Umrl Je prof. Jože Maučec Dne 19. III. 1972 je umrl na Ptuju geograf in zgodovinar prof. Jože Maučec. Rodil se je 7. I. 1907 v Bogojini. Po šolanju v Murski Soboti in Ljub­ ljani, kjer je 1. 1936 diplomiral iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na kmetijski šoli na Grmu in od 1939 do okupacije na gimnaziji v Celju. Med vojno je bival deloma doma, deloma v Kišvardi (Kisvarda) na Madžarskem. Po osvoboditvi je bil najprej vodja soboške gimnazije, nato profesor na Jesenicah, jeseni 1946 pa se je ustalil na Ptuju. Tu je bil do 1. 1967 profesor na gimnaziji, nato pa ravnatelj Šolskega centra za kovinsko stroko. Strokovno se je uveljavil že kot visokošolec, ko je priredil znanstveno neoporečni zemljevid Prekmurja v izvedbi kartografa Vilka Finžgarja (gl. oceno v GV X, str. 189). L. 1935 je pripravil drugo dopolnjeno izdajo zem­ ljevida. Pisal je članke o svoji ožji domovini zlasti v »Novine«, ki jim je bil nekaj časa tudi urednik. Tehten je zlasti njegov članek o krajevnih ime­ nih Prekmurja (»Slovenec« 1938, št. 262). L. 1945 je zbiral gradivo o Sloven­ cih v Porabju za knjižico »Slovensko Porabje«, ki jo je napisal skupaj z Vilkom Novakom. O Ptuju je pripravil dva vodnika in vrsto prospektov. Zadnja leta se je lotil opisov nekaterih naselij v Prekmurju in v širši ptujski okolici za Krajevni leksikon Slovenije. R. Savnik Slovenski geografi ob smrti akademika prof. Milka Kosa (1892—1972) Tudi slovenske geografe je v zgodnji pomladi (24. marca) leta 1972 težko prizadela vest, da se je končala življenjska pot velikega slovenskega zgodo­ vinarja in dolgoletnega generalnega tajnika SAZU prof. Milka Kosa. Tudi mi smo mu dolžni zahvalo in spomin. Ni seveda potrebno, da bi morda v »Geografskem vestniku« ponavljali vse, kar je bilo o njegovem znanstvenem ter siceršnjem delu povedanega že ob smrti in o čemer bodo še pisali naši zgodovinarji. Naj samo na kratko povemo, zakaj se tudi s svoje strani kla­ njamo njegovemu spominu in ga štejemo vsaj malo tudi za svojega učitelja in mentorja. To pač zato, ker so glavne smeri pokojnikovega zgodovinskega dela (obravnavanje urbarjev in drugih zgodovinskih virov, pomembnih, če lahko tako rečemo, za »zgodovinsko« gospodarsko geografijo, zgodovina ko­ lonizacije slovenske zemlje, historična topografija, zgodovinska osvetlitev krajevnih imen itd.) tako ali drugače vsaj posredno pomembne tudi za geo­ grafsko problematiko naše domovine. Zlasti nekaj let pred zadnjo vojno in po njej, v naj lepših letih pokojnikovega delovnega življenja, takrat ko je pokojnika tesno vezalo z našim glavnim mentorjem pokojnim prof. Melikom ne samo skupno znanstveno in kulturno zanimanje, temveč tudi osebno pri­ jateljstvo, so bile združene pobude teh dveh naših eminentnih »nacionalnih« znanstvenikov plodne tudi za nas, zlasti na področju zgodovine in geografije agrarne pokrajine in agrarnega življenja. Saj so se ravno po zaslugi teh po­ bud zgodovinarji že lahko dokopali do prvega zvezka velike sinteze »Zgodo­ vina agrarnih panog«, zasnovane v okviru velike »Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev«, ki ga je leta 1970 izdala SAZU, geografi pa smo lahko precej tudi po zaslugi teh temeljev zgradili do danes že kar bogato zgradbo tako imenovane »agrarne« geografije Slovenije. K ako je bil pokojn i prof. Milko Kos za in te resiran n a sodelovanju z geo­ grafi, dokazu je tud i dejstvo, da je bil le ta 1947 poleg prof. M elika soustano­ v ite lj In š titu ta za geografijo p r i SAZU in vse do sm rti član n jegovega znan ­ stvenega sveta, k o t generaln i ta jn ik SAZU pa vedno poln razum evan ja za po trebe tega in š titu ta in geografskih pub likac ij SAZU. Še vse do zadn jega se je med drugim ak tivno zanim al za delo, k i sta ga v okviru SAZU prevzela In š titu t za geografijo in In š titu t za slovenski jez ik SAZU p ri k o n tro li topo­ g rafsk ih im en n a novi k a r ti G eodetskega zavoda SRS v m erilu 1 : 5.000. Zaradi zgoraj označene usmerjenosti Kosove zgodovinske, pogosto kar zgodovinsko-geografske raziskovalne dejavnosti, jih je med Kosovimi deli zelo malo, ki ne bi bila zanimiva za geografa, vsaj za tistega, ki ne zavrača a priori vključevanja zgodovinskih faktorjev v geografske obravnave. Biblio­ grafija teh del seveda ne sodi na to mesto, saj je objavljena v »Zgodovinskem časopisu«, najprej leta 1952—1953, z nadaljevanji leta 1962 in 1972. Tu naj opozorim le na tiste razprave, ki so bile objavljene v geografskih publika­ cijah (skoraj vse v »Geografskem vestniku«). Po številu jih sicer v primeri s celotno pokojnikovo bibliografijo ni veliko, zato pa dobro ilustrirajo značaj celotnega Kosovega sodelovanja z geografijo, kakor smo ga naznačili zgoraj. 2e v IV. letniku GV (1928) se je oglasil z zgodovinsko imenoslovnim prispev­ kom »Creine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Karavanke«, v V.—VI. letniku (1929—1930) pa s podobnim prispevkom »Stari trg in sorodna krajevna imena«. Leta 1932 (GV VIII) je objavil svojo izrčpno razpravo »Slo­ venska naselitev na Koroškem«. V naši reviji se je oglasil še dvakrat po vojni: leta 1951 (letnik XXIII) z razpravo »Starejša in mlajša naselja okoli Ljublja­ ne« in v letniku, posvečenem 70-letnici prof. Melika (XXXII, I960), s prispev­ kom »O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda«. Razen tega je še v »Geografskem zborniku« SAZU (IX, 1965) objavil razpravo »Gospodarska pro­ blematika Bovškega v preteklosti«. Zato štejem o slovenski geografi in še posebej »G eografski vestnik« za svojo dolžnost, da se poko jn iku , k i je bil tud i naš znanstven i m entor, ob n je ­ govi sm rti oddolžimo vsa j s tem i skrom nim i vrsticam i. Svetozar Ilešič Ob smrti dr. Maksa Wraberja N enadna in neizprosna bolezen je pom ladi le ta 1972 iz trgala iz naših v rst dopisnega č lana SAZU, znanega vegetacijskega in posebej gozdarskega b o tan ik a dr. M aksa W rab erja . N aša znanstvena, z lasti naravoslovna znan ­ stvena javnost je ob n jegovi nenadn i sm rti dovolj po u d arila izgubo, k i je s tem doletela naše naravoslovje . N aj k vsem u, k a r je b ilo ted a j izrečeno, na tem m estu dodam o le še, da bomo pokojn ikovo delo močno pogrešali tud i slovenski geografi. P oko jn ik sicer ni bil geograf, toda b il nam je zelo blizu po svoji fitocenološki in fitosociološki raziskovaln i sm eri, s k a te ro je p re ­ našal na naša tla pobude znane B raun-B lanquetove šole; zapo ln jeval je vrzel, k i je zevala v vegetacijsk i geog rafiji S lovenije. D a nam je bil blizu, do­ k az u je tud i dejstvo, da je eno od svojih, za nas nad vse ko ris tn ih gozdno- vegetacijsk ih razp rav ob jav il v »G eografskem vestn iku (»Gozdna vege ta­