93. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. aprila.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan «ve>#er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o š t. i prejemati za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld.  za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld. _ Za
Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jedcu mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba-. L) pravnifctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
\7 IJubljaiil, 24. aprila.
V dan 20. t. m. umrl je na Angleškem najslavnejši naravoslovec tega stoletja, C h ari es Darwin. Njegovo epohalno delo, tako imenovana ,,Dar-winova teorija" o naravnem izboru plemen v boji za obstanek prouzrocila je popoln prevrat v naravoslovskih krogih in veliko se je spisalo knjig pro et contra.
To Darwinovo načelo, da v naravi nadvladuje le moč, da se v boji za obstanek uničuje in odstranjuje vse, kar je slabega in neprikladnega, pa je vp'ivalo na vse razmere Človeškega življenja in uvaževati se začelo osobito v mejnarodnih zadevah. Slavnega pravoslovca Iheringa slavno delo „Der Kampf urn's Recht" utemeljeno je na istem načelu in železni kancelar je s svojim svetovno znanim izrekom nMacht geht vor Recht" pripoznal, da je i on pristaš te nove teorije. Bismark je tudi z vsem svojim dejanjem do zdaj vedno le dokazoval, da mu gre moč, kruta sila nad vse ter da tistemu, ki ima moč v silovitih rokah, nij treba vprašati po pravu niti [io pravici.
Ker so skoro vsi narodi in vse vlade v Evropi začele posnemati železnega kancelarja, ki je vrhu tega objavil za svoje gaslo tudi načelo „Blut und Eisen", ker skuša v tem krutem boji za obstanek vsak ohraniti samega sebe, ker pa bo obstal le tisti, ki je močnejši, jačji in bolj oborožen, tedaj bolj sposoben uničiti in pokončati Blabojšega tekmeca, zavladala je po vsem našem kontinentu neka tihotna bojazen in negotovost, in vse tiste lepe misli in blaženi nazori o jednakopravnosti, o bratinstvu in o svobodi posameznikov in narodov postale so le lepe fraze.
Za nekoliko stoletij potisneni smo nazaj v sred-Dji vek, zopet je v veljavi „pravo pesti" („Faust-
reeht") in vsa Nemčija slična je ogromnemu gradu srednjeveškega viteza-ropurja, v katerem se hrani In zavživa podleglemu sosedu v krutem boji odvzeti plen ter posvetuje in ukrepa o novih podjetjih in o novem plenu.
In ker v oči^led temu oboroževanju, temu oboroženemu miru nobena država zaostajati ne more in ne sme, ker se vsaka boji, da bi na krvavem po-prišči utegnila biti slabejša in postati plen močnejšega napadovalca, ker se je sploh vzprijelo načelo, da le moč daje pravico, iz teh uzrokov porabijo se najboljše moči in res velikanske vsote za vojaštvo na škodo vsem drugim stanovom in skoro sest milijard goldinarjev izdaje se na leto po vsej Evropi za vojake in vojskine namene. Koliko bi se s takim orjaškim zneskom pospeševalo blagostanje narodov, katero je vender prvi in pravi smoter držav!
In tudi v privatnem življeuji smatra se Dar-winov princip jedino merodajnim in izključi ji vo uspešnim. Veliki kapital guli in tlači one, ki razpolagajo z malimi zneski, velika podjetja pritiskajo na male obrtnike in jim kratijo skromni zaslužek, po vsod se upotreblja moč in sila in boj za obstanek mej jučjimi in slabej-imi bije se na vsej črti. V tem oziru prouzrocila je Darvviuova teorija jako pogubO-nosne in nikakor opravičljive nasledke.
A ker so v teku časov naposled vedno le vzvišene ideje prodirale mej svet in so se misleci in veleumi vseh časov in narodov potezali in zavzimali za pravico, resnico, za blage vzore, nadejati se je, da bode prosvetljeni človeški duh brutalno načolo brutalne sile zavrgel, da se bode proglasilo kot jedino pravo načelo ono, po katerem pravica več velja nego sila, po katerem služi sila le v to, da pomaga pravici do veljave in konečne zmage. Nadejati se je, da pridejo časi, ko se ne bode vprašalo, kdo je jačji, ampak bode vsak človek, vsak narod,
vsaka država, mala ali velika, imela jednako pravico do obstanka in do svojega razvoja.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j o bij ■ D i 24. aprila. „ Moravska  Orlice" poroča z Dunaja,  da se bodo 4f4>>oliii  zbori sesli stoprv v meseci avgustu.
Silno žalostni dnevi nastopili so za bvič.irje,
izginila je tako rekoč kar čez noč jedinost mej njimi. S hripavim glasom priznavajo sami, da se njihovo poslopje kruši, da bode razpalo, če kmalu ne pride pomoč, kajti mnogo članov je le še s polovico srca pri njej. In zda| je toliko gotovo, da ti ljudje ne pridejo v Avstriji nikdar več na krmilo; če pridejo liberalni Nemci, bodo pač možje, ki s to zjedinjeno levico ne bodo imeli nič skupnega.
„Atlgsb. Allg. Ztg." prinaša članek o lioaui in govori o upravi te dežele ter prati: „Kar zadeva razmero okupiranih dežel nasproti državnima polovicama, ne OStsje volitve, nego imenovati se morajo Hdržavne dežele". Se ve da odpade pri tera večji del stroškov po znanej razdelitvi na Avstrijo; a ta neprijetnost se nekoliko poravna, če se jemlje ozir na avstrijske interese v državi, kar se je zgodilo nekoliko s tem, da se je 12. aprila odprla železniška proga Sisek-Novi Glavno pa bi se moralo ozirati na opravo okupiranih provincij.   Vzhod ne
pozna abstrakcij, on pozna le osohe, Bošnjaki in Jler-cegovci so vojevit rod, albaneška polukri, vojak jim bode torej kot namestnik najbolje dopadal; če je on še pravičen in moder, če ima razum za kmetijske naloge in je v milosti pri vladarji, potem je on pravi mož. Temu namestniku vladarjevemu naj so dado velika pooblastila. On naj si voli sum po-m"gače pri težavnem in imenitnem delu in tudi uprava dežel naj se prepusti njega predlogom."
% haiij<* države.
Iz l(ii«ijck jeli so se v vedno večjej meri izseljevati židje in hodijo iskat novega dobička v Ameiiko.
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostoslav Kretanov.) VI.
Po Ptuji gori in doli.
Ko bi hodil toli počasno, kakor ti moji članki v svet, potreboval bi Metuzalemove starosti za pre-potovanje naše, sicer ne bas preobsežne domovine; no, prem da se ima ta polževa počasnost mojih črtic prip: »ovati mojej — ugodnosti, ipak ima na njih težkem porodu nekoliko krivde i nihilist Neždanov, ki se toli nonehalantno pogovarja s svojo Marijano, kakor tudi je gospod dr. Šket kumoval pri gospe Pajkove „vnukinjitt, katero bi bil prav lahko „na svojo roko dal krstiti v „netjakinjo*<; toda v tem slučaji bi bili Slovenci ob jeden „domač razgovor", ki g. Spectabilibu itak nekako počasi lezejo iz šega-vega peresa!
Dakle, „ad vocem" — Ptuj! Ako se je kdo specijalnega nadpisa temu sestavku ustrašil, češ, da bodem zdaj popisoval Ptuj „per longum et latum", temu morem postreči s tolažilom, da je njegov strah
znotraj otel, zunaj pa ga nič nij; kajti, akopram sem, kakor je vsakemu potniku navada, premeril ves Ptuj, gori in doli, nij moja dolžnost, da bi tu našteval, koliko je ondu nemških napisov; dovolj je, če povem, da so slovenski mej njimi — bele vrane; isto tako bi bila škoda na tiskarskem črnilu, s katerim bi označil, da se ptujski nemčurji samo v tem razlikujejo od celjskih, da so v svojem sovra-štvu do Slovencev mnogo bolj strastni, kar ima svoj izvir v toli močnejšem — vinu, ki njim ga ondotni Slovenec prideluje, tako da bi bil tudi tukaj na mestu oni izrek iz Auerbachove kleti v „Faustuw o Nemcih in francoskem vinu, ko bi ga ne bil uže jedenkrat citiral. Iu da bi prepovedoval o lipovej mehkosti ptujskih Slovencev, premda so mnogo bolj živi in odločni, nego celjski, bilo bi nepotrebno delo, kajti to se samo ob sebi razume, da Slovenec pred tujcem skriva svoj — jezik! Da pa slovenski Ptuj-čani nij so samo močni na duhu in volji, nego, kakor bi rekel Koder, tudi „petični", o tem svedoči njih nakup nnarodnega doma", s čemer se vrli Ljubljančani, ki so se le zdaj v to svrho začeli nabijati „nabiralne pušice", žali ne morejo ponašati.
Če bi me kdo vprašal po spomenikih iz rim-ljanske dobe, ki jih hrani Ptuj v svojem področji,
tega bi moral zavrniti na dotične razprave slavnih naših starinoslovcev, kajti od lahkonogdi turistov", ki letajo od kraja do kraja, kakor metulj od cvetlice do cvetlice, se pač ne more zahtevati, da bi se pečali z arheologičnimi študijami; sicer pa to težavno „trebljenje mahu" raz starodavne spomenike ne razvozlja vselej in povsod pravega obraza historičnim tlom, tako da se n. pr. zdaj ne vemo, kje je prav za prav staia slavna Emona, katero smo toli časa smatrali babico denašnje „bele Ljubljane", dočim se zdaj  trdi,  da jo je rodila — Aquillina:
„ Pustimo te«tisto staro smeti, Nič prida no najdemo za-se,"
veleva len is Miran: vender dvomim, da bi ga ubogali zaslužni razjasnovalci mračne nase zgodovine, ki, kakor Janus gledajoči v minolost slovansko, nam obetajo zlati vek v — bodočnosti! Da je „bo-dočnost slovanska", to čutijo tudi ptujski nemčurji, ki toliko kriče o „nevarnosti nemštva", da-si v resnici nij nič druzega v nevarnosti, nego njihov — zaslužek v lepih naših krajih, kjer jim toli ugaja, kakor — ježu v lisičjem brlogu. Ilinc illae lacrimae!
Lepe dneve sem preživel tukaj v Ptuji, v gostoljubne) hiši prijatelja Joka. Po dnevi pohajkoval sem brezskrbno po mestu „gon in doli",  kar je
Pri kronanji ruskega cara v Moskvi bodo navzočni: roditelji carice, vojvoda in vojvodinja Edm-burška, nemški cesarjevic, kralj Švedski, Grški, Ru-munski in Srbski, dalje knez Črnogorski in Bolgarski. Papež bod«» zastopan po svojem nečaku, grofu Pecciji.
Najnovejši telegrami poročajo, da se bosta Rusija in Turcifa vender le sporazumeli o vojnej odškodnini, ker se Novikov približava predlogom Turčije glede kontrole.
Gambetta potoval bode na Angleško, kakor poročajo angleški listi in sicer ga pričakujejo v 18. dan maja. Sestavil se je uže odbor, da tega državnika slavno sprejme.
Kakor se poroča iz Kima, dela 2daj italijanski minister za vnanje poslove načrt zakona, s katerim bi se zdanje italijansko posestvo Assab spremenilo v „pravo in istinito naselbino'1.
„Kaj naj se godi v IrnkeJ'?" tako je uapifl Članku v nekovih angleških nov»nah in članek ta vzbuja veliko senzacijo, ker se misli, da ga je pisal Salisbury in v katerem se mej drugim glasi: „Kar angleški narod zdaj mora jasno uvideti je, da zapiranje „sumnjivihu v velikej meri ne more storiti dobrega. Komisija sodnikov bi imela mnogo večji vpliv, da se zopet uvede mir in da se spoštujejo zakoni nego pa vedno samolastno zapiranje. Ce je „nerednou osobe bre« sodelovanja porotnikov obsoditi, je še bolj neredno jih brez sodnijske obravnave v zaporu obdržati. Konservativna stranka smatra za svojo prvo dolžnost, da zopet nnpravi mir v Irskej. Ne more pa biti mir v Irskej, dokler ostane Gladstone v uiadu."
Nvicamka vlada namerava mej narodno urejen je razmer mej delavci in napraviti mejnarodni fabriški zakon. Kakor poroča „Voss. Ztg." je večina držav voljna stopiti v razpravljanje zaradi naprave nekojih, fabriško zakonodajstvo za-devajočih pravil, če se prej točke naznanijo, na katere se nanaša mejnarodna uravnava.
Momškn državni zbor odprl bode, kakor se poroča iz Berolina, knez Bismark v imenu cesarjevem. Prestolni govor bode kratek in popolno stvaren.
Iz Aleksandrije se poro a : V Itafiri boje so vstaje Bedujinov proti zdanjej vladi. V 20. dan t. m. poslale so se brzu čete v Zagazije in v Da-mankur, da varujejo meje.
šolskega sveta in gospod častiželjui nadzornik ima dovelj. Narodni svetovalci okrajnega šolskega sveta so bili baje preveč radovedni in so hoteli o „de-lovanji" nadzornikovem kaj več izvedeti nego prejšnji nemčurski kimovci. To pa g. nadzorniku nij po godu in rajši ide mej svoje kolege učitelje. Mi mu iz dna srca zakličemo: srečen pot! — Naše krg. poslance pa opozarjamo, da naj pri imenovanji novega nadzornika vsaj toliko storijo, da dobimo vsem pravičnega moža in  ne zopet germanizatorja
svojega podpredsednika tace&a moža, kakor je gospod dr. Tone Gregorčič, mož, ki ne pozna ošab-nosti, mož, ki je pravi učitelj in ljubitelj našega nižjega stanu, iz katerega stanu je i on došel na velečastno mesto.
Sv. maše udeležilo se je mnogo društvenikov in deputacija iz Trsta, njej voditelj vrli Slovan in demokrat Viktor Dolenec. Pelo se je primerno dobro in društveni pevovodja g. Komel je lehko zadovoljen z uspehom pri maši in na večer pri kon-
Ranner št. II. Saj mora vlada tudi za nas kuj imeti. \ certu.   Ob  peti  uri  popoludne začela je sporedna O«! Ormoža 23. aprila.   [Izv. dop.]   (V o- zabava in društveniki ter povabljeni gostje so doha-litve. — Smrt) Dne 17. t. m. se je vršila dopol-ljali v precejšnjem Številu.
nilna volitev v okrajni zastoj) v skupini velicega po- Da je pa bralno in podporno društvo si pri-
sestva in hvala našim vrlim volilcem smo zmagali! dobilo v resnici mej goriškim prebivalstvom mnogo z našim kandidatom g. Š. Kandričem. Kar okrajni ; simpatij, dokazano je s tem, da so došli izključljivo zastopi obstoje, naša zmaga nij bila nikdar tako od-j vsi zastopniki goriških oblastnij, kakor: deželni gla-ločna, kakor sedaj, in daj Bog, da slo^a in sigur-1 var, okrajni glavar, predsednik okrožne sodnije, no3t, ki je vladala pri tej volitvi, ostane za zmerom ! državni pravdnik, mestni župan, grof Fran Coronini, nespremenjena in potem se nij bati napadov naših ' predsednik veteranov major pl. Cattiaelli itd. In vsa nasprotnikov. ; ta veleštovana gospoda ostala je do konca izvršitve
Z zadovoljnim veseljem moramo omeniti gospo- j programa, ter videti je bilo, da, če tudi je društvo dov volilcev iz Središča, ki so na čelu s svojim j večinom iz nižjega stauu sestavljeno, se nij dolgo-predstojnikom na našej strani bili kot jeden mož. jčasila, niti ne si štela pod svojo čast ostati do iz-Slava jim! Naši kmetski volilci pa so tudi se izka- vršitve mej  nami.   Programove točke so se dobro
Dopisi.
zali kot krepki stebri naroda; volit so prišli skoro vsi in volili z nami. Hvala jim. — Gospodje volilci naj bodo prepričani, da bodo možje, katerim izkažejo zaupanje, vse storili, brez strankarskih ozirov, na blagor volilcev in celega okraja in mi se gotovo nadejamo, da bodo oni, kakor hitro spet volilni klic pride, s tisto slogo in odločnostjo, kakor sedaj stali za čast in pravico narod«.
Ob jednem moramo danes tužno vest objaviti: vrli narodnjak g. župnik Majhen ič je pri sv. Miklavži dne 11. t. m. umrl. On je bil ud občinskega in okrajnega odbora in se je povsod potegoval za pravice naše. — V njem izgubi narod za naš okraj veliko zaslombo in daj Bog, da se mu v okrajni
izpeljale, posebno dobro so pa domači priprosti pevci Hajdrihovo „Jadransko morje" izvršili. No, prvaški godci so tudi pokazali, da so fantje na svojem mestu, ter da lehko povsod uspešno javno nastopijo. Pa saj imajo učitelja Orla za kapelnika. Fran Povše, društveni predsednik, je jako lepo v svojem govoru pozdravil navzočne drustvenike in goste, in največja zahvala bi mu bila to, da bi se njegove, za naš mili narod navdušeno govorjene besede v resnici izvršile.
Vsacega, saj mene gotovo, je pa veselilo to, da smo zapazili mej gosti jako mnogo čitalniških društvenikov, nekatere celo z družino, pa saj nij čuda, ker je odbor bralnega in podpornega društva,
sastop dobi vreden naslednik.   Naj  počiva v miru! poslal si. odboru čitalnice za vse njene ude posa-
fl/. l*tuja 28. aprila. (Izv. dop.] „Ranner gre, — Ranner gebt", te besede gredo denes od ust do ust — učiteljskih. Kedo pa je ta Ranner? Nij Bog ve kaka kapaciteta, a Stremaver ga je imenoval c. kr. nadzornikom našega političnega okraja. O njegovem „delovanji" se je uže mnogo pisalo, še več pa o njegovem terori/iranji. Vsakateri učitelj, bodi si Slovenec ali Nemec, ali nemškega mišljenja, ima tega moža v — želodci, kajti on je ravnal z učitelji, osobito z nekaterimi grje nego najstrožji gospodar s svojimi posli. Mi Slovenci pa smo njega odhoda še bolj veseli radi njegovega strastnega germanizovanja, kajti on nam je več Škode učinil, nego vsi ptujski „šulvemjnovci". Kaj je pa uzrok njegovega tako brzega, nepričakovanega odhoda.   Jedna sama sednica narodnega okrajnega
lz fworice 22. aprila. [Izv. dop.] V nedeljo dne 16. aprila otvorilo se je slovesno slovensko bralno in podporno društvo v Gorici. Kakor je uže moja stara navada, Čakal sem, kaj poreko domači listi o tej slavnosti, ter kasneje poročam našemu dnevniku. No, naša „Soča" piše — hladno, »Edinost" navdušeno in „Novice" lepo. To so le moje osobne opazke in društvo je ustanovljeno ter šteje uže do 200 udov, a upati je, da bode število še mnogo naraslo.
Slovesno sv. mašo bral nam je naš podpredsednik g. dr. Tone Gregorčič in njega nagovor oziroma pridiga ostal nam bode vedno v hvaležnem spominu, celo solza se je marsikomu utrnila pri besedi : „zdaj pa še tri očenaše za dobrotnike in usta novnike društva!" Kdo ne bi spoštoval tacega duhovnika ? Kdo bi sumil o takej poštenej narodnej duši V   Društvo si mora le v čast šteti,  da ima za
mezna vabila. To je lepo, in upanje je, da se bodo tudi oni gospodje in nekatere gospe spreobrnili, ki so rekli: „povsod, le tam ne!" Pa saj smo videli obedovati predsednika delavskega društva v Trstu, Viktorja Dolenca, predsednika čitalnice Poliča, Vuče-tiča in Žitka, vsi čislani trgovci, z navadnimi slovenskimi služabniki in sprehajati se skupno po Gorici. Pa spoznali smo, da veje mej tržaškimi Slovenci drugačen veter, nego mej našimi — „višjimi" v Gorici.
Najbolj nas je pa veselilo, da smo zapazili pri popoludanskej veselici pri čitalniških besedah pogrešano čest. duhovščino navzoeno. Vidi se torej, da društvo je obče priljubljeno, in če bode imelo prave narodne, za nižji stan vnete voditelje na krmilu, ne bode propalo, kot so dosedanja narodna društva.
Da ne bodem preobširen, naj še povem, da govori gg.Viktorja Dolenca, Poliča, Povšeta,
dokaz, da Ptuj ne leži baš na ravnem; na večer pa sva jo zavila preko Grajene v ono hišo, o katerej poje nesrečni moj prijatelj Božidar v svojih „Grajen-skih pesnih":
„Kraj Grajeno malo
Stoji koča mala, In v toj maloj koči
Biva dova zala."
V tem, ko je prijatelj Joko s svojimi tovariši karte mešal ter pozno v noč „pagat ultimo", „škisa" in „kralja" napovedal, kar so meni same — španske vasi, sedeval sem jaz ob peči z ljubeznjivo nAnko", razgovarjaje se o nesrečnem prijatelji, kateremu je nezvestoba neke lahkožive deklice užalila vso radost do življenja .... Da tudi tukaj nij našel miru, razodeva nam otožen konec njegovih BGrajen-skih pesnij" :
nSolncc zadnje žarke siplje na Grajeno, A jaz tožen gledam vodo razsvhijeno. (Jim bo solnčni žarki dalje od Grajene, Tem beži bolj sladko upanje od mene. Noe bo je Btorila in povsod tihota; V mojem bolnem srci pusta jo praznota. Z Bogom, moja draga, z Bogom mi Grajena! Tožen vama klice pesuik brez imeua."
Dü, da! „Pesnik brez imena," to je usoda marsikaterega, ki se je bil sicer napil Hipokrene, a v svojem »temnem nagonu" zašel v labirint po-gubonosnih strastij, neimejoČ bistroumne Arijadne, ki bi ga privedla nazaj na solnčno luč življenja: da si tudi dviguje mrkli svoj pogled v višave, ven-der ne ugleda ondu svetle prikazni svoje „Beatrice", kajti pesnik brez čudotvornega vpliva ženstva ne dospejo v „raj" pesniške slave, osobito, ako mu je zibel tekla „ onstran Boča":
„Das ewig Weibliche zieht uns hinan,"
in nič dobrega ne more priti iz — nGalileje", ta predsodek pobijati bilo bi Sisifovo delo.
Da sem se naposled naveličal i tega brez skrbnega življenja, potrjuje sam Goethe, ki pravi
„Nichts ist schwerer zu ertragen, Als die Reih' von schönen Tagen."
začelo se mi je zopet tožiti po mehkih tleh selške zemlje in ko sem neko jutro zrl s ptujskega grada okrog po krasnej okolici, vzkipelo mi je srce v slastnem hrepenenji po odhodu. In nij čudo, kajti lep razgled razprostre se ti ondukaj: proti zapadu so „glave Pogorja", dalje proti jugu Boč, Rogatska
gora in Ivančica, tu pred tabo haložka vinska brda, doli proti iztoku razteza se divna planjava tja v slavni „magyar-orszag", in ondu na severnej strani dvigujejo se valoviti holmi „slovenskih goric", in baš tu doli pod tabo šumi zeleno valovje ,, Drave deroče", ki je tukaj v ravani uže nekoliko upešala, pa je toli široka, da bi se dalo iz nje izrezati šest takih trakov kakor je Ljubljanica.
Pred svojim odhodom obiskal sem neumornega izdavatelja „Slomšekovih zbranih spisov" gospoda vikarija Mihuela Lendovšeka, katerega gorečnost za narodne naše težnje me je blagodejno ogrela, žal, da je imel baš mrliča v hiii: umrla mu je vrla mati, pri katere pogrebu se je udeležilo mnogo odličnega ljudstva in Čitalniški pevci, ki so se po sedmih letih zopet jedenkrat javno oglasili, zapeli so jej toli milo nadgrobnico, da se je marsikomu solza utrnila, in kar je tamošnje nemčurje najbolj grizlo, nežni spol je splošno hvalil izborno slovensko petje, kar naj bi bil Slovencem kažipot: „In hoc signo vinces!"
Predno sem odnesel nemirno svoje srce iz Ptuja, povabil me je prijatelj Joko na čašo dobrega Haložanca, rekši, da se okrepčam za pot. Uvedel
K lay žar j a itd. so bili izborni in jaz sem zapisal ta večer mej svoje najlepše v slovenskem domačem krogu doživele.
Pozabiti pa ne smem, da mt,- je kakor i vse navzočne govor dobroznanega narodnega, velečastitega gospoda dekana iz Žentpetra do solz ganil. Mili slovenski narod, mislil sem si, dokler imaš tako po-steno narodno duhovščino, kakor je ta mož, kakor sam pravi, se iz stare šole, ne bodeš propal ? O da bi mnogo jednacih imeli, kateri bi ž njim vred rekli: „Mi moramo biti pravi učitelji ter rešiti naš nižji stan na pravej katoliškej pa narodnej podlagi ter privesti ga v narodni tabor, da ga nam ne pograbijo sovražniki naši!" B.
Iz nasprotnega tabora.
Prijatelj našega lista, ki mnogo občuje s politi-karji iz tabora fakcijozne opozicije, nam piše: Zdaj, ko so se valovi volilne borbe nekoliko polegli, hočem poročati, kaj se je v taboru fakcijozne opozicije godilo pred, mej volitvami ter po volitvah. Na tretji razred so kolovodje kar brevi mauu napravili križ. Gotovo upanje pa so imeli zmagati v drugem in prvem razredu. V drugem razredu računih so na uradnike in profesorje, katere bode posebno vlekla kandidatura dr. Mrhala, se ve da, najbolj pa na krdelo vojaških penzijonistov, od katerih vseh 54 bode vsaj 50 kot jeden mož glasovalo za njihove kandidate. Kolovodje fakcijozne opozicije bili so si zmage popolnem svesti v drugem razredu, mislili so, da bode v najslabšem slučaji, ako bi tudi ne prodrl drug, vender gotovo zmagal dr. Mrhal. A kako so se varali! Ravno tisti, kateri jim je bil najgotovejši, dobil je najmenj glasov.
Agitatorji fakcijozne stranke v drugem razredu nijso v poštev jemali meščanstva in to bil je glavni faktor, da se je volitev izvršila tako sijajno. V drugem razredu ima 271 meščanov volilno pravico, od teh 50 nij  prišlo k volitvi, tedaj volilo je 221, od teh jih je pa bilo, kakor so narodni agitatorji uže teden pred volitvijo vedeli,  184 narodnih,  od  katerih je 180 prišlo  na volišče. Koliko spada meščanskih volicev k stranki fakcijozne opozicije, si bode tedaj vsak bralec lehko izračuni!. Uradnikov in civilnih  penzijonistov je vseh vkupe 299, od teh k volitvi nij prišlo 63. (Izmej uradnikov so se posebno vrlo obnesli gg. računski, poštni in deželnega odbora uradniki, kateri so se pokazali kot prave narodnjake. Ured.) Vojaških penzijonistov je 54 volilcev, od volitve izostalo jih je 10. Vseh pet župnikov ljubljanskih (4 katoliški in protesta ntovski) prišlo je k volitvi.   Od 8 doktorjev, kateri  imajo vsled akademičnega dostojanstva volilno pravico, prišlo jih je k volitvi sedem. Izmej 67 profesorjev in učiteljev prišlo jih je 56 volit, 11 pa ne. Razumno je tedaj, da je fakcijozna opozicija ne
me je v neko gostilno, iz katere seje razlegal silen h nij); pri vstopu me je opozoril, da je tukaj treba vzeti „Umgangssprache" v usta ali pa molčati. A glej, jedva sedeva k stranskej mizi, zagrmi nama vsa družba pri glavnej mizi kakor v dobrodošlico: „Sind schon wieder zwei windische Hunde da!" Krčevito se mi je oklenila desnica steklenice, a prijatelj me prime za roko, rekoč, da jim ne bode ostal dolžan odgovora. Kake vrste psovk na slovenščino so potem vrele iz ust tem nemškim „ kultur trägerjem", o tem še niti vitez Vesteneck nijma pojma! Da nama nij bilo možno mirno piti, je umevno. Ko plačava in odrineva, poslovi se prijatelj J oko famoznim gostom: n Gute Nacht, meine Herren! Zwei windische Hunde gehen fort, fünfzehn deutsche — bleiben!"
Kak hrup je pri teh besedah nastal, more vedeti samo oni, ki je videl, v kolikej množini se v teh krogih popije vino in iz katere vojašnice so bile vse one kletve, ki so za nama letele, tega bi izveBtno niti kak star korporal ne vedel.
Joko se je smijal, ali mene je obšla groza pred — „nemško kulturo" ter sem naglih korakov šel izza očrnelega rimljanskega zidovja v neoskrunjeni ponočni vzduh, po katerem je veselo plesal — prvi sneg!
ozir jemaje na meščane, računala na gotovo zmago v drugem razredu in da je njene kolovodje velikanska zmaga narodne stranke taUMMflb. Ti kolovodje so se v gorenjih prostorih kazine, ko so se bledi obrazi fakcijoznih oponentov plazili od mize do mize, tudi izjavili, da njih stranka še nikdar nij tako radikalno in :;r;»motno propala, kakor zdaj. Tudi v prvem razredu so si bili zmage gotovi. Kar spada v Ljubljani bivajočih volilcev k njih stranki, vse spravili so na volišče, zdrave in bolne. A to jim ne bi bilo nit'esa pomagalo, da nijso kakih pet volilcev z menjicami v roki pestili, da so, akoravno neradi, šli k volitvi in volili nemcurje. Pisali pa so tudi vsem vnanjim pristalem, naj pridejo za božjo voljo k volitvi.
Tako so dobili glasove iz Gradca, Vrhnike, Št. Jarneja, z ueke graščine na Dolenjskem i. t. d. Pričakovali so tudi dva glasa z Dunaja in razglasili, da sta uže v Ljubljani, da bi B tem narodno stranko spravili ob up, a kakor se je pokazalo, zaman. V obče pa so volitev njih dveh kandidatov odločili častni meščani. Da nij teh, propali bi bili tudi v prvem razredu na celej črti.
Po volitvah so imeli pristaši fakcijozne opozicije uže nekoliko shodov v kazini, kaj zdaj storiti. Najprej sklenili so, da izstopijo vsi iz mestnega odbora, češ, da se potem razpusti sedanji zbor. A prera-čunile so bolj zvite glave, mej njimi posebno Dež-man, da je boljši vrabcev roki nego golob u* strehi, da je tedaj bolje, da imajo vsaj nekaj zastopnikov, kakor oni mislijo, kot zrno, okolo katerega se zopet kristalizira fakcijozna večina, kakor pa nič.
Župana Lašana so na  vse strani obdelovali, naj ostane še župan, naj potrpi še jedno leto, češ, mej   tem  pade ministerstvo  Taatlejevo in potem bode vse drugače.   A župan ueče o tem ničesa vedeti.   Sicer se še nij, kakor ste vi poročali, odpovedal županstvu,*) ampak bode to storil stoprav po verifikacijskej   seji,   katera   bode   jutri    ter se o sv. Mihelu iz Ljubljane preselil  stalno v Gradec. Pri zadnjem posvetovanji je nemška manjiua mestnih odbornikov sklenila,  da  se  bode delovanja v mestnem odboru udeleževala samo pasivno, namreč niti v odsekih niti v plenumu  stavila kakih pred-ogov, ter nobenih referatov ne prevzela. Nam tudi prav.  Bodo uže narodni odborniki storili svojo dolžnost in če  bodo referati krajši  in manj birokra-tični, kakor do zdaj, ne  bo škodovalo  ničesa in marsikatera stvar se bode rešila  hitreje in temeljiteje.  Tudi o prihodnjih volitvah za deželni zbor so se razgovarjali in prišli k rezultatu, da je z njihovo nezaslužeuo glorijo  tudi  tam  „resto — banque". Še na poslanca kočevskega mesta ne računajo gotovo,  kajti  dozdauji poslanec nij  mogel izmolbiti častnega meščanstva za vit. KalteHeggerja.   Le na veliko posestvo oslanjajo ves svoj up in mislijo, da bode to v deželni  zbor volilo  poleg Dežmana in Schaflerja tudi dr. pl. Schreya,  ki je baje najbolj žalosten   in  jezen, da je propal, da bode tako triumvirat vsaj v deželnem zboru zastopan. Bodemo videli !
Domače stvari.
— (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto obiskovau je bil od 30 članov. Gosp. Bežek čital nam je jako temeljito sestavljeno in obširno kritiko o Turgenjevu, zlasti pa o njega romanu „Nov". Ker poletni čas klubovemu zborovanju nij več ugoden, sklenilo se je po dolgej debati, da se za zdaj zaključijo redni «jour fixi" ter da se, če bode kazalo, priredi skupni izlet na deželo, katerega ima na skrbi v ta namen izvoljena četvorica.
— (Slovensko gledališče) včeraj bilo je kljubu lepemu vremenu dobro obiskovano, da si bi bili z ozirom na namen te predstave pričakovali mnogo številnejšo udeležbo. Weilen-ova drama „Edda" predstavljala se je vseskozi prav dobro in posebno odlikovali so se beneticijantje. Gospici N i g r i n o v i,
*) Gospod župan izjavil se je mnogim oaobam nasproti, da odloži županstvo. Tudi je na svojej mizi uže napravil p tabula rasa" in vse poslovo izročil gosp. Jerasu. Faktično je tedaj uže odstopil, le tbrmelno âe no. Ur.
obe pri nastopu I ploskanjem nazdravljeni, gospa Gut ni ko va (Erzabé), katerej sta Be vrgla dva lepa venca in katerej je neko ljubko dete na oder prineslo krasen „bouquetu, in g. Danilo (Karpezan), kateri vedno izborneje napreduje. Posebno ganljivi so bili prizori mej Erzabo in Eddo in mej Karpezanom in Eddo oziroma Magdaleno, kateri so se istinito vrlo dovršili. Gospod Hudorovič (Jan) in g. Z bilja, (Kieholt) sta svoji nalogi prav izborno izpeljala. Prvi bil je povsem vrl zastavonosec in sme to ulogo šteti mej svoje najboljše. Tudi manjše uloge bile so v pravih rokah in gg. Ljubivoj, S kaleč, Lord, Šturm ml., Rus, Samovič, Kajzelj so primerno pomagali, da je bila vsa predstava dobra. Omeniti treba še pevcev za odrom, ki so sodelovali. Občinstvo je igralce s ploskanjem in pohvalnimi klici čestokrat izzivalo in jim izraževalo svoje priznanje.
— (Iz Gorice) se nam piše 28. t. m.: Včeraj v soboto utopil se je stoprav 22 letni A. No-vajolli, suplent na tukajšnjej realki. Dobro nadarjeni mladenič je bil jako bojazljive narave in sosebno zdiažnih živcev. Po mestu se sploh govori, da ga jo strah pred šolskim nadzornikom gnal v vodo. Resnica je, da je v Četrtek prišel nadzornik na zavod, toda ne k njemu, a v petek jutro N. nij bilo več v šolo, in tudi na dom se nij več povrnil. Ves dan in skoro gotovo tudi vso noč je pohajal po polji, v vodo pa je skočil bržčas v soboto jutro okolo 5. ure, ker kmet, ki ga je o polu šesti uri potegnil iz vode, pravi, da je bil še nekoliko gorak. V službi je bil stoprav od 1. aprila.
— (Prve letošnje Črešnje) prinesel je neki kmet iz Prvačine 20. t. ra. v Gorico. Prodal jih je po 70 kr. kilo.
— (Dražba.) Okrajni šolski svot Logaški razpisuje ravnokar dan licitacije za oddajo zidarskega in tesarskega dela pri zidanji novega šolskega poslopja v Dolenjem Logatci. — Zidarsko delo proračunjeno je na 3168 gld. 17 kr., tesarsko pa 670 gld. 99 kr. — Kdor hoče delo prevzeti, naj pride dne 2. maja t. 1. ob 10. uri k dotičnej dražbi. Vadijum zahteval se bode po 10 °/0.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 24. aprila. Pričela se je obtožba zaradi gledališča na Ringu. Prečitala se je za-tožba, zaslišavale se priče. Jauncr se je izrazil, da nij kriv, češ, da je hotel polovico v slabem stanu se nahajajočega prostora za občinstvo na svoje troške prenarediti, četrto galerijo pa odpraviti, a da nij dobil za to dovoljenja. Jauner trdi, da je vedno nadzoroval gledališče, da je o požaru gledališča stoprv zvedel, ko je bilo uže vse v plamenu.
Carigrad 24. aprila.   Vlada postavila je odsek za reforme v Malej Aziji.
Razne vesti.
* (Gledališka predstava v ruskem jeziku v Parizu.) Ravnatelj gledališča „Tdeater des Nouveautés11 dobil je te dni telegram z vprašanjem, ali more nekej družbi prepustiti svoje gledališče za jeden večer. Kakor se je pozneje poizve-delo, namerava nek klub iz Petrograda predstavljati Suppéjevo „Fatinico" v ruskem jeziku. Predstava sicer ne bode javna, ampak samo za člane ruske kolonije v Parizu, a pred majnikom ne, ker je za tekoči mesec gledališče uže razprodano.
* (Samoumor norca.) V komitatu Saros na Ogrskem umoril se je pri baronu Horvatu službujoči uradnik Bieringer na jako originalen način. Nesrečno zaljubljen izginil je v isti dan, ko se je dekle njegovega srca zaročilo z njegovim tekmecem. Čez več dnij zapazile so ženske, ki so šle v gozd po drv, nov in slabo zagreblien grob, na katerega konci je bila deskica, na njej pa napis: ,,Ker nijsem imel sreče, umoril sem se in se sam pokopal. Bieringer." Odkopali so grob in v njem našli truplo Bieringerja, ki se je bil zastrupil. Sam pokopal pa se je tako le: Izkopano prst nakopičil je na široko desko, to pa podprl s kolom. Vlegel se je potem v grob, strup povžil, kol odmaknil iu deska s prstjo pala je nanj in ga tako pokopala.
Loterij ne srečke 22. aprila. Na Dunaji:   36,     G8,     17,     28, 11. V Gradci:     11,    85,     24,    81, 21.
t
Meteorolo£ično poročilo.
A. V Ljubljani:
Dan	Čas opažu vanj a	Stanje ; barometra j   t mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm.
«1 'C cu t« ri (M	Ob 7. iri ijitraj tb t iri ptptlida« •b ». iri iTcčtr	740- 85.il. 741- 4f>mm. 74200 nm.	-f- 5 4# C -f-16-4° C -f-10-0»C	slabotna barja slabotna burja ■labaten T/liod	dilama jasna oblačno eblarn*	000 mm. dežja.
22. aprila *	•b 7. iri ijilraj •b 2. iri pepalodo« • b ». iri i!«čir	741-68 mm 788-99m 737-48 mm.	+ 7 5» C +1600 C -f- 8-6«C	ilabofaa bi rja kliboUn jnroTzhod »laboUn t/liijd	deloma jasna jasna jaia«	0 00 mm. dežja.
23. aprila	•b 7. iri ljitraj •b 2. iri pallidal *b 9. iri «"'«r	737-27 mm. 73417 mm. 733-73 mm.	-f- 6-2° C -h 19-6« C +13-4° C	alabotcB uhod ilaboten jaçoiahad slabotra jusroiabod	jama ja»t deloma •blala*	000 ma. dežja. J
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk se je jel zadnje dni povsod vzdigovati in je bil precej jednakoaierno razdeljen, tako, da je znašal razloček mej maksimum in minimom samo 5 mm. Vetrovi so bili sem pa tja zmerni, večinoma pa slabotni in nijso no beni posebno prevladovali. Temperatura je oBtala precej jednaka s pretočenimi dnevi in je bila sploh za spoznanje nadnormalna; bila je precej ekstremna in je znašal razloček mej maksimom in minimom lf>° (j. Nebo je bilo skoro povsod ali popolnim ali pa saj deloma jasno, vreme zelo stanovitno, le v skrajnem severovzhodu megleno z nekoliko dežjem. — Morje pri Trstu popolnem mirno, dalje na jugu nekoliko nemirno.
X>u-:n.ao;=Jlra, borza
dne 24. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 76 gld. 40 kr.
Enotni dr?avni dolg v srebru      •   .   . 77 „   30 ,
Zlata renta......                                 ... 94 .   10 „
1860 državno posojilo .   .           ... 130 ,60
Akcije narodno banke....... 823 „   — „
Kreditne akcije......... 338 »75 „
London............ 120 „   20 „
Srebro............ — „   — ,
Napol.............. 9 „   53 V, ,
C. kr. cekini........... 5   ,   63 „
Državne marke......... 58 „   75 „
4°/, državne srečke ts I. 1854    250 gld. 119 „   75 „
Državne srečke ts 1. 1864.   .    100   „ 172 „   25 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta ,   . 98 „   ,90 „
Ogrska zlata renta 6°/,...... 119 „85 „
n     4°/0...... 89 „   70 „
„      papirna renta 50/0 ..... 87 „   15 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „   — „
Dnnava re*. srečke 5%    .   .    100 gld. 114 „   — „
Zeralj. olič. avstr. 4 Vi0/© zlat! zast. listi . 119 „75 „
Prior. oblig Elizabet i no zapad. železnico 99 „   60 9
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „   — „
Kreditne arečko.....100 gld. 179 „25 „
Bndolfove srečke.....                      10   „ 20 „   50 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    12^0   , 130 „   — „
Tramuiway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 217 „   25 n
Tržne cene v LJubljani
dne 22. aprila t. 1.
Plenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ ... Oves, , .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, » ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Urah „ .   . .
Fižol - .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „       . .
Speli hišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
i;ovčje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ „
Košti-uuovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre . „    mehka, ,   „ _
kr.
Oštir se išče
za gostilno ne daleč od Ljubljane. — Natančno se izve v Novih ulicah si. S, I. nadstropje. (249—3)
Kmetska hiša,
pripravna za gostilno in kramarijo, posebno, ker zdanji Podbrežki gostilničar zavoljo dacarskih sitnostij misli popolnoma opustiti vinntoč, se daje v najem ali proda. Več <» lesa pove A. Pavlin, 1'odbrezje na Gorenjskem.  (339—3)
Cené
ure!
si Ijaru in dani denar po volj na. Vsako naro-neiiskirano.
Po poštnem povzetji ponašaj, če poslatev nij čilo je torej
1 cylinder-ura od IrebrnegS nikla z verižico; prej gld. 12
— zdaj gld. 5.25.
1 ancre uro  od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15
— zdaj gld. 7.25.
1 srebrno anere-uro i verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno remontoir-uro-OTashington z verižico ; prej
gld. 80 — zdaj gld. 15. Zlate nre za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 10O — zdaj gld. 40. Juinei h« za 5 let.
PH. 1 JiOMM,
lli rentahriknn t, Rothenthunnstrasse gegeiiübor (1er Wollzeile,
Wien. (211 3)
Zatekel sem se k Vašej zdrav-stvenej sladnej čokoladi št. 1 in uže po tridnevnem vporab-Ijenji dobil sem v veliko svoje in svojih sorodnikov začudenje zopet zdravje.
(Te besedo govoril je ozdravljeni.)
Vsem bolnikom,
kateri bolehajo na želodci in na plučih. na pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-pavesti, na bledici in hemoroidih, se lehko pomaga.
C. kr. dvornemu zaožniku IVANU HOFFU,
kr. komisijskemu svetniku, posestniku c. kr. zlatega križca s krono, vitezu visokih redov, izumitelju in jedrnemu Izdelovat olju Ivan lloflovcga Hladnega izločka, dvorni založnik .skoro vseh knezov Evrope, n;i i»ini;ifi. fabrtka: Grabenhof, Braunerstrasse 2, pisarna in labr. zaloga: Graben, Braunerstrasse 8.
TVj. Vr<?li<>ji.iiwtvo
ItralJ daiiHki ie po svojem ndjutantn naznanil fabrikantn Ivanu lloflu. da zei<» vimoko ceni njegov Hlaalui ixle^ek. ...lax nciu-S tako se glasi kraljeva izjav;i, ,9z veseljem o|auzil pri Mehi in pri miaourili člaiiili S?o|e hi^e zdravstveno ino>e IIolIoveKa Mlailuega lz-leekn."
Vaše blagorodje ! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zahvalo javim, da sem po trikratne), v kratkem času se ponavHajooeJ vnetiei prane mrene, daviei, liljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolne onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da sem izgubljen, zatekel sem se po nasvetu svojega svaka k VafieJ sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljonji zadohil som v svojo in svojih sorjdnik(»v začudenje popolno zdravje. To iNtinito riitlovito zdravje dobil nem, kakor omenjeno, po vporabljanji sladtio čok(dado in sicer štev. 1.
Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmeto to vrstice kot malo znamenje moje hvaležnosti za rešitev mojega življcma in da jih v korist vseh bolehiijoeih kot ]iiiporočilo IIofFovih preparatov. Konečno naj Vam bodi ie nazua jeno, d^ lehko svoje hitro ozdrav jenje, osobito, ker vsak tako hiler UMpeh občuduje, kot resnično potrdim pred Uogom in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in se Vam z vso spoštljivostjo priporočam hvalo Vam dolžna
Au» Pestli tkavčeva žena. V Ameisu (Dol. Avstr.), 3. decembra 1879.
Glavna zaloga: (50—12) Pet. Ijassnili T IJiiHtlg;iiii.
Zoper jotilaro!
Radgostski
rožnovsai maho-rastlinsti celtlicii,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko šiovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
G. .1. Seichertn, d»pl. leka oarja v Požnavi. 0/.ii-ajoo bo na svojo n.t-oČbo pred 10 dnevi, prosim Vas, da mi za p ibj-Jeno vsoto poš'jeie še dva lavi.ka ladi^osisko^a unive;lalne^a č?ia in K ška.ljic rožnavskih mj»',io r:'t..linskih ceiiličkov. kajti posebno ti so mi skoro popolnem ustavili kašelj, caj mi pa daje slast do jedi. katere pi-eje iiij-mi imel. Sč spošiovanjem
Henrik Kun«lt9 c. kr. stoiitik računski vodja. Haioburg n. D., 21. januarja iGiS.
Gptpodu lek.^-narjti J. Neichevia v Požravi. Še enkrat Vas prosim, da iri i/voli.e kmalu poslati s poltaim povze.iem 9 zavitka toliko hvaljenega radigos.ske^a univerzalnega eaja in 2 bkailjici rožnavskih celtlickov.
(136 — 1) Karel Ifloravcc, kralj, gozdar.
Gospodu lekarnarju J. Ncivhei-lu v Kožnavi. Prosim, pošljite mi s pošt iiua povzeiieui 1 za-viiek glasovitega radijfOBttkega univer?a'nega eVaia 2 škatljici rožnavskih ce'-ličkov.
Udani
JoNip i>oiici. nadučiteli. Ljubno (Štajerska), 17. marca 1877.
(Vsi i, i gospod J. Neiehert!
Zopet Vas prosim za 3 zavitke univerzalnega čaja in tudi toliko celt ičkov. Ljudje me prosijo, da sanje naročajem, Nekdo je bil nže blizu smrti, in d;>ai je imel dosM zd-avnikov, postajala je vendar hujša njegova bolezen, do or da m.i i"iaem prepustil jednega dela valeča ".d«avila ki tudi nanj izvrstno upliva. Sč š ovanjem
Fran Hallaous9 gosi.iniča -.
Podlužany (Češka), 6. aprila ¡879.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gltl. av. v. Jedna originalna SkatUa Rožno trških maho-rastlinskih celtlickov ->o kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posčbo.
lta«lKo*tfjki univerzalni ča| in ItožnovNkl iiiulioro-.ilio-.Ui ettlllieki dobivajo se Jediuo le v lekarni J. Nelcherta v Itožuovi na Morav-skem), in razpošiljajo so naročila na vso strani proti poštnemu povzetju.
Da jo pa p n, občinstvu bolj priročno, imajo tudi s&loge sledeči lekarii: W. Mayr v Ljubljani, W. Kouig v vi n ribo m. S. Mittelbach in J. C ej b o k v Zagrebu, B a r ui h e r z i g o B r ii d e r in A. Nedved v <-radci, A. M aro k ;n J. Kupfor-se. huiit-il v Celji, O. Kn is Im-i in v lipuici9 Carl Grabacher v niir.ui, J. 111 i n g v ltot-l euuinnu; W. Thurnvvald v Celovci.
Zaloge
napravile so bodo v vseli lekarnah in večjih pro-dajalnicah materialnega blaga. tJtf" Doki or Iloi*Htovu jediuo prava voda
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljonje in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, lrišni ali stari prisad na očtdi, pege na rožnfci in kašo ter odpravi sitno 8olzonie.
l&vnua steklenica t navodom za rabo volja 70 kr.- za ko « k in zavoj lO kr. več.
Prava so dobi samo naravnost iz lekarne v kopolišči Požnavi.
£|BbV ltožuoVMki cvet za živce9 hitro in trajno o/.dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna skleuica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi Mimo naravnost iz lekarne v Kožnavi (.Moravska).
I
Umrli no:
20. aprila: .Julijami Jur-kovič. delavčeva hči, 4 leta, Kolezijske ulice št. 12, za vodenico. — .Jane/. Filipi, dninar, zdaj prisilni dela\ e, T> let, Poljanski nasip št, 50, za katarom v črevesu. — Ferdinand Braun, krojač, 48 let, (Ucdališka stol ha št. 8, za m 11 n i li mu. — Rudolf Szantuer, čevljarjev sin, 3 ure, Dunajska cesta št. 7.
(257)
Grand Théâtre mécanique.
Arena na cesarja Frana Josipa trgu.
Jutri v vtorek, v sredo in naslednje «lui zyecer ob 7 Va- uri
va.
Program: Nevihta na morji.
Spoštovanjem
IV. Caierke.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Národne tiakarne".