeuega 18—24 let starega
o m x
v svojo prodajalnico z mešanim blagom. P nudbe direktno. Vipava, dne 3. junija 1887.
(415—1) Andrej Ditrich.
Y „Narodni Tiskarni"
prodajajo m
I
v Ljubljani
i i
SI
po znižani cenK
4. zvezek
1. zvezek: Deseti brat. Knman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janit-ar. Povest iz
15. stoletja oornace zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iu povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtii-e iz /.ivljenja naSega naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna
Bovest iz časov 'utrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrhan Smakova ženitev.
rlumuristična povest iz narodnega življenju. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kiizbivska sodba v Višnji Gori. Lepa povesi iz stare zgodovine.
I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest
5. zvezek: 1. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest \f. 15. stoletja. — II. Nemški Viilpet. Povent. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — IL Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Ohrai Iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenju. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov.
(79—20)
Prodajajo se v
„NARODNI TISKARNI
Kongresni trg. Gledališka atoli m.
I VIZITNICE I
V priporoča *
\________ l
\    v Ljubljani. |
BRATA EBERL
prodajata najboljše in najcenejše
oljnate "bsu^ve,, lalse isi
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in Kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.        (87—901
, LJUBLJANA. Sttm&sra^ LJUBLJANA. >
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
■