LETO XLVIII, ŠT. 5    PTUJ, 2. februar 1995    CENA 80 TOLARJEV
Kulturni
praznik bo
Smo tik pred dnevom
slovenske kulture, ki ga
(simptoraatično) praznu-
jemo 8. februarja, ko je
pred 146 leti umrl eden
največjih slovenskih pes-
nikov France Prešeren.
Slovenska država je ob
osamosvojitvi ta dan raz-
glasila za dela prost in
tako tudi kulturo priznala
za eno najpomembnejših
državotvornih vsebin.
To dejstvo pa bo žal ostalo
zgolj simbolično, saj ni bilo
skorajda nič podprto z denar-
jem. Tako že skoraj pregovor-
no kulturnega ministra Sergi-
ja Pelhana uvrščajo med mini-
stre brez listnice, kar seveda
ne drži. Res pa je, da je denarja
v kulturi malo, in bati se je, da
ga bo po uvedbi novih občin
še manj, saj bodo le-te preza-
poslene s cestami, vodovodi
in kar je še že teh nujno po-
trebnih vsakodnevnih potreb.
Kljub temu da je Ptuj z
množico kulturnih prireditev
v zadnjih letih doživel pravca-
ti razcvet, se je za prvo plačo v
letošnjem letu zataknilo prav
pri kulturnikih.
Ste že kdaj srečali pre-
možnega kulturnega ustvar-
jalca? Seveda ne, saj je znano,
da so pesniki, pisatelji... revni
in nesrečni. Za vsako malen-
kost, ki jo za občana opravi re-
cimo katerikoli občinski
uradnik, kaj šele advokat,
gradbinec mora občan
pošteno plačati. Povsem dru-
gače je z umetniki. Teh sko-
rajda ni potrebno plačevati,
saj večina ustvarja iz lastnih
pobud, z denarjem, odtrga-
nim od lastnih ust, le tuintam
jim je sreča tako mila, da se
lahko vključijo v nek dostojno
ovrednoten projekt. In kdo se
na koncu kiti z njihovim de-
lom? Narod seveda, saj kultu-
ra je vendar bit naroda. Brez
nje nas seveda kot Slovencev
nebi bilo.
In kljub temu da marsikate-
ri kulturni dogodek zaradi po-
manjkanja denarja ni ugledal
luči sveta, kulturni praznik
hvala bogu bo. Počastili ga
bomo z vrsto kulturnih prire-
ditev in tako ostaja vsaj upan-
je, da bomo ustvarjanje lastne-
ga naroda pričeli slej ko prej
tudi ceniti.
•> Milena Zupanič
MARJgOR / POLNI in INFONbOV TRETJI SKLAD
Pv>ii tecteii £e
mtliictrctai t%imieif
Družba za upravljanje KBM In-
fond je pričela zbirati certifikate v
tretji sklad - Infond Zlat. Pred tem
so napolnili svoj drugi sklad In-
fond Center s sedežem v Ljubljani.
Oba sklada Stolp in Center sta do-
segla po 9 in pol milijarde tolarjev
certifikatov, s takšnim ciljem pa so
začeli zbirati certifikate tudi v In-
fond Zlat. Že prvi teden so jih zbrali
za milijardo tolarjev, in če se bo se-
danji trend vlaganja nadaljeval, bo
tudi tretji mega sklad do začetka
aprila poln. Družba za upravljanje
KBM Infond se že uvršča med štiri
največje v Sloveniji, z vsemi tremi
skladi bo torej lahko sodelovala pri |
nakupu delnic največjih podjetij. |
Prvi sklad Infond Stolp je že sodelo-
val na dražbi Sklada za razvoj v
začetku decembra, Infond Center pa
se mu bo pridružil na naslednji
dražbi, predvidoma 8. marca. Pred_
tem bo sklad Infond Center 17. fe-
bruarja opravil še ustanovno
skupščino. Naložbena politika vseh
treh skladov družbe za upravljanje
KBM Infond bo enaka: vlaganje v
srednja in velika podjetja, naložbe
bodo razpršene, tako da bodo omo-
gočale čim večjo donosnost in var-
nost. KBM Infond pa je prevzela
tudi upravljanje vzajemnega sklada
Hrast. Prek Sklada bo upravljala z
denarjem fizičnih in pravnih oseb.
Izdali bodo investicijske kupone, ki
bodo imenski neprenosljivi vred-
nostni papirji. Sklad bo denar kup-
cev teh kuponov nalagal v vrednost-
ne papirje na borzi. Z dosedanjimi
izkušnjami borznoposredniških hiš
TMB, MBH in KBM Infonda bodo
poskušali s svojimi naložbami
doseči čim boljše rezultate.
Pred praznikom kulture • Prizor iz predstave
Ni, A. de la Parra Prikrita opolzliost vsakdana v režiji Sama
Strelca in izvedbi SLG iz Celja,_
PTUJ / PRIBLIŽNI IZRAČUNI ZNANI
ICotiko dentula
zanoveobittt^
' v obdobju vzpostavljanja no-
vih občin je pogosto vprašanje, s
koliko sredstvi bodo razpolagale
posamezne nove občine. V od-
delku za finance mestne občine
Ptuj smo pri vodji Liziki Vidovič
dobili nekaj podatkov, ki pa so
zgolj približni in se bodo še spre-
minjali. Ne glede na to so za nove
občine le pomembni, da bodo ve-
dele, kako naj se obnašajo pri pri-
pravi planov za letos. Iz 40. členu
zakona o financiranju občin iz-
haja, da bo dokončen obseg zago-
tovljene porabe določen v 60
dneh po predložitvi zaključnih
računov proračunov občin za
leto 1994 ministrstvu za finance.
Znano pa je že, da mestna občina
Ptuj in Kidričevo ne bosta dobili
dodatnih sredstev glede na 52.
člen zakona o lokalni samoupra-
vi. Dodatna sredstva po
zdajšnjem izračunu znašajo sku-
paj za preostalih sedem občin
259.883.000 tolarjev.
Ministrstvo za finance je ob pri-
pravi zakona o financiranju občin
pripravilo izračun zagotovljene
porabe občin. Osnova za ta izračun
je realizacija občinskih pro--
računov za leto 1994, zmanjšana za i
18 odstotkov. V tem primeru gre'
za globalno linearno zmanjšanje
določenega obsega javne porabe
občin za naloge, ki se s prvim janu-
arjem letos prenašajo na državo.
Tako zmanjšana realizacija pro-
računov je bila izhodišče za
izračun zagotovljene porabe za
leto 1995, upoštevajoč določbe 52.
člena zakona o lokalni samoupra-
vi, po katerem država zagotavlja
občinam finančno izravnavo v taki
višini, da bo javna poraba na prebi-
valca v vsaki občini dosegla v pov-
prečju najmanj 90 odstotkov pov-
prečne porabe na prebivalca v
občinah v Republiki Sloveniji.
Izračuni, ki pa še niso dokončni,'
prinašajo naslednji obseg sredstev
za posamezno občino. Za občino
Destrnik-Tmovska vas znaša tre-
nutni obseg sredstev 143,2 milijo-
nov tolarjev, za Dornavo 75,273,
Gorišnico 173,320, Kidričevo
191,335, Majšperk 160,103, Ptuj
1.130.125.000, Videm 219,153 in
Zavrč 40,898 milijonov tolarjev,
kar skupaj znese 2.201.164.000 to-
larjev.
Kako pa trenutno poteka finan-
ciranje v novih občinah? Kot je
povedala Lizika Vidovič, so na
osnovi zakona o financiranju
občin na sedežu prejšnje občine
odprli ločen račun proračuna,
prek katerega izvajajo plačila za
vse občine na osnovi proračuna
občine iz leta 1994 za enake naloge
oziroma namene kot v letu 1994.
Na ločen račun prihajajo prihodki
zagotovljene porabe občin, na žiro
račune vseh občin pa prihodki za
financiranje drugih nalog. Gre za
sredstva davka od premoženja, na-
domestil za uporabo stavbnih
zemljišč, krajevne, komunalne
takse in pristojbine, odškodnine
zaradi spremembe namembnosti
kmetijskih zemljišč in gozdov,
odškodnine in nadomestila za de-
gradacijo prostora in one-
snaževanja okolja, prihodke upra-
ve ter sredstva prihodkov, ki so
določeni z drugimi akti.
MG
PTUJ / PO REORGANIZACIJI SODSTVA
Ustanoviti'
obmoinizbor
odvetnikov
Za predsednika območnega zbora odvetnikov so izvolili Martina Graja.
Foto: M. Ozmet.
V skladu z reorganizacijo
slovenskega sodstva in spre-
membo statuta Obrtniške
zbornice Slovenije je pred-
viden območni zbor odvet-
nikov Ptuja in Ormoža. Zato
so se v torek, 24. januarja, na
pobudo najstarejšega odvet-
nika na Ptuju Bruna Turka
sestali v prostorih restavra-
cije Ribič na ustanovnem
zboru območnega zbora od-
vetnikov Ptuja in za pred-
sednika izvolili odvetnika z
najdaljšim stažem Martina
Graja.
Blizu 20 zbranih odvetni-
kov iz Ptuja in Ormoža ter
njihovih gostov je pozdravila
Božena Čačkovič in ob tem
spomnila na znanega ptujske-
ga odvetnika Alojzija Remca.
Nekaj njegovih pesmi je zbra-
nim ob spremljavi vio-
lončelista Jožeta Čačkoviča
prebral Aljoša Koltak. Usta-
novni zbor sta pozdravila
župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci ter Viktor
Ozim /. območnega zbora od-
vetnikov Maribora, pri-
družili pa so se jima še pred-
stavniki okrožnega in okraj-
nega sodišča javnega tožilstva
ter sodnikov za prekrške v
Ptuju in Ormožu.
_____^^j^jm
2 - DOMA IN PO SVETU
2. FEBRUAR 1995- TEDNllj
PTUJ / IZVAJANJE OBVEZNIH IN
IZBIRNIH JAVNIH SLUŽB

Prejšnjo sredo so se sestali župane novin občin z območja
prejšnje občine Ptuj. Na predlog vršilca dolžnosti načelni-
ka upravne enote Ptuj Metoda Graha so oblikovali sosvet
županov, v razmislek in razpravo na svetih občin pa jim je
dal tudi predlog za ustanovitev zveze občin kot eno
možnih oblik za zadovoljevanje javnih potreb.
Predlog je vsebinsko nadalje-
vanj e projekta uvedbe lokalne sa-
mouprave v dosedanji občini
Ptuj. Zakon o lokalni samoupravi
namreč v 86. členu določa, da se
občine zaradi urejanja in opravl-
janja lokalnih zadev širšega po-
mena lahko povezujejo tudi v
skupnosti ali zveze dveh ali več
občin. Način povezovanja in
položaj omenjenih skupnosti
določijo občine, ki se vanje pove-
zujejo, v statutih. Skupnost občin
si Metod Grah predstavlja kot
način organiziranega povezovan-
ja občin zaradi uveljavljanja poli-
tičnih in ekonomskih interesov
občanov na nekem območju. Zve-
za občin je organizacija, ki skrbi
za zadovoljevanje javnih potreb,
zato tudi predlog o ustanovitvi
zveze občin. Zakon o lokalni sa-
moupravi ne ureja delovanja zve-
ze občin, to je prepuščeno občin-
skim statutom. V vzorcu statuta,
ki so ga prejele nove občine, je pri
povezovanju le-teh omenjena le
pokrajina. Da bi pokrajino usta-
novili, potrebujemo poseben za-
kon, kar lahko traja tudi nekaj let,
izvajanje lokalnih javnih služb pa
je potrebno nemudoma zagotovi-
ti. Nove občine bi to vprašanje
lahko uredile tudi s sprejehiom
statutarnega sklepa.
V novih občinah bo nujno zago-
toviti delovanje gospodarskih jav-
nih služb, ki jih občani nujno po-
trebujejo. Obvezne gospodarske
javne sklužbe so določene v nekate-
rih zakonih (zakonu o gasilstvu in
zakonu o varstvu okolja), te pa so:
oskrba s pitno vodo, odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda, ravnanje s ko-
munalnimi odpadki, odlaganje os-
tankov komunalnih odpadkov,
javna snaga in čiščenje javnih
površin, urejanje javnih poti,
površin za pešce in zelenih površin
ter pregledovanje, nadzorovanje in
čiščenje kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva
zraka. Urejanje in vzdrževanje jav-
nih cest lokalnega pomena ne sodi
med obvezne, ampak izbirne lokal-
neslužbe.
Za zvezo občin po predlogu Me-
toda Grah govori pet temeljnih
prednosti: omogoči se nemoteno
opravljanje dejavnosti, ki so nujno
potrebne za zadovoljevanje javnih
potreb občanov; izognemo se dol-
gotrajnemu in v tem trenutku še
nejasnemu ugotavljanju deleža po-
sameznih občin na premoženju do-
sedanjih občinskih organizacij, ki
so opravljale te dejavnosti; vsem
novim občinam se omogoči vpog-
led in nadzor nad delom izvajal-
skih organizacij; omogoči se lažja
koordinacija dela in enakomer-
nejši razvoj ter racionalizacija dej-
avnosti, izognemu pa se tudi nepo-
trebnemu večanju stroškom in raz-
likam v kakovosti opravljanja dej-
avnosti v različno bogatih občinah,
če bi na primer vsaka občina pose-
bej sklepala pogodbe o opravljanju
teh dejavnosti ali podeljevala kon-
cesije različnim izvajalcem ali pa
sama ustanavljala te službe na svo-
jem območju.
Sicer pa, kot pravi Metod Gi ah, j e
predlog neobvezen, svoje bodo po-
vedali sveti posameznih občin. Nji-
hova stališča naj bi bila znana že do
naslednjega županskega sestanka.
Prejšnjo sredo so se župani pogo-
varjali tudi o drugih zadevah skup-
nega pomena, ki se za zdaj opravlja-
jo tako kot doslej, ne glede na deli-
tev uprave in ustanovitev novih
občin. Grezavprašanjaprostorske-
ga plana, centra za podjetniško sve-
tovanje in podobno.
Ker pa je pri vzpostavljanju siste-
ma lokalne samouprave še veliko
neznak, bo za vse nove župane na
območju nekdanje ptujske občine
dobrodošel obisk magistra Boštja-
na Kovačiča, ministra za lokalno
samoupravo, ki bo prišel v Ptuj 13.
februarja.
•»MG
POGOVOR Z DR. MIROSLAVOM LUCIJEM / O AKTUALNIH VPRAŠANJIH
VZPOSTAVLJANJA NOVE LOKALNE SAMOUPRAVE
v pisarni župana mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija vlada vrvež od jutra do
večera. Pravi, da ni težko delati v takšnem tempu, če si delo pravilno razporediš.
Trenutno so se v mestni občini v okviru prioritetnih nalog najbolj zagnano lotili
gradnje podvoza, kjer je, kot pravijo, še vrsta odprtih vprašanj. Vzpostavljanje sis-
tema lokalne samouprave in iskanje povezav v ožjem in širšem prostoru pa je tako
in in tako stalna naloga. Župan je v okviru svoje pristojnosti imenoval tudi že štiri od
petih vodij oddelkov. Kot kaže, bo nekoliko težav imel le pri imenovanju oddelka za
gospodarske dejavnosti, a če bo treba, ga bodo iskali tudi več mesecev.
TEDNIK: Dr. Luci, kako po-
tekajo priprave na gradnjo pod-
voza, ki je v okviru trenutnih na-
log v mestni občini Ptuj ena naj-
pomembnejših?
Dr. Luci: "Pospešiti je potreb-
no priprave za pričetek gradnje in
podpis pogodbe. Pričakujemo, da
bo pogodba podpisana v tem me-
sesu. Prav tako je potrebno izde-
lati predlog za ureditev prometa v
Ptuju v času gradnje, da bo pro-
met skozi mesto med gradnjo po-
tekal brez večjih zastojev. Po po-
govorih s predstavniki ministrst-
va za promet in zveze naj bi se dela
začela izvajati v pomladnih mese-
cih, ko bodo vremenske razmere
najugodnejše. Upamo, da bo pre-
boj pod železnico končan do jese-
ni letos, vsa zaključna dela pa do
konca jeseni prihodnjega leta.
Finančna konstrukcija je izde-
lana in sprejeta na ministrstvu.
Magistralni del objekta (podvoz)
bo financiralo ministrstvo za pro-
met in zveze, dovozne in obvozne
poti ter signalizacijo pa mestna
občina Ptuj. Ker še ni znana do-
končna cena celotnega projekta,
ne moremo z gotovostjo reči, ko-
likšen bo vložek občine v tem pro-
jektu. Delež pa je znan: znašal bo
deset odstotkov."
TEDNIK: Kakšno rešitev pa
imate za ureditev prometa v sa-
mem mestu? "Rešitev" je bilo v
zadnjih letih kar nekaj, nobena
pa ni bila prava - mesto ostaja še
naprej zatrpano z avtomobili.
Dr. Luci: "Dokončne ureditve
prometa v Ptuju pred dokončan-
jem podvoza ni možno izvesti.
Potrebno pa bo strožje izvajati
odloke,kiževeljajo,in vplivati na
Ptujčane, da bodo bolj kot doslej
spoštovali prometno kulturo.
Začasna nova prometna ureditev
Ptuja bo podana takoj, ko bo ime-
novan odbor za ureditev prometa
v mestu. Deloval bo samostojno
kot posvetovalni organ sveta
mestne občine Ptuj. Njegova na-
loga bo pregledati že obstoječe
rešitve prometa v Ptuju, jih do-
polniti v strokovnem pogledu, in
če bo potrebno, predlagati nove.
V tem času pridno dela tudi
statutarna komisija - pripravlja
statut mestne občine Ptuj. Po-
skušali ga bomo sprejeti še prej
kot v treh meseecih."
Dr. Miroslav Luci.
FototOMl
OBČINA POTREBUJE
DOBRO UPRAVO
TEDNIK: Imate občutek, da
glede na pomanjkljivo zakono-
dajo o lokalni samoupravi (niso
še razmejene pristojnosti med
županom in svetom, tudi pri
podžupanih in njihovih pristoj-
nostih ter načinu volitev še ni
vse jasno, prav tako je nedo-
rečena vloga občinskih odbo-
rov) ne morete delati, kot bi mo-
rah?
Dr. Luci: "Ne, občutka, da nebi
mogel delovati v okviru že obsto-
ječe zakonodaje, nimam. Potreb-
no jo je le dobro prebrati in tudi
razumeti. Če pa imaš pri tem še
soglasjesveta,karjev Ptuju doslej
bilo, ne vidim nobenih proble-
mov pri svojem bodočem delu."
TEDNIK: Kako bo organizi-
rana nova mestna uprava?
Dr. Luci: "Za dobro delo
občine je potrebna dobra občin-
ska uprava. V sedanji upravi so
ljudje, ki so sposobni voditi
službe, zato je moje delo nekoliko
olajšano v primerjavi z župani, ki
si morajo svoje uprave šele ust-
varjati. Za zdaj opravlja občinska
uprava v Ptuju večino nalog za
nove občine, tako da v prehod-
nem obdobju treh mesecev ni
računati z nekim bistvenim
zmanjšanjem občinske uprave.
Velikost uprave bo odvisna tudi
od nalog, ki jih bo opravljala za
novonastale občine, če bo seveda
za to zanimanje. Sicer pa je nova
ptujska uprava organizirana v pe-
tih oddelkih: za finance in gospo-
darjenje s sredstvi občine, za go-
spodarske dejavnosti, za
družbene dejavnosti in socialna
vprašanja, za urejanje prostora,
varstvo okolja in gospodarsko
insfiastrukturo ter za splošne za-
deve in izvensodne poravnave.
Do sprejema statuta delujeta v
občinskem uradu kot notranji or-
ganizacijski enoti tudi direkcija
za gospodarsko infrastrukturo in
upravna organizacija za prostor-
sko in urbanistično načrtovanje.
Skladno s pristojnostmi po stat-
utarnem sklepu sem doslej ime-
noval že štiri od petih vodij oddel-
kov. Zatika se le pri imenovanju
vodje oddelka za gospodarstvo,
ker še nisem našel primernega
človeka. Oddelek za družbene
dejavnosti vodi Kristina Šam-
perl-Purg, oddelek za finance Li-
zika Vidovič, za splošne zadeve
Metka Korošec in za urejanje
prostora Stanislav Napast. Do
sprejema statuta delujejo vsi jav-
ni zavodi tako kot doslej."
ZVEZA OBČIN V
PREHODNEM OBDOBJU
POTREBNA
TEDNIK: Kako pa sodelujete
z upravno enoto Ptuj ?
Dr. Luci: "Izredno dobro. Ni-
smo zazidali nobenih vrat,
kvečjemu bomo še kakšna odprli.
Upam, da občani Ptuja sploh niso
opazili, da se je dosedanja uprava
razdelila. Delo namreč poteka
tako, kot da se ni nič zgodilo. Za
to gre tudi zasluga vršilcu
dolžnosti načelnika upravne eno-
te Ptuj Metodu Grahu."
TEDNIK: Kakšna pa bo vloga
bivšega predsednika izvršnega
sveta Branka Brumna v novi
mestni občini Ptuj ?
Dr. Luci: "Branko Brumen je
svetnik državnega sveta, kjer zas-
topa interese vseh novonastalih
občin na območju dosedanje
občinePtuj. Naloga vseh občin je,
da mu zagotovimo pogoje za delo-
vanje in stike z občani teh občin.
Verjetno mu bo ostalo še nekaj
prostega časa, tako da se bo s svoj-
im znanjem, izkušnjami in
vzpostavljenimi stiki uspel tudi v
bodoče vključevati v ure-
sničevanje strategije razvoja mes-
ta Ptuja, pri povezovanju tega
območja v širši prostor Spodnje-
ga Podravja in Prlekije ter v pro-
mocijske dejavnosti v sklopu
Poetovio Vivat."
TEDNIK: Kaj pa bo z dose-
danjim turističnim ministrom
Petrom Vesenjakom?
Dr. Luci: "Želja je, da ostane v
občinski upravi v sklopu oddelka
za gospodarske dejavnosti. Nje-
govo vlogo pri promociji Ptuj so,
kot kaže, bolj opazili zunaj Ptuja
kot v Ptuju, saj ima kar nekaj po-
nudb za zaposlitev drugje. Upam,
da ga ne bodo 'odpeljali' iz Ptuja."
TEDNIK: Kako si kot župan
mestne občine zamišljate pove-
zovanje z drugimi občinami?
Dr. Luci: "Seznanjen sem s
težavami, ki jih imajo v novonas-
talih občinah na območju dose-
danje ptujske občine. Mestna
občina Ptuj jim je kot matična
občina v prehodnem obdobju
dolžna nuditi vso pomoč. Kasne-
je pa bodo interesi pokazali, ali je
možna tesnejša povezava na posa-
meznih področjih, na primer jav-
nih služb, šolstva, povezovanja
oziroma ustanovitve zveze občin.
Nekatere težave sedaj skupno
rešujemo. Če bo poslovanje preg-
ledno in pravično, mislim, da ne
bo zadržkov, da nekaterih stvari
nebi izvajali v okviru skupnih za-
vodov, ustanov in podobno. Kot
župan mestne občine sem mnen-
ja, da je zveza občin v nekem pre-
hodnem obdobju potrebna za ne-
moteno delo. Nočemo pa tega no-
vonastalim občinam vsiljevati."
•»MG
DOBRO JE VEDETI / NOVO V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

PRAVILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PRINAŠAJO NEKAJ NOVOSTI ZA ZO-
BOZDRAVSTVO • PRVEGA APRILA SE ZAČNE IZBIRA OSEBNEGA ZOBOZDRAVNIKA
TEDNIKe naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga /e us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RAO/O-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik). Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), JožeBračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Rit>arič.
PROPAGANDA: Oliver Teiak.
Tt 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6. 62250
Ptuj. p.p.95; v (062) 771-261. 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino
8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
Osebni zobozdravnik za otroke, šolarje in mladino do 15. leta starosti
je splošni zobozdravnik oziroma specialist pedontolog, za druge zava-
rovane osebe pa splošni zobozdravnik ali zobozdravnik - specialist, ki
zavarovanim osebam zagotovi vse storitve s področja zdravljenja zob
in ustne votline ter zobne protetike.
Vodja OE zobozdravstvo
zdravstvenega doma Ptuj dr.
Jožica Reberc je povedala, da v
konzervativnem in preventivnem
delu ni sprememb. Nekaj manjših
sprememb je v standardnih mate-
rialih. Čiščenje zobnega kamna je
izločeno iz obveznega zavarovanja
za osebe nad 18 let in je po novem
samoplačniška storitev. Po dvajseti
uri, ob praznikih in nedeljah so zo-
bozdravstvene storitve samo-
plačniške. Minister za zdravstvo
dr. Božidar Voljč pravi, da je malo-
marnost posameznika, če ga zaboli
zob.
Zelo pomemben je 188. člen pra-
vil obveznega zavarovan ja, ki govo-
ri o tem, da mora osebni zobozdrav-
nik pred uveljavljanjem pravice do
zobnoprotetičnih nadomestkov
Zavodu za zdravstveno zavarovan-
je predložiti načrt protetične reha-
bilitacije, na osnovi katerega naj bi
bili nadomestki izdelani. V njem
mora biti označeno, iz kakšnih ma-
terialov naj bi bil nadomestek izde-
lan in ali je zavarovana oseba že
pred tem imela nadomestek. Izdela
se lahko, ko predlog načrta potrdi
Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Predhodna potrditev pa ni potreb-
na pri posamičnih prevlekah in
kronah.
Pripravila: MG
BOSNA IN HERCEGOV
NA: Potem ko je skupina za sii|
konec minulega tedna prekini
svoje poslanstvo v Bosni in so nj
ni predstavniki odpotovali na p
svetovanja v svoje prestolnice,
napetost med vojskujočimi
stranmi stopnjuje. Prekinitev p
govorov z bosanskimi Srbi je ra
blinila upanje, da bo novoleti
premirje vodilo k sporazum
rešitvi konflikta. Štiridnevj
mednarodno srečanje več kot s
županov svetovnih mest v Boni
se je v nedeljo končalo z nesogl
sjem o uvrstitvi zahteve po umil
embarga na prodajo orožja BiH
sklepno deklaracijo. V torek je S
rajevo obiskal nemški zunanji ni
nister Klaus Kinkel, bosanski pt
mierHaris Silajdžičpasemudij
delovnem obisku v Moskvi.
***
RUSIJA/ČEČENIJA: Zaplei
Čečeniji je konec tedna spet prin
sel hude in krvave boje v čečens
prestolnici Grozni. Ruska vojsl
je v petek zvečer neuspešno prod
rala čez reko Sunža v jugovzhod
del mesta, kjer je glavno oporij
čečenskih borcev. Nadaljuje
tudi močno topniško obstreljeva
je tega dela mesta, posebej pr
mestja Černorečje. Ruski predsei
nik Jelcin pa je z ukazom "o zagot
vitvi razmer za delo ustavnih org
nov oblasti v Čečeniji" ustanov
odbor nacionalnega soglasja, tor
prehodno vlado, ki bo delovala i
vzpostavitve nove legalne in leg
timne oblasti v republiki. Kdo
bo vodil, še ni znano.
ŠVICA: Na letošnjem letne
srečanju Svetovnegagospodarsk
ga foruma v Davosu je 60 sveto
nih voditeljev govorilo predvse
o gospodarskih smernicah :
letošnje leto. Predsednik Evro
ske komisije Jacques Santer
predlagal, da bi do konca leta 19)
pripravili zeleno knjigo o preho(
na skupno evropsko denarno en
to. Kot svoji prednostni nalogi
navedel pomoč pri vzpostavit
močnega evropskega gospodars
va in znižanju visoke brezpose
nosti. Beseda je bila tudi o Sloves
ji, za katero so ugotovili, da po g
spodarskih rezultatih prekaša v
druge države v prehodu, lep
znižanju inflacije jo je prebite
Češka.
***
POLJSKA: Minuli petek jei
poljskem minil v znaku slovesno
ti ob 50. obletnici osvoboditve j^
nikov v zloglasnem nemškemko
centracijskem taborišču Oswi
cim (Auschvvitz po nemško). SI
vesnosti se je udeležilo kar nek
visokih državnikov in delegac
držav ter predstavnikov medn
rodnih organizacij.
ZRJ/SRBIJA: Predsedni
Srbske radikalne stranke Voji^
va Seslja so po štirih mesecih v i
boto izpustili iz beograjskega!
pora. Ob koncu septembra lani|
ga obsodili zaradi izgreda v zv(
nem parlamentu, dan pred izi
kom kazni pa še na tri mesece.
ZAHODNA EVROPA: 2
hodno Evropo je v minulih dn
prizadelo močno deževje in v \
regijah povzročilo poplaveJ
Franciji so celo zahtevale e
človeško življenje. Gladina Ren
Nemčiji se približuje rekordi
višini, bregove pa je prestop;
tudi več rek v severni Franciji.
NEMČIJA: V Kolnu so kot
tedna odprli 25. mednarodni f
jem slaščic, na katerem se je 12
podjetij iz 57 držav predstavil
svojimi najnovejšimi proizvoc
od čokoladnih tablic in drobn«
peciva do bonbonov in sladole
Tisti, ki so sejem obiskali zar!
pokušine sladkih dobrot, pa so
tali razočarani: degustacije
namreč v petih sejemskih da
bile namenjene le strokovnim p
skovalcem.
EGIPT: V oazi Siwa na skj
nem zahodu egiptovske pušči
750 kilometrov od Kaira so ni
grobnico Aleksandra Maked
skega. Skupina grških arheoloi
je odkrila dva dokumentaj
potrjujeta, da je Aleksander Vel
pokopan v svetišču prerokova
Ammon v Siwi, zgrajenem \
1100 pred našim štetjem. VeD
je vest pri arheologih povzro
veliko dvomov, saj je egipto^
tisk že večkrat poročal o doffll
nih odkritjih grobnice velil^
vladarja. i
TEDNIK ■ 2. FEBRUAR 1995
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
PETER VESENJAK - SLOVENSKI
TURISTIČNI MINISTER?
Do je Peter Vesenjak, donedavni ptujski turistični minister, najre-
snejši kandidat za novega turističnega ministra v ministrstvu za
gospodarske dejavnosti, se je šušljalo že nekaj časa. Sedaj so govo-
rice potrjene. Minister za gospodarske dejavnosti Maks Tojnikar se je
z Vesenjakom pn/ič o tem resno pogovarjal že v prejšnjem tednu, j
Ptujski turistični minister, ki mu ponujeno mesto pomeni veliko priz-^
nanje za dosedanje delo v turizmu, se še ni dokončno odločil (čeprav
se nagiba k temu), do gre v prestolnico, ki njegovo delo na področju
turizma že dobro pozna. Med drugim je delal na programu turis-
tičnega trženja Ljubljane. Petru Vesenjoku zaposlitev ponujajo tudi
nekatera znana gostinsko-turistična podjetja.
ŠTEVILO PORODOV BISTVENO NE PADA
Podatki o številu porodov v ptujski porodnišnici v zadnjih treh letih
niso kritični, lahko bi celo rekli, da so bolj spodbudni kot v drugih
slovenskih porodnišnicah. Leta 1992 je bilo 868 porodov, leto ka-
sneje štirje več, v prejšnjem letu po 861 oii enajst manj kot v letu
1993.
SPREJEM ZA UPOKOJENCE BOLNIŠNICE
20. januarja je bil v jedilnici ptujske bolnišnice tradicionalni novo-
letni sprejem za upokojene delavce bolnišnice. Od 195 upoko-
jencev jih je prišlo okrog 1 30. Med njimi je bila tudi najstarejša, 90-
letna Zora Cestar, ki je bilo upokojena 30. junija 1 960. leta. Zbra-
nim upokojencem je govoril direktor bolnišnice dr. Lojze Arko. Med
drugim jim je zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih let ter da bi se
tudi v bodoče udeleževali teh srečanj. Za lepe trenutke srečanja je
poskrbela folklorna skupina bolnišnice, ki je pripravila kratek kulturni
program.
CERTIFIKAT RDEČEMU KRIŽU SLOVENIJE
Dobičku od svojega certifikata se lahko odpoveste tudi v korist
Rdečega križa, kjer so doslej zbrali odstopne izjave v skupni vred-
nosti deset milijonov tolarjev in jih bodo porabili v humanitarne na-
mene, največ za razvoj mladinskega zdravilišča in okrevališča Debeli
Rtič. Nekaj sredstev bodo razdelili tudi območnim organizacijam
Rdečega križa glede na vložek prebivalcev nekega območja. Certifi-
kote oziroma poflpise pogpdb bodo zbirali do junija.
_V_TREH TEDNIH 569 GOSTOV
Vtreh januarskih tednih, od 9. do 26. januarja, je v Ptuju in Pod-
lehniku prenočevalo 569 gostov, od tega 277 tujih. Pokrajinski
muzej je v tem obdobju obiskalo 1 239 gostov, informacije v TIC-u
pa jih je iskalo sto.
VALENTINOV PLES 18, FEBRUARJA
Tradicionalni Valentinov ples bo letos 18. februarja ob 20. uri v
dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Pripravljajo ga ptujski cvet-
ličarji.
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Vsobotni oddaji ptujske televizije si bomo ogledali več zanimivih
prispevkov. Milan Potočnik bo predstavil multimedijski center v
srednješolskem centru, Dušan Trovnikor novo kinološko društvo, na
ptujskem gradu je na ogled razstavo Pokrajinskega muzeja iz Celja
"Prosimo, dotikajte se predmetov!", pevko Moni je posnela nov spot,
gostja oddaje pa je urednica teelvizije Velenja Mojo Zagoričnik. Na
račun bodo prišli tudi ljubitelji pevca Edvina Fliserja. Oddaja ptujske
televizije si bomo lahko ogledali no tretjem kanalu v soboto ob 21.
uri, ponovili po jo bodo v nedeljo ob 1 0. uri.
^_,_Pripravila; MG ■
Izvedeli smo
COVORISE..,
... DA se jc enemu o A naj-
p o m emhne j S ih a k ter je v
priprav na graJnjo ptuj-
skega poJvoza zgodila
nesreča, ko je s svojo rdečo
limuzino v trdnem pre-
pričanju zapeljal za drav-
skim mostom desno, di-
rektno proti podvozu.
... DA se je večina novih
ohčin v prejšnji ptujski
odločila za prispevek v
kulturno vrečo, lina zaen-
krat misli drugače- ali holj
ali manj kulturno od dru-
gih, ho pokazal čas, ki pa
menda tudi v Halozah še
hi je po ustaljenem redu.
... DA so v Ptuju postala
cvetlična korita pomemh-
no sredstvo hoja proti kon-
kurenci. Kako se časi
spreminjajo! Nekoč so
hlla zgolj za to, da so krasi-
la okna In ulice ali da je
kakšna kakemu vroče-
glavcu padla na glavo.
... DA so nekateri posa-
mezniki začeli hruhati
ogenj In žveplo, drugI pa
ohraČatI poglede od tistih,
ki opozarjajo na njihove
sedanje In pretekle grehe.
Ore za hivše In sedanje
fušmojstre, ki so sicer vl-
sokolzohrazheno podko-
vani tudi na področju, ko
je poirehno velik ukraden
kos kruha spraviti mimo
državnih v svoja usta.
BORZNI KOTIČEK

Novica tedna je
podaljšan morato-
rij na plačilo dav-
kov iz kapitalskih
dobičkov,
doseženih pri pro-
daji vrednostnih
papirjev. Sedaj ne
bo treba več misli-
ti na to, koliko vam
bi pobrala država, ampak kam na
dopust.
Neverjetno srečen dan je bila
prejšnja sreda na Ljubljanski borzi.
Poslanci državnega zbora so ugotovi-
li, da poleg njih obstaja še ekonomski
prostor, ki je že dolgo in nestrpno
čakal na to podaljšanje moratorija.
Do začetka leta 1997 ste brez skrbi:
davkarija vam zaradi tega, ker ste bolj
podjetni in denarja ne puščata same-
ga (je pač družabna stvar, najbolje se
počuti v družbi z drugim denarjem),
ne bo pobirala smetane. Odvisno od
meseca paie ta sladka ali kisla. Januar
je bil bolj kilav. Poznajo se še vplivi
zapravljivega decembra, zato je ta
smetana že bolj skuta. Temu prime-
ren je bil promet z vrednostnimi pa-
pirji, ki ni dosegal decembrskih rav-
ni. Tečaj i vrednostnih papir j ev so pa-
dali, vendar to še ni razlog za paniko.
Naš trg je maj hen in prav zaradi mno-
gih nihanj omogoča precej večje zas-
lužke ali izgube kot zunaj. Trenutno
krivuljo medved vleče navzdol; kje se
bo ustavil, tega ne ve nihče, V prime-
ru, ko tečaji padajo, ne smete izgubiti
glave, ker imate samo eno. Za dežjem
posije sonce, za nizkimi tečaji pridejo
visoki.
Trg obve/nic je nudil sliko zdol-
gočasenega potnika, ki čaka na avto-
bus. Vrednosti republiških obveznic
so se le rahlo spremenile navzdol,
vendar tisti s tujim denarjem v noga-
vicah pozor: s tem samo podpirate zu-
nanja gospodarstva, ki so že tako ali
tako zelo močno razvita, pri nakupu
republiških obveznic pa je garancija
Republika Slovenija osebno s svojim
proračunom. Obresti, ki dosegajo do
10% letno, vam prinesejo nekaj de-
narja, namesto da ga izgubljate v
višini tuje inflacije (npr. pri 1000
nemških "orlih" vam jih zaradi tega
letno okrog 40 odleti).
Vrednosti delnic so se zniževale,
kar je depresivno vplivalo na vse in-
vestitorje. Vmes so se tečaji prebudili
in oživeli, a le za kratek čas. Najnižje
je pristala delnica D AD (-18,4%), sle-
di ji druga dominantna delnica pri
nas, NIKR(-10,8%). Vrednosti osta-
lih so doživele manjše padce. Delnica
SKB R pa je pristala na enaki vred-
nosti kot na začetku meseca. Vred-
nost borznega indeksa se je znižala za
6% in je trenutno pri 1300 točkah.
Ponovno kot ptič feniks je vstal bla-
gajniški zapis z nakupnim bonom
Banke Slovenije, ki je lani povzročil
največ nemira med borznimi invest-
itorji pri nas. Resda ni tako ugoden
kot lanski, a je kljub temu kar
vzdržljiv. Se bolj bo, če se tako
počasna rast nemške marke ohrani.
•»SamoEkart
PTUJ / ZEMUlŠKI SPOR MED TRGOVCI

Med prijatelji je običaj, da se ob posebnih priložostih - morda tudi ob otvoritvi nove trgovine - obdarujejo z rožami. Če pa ne gre za
prijatelja, če gre celo za konkurenta, po je "pošiljanje" rož precej neobičajna zadeva. V rožah se kdaj pa kdaj skriva tempirana bom-
ba, v odnosih med Mercatorjcm MiP-om Ptuj in zasebnim podjetje DEA, d.o.o., iz Ptuja pa je odštevanje sekund na sprožiiu psihične
bombe tik pred zdajci. Mercator MIP Ptuj je namreč svojemu konkurentu, ki je v neposredni bližini odpri konkurenčno trgovino, posla!
rože kar treh v 500 kilogramov težkih betonskih koritih. Nočnemu "prinašaicu" so naročili, ncj jih razvrsti kar pred vhodna vrata nove
trgovine. V sicer lepih cvetličnih koritih so posajeni grmički ognjenega trna - povsem jasno in odkrito sporočilo konkurence.
Zgodba ni od včeraj. Začetek ima
v začetku zadnje jeseni. V stavbi v
Trstenjakovi 4 v Ptuju so vzidali
nova vrata z izhodom na pot, ki vodi
s Trstenjakove ulice po stopnicah
proti Mercatorjevi Blagovnici.
Kmalu se je na vratih pojavilo ob-
vestilo, da podjetje DEA, d.o.o., za
njimi ureja prodajalno. Ko gre za
nekaj novega, to ljudem vzbuja ra-
dovednost. Tudi v tem primeru seje
radovednost stopnjevala, še pose-
bej potem ko so pred omenjena vra-
ta postavili Mercatorjevo tablo. To
je bila prva vidna poteza konkuren-
ce. Pred tem se je Mercator Mip
Ptuj že pritožil na lokacijsko in
gradbeno dovoljenje, ki ga je ustrez-
ni upravi organ izdal lastniku pod-
jetja Dea. Pritožba je bila zavrnjena
z obrazložitvijo, da Mercartor Mip v
tem postopku ni stranka.
Zasebno podjetje Dea, d.o.o., je to-
rej dobilo vsa potrebna soglasja za
vzidavo vrat in ureditev najetih pros-
torov v trgovski lokal. Dobilo je tudi
vsa druga inšpekcijska soglasja in
prve dni novega leta tudi odločbo
Upravne enote v Ptuju, da lahko pos-
luje. Trgovina je torej odprta in vabi
kupce, ti pa vanjo ne morejo vstopiti
razen prek korit z ognjenimi trni, ki
grozijo nogam in hlačam ali nogavi-
cam na njih.
Vrnimo se še k tabli, ki jc bila
pritrjena v tla neposredno pred vrati
v novo trgovino. Postavitelj - MIP - je
dobil odločbo inšpekcijskih služb, da
tablo odstrani do 8. decembra 1994, v
naprotnem primeru bo to delo 12. de-
cembra opravilo pooblaščeno podjet-
je, seveda na stroške postavitelja. Ne
osmega ne dvanajstega decembra se
odstranitev ni zgodila. Prvič zato, ker
Mercator na tem mestu ne pusti od-
preti take trgovine, in drugič zato,
ker v občinski blagajni ni denarja za
take nemane, posledično torej ni bilo
naročila podjetju, ki bi tablo odstra-
nilo. Tablo je torej odstranil nekdo
drug brez stroškov. Kmalu zatem je
Mercator Mip Ptuj svojega nezažele-
nega soseda "obdaril" s prvim beton-
skim koritom za rože. Prvič je ostalo
samo pri enem koritu, ker je vmes
menda posegla policija. Po odhodu
policije in lastnika nove trgovine so
postavili še dve koriti. Tistikrat je šlo
za lažja betonska korita in eno, tisto
pred vrati, je bilo mogoče odstraniti z
ročnim viličarjem.
Odgovor Mipa je bil hiter: še isti
večer, po pripovedovanju prič med
21. in 22. urOjSO postavili nova korita.
Tokrat masivna, ki jih z malim
viličar jem ni mogoče odstraniti,paše
z velikim bo težko brez ogrožanja fa-
sade. Zgodba se je tu navidezno usta-
vila. Pred vrati D Marketa pa se us-
tavljajo tudi mimoidoči in radoved-
no pogledujejo v neobičajno oviro in
vprašanje na vratih: "Je Mercator res
najboljši sosed?" Tu in tam kdo celo
stegne roko in poskuša odpreti vrata.
In glej: trgovina je odprta, le vanjo se
ne da priti! Marsikomu pri tem uide-
jo ne preveč prijazne besede na račun
Mercatorja.
In kaj se dogaja za koriti in vrati? Je-
zen in razočaran lastnik podjetja
Marjan Ferčec številnim novinarjem
in še komu, ki zleze prek koritin sko-
zi grmovje ognjenega trna, pripove-
duje svojo zgodbo. Zaenkrat sta v
trgovini zaposlena dva, nameraval pa
je zaposliti še štiri brezposelne delav-
ce. Trgovina z mešanim blagom je
odprta, kupcev vanjo pa seveda ni. Za
ureditev prodajalne je najel kredite,
nabavljeno blago bo potrebno
plačati; če tega pravočasno ne bo sto-
ril, bo izgubil zaupanje dobaviteljev.
Tudi psihično vsega tega ni mogoče
prenašati. Izhod je torej na sodišču.
Tam je že vložena tožba s številnimi,
tudi dragimi zahtevki.
Na inšpekcijskih službah v Ptuju
menijo, da je podjetje Dea, d.o.o., od
upravnega organa dobilo pravico, ki
je sedaj motena. Urbanistična
inšpektorica je izdala Mercatorju
Mipu odločbo za odstranitev table;
rezultat sem že omenil. Komunalna
inšpektorica je bila na željo prizade-
tega dvakrat na ogledu betonskih ko-
rit, vendar po njenem ne obstaja
predpis, na osnovi katerega bi lahko
naročila njihovo odstranitev. Kot
posrednik je bil z zadevo seznanjen
tudi mestni župan dr. Miroslav Luci.
"O zapletu imam svoje mnenje," je de-
jal, "vendar reševanje spora ni v m.oji
pristojnosti. Prosil pa sem inšpekcij-
ske službe, da zadevo preučijo in
ukrepajo, na Mipu pa so mi povedali,
da bodo nasprotno stranko tožili."
Tako je župan menil, da bo pravica
obeh strank poiskana na sodišču in
postavljanje cvetličnih preprek ni
več potrebno.
Seveda ima svoj prav tudi toliko-
krat omenjeno podjetje Mercator
MIP Ptuj, ki je navidezni
povzročitelj spora. Ima pa njihov
pravni zastopnik odvetnik Branko
Resnik kar nekaj argumentov. Na
mestu, kjer so na novo vzidana vrata,
teh nikoli ni bilo. Do vrat je potrebno
priti po zemljišču, ki je po odločbi
geodetske uprave pot (ne javna pot!)
in je v lasti Mercatorja Mipa Ptuj. Le-
ta je že vložil tožbo, v kateri bo doka-
zoval, da ne obstajajo pravice upora-
be parcele št. 1143/7 v izmeri 179 kva-
dratnih metrov v korist druge parce-
le. Gospod Resnik je vljudno poja-
snil, da je Mercator Mip Ptuj to
zemljo kupil in plačal tudi stroškeas-
faltiranja, poleg tega pa nosi vso od-
govornost za varnost ljudi, ki po tej
poti hodijo. Zadevo je mogoče torej
razumeti tudi tako, da lahko po tej
poti hodijo vsi, ki imajo za to dovol-
jenje Mipa, tisti, ki imajo prepoved,
pa po njej torej ne smejo hoditi. In
med te lahko prištevamo kupce nove
prodajalne D Market. Gospod Res-
nik meni, da bi bil med strankama
morebiti mogoč dogovor o souporabi
poti, seveda pa bi se bilo potrebno do-
govoriti o odškodnini. Po mnenju
pisca je ta možnost obstajala prej in bi
vezala tudi dogovor o predmetu pos-
lovanja novega lokala. Danes je pot za
tako sporazumevanje zaprta, tudi z
na novo vzidanimi vrati in cvet-
ličnimi koriti.
Neprizadeti opazovalci si lahko ob
vsem dogajanju ustvarimo vsak svoje
mnenje. Zagotovo vem, da imata vsa-
ka svoje (povsem nasprotno) mnenje
tudi vodstvi podjetij MIP in DEA
P tu j. Vmes so upravn i organi, ki so iz-
dali vsa potrebna soglasja, in na kon-
cu bo sodišče v vlogi razsodnika.
Kakršnakoli že bo razsodba, zagotovo
bo pravičnejša in za pravno državo
bolj častna, kot so jezni medsosedski
pogledi ter obsodbe in zgražanja
vredna dejanja ob tem.
JožeBračič
O iin.rtef/p w'ce.- odprt, toda...
... vanj je mogoče stopiti le skozi grmovje ognjenega trna.    Foto: M. Shthjdt
4-PO NAŠIH KRAJIH
2. FEBRUAR 1995 - TEDNIH
ORMOŽ / PREDAVANJE DR. VEKOSLAVA GRMIČA O EDVARDU KOCBEKU
mMSianske stranice ni«
v petek, 21. februarja, je ormoška ljudska univerza pripravila zanimivo predavanje naslovnega škofa dr. Vekoslava
Grmiča o Edvardu Kocbeku. Govoril je predvsem o krščanskem etosu Edvarda Kocbeka in ob 50-letnici zmage nad fašiz-
mom predstavil njegovo videnje narodnoosvobodilnega boja. Kocbek je videl v njem ohranitev slovenskega naroda,
priložnost za nove družbene odnose in za prečiščeno krščanstvo. Bil pa je tudi izjemen mislec, pesnik, pisatelj in človek.
Udeleženci so Grmiču pos- i
tavljali najrazličnejša vprašanja: I
zakaj so verni občani tako i
nestrpni do nevernih, o verouku ;
v šolah in druga. Na prvo ]
vprašanje je odgovoril takole: ^
"Resnično veren človek ni nikoli j
nestrpen do drugače mislečih; i
nestrpni so predvsem ljudje, ki o
svoji veri niso povsem prepričani i
in se takole potrjujejo. Ali pa so •
prišli do svojega verskega pre- I
pričanja v poznejših letih. Na vi-
dez so res videti zelo verni, ven- :
dar so veliko bolj fanatični kot
tisti, ki so odraščali v verskem i
duhu."
V pogovoru za časopis je dr. Ve-
koslav Grmič takole pojasnil Koc- \
bekov izstop iz semenišča: "Vsaka j
institucija, prav tako tudi Cerkev, ;
na neki način idejo ali gibanje po- I
dredi sama sebi v težnji za oblastjo j
in močjo. Razlikovati moramo po- i
jem gibanje in institucija. Drži, da •
vsako gibanje potrebuje za svoje j
uveljavljanje institucijo. Tako je j
tudi Cerkev kot institucija potreb- ,
na za uveljavitev evangelija. Ob- ]
staja pa resna nevarnost, tudi za ■
evangelij, da si ga poskuša institu- \
cija podrediti zaradi svoje težnje i
po moči in oblasti. Najverjetneje je :
to Kocbek takrat doživljal. Cerkev ]
je namreč prav v tistem času posta- i
jala vse bolj klerikalistična in si je ]
močno prizadevala za moč in i
oblast. Na vseh področjih -]
predvsem na političnem, social-;
nem in gospodarskem - je hotela ;
imeti glavno vlogo."
O Kocbekovi vključitvi v na- \
rodnoosvobodilni boj pa je dr. Ve- ^
koslav Grmič povedal: "Ta njego-,
va odločitev je posledica njegovih ]
predhodnih odločitev, saj je bil i
pristaš mladinskega gibanja, bil je;
zagovornik krščanskega socializ- j
ma in poudarjal je osebno vernost I
ter se zavzemal za deklerikalizaci-1
jo Cerkve - torej da bi Cerkev opus- j
tila politiko, še zlasti strankarskej
težnje, in bi na vseh področjih!
uveljavljala svojo katoliško pre-j
pričanje." i
Zakaj se je razblinila Kocbe-i
kova vizija krščanstva?
Dr. Vekoslav Grmič: "Iz več
razlogov. Gotovo Cerkev ni bila
navdušena nad takim krščanst-
vom, temveč nad institucionalizi-
ranim, kjer Cerkev vedno nastopa
kot avtoriteta in ji mora vernik biti
podložen. Zaradi tega tudi strogo
določa kako naj veruje, živi... Koc-
bek pa je bil osebno zelo veren člo-
vek in je zagovarjal evangelijsko
krščanstvo, ki pa nima nič skupne-
ga s težnjo po oblasti in moči. Zanj
je pomenila vera tudi svobodo.
Človek se mora za vero odločati za-
radi svojega osebnega prepričanje
in potem vse svoje življenje podre-
diti evangeliju, ki je oznanilo lju-
bezni.
Tudi takratna socialistična
oblast ni bila navdušena nad
tovrstnim krščanstvom z njegovi-
mi slabostmi in napakami, saj se je
zavedala, da bo tako lažje podredi-
la Cerkev kot takrat, če je človek
osebno veren in prepričan v tisto,
kar izpoveduje. Zaradi tega je Koc-
bek očital takratnim oblastem, ker
se je začela pogovarjati s škofi in ne
z njim. Kocbek je bil nosilec ideje
o novem, deklerikaliziranem
krščanstvu."
Menite, da bi se današnji cer-
kveni voditelji strinjali s Kocbe-
kovimi idejami?
Dr. Vekoslav Grmič: "Imam
kar nekaj pomislekov, saj moramo
priznati, da je današnja slovenska
Cerkev vse preveč zazrta v prete-
klost, začela je tam, kjer je Kocbek
nastopal kot kritik, in poskuša
uveljaviti ideje izpred druge sve-
tovne vojne."
Dr. Vekoslav Grmič.
foto: V. Topolove€
Bi se Kocbek v današnjem
času zavzemal za iste vrednote?
Dr, Vekoslav Grmič: "Mislim,
da sebi odločal za iste vrednote kot
takrat, ko je mislil, da se bodo ure-
sničile prek osvobodilnega boja, le
da bi glede na izkustvo mogoče bil
bolj realističen. Kocbek je bil vi-
zionar, ki je včasih razmišljal pre-
več idealno."
Koliko pa je današnji sloven-
ski značaj podoben Kocbekove-
mu?
Dr. Vekoslav Grmič: "Težko je
govoriti o tem, ker je še vedno veli-
ko negativnih reakcij na dogajanje
iz prejšnjih časov. Ali če povem
drugače; namesto prejšnjega eno-
umja se poskuša nadomestiti dru-
go enoum je ter postaviti vse na gla-
vo. In zaradi tega prihaja tudi do
ponovne močne klerikalizacije
Cerkve in se preveč povezuje z raz-
ličnimi političnimi strankami - ne
gleda na politiko samo v tem smis-
lu, kot bi se smela pojavljati v poli-
tiki: da bi zagovarjala moralna
vrednote v politiki. Največkrat se
navdušuje za neke stranke, ki se
jim gre vedno za oblast. Zato je
tudi zelo vprašljivo, če se neka
stranka imenuje krščanska. Zame
krščanske stranke ni, ker je
krščanstvo svoboda, stranka pa je
institucija, ki se vedno in povsod
zavzema za oblast."
•» Marija Slodnjak
LENART / SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN

v petek je bilo v lenarškem
Domu kulture občinsko
srečanje otroških lutkovnih
skupin, ki sta ga pripravila
KUD Radka Smiljana in lut-
kovna skupina Pika iz Lenarta.
Sodelovali so otroci iz le-
narškega vrtca - skupina Srnice
pod mentorstvom Zdenke Hren
in Mojce Žnuderl s predstavo
Grad gradič, nižja stopnja tam-
kajšnje osnovne šole pod men-
torstvom Marjetke Šenekar s
predstavo O kužku in muci in
skupina Ficko iz osnovne šole
Lenart pod vodstvom mentori-
ce Zdenke Hren s predstavo
Muca Copatarica.
Pred polno dvorano majhnih
in velikih gledalcev si je igranje
mladih lutkarjev ogledal tudi Bo-
jan Maroševič, strokovni sveto-
valec za lutkovno dejavnost pri
ZKO Maribor, in pohvalil men-
torje, saj so izbrali zelo domiselne
scene in izdelali prisrčne lutke.
Dokazali so, da se tudi z malo de-
narja dajo pripraviti kakovostne
predstave. Lutkarji iz lenarške
lutkovne skupine posvetijo veli-
ko časa prav mladim in na petko-
vi prireditvi se je izkazalo, da se
Mladi lutkarji so profesionalno
odigrali svoje vloge
ne trudijo zaman. Na pobudo go-
spoda Maroševiča so sklenili, da
bo srečanje odslej tradicionalno,
v goste pa bodo povabili tudi lut-
karje od drugod.
•»MS
lenanke noviie
OB SLOVENSKEM KULTURNEM
PRAZNIKU
Zveza kulturnih organizacij Lenart in tamkajšnja društva pripravi-
jajo ob slovenskem kulturnem prazniku več prireditev. V prosto-
rih Matične knjižnice v Lenartu bo od 6. do 20. februarja na ogled
razstava o življenju in delu dr. Ožbolta Ilauniga, pisatelja, deželno-
sodnega svetnika in sodnega predstojnika ob 50. obletnici njegove
smrti. Dan pred kulturnim praznikom bodo ob 16. uri odkrili na hiši,
kjer je živel, spominsko ploščo.
Ožbalt Ilaunig ima v lenarški literarni dediščini pomembno vlogo,
saj je avtor znanega gledališkega dela Črni križ pri Hrastovcu.    i
Lenarška kulturno-umetniška društva iz Svete Ane, Svete Trojic«
in Lenarta bodo imela ta dan proslave.
Vnedeljo, 5. 2., ob 17.uri pa bo koncert Slovenskogoriškega pihal,
nega orkestra z mažoretkami in mešanega pevskega zbora v športni
dvorani Lenart.
Osrednja občinska slovesnost bo v torek ob 18. uri v kulturneni
domu Sveta Trojica, kjer bodo ljubiteljskim kulturnim delavcem
podelili priznanja. Po proslavi bo tradicionalno srečanje ljubi,
teljskih kulturnih delavcev v osnovni šoli Sveta Trojica.
Vokvir prireditev se je vključila tudi zasebna galerija Konrada
Krajnca, kjer bo 10. februarja ob 18. uri otvoritev razstave slU
Rada Jeriča in skulptur kiparja Iva Goisnikerja.
ZIMSKI CIKLUS IZOBRAŽEVANJi«^
Lenarška svetovalna služba in Obdravski zavod za veterino in živi
norejo iz Ptuja pripravljajo več strokovnih izobraževalnih progra
mov za kmetovalce, vinogradnike in sadjarje. Zvrstilo se je že neka
predavanj o varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci in o
vinogradniških delih. Danes ob 10. uri bo v Klubu občanov v Lenar
tu predavan je o urejanju kmečkega dvorišča, po predavanju pa bo de-
monstracija malih gospodinjskih aparatov. Jutri ob 10. uri bo pri Sve
ti Ani v gostišču Eder predavanje Konrada Bebra in Gustava Matisa
o okolju prjaznem varstvu vinske trte. V gostilni Špindler v Jurov
skem Dolu pa bo od 9.30 predavanje o delih v vinogradu, ki vplivajo
na kvaliteto grozdja. Predaval bo Roman Stabuc.
•» Marija SlodnjaJj
Angleščina v Walesu
Poieg drugih aktivnosti, ki jih pri izi
braževanju odraslih prinaša zims
čas (med drugim so v začetku tec
leta pričeli srednjo šolo za ekonor
sko-komercialne tehnike), se pri Ljuc
ski univerzi Ormož vključujejo tudi
organizacijske priprave za medffi
rodni jezikovni program EnglftVN^
VVales.
Med prvimitečajije priprava na mati)
iz angleškega jezika, ki bo potekala
času zimskih počitnic (en teden) za m:
turante iz Slovenije. V skupini naj bi bi
največ 10 udeležencev. V poletnih m
secih (od 20. julija do 30. avgusta)!:
potekala poletna šola angleškega jezi'
v Christ college Brecon za najstnike me
12 in 16 letom, čas trajanja je en do di
tedna.
Med tremi ponudbami je tudi učer
angleškega jezika za osebje diplom;
skih in konzularnih predstavništev, r
menjeno pa je tudi poslovnežem, dire
torjem in ravnateljem. Usposabljanjet
ja od enega do dveh tednov.       (V
•> Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNm DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI -SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNU
Rojstvo ministrov
Z izvolitvijo liberalno-
demokratskega zunanjega
ministra Zorana Thalerja
in krščanskodemokratske-
ga ministra za ekonomske
odnose in razvoj Janka
Deželaka naj bi bilo konec
vladne krize. Premier dr.
Drnovšek je celo napove-
dal, da se s stem končuje
tudi obdobje politične nes-
tabilnosti, saj naj bi
dosežni sporazum o men-
javi ministrskih mest med
LDS in SKD zagotovil de-
lovanje velike koalicije do
naslednjih volitev. Vendar *
stvari očitno le niso tako
preproste. Ko je prišlo do
pomiritve med
Drnovškom in Peterle-
tom, so se nezadovoljni
oglasili iz Združene liste
socialnih demokratov, ki
so sicer zadnje tedne delo-
vali izrazito konstruktivno
in v prid zglajevanju nape-
tosti med LDS in SKD.
Očitno so se zdaj ustrašili,
da bi lahko preveliko novo
"soglasje" in medsebojno
kupčkanje med LDS in
SKD škodilo njihovi pozi-
ciji in njihovim program-
skim opredelitvam. Zato
so se ponovno odločno zav-
zeli za vzpostavitev kvali-
tetno novih tristranskih
koalicisijskih odnosov in
zato zahtevajo tudi podpis
skupne koalicijske pogod-
be namesto dosedanjih
ločenih med LDS in ZL ter
med LDS in SKD. Prav
tako sporočajo, da njihov
obstoj v veliki koaliciji ni
kar tako sam po sebi ume-
ven. Drnovšek je menda že
povedal, da se je takoj (po
svojem obisku v Davosu v
Švici) pripravljen pogo-
varjati o zahtevah ZL,
hkrati pa sta se o skupni
koalicijski pogodbi nedav-
no pogovarjala tudi lider
SKD Lojze Peterle in lider
ZL Janez Kocijančič. Ko
Združena lista opozarja na
programske vidike sodelo-
vanja znotraj koalicije,
očitno misli, da ne morejo
biti sprejemljivi nikakršni
enostranski pritiski in
vsiljevanje stališč samo
enega izmed koalicijskih
partnerjev. Prav SKD pa je
te dni sporočila, da svoje
sodelovanje v koaliciji po-
gojuje z zasedbo večjega
števila sekretarskih mest v
vladi, s popravo krivic
žrtvam komunizma in z
nasprotovanjem vlade
kakršnimkoli popravkom
zakona o denacionalizaci-
j i. Glede tega imata krščan-
ska demokracija in
Združena lista zelo raz-
lične poglede in stališča.
KAJ JE THALER
Vendar pa je bila kljub
vsemu te dni največja po-
zornost osredotočena na
novega zunanjega mini-
stra Thalerja. Predvsem je
bila njegova kandidatura
za mnoge veliko prese-
nečenje, saj je tudi sam
predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek dolgo ustvarjal
vtis, da je njegova najte-
snejša ministrska kandi-
datka Mojca Drčar-Mur-
ko, pa tudi sicer se med
možnimi kandidati ni po-
javilo njegovo ime. Pravza-
prav je bil Lojze Peterle
edini, ki je Thalerja že zelo
zgodaj omenjal kot
možnega novega zunanje-
ga ministra, in se ob tem
spraševal, le kakšen zu-
nanji minister bo to, ko ga
pa sosednja država vidi
predvsem kot provokator-
ja. Pri tem je očitno mislil
na Thalerjevo demonstra-
tivno sprehajanje s skupi-
no poslancev (Rupel, Je-
linčič itd.) po slovenskih
vaseh v Istri, ki so pod for-
malno hrvaško upravo. Pe-
terle je rahlo ironično pod-
vomil, da bi ga sosedje
(Hrvati) sploh spustili čez
mejo. Vendar pa se je na
koncu izkazalo, da je tudi
takšen Thaler bolj spre-
jemljiv za krščanske demo-
krate kot pa drugi ponuje-
ni kandidati. Zato ni nakl-
jučje, da je eden izmed ko-
mentatorjev zapisal, da
Thalerja pravzaprav ni
postavil za zunanjega mi-
nistra Drnovšek, ampak
Peterle. Dr. Drnovšek je za
vzpostavitev novega sode-
lovanja s krščanskimi de-
mokrati žrtvoval svojo iz-
branko Murkovo, ker so
bili krščanski demokrati
pačprotinjej.Najmanj dva
razloga sta vplivala na
takšno njegovo odločitev:
sporočilo krščanskih de-
mokratov, da ne bodo po-
sebej proti Zoranu Thaler-
ju kot kandidatu za zunan-
jega ministra, čeprav tudi
niso posebej zanj, po drugi
strani pa je s kandidaturo
Thalerja pomiril staro je-
dro Liberalne demokraci-
je, ki mu menda čedalje
bolj očita, da v svojem ka-
drovanju vse preveč zane-
marja prav stare in ključne
osebnosti iz te stranke.
Drnovšek naj bi prvič po-.
kazal svojo "spreobrnitev"
ob kandidaturi Južefa
Školča za predsednika par-
lamenta.
PREMLAD IN
JASTREB
Ocenjevalci Zorana
Thalerja so se hitro razde-
lili na dva pola. Za Repu-
bliko je Thaler "resnično
med najbolje pripravljeni-
mi za delo v zuanjem mi-
nistrstvu", ki iam tudi to
prednost, da prihaja iz
čvrstega jedra LDS. Slove-
nec pa misli, da je imeno-
vanje Zorana Thalerja za
zunanjega ministra
rešitev, ki ne zagotavlja, da
se bo slovenski zunan ji po-
litiki uspelo enakopravne-
je vključevati v zahtevne
mednarodne tokove.
"Novi minister prav goto-
vo ne bo mogel ali znal poi-
skati tistih odgovorov, ki
bi Slovenijo popeljali iz
odmaknjenega kota
srednjeevropske čakalnice
ter nas priključili evrop-
skim združevalnim toko-
vom." Slovenec še dodaja,
da izbor in imenovanje
neizkušenega politika na
izredno zahtevno mesto
vodje slovenske diploma-
cije pomeni, da so se v ne-
formalni koaliciji odločili
zadržati popoln nadzor
nad tem državotovornim
resorjem. "To dejanje
lahko razumemo le tako,
da bo slovenska zunanja.
politika tudi v prihodnje
ostala ujetnica politikov,
ki se z zunanjo politiko
uradno ne smejo niti ne
morejo ukvarjati." Kar ne-
kaj slovenskih listov moti
pri novem zunanjem mini-
stru mladost. S tem"pro-
blemom" se še posebej
ukvarja neki komentator v
Dnevniku, pa tudi v
Večeru se ubadajo s proble-
mom prevelike mladosti in
videza neresnosti novega
zunanjega ministra. Člo-
vek pravzaprav ne bi nikoli
misli, da se lahko v naših
glavah nabere toliko pred-
sodkov zaradi povsem ne-
pomembnih podrobnosti.
Zelo zanimivo mnenje
je prišlo iz Italije. Rimski
dnevnik La Repubblica
objavlja poročilo dopisni-
ka iz Ljubljane, ki poudar-
ja, da je novi zunanji mi-
nister "trd" pogajalec.
"Thaler, ki ga v Italiji oce-
nujejo kot jastreba, je kot
predsednik parlamentar-
nega odbora za mednarod-
ne odnose večkrat pokazal
trdo linijo pri reševanju
vprašanja nepremičnin
italijanskih optanov v
Istri," piše La Repubblica.
THALER
POJASNJUJE
Zoran Thaler je na zas-
lišanju pred odborom za
mednarodne odnose naj-
prej dejal, da pripisije bist-
ven pomen "soglasju v
majhnem slovenskem na-
rodnem prostoru". Misli,
da bi se morali vsakič doma
poenotiti, kaj je naš
državni interes, in nato v
"tujini govoriti z enim gla-
som". Thaler je tudi pove-
dal, da bo kot zunanji mi-
nister dejal prednost do-
brim stikom s sosednjimi
državami. "Dialog z Ri-
mom bomo nadaljevali,
vendar ne tako, da bi škodil
Sloveniji." Thaler prav
tako misli, da bi bilo treba v
Sloveniji čimprej organi-
zirati referendum glede
vstopa v Evropsko zvezo
ter opraviti veliko razpra-
vo o vseh vidikih evrop-
skega zruževanja. Slove-
nec je zapisal, da je Thaler
odgovoril tudi na
vprašanje, kaj si misli, ko
ga proglašajo za jastreba.
Zoran Thaler je odgovoril:
"Če si jastreb, greš na teren
in pogledaš, kaj se dogaja.
Potem stopiš tudi korak
nazaj." Zanimiva je tudi
Thalerjeva misel o kom-
promisnem reševanju
odprtih vprašanj s
Hrvaško. Misli, da v odno-
sih s Hrvaško ni dobra for-
mula "vse ali nič". S tem pa
je Thaler že tudi direktno
stopil na področje premi-
erja Drnovška, ki se je dos-
lej odločno zavzemal za to,
da bi odprta vprašanja s
Hrvaško reševali v paketu
DEŽELAK IN
USPEH SKD
Slovenec je Deželake
prihod na mesto minisc
za ekonomske odnose in:
razvoj pospremil z ugot
vitvijo, da so Slovensi
krščanski demokratic
zadnjem politične:
kupčevanju dosegli biso
no več, kot so mnOi
pričakovali. "Minisi!
Deželaka prikazuje k'
človeka z "dolgoletnic
izkušnjami" in bo zara
tega "brez dvon
uspešneje obvladoval sv
resor, kot je to uspeva
njegovemu predhodnik
(Kračunu).
Pač pa se je ob dogovi
janju med LDS in SK
glede pozicije minis'
Deželaka oglasi
Združena list s svojim^
tegoričnim nasprotova
jem, da bi Deželak od p'
miera prevzel tudi koof'
nacijo dela vseh gospod'
skih resorjev v vladi. P"
darili so, da bi takšno fu"
cijo kvečjemu lahko P
padla njihovemu minis'
za gospodarske dejavno
dr. Maksu Tajnikafl
Tako se pravzprav n«
natančno, kaj vse bo še'
lal minister Deželak v*'
di. Za zdaj naj bi bilo ja*
to, da njemu pripada P*^
predsedniška funkcii'
primeru daljše odsotn"
premiera.
TEDNIK .2. FEBRUAR 1995
PO NAŠIH OBČINAH-5
ZABOVCI PRI MARKOVCIH / SLOVESNOST BISERNE POROKE
Bbenpontenta Elizabeta
V soboto, 28. januarja, prvič v letošnjem letu je bila v poročni dvorani matičnega urada
Ptuj prisrčna slovesnost ob biserni poroki Franca in Elizabete Kristovič iz Zabovcev 29 pri
Marl(ovcih.Za oba biseroporočenca je skupno to, da sta bila rojena leta 1910, da izhajata
iz kmečkih družin, v vsaki je bilo po 6 otrok, toliko sta jih imela tudi sama in da sta se
odločila za delo in življenje na kmetiji.
Poročila sta se 28. januarja 1935
v Markovcih, takrat v farni cerkvi
sv. Marka. Njuna skupna živl-
jenjska pot ni bila lahka, vendar
sta z medsebojno ljubeznijo,
pomočjo in razumevanjem pre-
magala vse težave, doživela mno-
go lepih trenutkov, med katerimi
je prav gotovo tudi biserni jubilej.
Franc je bil rojen v Zabovcih in
se je po končani obvezni šoli zapos-
lil v opekarni. Po odsluženju
vojaščine se je poročil in z ženo sta
se posvetila kmetovanju. Konec
leta 1944 ga je okupator nasilno
mobiliziral, vendar se je srečno
vrnil domov k družini, za katero je
vzorno skrbel, rad pa je tudi poma-
gal sosedom in si prizadeval za raz-
voj svojega kraja.
Elizabeta, z dekliškim priim-
kom Strelec, je bila rojena v Novi
vasi pri Markovcih in je do poroke
živela doma pri starših. Ob tem je
pridno nabirala znanje pri pri-
pravljanju dobrot domače kuhinje
in jebila znana kot odlična kuhari-
ca. V svojem življenju je spekla
nešteto kolačev dobrega in vablji-
vega domačega kruha ne samo za
domače, temveč tudi za sosede in
znance, za gostiji; in druge kmečke
praznike pa številne bosmane.
Ob bisernem jubileju sta bila ve-
selo razpoložena - poleg lastnih
otrok, 15 vnukov in 9 pravnukov
tudi v krogu svojcev, prijateljev in
sosedov.
Številnim čestitkam in dobrim
željam ob biserni poroki se pri-
družuje tudi uredništvo Tednika!
•*F.F.
Biseroporočenca Elizabeta in Franc Kristovič.
Foto: Langerhole
OBČINA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / ZBORI KRAJANOV IN SEJA SVETA

V Trnovski vasi je bil v nedel-
jo zbor krajanov, na katerega so
povabili župana občine Franca
Pukšiča. Krajane je zanimalo,
zakaj na sedežu občine ni odprta
občinska pisarna in zakaj je
vprašljiv sedež, če je zakonsko
določen v Trnovski vasi. Kraja-
ni niso dobili konkretnih odgo-
vorov, zato so zahtevali, da se
župan poveže z vodstvom KS
Trnovska vas in da se občinska
pisarna odpre takoj. Opremo za
pisarno financira KS Trnovska
vas. Zbor krajanov tudi nalaga
svetnikom in županu, da imenu-
je komisijo, ki bo preverila
umestnost razdružitve občine.
Od vodstva KS zahteva, da v pri-
meru razdružitve pri ustavnem
sodišču sproži spor, da tudi KS
Trnovska vas dobi svojo občino.
Krajane Trnovske vasi moti
tudi dejstvo, da je kandidat za
župana pred volitvami obljubljal
sedež občinenaDestrniku, čeprav
je vedel, da je sedež občine zakon-
sko določen v Trnovski vasi. Pos-
ledica te obljube je, da krajani
Destnika zahtevajo na Destrniku
zbor krajanov; ta bo predvidoma
naslednjo nedeljo.
PRVA SEJA PETIČ PRI
PETI TOČKI
v ponedeljek se jeobčinski svet
občine Destrnik - Trnovska vas
petič sestal na svoji prvi seji in se
poskušal konstituirati, vendar
brez uspeha.
Predsednik komisije za man-
datna vprašanja, volitve in imeno-
vanja je znova predlogal za pred-
sednika sveta dva kandidata: Al-
bina Druzoviča in Alojza Benka.
Po tajnem glasovanju nobeden ni
dobil potrebne večine. Albin Dru-
zovič je umaknil kandidaturo ter
predlagal za predsednika sveta
Vinka Lovreca, vendar te kandi-
dature ni sprejel. Župan je predla-
gal, da obvestijo državni zbor o ne-
konsiituiranju sveta, vendar
predlog ni bil sprejet. Po 15 minu-
tah odmoru jepredsednik komisi-
je za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja predlagal za pred-
sednika sveta Alojza Benka in
Venčeslava Krambergerja. Tajne
volitve ponovno niso prinesle
predsednika sveta. Svetniki so
zato imenovali komisijo, da se bo
sestala z državno komisijo za lo-
kalno samoupravo. Sejo bodo na-
daljevali po zboru krajanov na
Destrniku (ta bo prihodnjo nedel-
jo) in po sestanku z državno komi-
sijo, predvidoma 14. februarja.
Z.Š.
GASILSKO DRUŠTVO HARPEK / PRIHODNJE LETO STOLETNICA_
Gasilci cfol»r» delajo
Gasilsko društvo Hardek je bilo ustanovljeno 1896. leta
kot društvo za Ormož in okolico. Vsako leto konec januarja
se hardeški gasilci zberejo na rednem občnem zboru, preg-
ledajo dejavnost ter sprejmejo načrt. Letos so med drugim
podelili enajst priznanj za desetletno, tri za dvajset- in
eno za štiridesetletno delo.
Hardeški gasilci sodijo med
tiste v ormoški občini, ki pridejo
na požar prvi. So razmeroma do-
bro opremljeni, saj že osem let po-
magajo gasiti s pomočjo kombi-
niranega vozila, kar je za območja
v ormoški občini, kjer primanjku-
je požarne vode, še posebej do-
brodošlo. "Lansko leto je bilo na
območju ormoške občine trinajst
požarov, enako kot leto poprej.
Največ je bilo udarov strele, v ne-
kaj primerih so bili požigi vinskih
kleti, gasili smo tudi požig avto-
mobila ter požare, ki so nastali za-
radi malomarnosti," je analiziran
požare Franček Soštarič, povelj-
nik Gasilskega društva Hardek.
Hardečani so 1984. leta dogradi-
li in obnovili gasilski dom, vendar
bo sčasoma potreben popravila.
"Upam, da bodo to zmogli še v tem
letu, tako da bo vse pripravljeno za
stoletnico, ki jo bomo proslavili
prihodnje leto," pravi predsednik
GD Hardek Robert Vaupotič. Ga-
silci pa ne držajo križem rok, tem-
več so na vaški gmajni, kjer sta
nekočstali dvebaraki in kjer so po-
tekale znamenite gasilske veselice,
zgradili novo zgradbo. Ker nimajo
trenutno nobenih potreb po novih
prostorih, jo bodo dali v najem.
Zadnja leta niso pomlajevali
članstva, zato so se dogovodili, da
bi ob letošnjem devetindevetdese-
tem občnem zboru pripravili dan
odprtih vrat z željo, da bi se vsi, ki
jih zanima, seznanili z njihovo dej-
avnostjo in se potem včlanili v
društvo.
Na letošnjem občnem zboru so
priznanja za deset let dela v gasilst-
vu jih prejeli Imre Bučanski,
Lojzka in dr. Peter Gašparič,
Venčeslava in Anton Jurkovič,
Danica in Jože Jurkovič, Branko
Kontarček, Ivan Zadravec, Mari-
ja Žemljic - Pintarič in Franček
Žemljic - starejši, za dvajset let
Vlado Horvat ter Ivan in Tonček
Kuharic, za štirideset let pa Rudi
Žnidarič.
Vida Topolovec
GORIŠNICA / PEVSKI UTRINKI IZ NOVE OBČINE

Mešani pevski zbor prosvetne-
ga društva Ruda Sever iz
Gorišnice pod vodstvom Slavice
Cvitanič uspešno deluje tudi to
pevsko sezono. Predanost petju
in ambicioznost mladih pevcev
sta porok, da se zboru ni treba bati
za nadaljnje delovanje, kakor je
vzpodbudno ugotovil župan Slav-
ko Visenjak na nedavnem
občnem zboru prosvetnega
društva. Prav je, da se zavedamo,
da je kulturno udejstvovanje
lahko pomembna promocija kra-
ja v širšem okolju.
Ime gorišniške nove občine so v
začetku januarja pevci ponesli v
Frankolovo, kjer so skupaj z
domačimi pevci, moškim pevskim
zborom, so izvedli božično-novo-
letni koncert, le teden dni kasneje
pa še v Laško, kjer so izvedli inten-
zivne vaje, obenem pa še samosto-
jen koncert za goste zdravilišča.
Oba koncerta sta bila za goste in
tudi pevce nepozabna. Prav taka
prijateljska srečanja med pevci
osmišljujejo dolge in številne ure
pevskih vaj.
V februarju jih čaka medobčin-
ska revija pevskih zborov v Ptuju, v
enem izmed naslednjih pomladan-
skih mesecev pa še koncert za
domače občinstvo, na katerem se
bodo predstavili tudi gostje iz Ra-
dencev.
Do konca leta sebo zvrstilo še ve-
liko prireditev, na katerih ne bo
moč pogrešati mešanega pevskega
zbora. Pevci si tako želijo predvsem
veliko razumevanja za svojo dejav-
nost v novi občini in tudi širše.
CJ.
Člani PD Gorišnica na letnem občnem zboru.
Foto: Laura
MAJŠPERK / POGOVOR Z ZUPANOM FRANCEM BEZJAKOM

Franc Bezjak je bil med tistimi župani, ki so jih izvolili že v prvem krogu volitev sredi de-
cembra lani. Preden je postal župan nove občine Majšperk, se je izkusil na različnih po-
dročjih: kot delavec, delovodja, tehnolog, svetovalec za kmetijstvo ter nazadnje kot se-
kretar za kmetijstvo in podpredsednik izvršnega sveta bivše SO Ptuj.
TEDNIK: Pravzaprav ste spre-
jeli zelo težko in odgovorno nalo-
go, saj ste župan občine, ki je še
vedno pretežno na manj razvitem
območju.
"Občina Majšperk ima kar 30 na-
selij na območju manj razvitih Ha-
loz, ki so bila do sedaj povezana v
krajevnih skupnostih Majšperk,
Ptujska Gora, Stoperce in Zetale.
Med vsemi devetimi novousta-
novljenimi občinami na območju
nekdanje ptujske je najredkeje na-
seljena, saj živi na okoli 109 kva-
dratnih kilometrih le nekaj čez
5600 prebivalcev. Kljub temu se
lahko pohvalimo tudi z nekaj
injdustrije. V dveh tovarnah (To-
varni volnenih izdelkov in Planiki)
je zaposlenih nekaj čez 600
domačinov, nekaj delovnih mest je
pri obrtnikih in podjetnikih, v
družbenih dejavnostih in v kme-
tijstvo, s katerim se, čeprav je zas-
lužek v hribovitem predelu Haloz
majhen,ukvarjaokoli20odstotkov
prebivalstva."
TEDNIK Pri konstituiranju
nove občine in njenih organov ste
bili v Majšperku hitri.
"Brez težav smo že 19. decembra
konstituirali občinski svet in
pričeli delati resno in odgovorno."
TEDNIK Občinski svet, ki ga
vodi mag. Darinka Fakin, se je
sredi prejšnjega tedna sestal že
na drugi seji. O čem ste sklepali?
"Do sedaj smo poleg dveh rednih
sej imeli tudi dve izredni. Sprejeli
smo statutarni sklep, izvolili in
imenovali vse potrebne organe in
zagotovili začasno organizacijo za
nemoteno funkcioniranje občine.
Tako občina Majšperk od 1. janu-
Franc Bezjak, predsednik
občine Majšperk.
arja 1995 že normalno deluje.
Sedež občine je v Majšperku 32 a,
telefonska številka 794-495, naša
vrata pa so odprta vsak delavni
dan."
Kam ste usmerili svoje pogla-
vitne aktivnosti v letošnjem letu?
"Trenutno se največ ubadamo z
analizo stanja, s pripravo za nor-
malno in nemoteno delovanje ter z
zagotavljanjem ustreznih prosto-
rov in opreme. Iščemo potreben
strokovni kader, saj bi želeli zapos-
liti ljudi z najmanj višjo izobrazbo
ekonomske, pravne in gradbene
smeri. Pripravljamo pa že tudi pro-
jekt za področje infrastrukture, s
katerim bi se lahko prijavili na raz-
pis za pridobitev sredstev za manj
razvita območja."
TEDNIK In kakšne so vaše
želje v času županovanja?
"Zelja je vedno veliko, in čeprav
dobro vem, da vse vedno niso ure-
sničljive, si želim predvsem vzpod-
buditi zaniman jeobčanov za razvoj
in družabnost. Upam, da pri izva-
janjuu programa skladnejšega na-
predka celotnega območja občine
ne bo zaviranja, pričakujem pa tudi
pomoč vseh tistih, ki že imamo za-
gotovljene osnovne dobrine za
življenje. Našenajvečjebogastvo so
pokrajina in ljudje, zato si z vsemi
želim dobrega sodelovanja. Pose-
bej dobro sodelovanje pričakujem
tudi od vseh novinarjev, saj vem, da
dobro in večkratno poročanje,
čeprav smo oddaljeni, samo pozi-
tivno vpliva na hitrejši razvoj, ki si
ga v Halozah zelo želimo!"
M.Ozmec
SPUHUA / DRUŠTVO FOLKLORNIH DEJAVNOSTI "KORANT"
Tret|i seieitt korantove opreme
Minula nedelja je bila kot na kožo
pisana članom Društva folklornih
dejavnosti Korant iz Spuhlje, ki so v
tamkajšnjem gasilskem domu pri-
pravili že tretji sejem korantove
opreme.
Po besedah predsednika društva
Dušana Kralja postaja sejem že kar
tradicionalen, obenem pa se kaže
tudi potreba po tovrstnih priredit-
vah, kjer je moč z relativno malo de-
narja priti do še uporabne korantove
opreme za prihajajoči pustni čas.
Ponudba opreme se iz leta v leto
veča in izboljšuje, pa tudi kupcev je
vsako leto več. Tisti, ki skrbno
vzdržujejo korantije in nepretiravajo
s postavljenimi cenami, jih lahko na
lahek in enostaven način prodajo,
kupci pa z malo sreče tudi naletijo na
pravo kupčijo. V povprečju se je
letošnja cena korantije z zvonci za
odraslega koranta gibala med 700 do
800 nemškimi markami, cena kape in
kožuha med 400 do 500 nemškimi
markami, cena koraniii /a otroke pa
med 200 do 300 nemškimi markami,
odvisno od velikosti. Kar zadeva kva-
liteto ponujenih kož, pa je le-ta varii-
rala. Tako bodo lahko nekatere ko-
rantije kupcem še dolgo služile, dru-
ge bodo vzdržale največ kakšno leto,
dve.
Utrinek s "korantovega sejma
Sejem je tako letos kot že dve leti
doslej prav gotovo odlična od-
skočnica v čas pustovanja, šeg in
običajev, zato gre organizatorju po-
hvala za njegovo pripravo in izvedbo.
Besedilo in posnetek: D. Sterle
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
2> FEBRUAR 1995- TEDN||{
VELIKA NEDELJA / OBISKALI SMO OSNOVNO ŠOLO'

Učitein in učenci osnovne šole Velilca Nedelja so dejavni na mnogih področjih, največ pozornosti pa v zadnjih letih namenjajo računalništvu. In prav računalništvoj
tematika, s katero so se pred nekaj tedni seznanjali ravnatelji osrednjih slovenskih šol. Govorili so o oblikah in metodah dela s poudarkom na programski in stroji
opremi, izobraževanju ter strokovnem računalniškem gradivu. Kot je povedal ravnatelj Boris Skok, imajo v Veliki Nedelji poleg rednega šolskega izobraževanja j
mnogo interesnih dejavnosti, ki sledijo republiškim merilom.
Vendar pa je OŠ Velika Nedelja
med petindvajsetimi osrednjimi
slovenskimi šolami, ki so bile iz-
brane v okviru programa računal-
niškega opismenjevanja v držav-
nem zboru, druga najmanjša šola v
Sloveniji. Ravnatelj Boris Skok je
povedal, da je 325 učencev v tem
šolskem letu v 16 oddelkih, skupaj
pa na šoli poučuje 26 učiteljev. V
stari šolski zgradbi in v novem pri-
zidku je 19 učilnic, ob tem imajo
učenci na voljo še urejeno
knjižnico, telovadnico in športna
igrišča. OŠ Velika Nedelja ima tudi
svojo podružnično šolo v Podgor-
cih, kjer v 4 oddelkih znanje nabira
66 učencev.
Ob dobrih učnih pogojih, po be-
sedah Borisa Skoka, pa ni dovolj
volje učencev za doseganje kakšnih
pomembnejših rezultatov. Na šoli
se lahko pohvalijo z nekaterimi
uspešnimi učenci; predvsem so nji-
hovi rezultati vidnejši pri športni
vzgoji, ki je tudi ena izmed mnogih
interesnih dejavnosti na šoli. Sicer
pa so na OŠ Velika Nedelja le korak
pred drugimi, predvsem na po-
dročju nivojskega pouka, kjer so-
deluje šest slovenskih osnovnih
šol. Že v letih 1986/1987 so pričeli s
streamingom - razvrščanjem
učencev po uspešnosti v razrede
Ravnatelj Boris Skok
enakovrednih, v šolskem letu
1990/91 pa se je pričela kombinaci-
ja temeljnega in nivojskega pou-
ka v treh razredih. V omenjenem
projektu so tri leta, izvajajo pa ga
pri matematiki, slovenskem jezi-
ku, nemščini in športni vzgoji.
"V letu 1991 smo uredili računal-
niško učilnico. V njej so sedaj mo-
derni PC-ji, skupaj pa imamo na
naši šoli 31 računalnikov.
Računalnikesmo namestili še v ka-
binetih, tako da so ti ob vsaki pri-
ložnosti na voljo učiteljem. Prvo
računalniško učilnico je financira-
la občina Ormož, pri nakupu deve-
tih računalnikov - te imamo sedaj v
naši računalniški učilnici - pa smo
kar 80 odstotkov vseh sredstev do-
bili iz državne blagajne. V petem
razredu že dve leti teče projekt Pe-
tra, kjer se učenci srečujejo z
računalniškim opismenjevanjem,
v prvem in drugem razredu pa ima-
mo integrirani pouk. Podobno kot
na nekaterih osnovnih šolah ima-
mo tudi na naši med letom več pro-
jektnih tednov. Tako smo lani so-
delovali na ormoškem karnevalu in
nekaj pustnih izdelkovsedaj hrani-
jo v ormoški muzejski zbirki. Veli-
ko smo z učenci delali pri projektu
mleko, obiskali sosednje mlekarne
ter nekaj dni preživeli v pravi
planšariji. V letošnjem letu smo se
odločili za projekt travnik, izpeljali
pa ga bomo v zadnjem tednu junija
- torej takrat, ko se šolsko leto pri-
bližuje koncu. Tudi naravoslovju
smo dali posebno pozornost, saj
smo skupaj s strokovnjakom iz Ni-
zozemske naredili naravoslovni
računalniški program, ki si ga skoraj
vsak dan ogleda kakšna skupina
učencev iz slovenskih osnovnih in
srednjih šol."
PROJEKT ANGLEŠKO-
NEMŠKI ZEMLJEPIS
V Veliki Nedelji se lahko pohva-
lijo že z izdelovanjem prosojnic,
saj so osrednja šola za izdelovanje
le-teh. V lanskem letu so pripravili
dva seminarja o prosojnicah, več
podobnih seminarjev pa bodo pri-
pravili tudi v tem letu. Vendar pa
tudi šolski psiholog Marjan
Ure računalništva so v urejeni računalniški učilnici prijetne.
Škvorc ne ostaja brez dela. Prav v
zadnjem času pripravlja program
za uspešnejše učence; ti naj bi se
učili tujih jezikov in bili nagrajeni
ob dobrih rezulatih. S tem progra-
mom bodo poskušali na OŠ Velika
Nedelja motivirati sposobnejše
učence za dodatno učenje in dose-
ganje dobrih rezultatov. Boris
Skok je ob tem dodal, da je veliko
narejenega že pri naslednjem pro-
jektu, ki so ga poimenovali ang-
leško-nemškizemljepis. Peljali naj bi
ga v boljših skupinah učencev, s
pomočjo računalnika pa bodo po-
skušali združiti tri šolske predmete
v enega.
Ob vseh načrtih in željah, ki jih
na šoli na manjka, pa tudi učitelji
poskrbijo za dodatno izobraževan-
je. V lanskem letu, pred začetkom
novega šolskega leta, so prvič po-
skušali nekajdnevno konleren
na Raduhi ter v štirih učnih dela
nicah spoznali mnogo novosti sp
dročja izobraževanja. Podobne,
se nameravajo lotiti tudi pred nj
lednjim šolskim letom v enenii
med slovenskih zdravilišč. Obte
se dogovarjajo še s strokovnjak
pedagoškega inštituta, sodelovi
pa nameravajo šez OŠ Kanal.
PREUREDILI BOt
PODSTREŠNE PROSTOi
Ravnatelj Boris Skok je ob koj;
povedal, da bo v tem letu staro Šc
sko poslopje dopolnilo sto let, ve
dar pa je tudi šolski prizidek star
11. let. V prihodnje nameravj
preurediti in razširiti podstreš
prostore ter jih urediti za multin
dijsko učilnico, računalniško uč
nico, knjižnico in čitalnico. Tai
bodo preurejeni podstrešni prost
ri dobro izkoriščeni, v šolski zgra
bi pa bo prostor za še dva razrec
Vendar pa so načrti tisti, ki kroji
prihodnost OŠ Velika Nedelja,
teh tudi v tem času ne manjka.;
sedaj se pripravljajo na devetleti
šolanje, v načrtu je še mnogo pt
jektnih dni, poskrbeli pa so še
urejeno knjižnico z računalnikor
•* Tatjana Mohori
VELIKA NEDELJA
Anketa med učenci
Ko smo v prejšnjem tednu obi-
skali OŠ Velika Nedelja, smo iz-
vedeli veliko novosti in zanimi-
vosti, ki jih skriva šola. Svoje so
ob tem dodali še učenci, ki pravi-
jo, da jim med šolskimi urami ni
nikoli dolgčas. Za nekaj časa
smo jih zmotili v računalniški
učilnici, v kateri sicer preživijo
mnogo časa.
Marko ANŽELIČ, učenec 7. raz-
reda, je povedal :"Zelo rad obiskujem
računalniški krožek. Že v petem raz-
redu smo delali kar precej na
računalnikih, vendar so bili tisti ne-
koliko slabši od teh, ki jih imamo se-
daj. V sedmem razredu delamo že
računalniški program za kemijo,
imamo pa še programe za zemljepis
in tehniko. Delamo v windowsih,
največ pa pišemo v vvordu in progra-
miramo v basicu."
Roman ROZMAN, učenec 7. raz-
reda: "Računalništvo mi je zelo všeč
in prav zato obiskujem računalniški
krožek. Pri krožku je zelo zabavno,
saj poleg učenja lahko igramo še igri-
ce in najbolj mi je všeč Hugo. Ob tem
moramo biti spretni še pri poštevan-
ki, zelo rad pa tudi rišem in v
zadnjem času sem narisal hišo."
Franček MEŠKO, učenec 7. raz-
reda : "Od vseh predmetov imam naj-
raje računalništvo. Že dve leti obi-
skujem krožek, kjer veliko pišemo in
rišemo. V petem razredu smo sode-
lovali pri projektu Petra, najbolj pa
mi je bilo všeč risanje."
Robi GOVEDIČ, učenec 7. razre-
da: "Pri računalniškem krožku sem
si naredil svoj šolski urnik in opra-
vičilo. Najraje igram igrico Tom in
Jerry. Poleg računalništva imam rad
tudi matematiko in pri tem predme-
tu sem dosegel kar dober rezultat na
šolskem tekmovanju."
Jasmina MEŠKO, učenka 7. raz-
reda : 'Tudi jaz sem rada pri računal-
niškem krožku s svojimi sošolci, saj
pri teh urah veliko pišemo, rišemo in
igramo igrice. V zadnjih dneh smo
skupaj pisali prispevke za novinar-
ski krožek, saj imamo na naši šoli
tudi šolsko glasilo HELLO. Učenci
obeh sedmih razredov imamo
Marko Anželič, Roman Rozman, Franček Mesko, Robi Govedič, Jasmina Meško in Stanko Zamuda, učitelj računalnišk
računalniški krožek v četrtek sedmo
šolsko uro in v petek zjutraj. Zelo pa
si želim, da bi imela doma svoj
računalnik."
Mnogo so o urah računalniškega
krožka, ki ga na OŠ Velika Nedelja
obiskuje veliko učencev, povedali
dečki in deklica iz 7. b razreda. Ven-
dar brez učitelja Stanka Zamuda
vendarle ne bi šlo.
"Rad delam z otroki pri urah
računalništva," pravi Stanko Zamu-
da. "Računalniški krožek imamo
vsak dan pred poukom in po njem,
obiskujejo pa ga učenci od drugega
do osmega razreda. Največ učencev
je iz petega in šestega razreda.
Učenci se učijo logo, pascal in basic
programa za tekmovanja, pri krožku
pa jih učimo predvsem program
word. Manjši pri krožku velike
rišejo, enkrat mesečno pa lahko igra
jo tudi logične igrice. Uvedli smo
igrico poštevanka in mesečno izžre-
bamo ter nagradimo tistega' učenca
ki je dosegel najboljši čas pri igranji
te igrice. Na naši šoli še vedno teč
projekt PETRA v petih razredih,v
prihodnje pa ga bomo delali še:
učenci šestih razredov."      »»TM
IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - II.

ŠTIRI DESETLETJA OD USTANOVITVE PTUJSKEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA
Če se opredelitev problema zdi silno enostavna in jasna, pa že na
naslednjem koraku raziskovanja naletimo na dejstvo, ki bo v mar-
sičem določalo nadaljnje delo:
Od 13 predstav bo gledališki
"arheolog" v Slovenski bibliog-
rafiji. Repertoarju slovenskih
gledališč. Gledališkem in film-
skem muzeju. Študijski knjižnici
v Ptuju, v 20 škatlah fonda Gleda-
lišče v Zgodovinskem arhivu v
Ptuju, v zaprašenih kotih in
kotičkih fundusa gledališča ...
izbrskal:
- niti ene režijskekn jige,/fa^rarstcer
na splošno zelo cenjen režijski pripo-
moček/,
- pet (5!) gledaliških kritik,
-nekaj manj kot 10 člankov o omen-
jenih predstavah v gledaliških listih,
- kar nekaj fotografij,
- plakate sedmih predstav,
- scenske osnutke za tri uprizoritve,
- mnogo popisanega papirja s ses-
tankov, kjer so med drugim prosili
občino tudi za tako investicijo, kot je
pol kilograma žebljev... in
- zapisnik seje gledališkega kolekti-
va, kjer je iz točke dnevnega reda z na-
zivom "slučajnosti" /še/ moč ugotovin
oz. preveriti /dokazati/ obstoj dveh
predstav.
Drugih materialnih dokazov ni.
Ohranjenega gledališkega materia-
la /o režijah Hinka Košema na Ptuju/m
torej ravno veliko. Zato sem se
odločil, da bom večino podatkov, ki
me bodo zanimali, poskušal zbrati od
režiserja Hinka Košaka samega in od
igralcev, ki so sodelovali z nj im.
HINKO KOŠAK
je bil rojen 22. septembra 1916 v Pe-
tovaradinu v Vojvodini. Po NOB je
odigral nekaj vlog kot član SNG v
Ljubljani. Do leta 1947 delal v Mari-
boru, od tu hodil režirat na Ptuj. De-
lal v Varaždinu, Pulju, ljubljanski
Operi, v Sarajevu predaval na srednji
dramski šoli zgodovino gledališča,
antiko in psihologijo. V sezonah
1952/53 vodil Gledališče severne Pri-
morske, nato bil umetniški vodja na
Jesenicah in 1970 diplomiral na
AGRFT, v Varaždinu prejel repu-
bliško nagrado za režijo leta 1947.
Na radiu režiral predvsem literarne
večere in radijske igre. Ustvaril tudi
nekaj TV režij.
To je osebna izkaznica režiserja, ki
jo lahko najdemo v dveh slovenskih
leksikonih. /Gledaliških leksikonih.
Sprašujem se pa, zakaj mož ne sodi v slo-
vensko enciklopedijo... ?/
Samo fragmenti zgornjih suhopar-
nih podatkov bodo v nadaljevanju
naloge lahko oplemeniteni še z neka-
terimi drugimi pogledi na režiserja.
Tako se avtor teh vrstic danes, ko to
piše, zaveda, da bo ob zanemarljivi
količini znanih podatkov preboj sko-
zi nezgovornost zgodovinskih faktov
nemogoč v tisti meri, kot bi si to sam
želel. Vendarle pa upa, da se bo vsaj
delno razkril nek zanimiv čas po voj-
ni in v njem gledališki režiser Hinko
Košak.
Po osvoboditvi so od predvojnih
igralcev na Ptuju ostali: Jože Babic,
Jože Samec, Ivo Kostanjšek in Milica
Domanjko.
Jože Babic je prevzel umetniško
vodstvo hiše in prva povojna uprizo-
ritev je bila Klopčičeva Mati, Zupa-
nove Tri zaostale ure in recital parti-
zanske lirike s sodelovanjem kultur-
nikov X. udarne brigade.
O prvih dveh Košakovih režijah
vemo le to, da si je predstavo TUJE
DETE ogledalo 1600 gledalcev. Igra-
li so jo štirikrat v Ptuju, enkrat pa v
Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini.
Sezona 1945/46
~[.
Vasilij Vasiljevič Škvarkin:
TUJE DETE
komedija v 3. dejanjih
Prevajalec: O. Berkopec
Scenograf: Dušan Furlan
Zasedba:
Jakov, študent:Danilo Samec
Aleksander Mironovič:Ivo Kos-
tanjšek
Zina:Tinka Keržarjeva
Olga Pavlovna: Ančka Bajgotova
Kostja,študent:Dušan Furlan
inženir Pribiljev:Stanko Glavnik
Senečka Perčatkin: Franjo Gunžer
Raja:Danica Hanzelova
Karavlov:Andrej Žvan
Agripina:Milica Domanjkova
Marja:Jernejčičeva
Premiera: 22. marec 1946
2.
Naslednji mesec so uprizorili
ŽUPANOVO MICKO.
Anton Tomaž Linhart:
ŽUPANOVA MICKA
kratkočasna igra s petjem v 2. de-
janjih
Scenograf: Dušan Furlan
Premiera: 24. april 1946
Predstavo si je ogledalo 1000 gle-
dalcev na treh ponovitvah.
O predstavi iz zapisnika gleda-
liškega kolektiva izvemo naslednje:
"Tov. Rojic otvori sestanek, za za-
pisnikarja določi tov. Doklerja in
preide takoj na 2. točko dnevnega
reda, t. j. kritika Županove Micke.
Kremen: režiser: figura je dobro
zgrajena, v 8. sliki se tekstovno lovi.
Roje: nekoliko nervozen, tekstov-
no in glasovno dober.
Anže: režiser: pri goren jščini je od-
sekoval, drugače dobra in simpatična
figura.
Zusheim: v groteski odličen, ni
preveč karikiral.
Domanjkova: izmed vseh naj-
boljša.
Vimberg: režiser: v splošnem do-
ber, v momentih preveč karikiral.
Domanjkova: preveč kihala, dru-
gače zelo simpatičen /lik/.
Podgorska: režiser: zelo dobra ra-
zen v zadnjem dejanju, kjer je prema-
lo zrasla nad situacijo.
Roje: pokazala zelo dobro igro.
Kostum je bil zelo lep.
Domanjkova: včasih je bila malo
preveč pretiha.
Micka: režiser: kostum ni bil do-
ber, v splošnem je ugajala, tekst je
obvladala, bila je sigurna.
Samec: bila je premalo prirodna
kmetica.
Domanjkova: ni izgledala kot
Jernejčeva: maska je bila zelo slat
Glažek: režiser: bil je dober, glas
bil prijeten, včasih pretih in pref
Celotna igra ni imela pravega temi
Scena, posebno prva je bila odlični
Roje: petje - niso bili vživeti, pač
so odlično zapeli. Bilo bi na mestu,
se j im pismeno zahvalimo, da so D'
pripomogli k uspehu.
Scena prva je bila odlična, dru
primerna, pač pa ni motila ničesar
Maske in rekviziti: rekviziti sot
v redu, najboljša maska je bila P'
gorska, zelo dobri so bili tudi 2'
heim, Glažek, Anže, najslabše A'
ka." (ZAP, fond: Ptujsko gledališ
škada: 2)
Ptujsko gledališče se preimenul
Narodno gledališče. Jeseni 1946 J'
Babic zapusti Ptuj in odide v M'
bor.
In tako v letih 1946/47 prevza
umetniško vodstvo Hinko Koš
Gledališču so se pridružili novi ig"
ci: Andrej Žvan, Ančka Bajgoto
Stanko Glavnik, Jože Rojic. V tei
zoni se gledališče preimenuje v S
dikalno gledališče Ptuj.
Ing. Filip Kumbatovič pošilja!
dališču dopis: "Opozarjamo na ^
leme tečaje iz dramske igre in r«'
za ljudski in mladinski oder, kje'
bodo slušatelji usposobili v orga"'
ciji, vodstvu, igri in režiji na ta'
odrih. Pozivamo Vas, da pošli
kandidate iz Vašega gledališča
zavod."(ZAP,f.:Pt.gl.,šk.2)   ^
TEDNIK .2. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM - 7
V spomin Janezu Gojkoviču
1913-1995
v sredo, 25. januarja, nas je za-
pustil dolgoletni preparator Po-
krajinskega muzeja Ptuj Janez
Gojkovič s Spodnje Hajdine. Po-
men arheoloških ostalin mu je
že v osnovni šoli približal učitelj
Anton Smodič, takratni tajnik
Muzejskega društva na Ptuju.
Ta je učence navduševal in
usmerjal v zbiranje starin za mu-
zejske zbirke.
Janez Gojkovič je bil doma iz
kolarske družine in tudi sam se je
po osnovni šoli izučil te obrti, v
krzi sredi 30. let pa se je preusme-
ril k arheologiji in se od prepara-
torskega in terenskega arheo-
loškegadelanivečločil. Kizkopa-
vanjem ga je pritegnil prof. dr.
Walter Schmid, ki je leta 1935
začel ponovno raziskovati rimski
stavbni kompleks na Sp. Hajdini.
Janez Gojkovič in Walter Schmid
sta skupaj izkopavala na Ptuju
naslednjih 10 let. W. Schmid jebil
njegov prvi mentor in prav on je
opazil Gojkovičev smisel za ar-
heološko terensko delo ter njego-
vo spretnost pri preparaciji arheo-
loških najdb, predvsem pri rekon-
strukcijah keramičnih posod. V
času sodelovanja s Schmidom in
muzealcem Viktorjem Skrabar-
jem se je Janez Gojkovič ponovno
pogosteje srečeval s svojim nek-
danjim učiteljem Antonom Smo-
dičem, ki je bil takrat še vedno taj-
nik Muzejskega društva. Ta mu je
preskrbel delo čuvaja mitrejev. Za
obe rimskodobni svetišči jej. Goj-
kovič vzorno skrbel vse do svoje
upokojitve in še čez. Ko se je
prof.dr. Mihovil Abramič po 2.
svetovni vojni vrnil na Ptuj, je za
stanje mitrejev zapisal: "Kakor
sem pustil, tako sem našel." Skrbi
Janeza Gojkoviča se imamo za-
hvaliti, da sta oba mitreja kljub
minimalnim vlaganjem kljubova-
la času.
Ob obisku obeh rimskodobnih
svetišč so se številni arheologi od
blizu in daleč ustavljali pri Gojko-
vičevih doma in se spoznali tudi z
njegovim delom. Tako je s profe-
sorjem dr. Josipom Korošcem in
dr. Josipom Klemencem sodelo-
val v letih 1946/47 pri velikih ar-
heoloških izkopavanjih na turnir-
skem prostoru ptujskega gradu,
kjer je odkrival srednjeveške gro-
bove, rimske ostaline in prazgo-
dovinsko naselbino. Bogate
izkušnje ob ptujskih arheoloških
raziskovanjih,ki jih jepridobil ob
delu s Schmidom, Korošcem in
Klemencem, so Janeza Gojkoviča
usposobile za najboljšega teren-
skega delavca v tistem času. Zato
so ga arheologi vabili na izkopa-
vanja sirom po Sloveniji. Tako je
sodeloval pri odkrivanju sloven-
skih ostalih leta 1949 na Bledu, s
profesorjem dr. Stanetom Ga-
brovcem je raziskoval halštatske
najdbe v Stični, s prof. dr. Kle-
mencem rimske grobnice v Šem-
petru pri Celju, s kustosom Tone-
tom Knezom prazgodovinske go-
mile v Novem mestu, s kustosom
mariborskega muzeja Stankom
Pahičem sta iskala rimsko cesto
med Ptujem in Središčem ob Dra-
vi in sodelovala pri topografskih
ogledih Slovenskih goric. Pri te-
renskem delu je pomagal tudi šte-
vilnim drugim arheologom.
Leta 1946 se je zaposlil v ptuj-
skem muzeju in v letih, ko so pre-
nehala velika Koroščeva in Kle-
menčeva izkopavanja na Ptuju, je
Janez Gojkovič v času, ko v mestu
ni bilo arheologa, skrbel za njemu
dobro poznane ptujske terene,
tako da je vsak ponedeljek obhodil
vsa nova gradbišča, zbiral najdbe
in podatke za muzej.
Novo vzpodbudo pri strokov-
nem izpopolnjevanju mu je dal
ravnatelj muzeja prof. dr. Franjo
Baš,kijeleta 1949 nastopil službo.
On je Janeza Gojkoviča priporočil
za 4-mesečni konservatorski tečaj
v Ljubljani, kjer si je pod vodst-
vom prof. Mirka Šubiča z Likovne
akademije pridobil dodatna kon-
servatorska znanja.
Vse to pridobljeno znanje ga je
priporočilo tako, da so ga v nas-
lednjih letih klicali arheologi iz
različnih slovenskih muzejev k
sodelovanju pri preparaciji in
konservaciji arheološkega gradi-
va. Tako je poleg obsežnega ptuj-
skega materiala prepariral in kon-
serviral v svojem času mnogo gra-
diva za belokrajnski, posavski,
goriški. Narodni in predvsem za
dolenjski muzej. Sicer pa si njego-
vo preparatorsko delo še danes
obiskovalci lahko ogledajo v šte-
vilnih slovenskih muzejskih zbir-
kah.
Leta 1949 je bil Janez Gojkovič
uradno nastavljen kot preparator
takratnega Mestnega muzejaPtuj.
Svoje dolgoletne izkušnje je po-
tem vestno prenašal na mlade ar-
heologe, ki so službovali na Ptuju.
Z dr. Bernardo Pere sta tako razi-
skovala obsežno prazgodovinsko
naselbino v Ormožu, z dr. Ivo
Miki Curk številna rimskodobna
najdišča na ptujskem območju, s
kustodinjo Zorko Subicsta nadal-
jevala raziskovanja ormoške in
ptujske arheološke dediščine. S
kustodinjo Marjano Tomanič
Jevremov in s kustosom Blagojem
Jevremovim pa je vse to delo na-
daljeval do svoje upokojitve leta
1973.
Za svoje življenjsko delo je tis-
tega leta prejel Valvasorjevo na-
grado. V utemeljitvi ob podelitvi
nagrade je med drugm zapisano:
"Nepogrešljiv je njegov način
luščenja stratigrafske enote," kar
jesam mlajšim kolegom s prepros-
tejšimi, a jasnejšimi besedami de-
jal: "Kakor je bilo v zemljo djano,
moraš tudi ven vzeti!"
Upokojitev pa Janeza Gojko-
viča ni oddaljila od arheoloških
terenov in kolegov arheologov, ki
so ga obiskovali doma, velikokrat
pa tudi odpeljali kar s seboj na te-
ren, kjer so vsi občudovali njegov
prefinjeni občutek za ureditev iz-
kopišča in najdb. Tako je nadalje-
val arheološko delo pri izkopa-
vanjih Mire Strmčnik na Hajdini
in v Rabelčji vasi ter z Ivanom
Tuškom pri Srednješolskem cen-
tru, Rabelčji vasi - zahod na Ptuju
ter halštatski gomili v Podložah
pod Ptujsko Goro.
S svojim znanjem je zaznamo-
val delo svojih sodobnikov, ki
bodo njegovo vedenje po svojih
močeh posredovali mlajšim rodo-
vom.
Ivan Tušek,
Zavod VNKD Maribor
Brane Lamut,
Pokrajinski muzej Ptuj
Janez Gojkovič (1913- 1995) v drugi polovici 50. let na arheološkem terenu v
Ormožu. Črepinje shrambene posode je takoj zlepil, dopolnil manjkajoče dele
z mavcem in posodo postavil na mesto odkritja. Fototeka Pokrajinskega muzeja
PTUJ / PLESNA PREDPREMIERA STUDIA INTAKT
O predstavi "M-O"
"Ko sem odprla oči, sem zagleda-
la sebe. Bila sem mirna. Glas,kido-
deli ravnovesje, je izgovarjal po-
dobe moje preteklosti, smejoče se
obraze, dvig telesa iz naročja v
naročje, teža zraka, utripanje gi-
bov in ur. Kot da se jasnost nikoli
ne utrudi. Tedaj je pritekla voda.
Pričela sem se potapljati. Počasi.
Pričela sem izgubljati dele svojega
telesa. Prste. Dlani. Ramena.
Sčemenje bokov je ugasnilo. Le še
glas. Nad mano je v hipu zrasla le-
dena šipa. Spomnim se, da sem te-
daj, v tistem trenutku,ponovno iz-
vedela to, česar sedaj, ko moje telo
govori le še z dihanjem, ne vem. Ne-
kateri pravijo temu zaledenitev
časa, jaz pravim temu potapljanje
u spanec, "je med drugim zapisano
v gledališkem listu, izdanem ob
predpremierni uprizoritvi ple-
snega projekta z naslovom "Tri -
O", s katerim se je minuli konec
tedna v romanskem palaciju na
ptujskem gradu predstavila mla-
da plesna skupina studia Intakt iz
Ljubljane.
Studio Intakt, ki zavzema dokaj
vidno mesto v slovenskem prosto-
ru,delujevokviruštudentskeorga-
nizacije Univerze v Ljubljani, svo-
jo ustvarjalnost pa izraža z baletom.
klasičnim jazzom, sodobnimi ple-
snimi tehnikami in koreografski-
mi delavnicami. V njem delujejo
profesionalni plesalci in koreogra-
fi, skupina pa se je doslej predstavi-
la z različnimi projekti tako
domačemu kot tujemu občinstvu.
Potrdili so se tudi s sodelovanjem v
nekaterih filmih.
Ocena predstave"Tri - O", ki smo
si jo imeli možnost ogledati, je
lahko samo pohvalna. Plesalke
Lena Knific, Nina Meško in
Nataša Tovirac so odlično opravi-
le svojo nalogo. V petkovem in so-
botnem nastopu so gledalce skozi
ritem in gibpopeljale vspominena
prve trenutke človekovega življen-
ja, njegovo podobo in razvoj ter
skozi tok časa, utrip in dih dale ve-
deti, kaj so prvinska vodila naše
biti. Predstava se je odlikovala tudi
z odličnim glasbenim izborom.
Navedimo še to, da sta predstavo
vodila Mateja Anzeljc in Ivan
Brač, koreografinja je bila Nataša
Tovirac, sceno je zasnovala Pepi
Sekulič, kostumografija je bila v
rokah Sanje Grcič, oblikovanje
luči pa delo Mirana Šušteršiča.
•»D. Sterle
Dr. Niko Kuret
(1906-1995)
V četrtek, 26.ianuaria, se je končalo življenje velikega slovenskega etnologa
akademika dr. Nika Kureta. Tega izjemnega znanstvenika marsikaj veže tudi na
Ptuj in ptujsko okolico.
Niko Kuret je študiral romanistiko in primerjalno
književnost, iz etnologije pa je diplomiral star že šti-
rideset let in deset let kasneje iz te vede tudi doktori-
ral s tezo o zibalnih koledah pri Slovencih (delo je še
neobjavljeno). Značilnost njegovega plodnega
znanstvenega delovanja je ustvarjanje temeljnih del
na področjih, s katerimi seje ukvarjal, in marsikje je
prav on ljubiteljsko opisovanje dvignil na znanstveni
nivo.
Tako je Kuret povsem na novo
odkril slovensko ljudsko gleda-
lišče in igranje ter ga sintetično in
analitično prikazal. Pisal je tudi
teoretične eseje o sodobnem gle-
dališču, urejal revijo in knjižno
zbirko Ljudski oder, prirejal stare
slovenske ljudske igre, razisko-
val liturgične igre na Slovenskem
(pisal je o nastanku in razvoju ve-
likonočnih in božičnih iger).
Posebej temeljilo se je posvečal
lutkarstvu, določil je tri območja
razširjenosti lutk pri nas ter jih pri-
merjal z enakimi drugod po Evropi
in Aziji - prav komparacije so veli-
ka značilnost vsega Kuretovega
dela. V Kranju je leta 1934 ustano-
vil prvi oder ročnih lutk in s svojo
Pavlihovo druščino uveljavil stal-
nega junaka burkcža Pavliho. Naj-
pomembnejše Kuretovo delo o
igranju pa je knjiga Ziljsko šte-
hvanje in njegov evropski okvir
(izšla 1963), ki veže ljudske igre s
šegami in jih primerja s podobnimi
viteškimi igrami po Evropi.
Drugo pomembno področje Ku-
retovega raziskovanja so ljudske
šege. Posvetil se je predvsem let-
nim oz. koledarskim šegam. Nje-
gov prvi večji prispevek s tega po-
dročja je spis Koranti na Ptujskem
polju (1959), glavno delo pa danes
že znamenito Praznično leto Slo-
vencev (prvič izšlo v letih 1965-71 v
štirih knjigah, ponatis pa leta 1989 i
v dveh knjigah). V tem delu jestrnil
lastna in tuja dognanja o naših let-
nih šegah v takem obsegu, kot ga le
stežka najdemo še kje v svetu.
Vrednost tega dela je priznala tudi
tujina in Kuret je zanj dobil leta
1971 v Palermu Pitrejevo nagrado.
Dopolnilo temu delu sta drugi dve
temeljni knjigi Jaslice na Sloven-
skem (1981) - kulturnozgodovin-
ski in narodopisni oris, spet delo,
kateremu težko najdemo enako te-
meljito in bogato ilustrirano pri-
merjavo, in Slovenska koledniška
dramatika(1986).
Tretje Kuretovo raziskovalno,
področje, ki se navezuje na prejšnji,
so slovenske maske. Določil je tri
območja naših mask: panonsko z
Dravskim poljem, alpsko z Bohin-
jem in Cerkljanskim ter Dolenjsko
z dobrepoljskimi šemami. Naše
maske je povezal s sosednimi in po-
sebej prikazal tudi pustno žival pri
Slovencih. Stroki je tako prispeval
temeljna spoznanja o slovenskih
maskah in jih postavil v evropski in
svetovni okvir. Sintezo njegovega
dela na terenu predstavlja knjiga
Maske slovenskih pokrajin (1984).
Kot najboljši poznavalec mask in
pustnih likov iz ptujske okolice je
že v 60. letih prišel na idejo, da bi
prav v Ptuju dobil svoj prostor mu-
zej slovenskih mask, in se sam v tej
smeri tudi precej angažiral. Ideja,
ki ostaja aktualna še danes, na
žalostzaradi nerazumevanjanibila
realizirana.
Kuret je užival velik mednarod-
ni znanstveni ugled, njegova ude-
ležba na simpozijih in kongresih,
sodelovanje v številnih mednarod-
nih strokovnih odborih ter preda-
vanja na tujih univerzah pa pome-
nijo tudi uveljavljanje slovenske
znanosti. Za svoje delo je prejel šte-
vilne nagrade in priznanja: Pitreje-
vo nagrado v Palermu je dobil dva-
krat, dobil je Herderjevo nagrado
na Dunaju in bil dosmrtni član So-
cieteinternationaled'ethnologieet
de folklore (od 1966) ter dopisni
član Kraljeve belgijske komisije za
folkloro (od 1968). Doma je bil ta
eminentni znanstvenik, ki je dal
pobudo za ustanovitev Komisijeza
slovensko narodopisje pri SAZU,
iz katere jezrasel sedanji Inštitut za
slovensko narodopisje (Kuret je
vodil sekcijo za ljudske šege in
igre), zaradi "politične neprimer-
nosti" pogosto v nemilosti, tako da
je dopisni član SAZU postal šele
leta 1989, redni pa dve leti kasneje.
Martin Steiner
LENART / V GALERIJI KONRADA KRAJNCA

v zasebni galeriji Konrada Krojnco v Lenartu so prejšnji
petek odprli zanimivo kiparsko razstavo otrok osnovnih
šol Maribor - Pobrežje.
Otroška FORMA VIVA praz-
nuje letos deseti jubilej. V njeni
zbirki je več kot 50 velikih skulp-
tur v lesu in čez 120 reliefov, ki so
jih ustvarili mladi kiparji in krasi-
jo urejena okolja pobreških in
drugih osnovnih šol. Kot mentor
> je na vseh srečanjih sodeloval ki-
par Ivo Gojsniker. Ob odprtju je
povedal: "Veselje je gledati, s
kako zagnanostjo ter delovno
vnemo otroci s svojim mentor-
jem izberejo primeren les in
začnejo klesati zdletvijo. Polni so
tudi vprašanj, kako to in ono, saj
se večina prvič sreča z obdelavo
■lesa. Ne samo otroci, tudi men-
torji smo veseli, saj se je na likov-
nem področju zopet nekaj ustva-
rilo v veselje in ponos."
Kiparsko srečanje osnovnošol-
cev je izvirna zamisel, vredna po-
snemanja. Širitev in dozorevanje
otroškega kiparskega srečanja
Malečnik je predvsem plod mari-
borskih likovnih pedagogov in
malečniške šole, lahko pa se meri z
drugimi umetniškimi razstavami.
Ob malečniškem srečanju namreč
potekašeprireditevOtrok in umet-
nost, v katerem je likovni program
ob literarnem osrednja postavka,
in prav zato si pedagogi prizadeva-
jo na Štajerskem odpreti kakšne
otroške galerije.
Po razstavljenih delih se vidi, da
Učenci so spoznali, da je les že od
davnine eden najosnovnejših materi-
alov za oblikovanje.
so mladi ustvarjalci zelo domiselni
tako pri motivih kot pri obdelavi
lesa.
Razstava bo v lenarški galeriji na
ogled še do 7. februarja.
•»MS
8-OD TOD IN TAM
2. FEBRUAR 1995- TEDNI|(
•> MIRKO KOSTANJEViC / USTANAVUANJE NOVIH OBČIN

Nadaljevanje iz prejšnje števillte
Pobudniki za spre-
membo območij sedanjih
občin in za ustanovitev
novih občin bodo morali
biti seznanjeni z
določbami 14. in 15.
člena ZLS, ki se sedaj gla-
sita:
-14. člen:
"1. Pred določitvijo
območja se z referendu-
mom ugotovi volja pol-
noletnih prebivalcev
določenih krajevnih
skupnosti oziroma nase-
lij o vključitvi v določeno
občino.
2. Del občine se lahko
izloči iz občine, če se na
referendumu za to odloči
večina prebivalcev dela
občine, ki se želi izločiti,
in večina prebivalcev
občine, h kateri se ta del
želi priključiti. Takšno
odločitev z zakonom
potrdi Državni zbor.
3. Kadar se posamezno
naselje želi izločiti iz
občine in se priključiti k
drugi občini, se referen-
dum izvede v naselju."
-15. člen:
"1. Dvoje ali več občin
se lahko združi v eno
občino, če se na referen-
dumu izreče za združitev
večina polnoletih prebi-
valcev vsake občine.
2. Občina se lahko raz-
deli na dvoje ali več
občin, če je vsaka od no-
vih občin sposobna za-
dovoljevati potrebe svoj-^
ih prebivalcev.
3. Občina se lahko raz-
deli na dvoje ali več
občin, če se je na referen-
dumu večina polnoletnih
prebivalcev v posamez-
nem delu občine odločila
za predlagano delitev.
4. Našel je ali več naselij
občine se lahko ustanovi
kot nova občina, če se na
referendumu za to odloči
večina prebivalcev nasel-
ja ali več naselij in če pre-
ostali del občine tudi iz-
polnjuje pogoje za novo
občino.
5. Pred združuvijo ali
razdelitvijo občin mora
vsaka občina izdelati pre-
moženjsko, delitveno in
kadrovsko bilanco.
6. Združitev ali razdeli-
tev občin z zakonom
potrdi Državni zbor."
Kot vidimo, 14. člen
ZLS rešuje vprašanja v
zvezi z izločitvijo iz
občine in priključitev k
drugi občini, medtem ko
15. člen ZLS rešuje
vprašanja v zvezi z
združitvijo in razdelitvi-
jo občin oz. z ustanovitvi-
jo novih občin.
Če pazljivo prečitamo
14. in 15. člen ZLS, pa
opazimo, da v 14. členu
ZLS gre za nejasno raz-
merje med 2. in 3. odstav-
kom. Po drugem odstav-
ku bi se "del občine"
lahko priključil k drugi
občini le z njenim (refe-
rendumskim) soglasjem,
po 3. odstavku pa se "po-
samezno naselje" lahko
priključi k drugi občini
tudi brez njenega soglasja
(le z lastno referendum-
sko odločitvijo); v 15.
členu ZLS gre za podob-
no nejasnost v razmerju
med 3. in 4. odstavkom:
po 3. odstavku je pri raz-
delitvi občine na dve novi
potrebna referendumska
večina "v posameznem
delu občine", po 4. od-
stavku pa je pri izločitvi
dela občine ("naselja ali
več naselij") v novo
občino potreben referen-
dum le pri izločujočem se
delu.
Na prikazane protis-
lovnosti oz. nejasnosti je
v obrazložitvi svojega od-
klonilno ločenega mnen-
ja, izraženega pri spreje-
manju že omenjene us-
tavne odločbe št. U-I-
183/94, opozoril sodnik
ustavnega sodišča mag.
Matevž Krivic (omenje-
no mnenje je bilo v celoti
objavljeno tudi v prilogi
časopisa "Pravna praksa"
št. 25/94), ki meni, da bo
omenjene najasnosti mo-
ral odpraviti zakonodaja-
lec, sicer bo v praksi
prišlo do nerešljivih spo-
rov.
PREDLAGANJE
REFERENDUMSKEGA
OBMOČJA
Ko bodo pobudniki za
a) izločitev nekega nasel-
ja iz dosedanje občine in
priključitev k drugi
občini ali b) izločitev na-
selja iz sedanje občine in
ustanovitev svoje občine
ugotovili, da izpolnjujejo
vse zahtevane pogoje iz
ustave in ZLS, in ko bodo
od zakonodajalca oz. nje-
govih komisij izvedeli,
ali sploh lahko začnejo
postopek po sedanjih ne-
jasnih in protislovnih
določbah 14. oz. 15. člena
ZLS, dokler zakonodaja-
lec ne bo teh protislov-
nosti odpravil, bo šele
smotrno začeti postopek
po zakonu o referendu-
mu za ustanovitev občin
(skrajašno ZRUO - Ur.
list RS št. 5/94), ki po mo-
jem mnenju ne velja
samo za ustanovitev
prvih novih občin, tem-
več smiselno tudi, ko gre
za določitev referenum-
skih območij in druge za-
deve glede realizacije pod
a) in b) omenjenih po-
bud.
Na zborih občanov, ki
naj bi jih po mojem
mnenju skliceval za vsa-
ko posamezno naselje
občinski župan, bodo
občani razpravljali in
sklepali o pod a) in b) na-
vedenih pobudah in
predlagali določitev refe-
rendumskega območja
ter razpis referenduma.
V 4. odstavku ZRUO
najdemo določbo, da
lahkoobčaniizrazijosvo-
jo voljo za ustanovitev
občine in po mojem
mnenju tudi,čeprav to iz-
recno v citiranem členu
ni zapisano, za izločitev
naselja iz ene in prikl-
jučitev k drugi občini z
zbiranjem podpisov v
krajevnih skupnostih ali
naseljih. Podpisi sezbira-
jo na seznamu podpisni-
kov, ki vsebujejo osebne
podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum
rojstva in naslov stalnega
prebivališča. Podatke v
seznamu overi organ, ki
vodi evidenco volilne
pravice.
DOLOČITEV
REFERENDUMSKEGA
OBMOČJA
Referendumsko
območje in referendum
določi Državni zbobr. Če
ta pri določitvi referen-
dumskih območij ne
upošteva posameznih
predlogov za njihovo
oblikovanje, kot npr. vol-
je enega naselje, da ne želi
biti zajeto v referendum-
sko območje, ki naj bi ga
obsegala nova bodoča
občina, ima prizadeto na-
selje pravico vložiti ugo-
vor pri državnem zboru
zoper njegovo odločitev.
Državni zbor o predlogu
ponovno odloči (glej 2.
odstavek 8. člena
ZRUO).
Po mojem mnenju bi
bilo smotrno in potreb-
no, da bi Državni zbor že
ob obravnavi predloga za
določitev referendum-
skega območja zahteval
ustrezne dokaze in nato
ocenil, ali so glede name-
ravanih teritorialnih
sprememb občin oz. usta-
novitve nove občine iz-
polnjeni vsi ustavni in za-
konski pogoji, o katerih
sem že pisal. Če bi npr.
Državni zbor ugotovil,
da na predlaganem
območju bodoče občine
ni vsega, karsezahteva po
13. členu ZLS, bi po mo-
jem mnenju predlog za
določitev referendum-
skega območja in za raz-
pis referenduma lahko
zavrnil.
Dosedanje postopanje
Državnega zbora pri
določanju referendum-
skih območij za ustanovi-
tev prvih občin pa je pre-
bivalce mnogih krajev-
nih skupnosti in naselj
zavedlo. Brž ko jim jebilo
določeno referendumsko
območje po njihovi želji,
so že bili prepričani, da
nameravana bodoča
občina na tem območju
že izpolnjuje ustavne in
zakonske pogoje in da jo
bo Državni zbor glede na
pozitiven rezultat refe-
renduma tudi ustanovil,
to pa pa se z ZUO v neka-
terih primerih ni zgodi-
lo. Le če bo Državni zbor
ocenil, da bodo predlaga-
ne teritorialne spremem-
be sedanjih občin in mo-
rebitna ustanovitev nove
občine na predlaganem
območju v skladu z usta-
vo in zakoni, naj bi po
mojem mnenju določil
referendumsko območje
in razpis referenduma, ki
bi ga potem bilo potrebno
izpeljati po določbah
ZRUO.
KDAJ JE SPREJETA
POZITIVNA
ODLOČITEV?
Medtem ko je po 17.
členu ZRUO, ko je šlo za
prve občine, za pozitivno
odločitev zadostovalo, če
je zanjo glasovala večina
volilcev, ki so glasovali,
pa se za pozitivno spejeto
odločitev, da se želi neko
naselje izločiti iz dose-
danje občine in prikl-
jučiti drugi ali pa da si želi
ustanoviti svojo občino,
zahteva odločitev večine
polnoletnih prebivalcev
določenega referendum-
skega območja, kar po
mojem mnenju pomeni
večino oseb, ki imajo stal-
no prebivališče na refe-
rendumskem območju in
ki imajo pravico voliti v
Državni zbor (glej 14. in
15. člen ZLS in 11. člen
ZRUO).
USTANOVITEV
NOVIH OBČIN
v primeru pozitivne re-
ferendumske odločitve
bi Državni zbor s sprejet-
jem spremembe ZUO
spremenil območja dose-
danjih občin oz. ustano-
vil nove.
Kot sem že pojasnil.
Državni zbor ni absolut-
no vezan na rezultat ugo-
tovitvenega referendu-
ma, vendar če je že ob
določitvi referendum-
skega območja postopal
tako, kot bi po mojem
mnenju moral, potem ni
razloga, da ne bi sedaj
upošteval na referendu-
mu izražene volje prebi-
valcev.
PREJELI SMO
Občina
Žetale -
da ali ne
v nedeljo, 8. januar-
ja, so se krajani KS
Žetale na zboru
odločali, ali še vedno
hočejo svojo občino ali
se bodo sprijaznili z
novo, majšperško.
Razprava je bila dokaj
zanimiva, a žal je vse
potekalo po precej zna-
nem scenariju že iz
časov prejšnjega siste-
ma.
Svet krajevne skup-
nosti, ki deluje že tri
mandate, v njem pa
člani, ki so bili takrat
"postavljeni" po funkciji
(ZK, ZB ...), se najbolj
zavzema za odcepitev,
žal pa niso pripravljeni
ljudem naliti čistega
vina. Člani kmečke
stranke so večkrat
zahtevali, da se najprej
izdela finančni plan,
kako in s čim se bo
vzdrževala občina Žeta-
le, in predlagali, da se z
izvedbo referenduma
počaka nekaj mesecev,
saj bodo do takrat ver-
jetno znani vsi zakoni,
ki so potrebni za delo-
vanje in financiranje
občin.
Da je bil scenarij že
vnaprej pripravljen, je
pokazal delovni pred-
sednik zbora, sicer član
SKD Žetale in član sve-
ta občineMajšperk, ki je
dajal veliko več
možnosti za razpravo
tistim prisotnim
(večinoma iz centra), ki
se zavzemajo za samos-
tojno občino, ker v tem
vidijo samo svoje koriti.
Se bolj zanimiv pa je bil
član sveta KS, ki je želel
glasovanje takoj, brez
razprave - kot v starih,
za njega "dobrih časih".
Verjetno ga ni
Žetalčana, ki si ne bi
želel, da imamo svojo
občino, vsekakor pa bi
radi vedeli, kako bomo
živeli. Nam bo ves de-
nar, ki ga bomo dobili
od države (30 % dohod-
nine) "pojedla" uprava,
socialna in komunalna
ureditev ali bomo še
lahko      zasfaltirali
kakšen kilometer ceste,
zgradili mrliško vežico,
obnovili ali pa kar na
novo zgradili šolo? Ali
bomo morali plačevati
5x višje davke, do kate-
rih ima občina pravico,
bomo kdaj v Žetalah
imeli vsi vodo, ki ne bo
zmanjkala ob vsaki
suši?
Težav s telefonijo bo v
tem letu konec, saj bo v
prvi polovici leta na
novo priključenih kar
210 gospodinjstev.
Tudi z vodo bi bilo
boljše, če bi svet KS
skrbel za vse krajane, za
kar je tudi postavljen, in
ne samo zase in svoje
"domače". Denar, ki ga
bodo porabili za gradi-
tev vodohramažeobsto-
ječega krajevnega vodo-
voda, ki napaja z vodo
okoli 80 gospodinjstev,
bi lahko koristneje po-
rabili za napeljavo mest-
nega voda iz Kozmin-
cev in bi s tem omogočili
vodo za vse krajane tudi
poleti.
Kakorkoli že - na kon-
cu je vodstvo izigralo
vse prisotne na zboru.
Vprašanje pred glaso-
vanjem se jeglasilo: "Ali
nadaljujemo z aktiv-
nostmi za odcepitev od
občine Majšperk?" S
tem sta se strinjali sko-
raj dve tretjini prisot-
nih, nihče pa nam ni po-
vedal, da teh aktivnosti
več ne bo, ampak bo ta-
koj podana zahteva
državnemu zboru, da
razpiše referendum,
brez jasne stategije,
kako in s čim bo delova-
la občina Žetale.
Zato krajani Žetal,
premislimo. Če počaka-
mo vsaj nekaj mesecev,
bomo izgubili veliko
manj, gotovo pa bomo
takrat vedeli, kaj dela-
mo, koliko bomo prido-
bili ali pa izgubili s svojo
občino, kajti za odcepi-
tev imamo čas do nas-
lednjih volitev, za prikl-
jučitev h kateri drugi ali
nazaj k majšperški
občini pa je pot še dosti
bolj trnova!
Zato občina Žetale da,
ampak ne za vsako ceno
in na škodo napredka v
tem delu Haloz!
•> Izidor Štajnberger
LENART / DELAVCI LJUDSKE UNIVERZE BREZ PLAČ
l!(i ^iidancrcanfe?
Ljudska univerza Lenart je javni zavod, ki ga je ustanovila tamkajšnja občina. Delovanje zavoda pc
kriva dve področji: knjižničarstvo in izobraževanje. Medtem ko je knjižničarstvo sistemsko urejeni
z zakonodajo Ministrstva za kulturo, ki z delno obveznostjo ustanovitelja zagotavlja normalno de
lovanje, je izobraževanje mladine in odraslih vezano na skupne obveznosti Ministrstva za šolstvo/«
šport, ustanovitelja in udeležencev izobraževanja.
V lenarški občini bi
zaradi vse večjega števi-
la brezposelnih
občanov morala imeti
Ljudska univerza veliko
vlogo pri dodatnem izo-
braževanju odraslih. Se-
veda pa je vprašanje,
kako naj uspešno
opravlja to funkcijo, ko
pa so se zaposleni delav-
ci znašli v precej podob-
nem položaju. Delo si-
cer imajo, nimajo pa
rednih plač.
Na lenarški ljudski
univerzi se je že oktobra
1993 začelo zatikati z iz-
plačevanjem osebnih do-
hodkov zaposlenih v izo-
braževalnem delu. Tre-
nutno so zaposleni trije
delavci s polnim delov-
nim časom (direktor, taj-
nica in inštruktorica avto
šole), ena delavka (čistil-
ka) pa le s polovičnim.
Marija Tirš, ki je za-
poslena že od 1987. leta
kot tajnica, je povedala:
"Že za zadnje tri mesece v
letu 1993 nisem dobila
rednega osebnega do-
hodka. Takrat je direktor
Ivan Mauko pojasnil, da
so težave trenutne, in so
mi januarja izplačali za-
jamčeni osebni dohodek
tudi za nazaj. Vendar je to
trajalo le do marca, poz-
neje pa nisem dobila
ničesar. Prav tako tudi di-
rektor Ivan Mauko in
čistilka Marija Firbas, ki
prejema le 60 odstotkov,
ostalo pa ji krije občina
Lenart.
Direktor pravi, da plač
ni zaradi tega, ker le-
narška občina noče več
sofinancirati našega za-
voda. Lani novembra
sem se obrnila na občino
Lenart, saj sem čisto obu-
pana, in jim pojasnila
svoj problem."
Avgust Zavernik, bivši
predsednik lenarškega
izvršnega sveta, je v zvezi
z Ljudsko univerzo pove-
dal: "O njihovem proble-
mu sem bil seznanjen v
lanskem novembru.
Občina je res ustanovi-
teljica javnega zavoda
Ljudska univerza, ven-
dar je že leta 1992 le-
narški izvršni svet sprejel
sklep, da bo ukinil redni
dodatek in bo sofinanci-
ral le nekatere programe.
Lani se je njen položaj
zelo poslabšal, vendar
sem kot predsednik
izvršnega sveta bil sez-
nanjen s položajem ko-
maj novembra. Takrat
sem osebno poskušal po-
magati, da bi delavci do-
bili izplačane plače. Zato
smo na izvršnem svetu
sprejeli sklepe glede
Ljudske univerze, med
drugim tudi, dabi pokrili
osebne dohodke za čistil-
ko in tajnico tudi za na-
zaj, vendar svet zavoda ni
sprejel drugih pogojnih
sklepov in zaradi tega ni-
smo sofinancirali."
Med pogojnimi sklepi
je bila tudi zahteva, da
omenjeni svet izreče ne-
zaupnico dosedanjemu
direktorju.
Avgust Zavernik:
"Drži. Res sem dal takšen
predlog, kajti ne glede na
njihovo slabo poslovanje
v zadnjih letih dosedanji
direktor ni izvedel neka-
terih zelo pomembnih
nalog."
Člani sveta tega predlo-
ga niso sprejeli z utemelj-
itvijo, da mu nimajo
ničesar očitati, Zavernik
pa pojasnuje, da nima nič
proti direktorju in Ljud-
ski univerzi, vendar je
želel le pomagati delav-
cem. S tem, ko so delavci
naš predlog zavrnili, so
potrdili, da se strinjajo s
takšnim poslovanjem in
ne potrebujejo naše
pomoči, dodaja Zaver-
nik.
Direktor Ljudske uni-
verze Lenart mag. Ivan
Mauko nam je takole po-
jasnil probleme: "Mi-
nistrstvo za šolstvo in
šport vsako leto razpiše
natečaj za pridobitev
koncesij za izvedbo izo-
braževalnih aktivnosti in
jih tudi sofinancira s
tretjinskim deležem,
vendar le pqd pogojem,
da pri sofinanciranju so-
delujejo tudi ustanovitelj
in udeleženci izo-
braževanja. Občina pa je
ta delež obljubila in o tem
imam tudi dokumente.
Ljudska univerza Lenart
jevletih'92,'93in'94pri-
dobila koncesije za več
izobraževalnih progra-
mov in nekateri med nji-
mi so tudi verificirani.
Naša ustanova je dobila
od Ministrstva za šolstvo
in šport tudi ves
obljubljeni denar, od le-
narške občine pa nismo
dobili ničesar. Seveda
nam za izobraževanje
odraslih po zakonu pri-
pada določen odstotek od
tako imenovanega šol-
skega tolarja, a je občina
Lenart menda med
osamljenimi primeri v
naši državi, da tega ne
daje. Nočemo nobene
miloščine, le to, kar nam
tudi po zakonu pripada.
Na Ljudski univerzi
ugotavljamo, da z izved-
bo programov z vidika
pogojev dela, ustreznih
strokovnih kadrov in po-
treb v našem okolju ni-
mamo problemov. Naj-
večji in edini problemi
cena izvedbe, saj bi mon
li postaviti komercialn
cene. Zavedamo pa se, d:
ima naša občina še vedn:
največ brezposelnih v Pc
dravju in je kupna mo
prebivalstava izjemn
nizka. Ljudje kljub žel
po izobraževanju nimai
sredstev in zaradi tega t
morali stroške delom
pokriti tudi ustanovitel
(občina Lenart), koti
veleva veljavna zakont
daja."
Po Lenartu se šušlja,(i
so nekateri naobčini sof
nanciranje ukinili zarav
tega, ker bi te dejavnos
prevzeli zasebniki. "R
smo predlagali, da t
Ljudsko univerzo prik
jučili kakšnemu obstf
ječemu javnemu zavoc
ali zasebnemu podjetju^
tem da bi vsem zaposl'
nim ohranili delovr
mesta," odgovarja Zave
nik.
Ker po novi občinsl
upravi o občinskem pr
računu na županov pre
log odloča občinski svi
smo za mnenje po
prašali tudi lenarške!
župana Slavka Kramb^
gerja. Tanam jepojasr
da je bil s problematU
Ljudske univerze se
nanjen, vendar ima p'
malo podatkov in še'
želi dajati izjav.
Ko začnemu razvij'
klopčič, lahko opazif
precej nejasnosti tak'
strani ustanoviteljev I'
izvajalcev. Kot pogos'
krat v takšnih prime'
pa najslabši konec pot'
nejo ravno tisti, ki so
nastalo stanje najm^
krivi-zaposleni delav'
Marija Slodni
PTUJ / NA URADU ZA DELO
Vsposablianie za breiposetne
v enotah repu-
bliškega zavoda za za-
poslovanje organizirajo
številne programe izo-
braževanja in uspo-
sabljanja za brezposel-
ne. Tako pripravlja tudi
ptujski urad za delo vsak
ponedeljek in torek del-
avnici Poti do dela in za-
poslitve ter Odkrivanje
poklicnega cilja, motiva-
cijski seminar za bodoče
podjetnike, pa tudi pro-
gram za bodoče
vzdrževalce stavb. Po-
leg teh načrtujejo v fe-
bruarju izpeljavo pro-
gramov za pridobitev
poklicev kmetijski teh-
nik, kmečka gospodinja
in pomožni tekstilec ter
vrsto zanimivih tečajev.
Med njimi so gotovo na-
jaktualnejši tečaji za
delo z računalnikom -
razen osnovnih tudi
specializirani, kot so iz-
delava načrtov,
tehniške dokumentaci-
je in vodenje knjigo-
vodstva s pomočjo
računalnika. Brezposel-
ni bodo lahko obiskova-
li tudi tečaje slovenske-
ga, nemškega in ang-
leškega jezika, poleg teh
pa še tečaja za dvostavno
knjigovodstvo in pos-
lovno sekretarstvo. Po-
samezne tečaje bodo
pričeli, je povedala
Vlasta Filipič, ki vodi
izobraževanje na ptuj-
skem uradu za delo, ko
bo dovolj prijavljenih.
•» M. Zupanič
TEDNIK -2. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM - 9
SREDIŠČE OB DRAVI / OBMEJNI KRAJ, KJER VEDO, KAJ HOČEJO
Pelci nikoli ne zmanika
Kraji v središki krajevni skupnosti so zadnja leta vse lepše urejeni. Denar za skupne potrebe (vodovod, telefon, kanalizacijo, asfaltiranje krajevnih cest) zbirajo že
i/eč kot 20 let s krajevnim samoprispevkom. Zadnjega z manjšimi obremenitvami kot prej so izglasovali februarja 1993.
Program nalog, ki so jih oblikovali po posameznih vaseh, je zajeten.
Tako so se dogovorili, da morajo v Središču modernizirati nekatere
trške ceste, urediti jarke, pešpoti, dokumantacijo za gradnjo kanaliza-
cije, gradnjo pločnika ob glavni cesti, ureditev projektne dokumenta-
cije za potrebe obrtne cone ter nadaljevanje del pri adaptaciji nekdan-
jega sokolskega doma. V Obrežu morajo modernizirati vaške ceste v
dolžini 2630 metrov, izkopati jarke in urediti odvodnjavanje ter posta-
viti javno razsvetljavo ob cesti, ki povezuje naselje z železniško posta-
jo. Urediti morajo tudi vodna zajetja in vzdrževati še druge komunalne
objekte. V Godenincih morajo preplastiti cesto proti Presiki v dolžini
1900 metrov, modernizirati cestišča vaških cest ter izkopati jarke. V
Grabah je potrebno preplastiti vaško cesto v dolžini enega kilometra,
izkopati jarkov ter razširiti omrežje javne razsvetljave. V Šalovcih je
potrebno modernizirati vaške ceste v dolžini 3.100 metrov, izkopati
jarke ter očisti potok Libanja.
Obsežnega programa z zbranim
denarjem od samoprispevka (v pe-
tih letih naj bi zbrali okoli 31 mili-
jonov tolarjev) ne bodo zmogli.
Franc Škorjanec, predsednik sve-
ta središke krajevne skupnosti, je o
tem, koliko morajo pri posamez-
nem objektu prispevati krajani,po-
vedal: "Ob uvedbi krajevnega sa-
moprispevka smo sprejeli nekatere
kriterije. Tako sodelujejo pri vsa-
kem programu s sredstvi po pogod-
bah v višini 50 odstotkov od pred-
videne naložbekrajani sami."
Dobitekaj sredstevtudikotde-
mografsko ogroženo območje?
Franc Skorjanc: Prek občine
Ormož smo uspeli dobiti sredstva
za modernizacijo ceste Vitan -
Šalovci v višini 50-odstotne pre-
dračunske vrednosti.
Kaj pa ste v skoraj dveh letih,
odkar ste izglasovali zadnji sa-
moprispevek, že uspeli narediti.^
Franc Škorjanc: Mirno lahko
rečem, da veliko. V Središču smo
modernizirali Bercetovo in Šinko-
vo ulico, izkopali jarke ter gramozi-
rali vaške ceste. Uspeli smo urediti
dokumentacijo z? kanalizacijo v
Šolski ulici do izliva v potok Črnec
v dolžini 268 metrov ter Breg - Slo-
venska cesta do izliva v Črnec v
skupni dolžini 210 metrov. Na
območju Obreza smo modern-
izirali cestišče vaških cest v skupni
dolžini 2300 metrov ter uredili raz-
svetljavo ob cesti proti železniški
postaji. V Godenincih smo mod-
ernizirali cestišče v dolžini 200 m,
organizirali izkop jarkov ter gra-
moziranjevaških cest v dolžini 100
metrov. V Grabah pa smo izglaso-
vani petletni program v celoti ure-
sničili. Na območju vasi Šalovci
smo ob sodelovanju z občinskimi
sredstvi v skupni dolžini 1400 me-
trov modernizirali cestišče vaške
ceste Vitan - Šalovci, organizirali
izkop jarkov ob gramoziranih ces-
tiščih in delno poskrbeli za navoz
gramoza. Popravili smo tudi župno
cerkev, v Središču pa opravili veli-
ko dela pri ureditvi nekdanjega so-
kolskega doma. Po projektni doku-
mentaciji smo opravili že okoli 80
odstotkov obnovitvenih del. V
zgradbi so predvideni večnamen-
ska dvorana, prostor za upokojence
in mladino, v kleti pa bo našla svoj
prostor tudi godba na pihala. V ob-
jektu sta predvidena tudi manjši
bife in garderobe. Računamo, da bi
bife in prostor, ki je namenjen upo-
kojencem, bila v njihovem upravl-
janju, saj menimo, da bo objekt
lahko na takšen način zaživel.
Središčani ste imeli svoj čas
redno kinopredstave, zadnjih ne-
kaj let pa tega ni več. Kaj je s sre-
diško kinodvorano?
Franc Škorjanc: Njen lastnik je
Prosvetno društvo Središče ob
Aprila bodo v Središču odprli bencinsko črpalko.
Ob mednarodnem mejnem prehodu širijo gospodarski plato.
Sokolski dom bo kmalu sprejemal prve goste.
Dravi. Dvorano so trenutno dali v
najem - v njej jesedaj trgovina. Raz-
mišljamo pa, da bi v sklopu sokol-
skega doma uredili prostor, kjer bi
lahko predvajali film.e.
DRŽAVNA MEJA-
VZROK TEŽAV
Središče je po letu 1991 - po
osamosvojitvi Slovenije - izrazito
obmejni kraj. Kateri problemi so
se odprli?
Franc Škorjanc: Največ proble-
mov je na območju vasi Godeninci,
kjer žive mešane družine. Tukaj so
bili prej prehodi prek meje vsak-
danjost. Ker pa maloobmejne do-
volilnice, s katerimi bi bil omo-
gočen legalni prehod, še niso ureje-
ne, vaščani večkrat naletijo na ne-
razumevanje hrvaških obmejnih
organov. Zgodi se celo, da se mora-
jo včasih nekateri po prisilnem od-
vozu na policijsko postajo v Čako-
vec od tam reševati s pomočjo svoj-
ih sorodnikov. Problem je tudi na
območju Središča, saj je obmejni
plato postavljen skoraj dva kilome-
tra pred katastrsko mejo s sosednjo
Hrvaško. V tem pasu imajo naši
krajanizemljišča. Kljubtemudaso
se na obmejni režim ljudje že delo-
ma navadili, pa pride tuintam do
težav.
V Središču pa so težave tudi za-
radi izredno gostega prometa po
skrajno dotrajani cesti skozi na-
selje.
Franc Škorjanc: Vsakdo, ki pri-
de v Središče, se lahko prepriča, da
je regionalna cesta skozi naselje
precej poškodovana. Zaradi tran-
zitnega prometa so krajani, šepose-
bej otroci hudo izpostavljeni. V
zadnjem času je bilo tod nekaj pro-
metnih nesreč s smrtnim izidom.
Omeniti je potrebno, da je Repu-
bliška uprava za ceste imela 1989.
leta izdelano projektno dokumen-
tacijo, po kateri je bila predvidena
sanacija cestišča ter sočasna
gradnja pločnikov. Dela so se
pričela 1989. leta. Uredili so 600
metrov cestišča in pločnika, kasne-
je pa niso nadaljevali in danes je
cestišče nemogoče. Dogovorjeno
je, da bodo nadaljevali letos.
Kljub vsemu se v Središču mar-
sikaj dogaja: gradijo bencinsko
črpalko, gospodarski plato pri
mednarodnem mejnem prehodu
ter perone in parkirišča na želez-
niški postaji.
Franc Škorjanc: Po izjavah
predstavnikov Petrola bodo dela
pri servisu sklenili v letošnjem
aprilu in takrat je predviden tudi
pričetek obratovanja.
Boste lahko z novimi prodobit-
vami zaposlili delovno silo, ki je
izgubila delo v nekoč razviti sre-
diški industriji?
Franc Škorjanc: Nekaj ljudi bo
zaposlitev dobilo, žal pa je delov-
nih mest vse manj. Na bolje se pre-
mika v obratu Marles, ki je bil pro-
dan. Računamo pa, da bosta v pri-
hodnje bolj zaživela obrt in podjet-
ništvo in da bodo ljudje v zasebnem
sektorju imeli več zaposlitve. V ta
namen smo v krajevnem samopris-
pevku zapisali, da bomo v Središču
uredili potrebno dokumentacijoza
obrtno cono.
Besedilo in posnetki:
Vida Topolovec
PREDSTAVLJAMO VAM / ŠPORTNICA KARMEN MESKO
Glasba tn šport
Klub borilnih veščin Ptuj je v
19 letih vzgojil vrsto dobrih
športnikov, ki so ime kluba,
Ptuja in Slovenije ponesli
sirom po svetu. V zadnjih letih
so se fantom pridružila tudi
dekleta. Ena najperspektiv-
nejših slovenskih in ptujskih
športnic je mlada šampionka
borilnih veščin Karmen
Meško.
Karmen Meško se je borilne-
mu športu zapisala že pred leti,
čeprav v kraju, kjer živi - Vičanci
pri Ormožu -, nihče ne trenira
njej priljubljene borilne veščine
kickboxing. Kljub temu je v zag-
nanosti vztrajala in iz popolne
začetnice v nekaj letih zrasla v
šampionko mednarodnega raz-
reda.
Če bi vprašali, katero zvrst v
borilnih veščinah ima najraje, na
odgovor ne bi dolgo čakali: glas-
bene kate(music form)! Karmen
je namreč izredno muzikalična,
ljubiteljica predvsem resne glas-
be z orietalskim melosom. Za
mnoge mlade pravzaprav nera-
zumljivo. Je že tako, da ima
večina velikih športnikov tudi
svoje "muhe". No, pa saj Karmen
rada prisluhne tudi moderni
glasbil
V državnem prvenstvu je v
zadnjih dveh letih pometla z na-
sprotnicami kot za šalo. Športna
pot in želja po uspehu sta jo pri-
peljali do prvih nastopov na med-
narodni sceni. V kimonu z držav-
nim grbom je nastopila prvič na
pokalnem prvenstvu v Avstriji.
V času lanskih poletnih počit-
nic je Karmen pridno trenirala.
Skupaj s trenerjem sta formirala
prvo glasbeno kato, ki jo je sep-
tembra predstavila strokovnemu
vodstvu kluba. Vsi so bili nad iz-
vedbo navdušeni in padla je
odločitev: Karmen je uvrščena v
reprezentanco Slovenije in potu-
je na evropsko prvenstvo v Hel-1
sinke. S trenerjem sta se pričela
mrzlično pripravljati, saj je bilo j
doodhodaborih 5 dni,vtem času
pa je bilo potrebno postoriti še to
in ono. Posebej je bilo potrebno
izpiliti program. Na zadnjih pri-
pravah si je trener pomagal z vi-
deokamero. Na trak je s pomočjo
tekmovalkinih staršev posnel cel
trening. Zvečer, čeprav utrujena
Karmen Meško - priznanje za
uspehe. Foto:
in z nekoliko poškodovano nogo,
je Karmen skupaj s trenerjem
analizirala ves trening: gibe,
udarce, skoke, ritem,usklajenost
z glasbo..
Končno Helsinki. Po naporni
vožnji s avtomobili je slovenska
reprezentanca prispela na prizo-
rišče evropskega prvenstva v bo-
rilnih veščinah - kickboxingu.
Pa Karmen ni pokazala niti
fizične niti psihične utrujenosti
in nezbranosti. Hladnokrvno je
prikazala svoj tekmovalni pro-
gram, požela zaslužen aplavz in
4. mesto! Najboljši rezultat v naši
reprezentanci v letu 1994.
V Helsinkih je Karmen
dočakala svoj 18. rojstni dan, ko-
legi in vodstvo reprezentance pa
so ji pripravili prijetne večer.
Konec sezone 1994 je bil za
Karmen še posebej prijeten. Na
razglasitvi športnice leta 1994 v
Ptuju se je uvrstila na četrto mes-
to! Ob tem jo je ŠZ Slovenije uvr-
stila v kategorizirano športnico
državnega razreda, KBZ Slove-
nije pa jo je s 1.1.1995 predlagala
za športnico mednarodnega raz-
reda.
Karmen v tem šolskem letu
končuje šolanje na ptujski gim-
naziji, kjer prav tako dosega iz-
jemne uspehe. Odločila se je za
študij in že to jesen sebo preselila
v Ljubljano.
Kam bo življenjska pot popel-
jala našo Karmen, bi težko rekli.
Vemo pa eno: z veseljem se bo
spominjala svojega prvega kluba,
prvega nastopa v reprezentanci
in tudi svojih športnih prijatel-
jev. Prepričan sem, da svoje
športne kariere ne bo končala
prehitro, saj še zdaleč ni rekla
zadnje besede.
•» Franc Slodnjak
ROKOMET
Drava: AFP Dobova 26:24
Ptuj, športna dvorana Center,
gledalcev 400, sodnika Povalej iz
Celja in Malenšek iz Velenja.
Drava: Valenko, Osterc 3, Terbuc,
Žuran, Belšak 5, N. Potočnjak 3, Vu-
grinec 6, Mlakar, Pisar 1, A.
Poločnjak 2, Hrnjadovič 6 in Mar-
gušič.
Po seriji porazov, ki so jih doživeli
rokometaši ptujske Drave, so proti
dobri ekipi iz Dobove le zmogli toli-
ko moči, da so dosegli zelo po-
membno zmago v borbi za direktni
obstanek v slovenski rokometni
ligi. Veliko pomeni vrnitev Hrnja-
doviča, še bolj pa dirigenta igre Ale-
na Potočnjaka. Igra je z njim prido-
bila kvaliteto, predvsem pa so bile
akcije bolj povezane.
Domačini so pričeli zelo dobro. V
sedemnajsti minuti so vodili z osem
proti nič. Po nekaj prehitro zakl-
jučenih napadih domačih so ti po-
pustili v obrambi ter dovoli 11 gostom,
da so razliko ob polčasu zmanjšali na
znosnih pet zadetkov razlike.
V drugem polčasu smo videli bolj
izenačeno igro. Domačini so uspeli
vzdržati do konca. V tem delu smo vi-
deli nekaj lepih potez v napadu
domačih igralcev in tudi domači ve-
teran v vratih Marjan Valenko je ne-
kajkrat dobro posredoval. Zadnjemi-
nute so bile zelo napete. K temu sta
veliko prispevala nenačelna sodnika,
ki sta hotela z izključitvami umiriti
igralce obeh moštev, končni efekt pa
je bil ravno nasproten. Domačini so
ostali na igrišču minuto in pol do
konca srečanja samo z vratarjem Va-
lenkom, Belšakom in Hrnjadovičem.
Sodnika sta namreč zaradi tretje izkl-
jučitve nokazala rdeči karton Alanu
Potočnjaku, nato pa izključila še Vu-
grinca in Pisarja ter trenerja Starkla,
pri gostih pa je bil izključen Stojako-
vič. Trener gostov, ki se je sprehajal
po igrišču, pa je ostal nekaznovan.
Toda na koncu se je vse dobro izteklo
z zasluženo zmago ptujskih rokome-
tašev.
D.K.
TENIS
liemi \f ukasovil uspeln«
ndiiistcolliittoiieii
Poročali smo že o uspešnih
nastopih članice Teniškega
kluba Ptuj Nene Vukasovič na
turnirjih v Avstraliji. Priigrala
si je dovolj točk, da se je uvrstila
na svetovno računalniško lest-
vico, še večji uspeh pa je nastop
na prvem grand slam turnirju -
glavnem mladinskem turnirju
Australianopna.
Po dveh zmagal v kvalifikacijah
je Nena sicer izgubila v prvem kolu
glavnega turnirja, vendar je po
poročilih opazovalcev mudila
močan odpor Avstralki Gillespie
Jones(2:6in 1:6).
Skupaj z Mariborčanko Žano
Žlebnik sta zaigrali tudi na glav-
nem turnirju v parih. Tu sta bili
uspešnejši, saj sta v prvem kolu pre-
magali par Bali (Avs.) - Takase
(Jap.) s 6:3,3:6 in 6:1, v drugem pa
sta morali priznati premoč tretjih
nosilk Vvette Basting in Tamarin
Tanasugarin s 3:6 in 1:6.
Nena bo planirano 4-mesečno
turnejo po Avstraliji verjetno po-
daljšala do srede marca in odigrala
še najmanj tri turnirje.
Ob poročanju o Neninih uspehih
smo v prejšnjem Tedniku objavili
tudi nekaj naj več j ih uspehov sestre
Tine Vukasovič, ki se je po dveh
mesecih vrnila iz Avstralije in bo ta
vikend nastopila na državnem dvo-
ranskem prvenstvu v Celju. Zaradi
poškodbe noge njen nastop še sicer
ni zanesljiv. Tina nas je opozorila
tudi na napako, ki se nam je pri-
kradla pri navedbi podatka iz leta
1991, ko smo zapisali, da je zmagala
na neuradnem mladinskem svetov-
nem prvenstvu (Orange Bowl).
Tina je bila na tem turnirju med 16
najboljšimi, zmagala pa je na tur-
nirju v New Yorku (Port Washing-
ton), ki glede na zasedbo ni bistve-
no slabši
S.R.
10-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
2. FEBRUAR 1995- TEDNIK
•> Vesna Ribaril / Šesti del: Prestiž Copactabane in mogočnost Corcovada
Braziliio - diuiba nogo-^^
Zadnji dan v Riu. Ne moreva ga zapustiti, ne da bi se vsaj sprehodili po Copacabani.
Znamenita plaža, ki jo opevajo celo pesmice. Znane so tudi fotografije s Copacabane
- take s pravimi Brazilkami v pravih brazilskih kopalkah, ki pokrivajo zelo malo in so
prijetna paša za moške oči.
Ko se bližava obali, ugotavlja-
va, da je tudi to eden od boljših
delov mesta. Spomnim se pripo-
vedi znanca, ki me je pred odho-
dom posvaril, da so ga na Copaca-
bani oropali sredi belega dne.
Zato imava pri sebi le nekaj ma-
lega denarja, fotoaparata pa sta
skrbno skrita. In fotografirava le
izmenično. Medtem ko ena ove-
kovečuje to svetovno znameni-
tost, druga budno pazi, da se ne bi
približali kakšni nepridipravi.
Misel o uživanju v toplem pesku
na obali morja je sicer privlačna,
sama plaža pa name ne naredi po-
sebnega vtisa. Tik ob njej je štiri-
pasovna cesta in neprestani hrup
prometa, na oni strani ceste pa v
vrsti same visoke hotelske stav-
be. No, zame to že ni predstava o
raju na Zemlji. Ker je zima in
temperatura "le" 30 stopinj, so na
plaži le redki entuziasti. Čeprav
so že normalno kar lepo zagoreli,
so med prebivalci Ria takšni, ki
pridno nabirajo barvo, pre-
pričani o lepoti zagorele kože in
lepega telesa. Dvometrski valovi
Atlantika so krasni objekti za
občudovanje mogočnih sil nara-
ve, in če se predaš njihovemu
bučanju, vsaj za kratke trenutke
odmisliš hrup prometa. Pa tudi
dober izgobor so, da ti ni treba v
vodo. O posebni čistosti morske
vode na plaži sedem milijonske-
ga mesta se pač ne da govoriti.
Z Lino in Luisom sva dogovorje-
ni za pozno popoldne, zato skočiva
se v JARDIM BOTANICO - bota-
nični vrt. Po sončni in vroči Copa-
cabani se nama kar prileze prijetna
senca mogočnih palm. Med vsem
bogastvom tropskega rastlinja me
najbolj navdušijo v medicini upo-
rabne rastline.
Luis ne bi bil pravi Brazilec, če
ne bi po svoji in splošni tukajšnji
navadi zamujal. Če nekdo zamudi
"samo" pol ure, to za njih pravza-
prav sploh ni zamuda.
Med čakanjem se z Alenko že
sprijazniva, da ne bo nič z
obljubljenim občudovanjem
sončnega zahoda s Corcovada. Na-
jina prijatelja se pojavita pol ure
pred sončnim zahodom in že s
hroščem drviva skozi mestni pro-
met proti vznožju Kristusovega
hriba. Cesta na vrh je speljana sko-
zi pravo džunglo. Smo na področju
nacionalnega parka Tijuca, ki se
širi daleč ven iz mesta in je s svoji-
mi 120 kvadratnimi kilometri naj-
večji urbani pragozd na svetu. Ta
prava džungla je res pravo nasprot-
je tisti mestni, ki jo puščamo za se-
boj.
Sončni zahod smo res zamudili.
Ko prispemo na vrh, se dan že pos-
lavlja in po mestu se prižigajo luči.
Oči pa se najprej usmerijo proti
osvetljenemu, 30 metrov visokemu
Kristusu. Poženemo se še zadnje
metre po stopnicah proti najvišji
točki. Ob nogah Krustusa, ki je s
svojimi razprtimi rokami v šestde-
setih letih, odkar so ga postavili,
postal zaščitna podoba mesta Ria
de Janeira, pa se nam odpre zares
veličasten pogled na mesto.
Milijoni lučk tam spodaj se zdijo
od tukaj kar pravljično čarobni.
Luisa presenečava, sami sebe pa
razveseljujeva, ko ugotavljava, da
orientacija mesta kar dobro obvla-
dava. Pravzaprav znava našteti vse
pomembnejše točke, ki se razpros-
tirajo v krogu 360 stopinj. Mrzel
nočni veter tu zgoraj nas prepriča,
da se počasi in s težavo vendarle
vrnemo in tudi sami postanemo
ena od tistih neštetih lučk tam spo-
daj.
Po večerji kar se da hitro urediva
svoja nahrbtnika - potem pa v pos-
teljo - jutri namreč letiva v Ma-
naus. Alenka po polnem dnevu že
spi, jaz pa še urejam številne
današnje podobe. Preutrujena sem
za pisanje dnevnika, zato si v želji,
da bi čim več doživetij iztrgala
neizbežni sili pozabe, v zvežčič za-
pisujem kratke telegrafske opazke.
In potem se pojavi na vratih
zaskrbljeni Luis. Zadnje tri ure je
preživel ob telefonu. "Manaus,"
pravi. Le kaj se je zgodilo? Razloži
mi, da sta fant in družina, pri kateri
bi v Manausu morali stanovati, v
zadnjem trenutku odpovedala. Že
pred prihodom sva vedeli, da bova
v času prakse nastanjeni pri
družini. Študentje, ki prihajajo iz
tujine na prakso k nam, običajno
stanujejo v študentskih domovih.
DENEM ima še malo izkušenj s
praksami in zaenkrat so problem
nastanitve rešili pač tako. Sicer pa
res veljajo za gostoljubne ljudi.
V tej sila neprijetni situaciji je
Luis napel vse sile, da bi za naju iz-
peljal zadevo kar se da ugodno.
Povrh vsega je Manaus še tako zelo
oddaljen in dosegljiv le po zraku ali
z ladjo, tako da imajo s tamkajšnji-
mi študenti medicine malo stikov.
Obrnil se je na kolegico Miriam.
Pravi, da naju bo z veseljem spreje-
la, a kar ravnokar končuje raziskc
valno nalogo, bi bilo to zanji
možno šele čez nekaj dni. Luii
predlaga, da zamenjava letalski
karte za naslednji teden. Seved
moram zadevo razložiti še Alenk;
ampak takšna menjava vozovnic
se mi kljub prepričevanju Luis;
zdi nemogoča. Še vedno trdn!
odločena o jutrišnjem odhodu pre
pričujem Luisa, da so njegovi
skrbi odveč in da nama ne bo pra-
nič hudega, če teh nekaj prvih dc
preživiva nastanjeni v hotelu. Zs
nimivosti za videli, spoznati ii
početi pa bo najbrž tudi dovolj a
razpolago.
Ponoči me tlači mora, da je^K-i-
naus pravzaprav imaginarno mes
to, ki so si ga izmislili zato, dal
zafrkavali naivne Evropejce. Aler.
ka se zjutraj strinja z mojo odločil
vijo.
Sonce zahaja nad R!om.(Pogled na Corcavado s Sladkornega hlebca.)
Bučanje valov na Copacabani preglasi hrup prometa. i
ALEKSANDER f ENOS / OBETAVEN MLAD PTUJSKI FRIZER
Je treba res povzdigniti sebe
talce, da drugim sekamo glave?
Frizer Aleksander Fenos je eden tistih mladih Ruičanov - razveseljivo je, da jih je vedno več ki se vse bolj uveljavljajo v Sloveniji. Nazadnje je nase opozoril na frizerski prireditvi v hotelu Diana
Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi znani svetovni frizerski virtuoz Joshua Galvin. Fenos je zbrano slovensko strokovno javnost vznemiril in navdušil z avantgardno kolekcijo moških frizur. Ob njei
je s kolekcijo čudovitih svečanih frizur navdušila tudi Gizela Grah iz Murske Sobote.
Aleksandra Fenosa ni potrebno posebej predstavljati.
Kdor kaj da na svojo frizuro, je pri njem stalna stran-
ka. Njegov salon na Mestnem trgu je pravo zbirališče
mladih.
TEDNIK: Od kod navdušenje
za ta poklic?
A. Fenos: "Že takrat, ko sem v
šoli risal, sem bolj ali manj dajal
poudarek figuri, portretu. Frizura
pa se v bistvu v vse to vklaplja in je
vsaj malo povezana z risanjem,
umetnostjo, človekom..."
TEDNIK: Zelo hitro ste prišli
do stalnega kroga strank, vedno
pa prihajajo še nove.
A. Fenos: "Trudil sem se, da bi
se to zgodilo čim prej, čeprav še
zdaj ni vse tako, kot bi moralo biti,
da bi bili ljudje dovzetni za nekaj
več. Ne dovolijo si sprememb, to
jim onemogočajo dolgoletne blo-
kade: vsi drugi lahko imajo, sam pa
nisem najbolj za to; potem pa še iz-
govori, da brez trajne ni frizure, ter
celo življenje bom nosila dolge
lase, ker mi pač pristajajo."
TEDNIK: Za vas se je v javnosti
že kar utrdilo prepričanje, da ne
marate dolgih las.
A. Fenos: "Pogojeno je s tem, da
je dolgi las bolj za friziranje, kratki
pa bolj za striženje. Osebno mnogo
raje strižem kot friziram, zato
imam tudi več opravka s kratkimi
frizurami. Dokazano pa je, da so v
bistvu kratke frizure nekaj novega
za nekoga, ki se jih je prej 'bal'."
TEDNIK: Kako ocenjujete raz-
mere v slovenski frizerski stroki?
A. Fenos: "V zadnjih se je precej
razvila. Razveseljivo je, da lahko
danes že na ulicah opazimo aktual-
ne modne smernice, kar se včasih
ni dogajalo. Danes je opazno, da
frizerji spremljajo razvoj stroke.
Dogaja pa se tudi še, da se občasno
poudarjajo stvari, ki so že zdavnaj
iz mode."
TEDNIK: Kakšne možnosti
imate frizerji za razvoj ?
A. Fenos: "Možnosti je veliko.
Če si pripravljen odšteti večjo
količino denarja, se lahko udeležiš
eno-, tri- in šestmesečnih frizer-
skih tečajev v tujini, s katerih
lahko, če si prizadeven, veliko od-
neseš. Morda bo prišel kdaj čas, da
sebom takšnega izpolnjevanja tudi
sam udeležil."
TEDNIK: Se mladi zanimajo za
poklic frizerja?
A. Fenos: "Ja, vsi pa si preveč
preprosto predstavljajo to stroko.
Prepričani so, da jo lahko obvlada-
jo čez noč. Pojavljata se dve skraj-
nosti. Za frizerstvo se v glavnem
odločajo mladi s podeželja in iz
premožnih družin. Pri obojih pa je
pojmovanje stroke skoraj iden-
tično: enostavno in lahko je biti
frizer. Morda je okolje tisto, ki
vara: prideš v lokal, spremlja te
glasba in vse je pretirano enostav-
no."
Eden izmed modelov, s katerim je
Aleksander Fenos požel priznanje v
Murski Soboti.
TEDNIK: Za kakšne frizure se
navdušujete?
A. Fenos: "Za vsaj malo dru-
gačne. Drugačnost je lahko samo
majhen detajl, lahko pa je tudi kaj
večjega. Predvsem si prizadevam,
da se izogibam suhoparnosti, eno-
ličnosti, da niso vsi, ki gredo iz sa-
lona, sfrizirani po enem kopitu.
Vsaka frizura mora delovati sama
zase. Dobro pa je, da vsaj malo poz-
naš človeka, da se mu prilagodiš,
približaš in mu oblikuješ frizuro.
ki je blizu njegovemu značaju,
obliki obraza..."
TEDNIK: Kako prihajate do
idej, ki jih predstavljate na revi-
jah?
A. Fenos: "Hvala bogu, da je v
Ptuju nekaj modelov, ki so pri-
pravljeni nositi moje ideje, ki so
bolj ali manj uporabne samo za re-
vije, ker ljudje še niso navajeni, da
bi kaj takega redno srečevali na uli-
cah. Ideja sama pride v bistvu zelo
hitro, brez večjih priprav. Včasih
se zgodi, da se porodi šele ob
srečanju z modelom. Veliko je
namreč odvisno od kakovosti las.
Trudim se, da so frizure za revije
čim bolj ekstravagantne, da padejo
v oči. Za to v bistvu revije tudi so. S
tem jim daješ neki nov osebni pog-
led, da ne delaš tistega, kar si že vi-
del na prejšnjih revijah ali kje dru-
gje."
TEDNIK: Kaj vam pomenijo
uspeh v Murski Soboti in vsi
prejšnji?
A. Fenos: "V bistvu mi vsaka
majhna stvar veliko pomeni. Veli-
ko mi pomeni, da grem skozi mes-
to, se srečam s svojimi strankami
in zadovoljen ugotovim, da smo
nekako povezani, da filing ostaja in
da je od zadnjega obiska v salonu
nekaj ostalo - nekaj, kar ni samo
frizura.
Naleteti na dobro besedo pri fri-
zerjih jezelo težko. Nevem,ali jeto
ljubosumnost, o tem ne bi želel so-
diti. Je treba res povzdigniti sebe
tako, da drugim sekamo glave?
Energijo, ki bi jo porabil za to raz-
pravo, raje uporabim za novo frizu-
ro, ki da odgovor na vsa ta
vprašanja."
Ena zadnjih frizur.
Foto:AF
TEDNIK: Si predstavljate sebe
v tujini? Bi zapustili Ptuj?
A. Fenos: "Šel bi že, če bi bile
možnosti oziroma če bi imel dovolj
veliko željo za to. Sedaj moram
priznati, te želje nimam. Res pa je,
da imaš v svetu več možnosti na
vseh področjih. Osnovni problemi
pa so povsod enaki."
TEDNIK: Kdaj bomo v Ptuju
dočakali frizersko revijo?
A. Fenos: "O tem se veliko gov
ri, morda celo preveč. Osnovi
ideja obstaja, samo ne bi n
ničesar vnaprej obljubljal."
TEDNIK: Kaj pa lahko poves
o svojih željah?
A. Fenos: "Priznati moram,i
nekih strašnih želja - vsaj priprav
jenih - nimam. V tem trenutku
najbolj želim, da bi dobil čim v
navdušenih modelov, ob katerih
se lahko porajale nove ideje, ide
ki jim je skupna 'odštekanos
Pomlad prihaja, javnosti in ulica
Ptuja je potrebno ponuditi nek
novega, da še mi prispevamo
lepšemu vtisu o Ptuju, da turist,
pride v naše mesto, ne gleda sat
starih znamenitosti, ampak
kakšno novo."
TEDNIK: Gospod Fenos,
tudi izredno lepo rišete. Kaj p3
s tem vašim darom?
A. Fenos: "Risanje je trenut
nekje v ozadju - 'čaka na p'^
strešju'. Na žalost ni pravega ča
Risati se ne da na silo, čepra^
tudi to včasih dobro. Prišel bo^
ko bomo tudi o tem mojem d'
lahko več govorili. Moram
povedati, da nekaj malega na''
področju vendarle ustvarjam i"
kmalu vidno. Torej čisto zasp^'
nisem."
Majda Goz"
TEDNIK - 2. FEBRUAR 1995
ŠPORT -11
'^I.OYfMSICA BISTRICA / RAZGLASITEV ŠPORTNIKOV LETA 1994
Natbetištt Branka
Pivec tn Sandi Soršak
Minuli petek so v slovenjebi-j
striški športni dvorani na javni
športno-zabavni prireditvi razglasi-
li najboljše športnike občine v letu
1994. Prireditev je potekala v orga-
nizaciji podjetja Impos, občinske
športne zveze ter Radia Maribor.
Organizatorji so na prireditev po-
vabili eno najboljših in najlepših slo-
venskih športnic Brigito Bukovec. V
programu so nastopili pevka Nadja
Stegne, najboljša bistriška plesalca
Tinka in Uroš Delakorda in skupina
Amigos iz SlovenskeBistrice,pripra-
vili pa so tudi športno-zabavna tek-
movanja: v metanju prostih metov
(med politiki je zmagal kandidat za
župana Leopold Turk, med drugimi
Brigita Bukovec ter ravnatelj osnov-
ne šole Poljčane Stane Kovačič) in
igri trojk (zmagali so Poljčančani
pred Bistričani in Pragerčani).
Na zmagovalno stopničko kot naj-
boljša športnika v občini Slovenska
Bistrica za leto 1994 sta tokrat stopila
19-letna Branka Pivec (Atletsko
društvo Slovenska Bistrica), državna
prvakinja v metu diska za starejše
Najboljša slovenjebistriška športnika v letu 1994: Branka Pivec in Sandi
Soršak. Foto: Samo Brbre
mladinke, in 21-letni Sandi Soršak
(Judo klub Impol), državni mladin-
ski in članski prvak v kategoriji do 78
kg. Za najbolj športni kolektiv v letu
1994 so razglasili Judo klub Impol.
Posebno priznanje za najboljše SŠD
so prejeli mladi športniki OŠ Pohor-
skega odreda iz Slovenske Bistrice.
Priznanja pa je prejelo še 18 perspek-
tivnih športnikov in 12 najaktiv-
nejših športnih delavcev v občini.
•» Vida Topolovec
KLUB MALEGA NOGOMETA POETOVIO
Kako 0o leseniT
Prihodnje leto bo v obstoju kluba malega nogometa Poetovio že deseto, jubilejno. Klub
je prav gotovo eden najbolje organiziranih ljubiteljskih klubov malega nogometa v me-
dobčinski nogometni zvezi in v slovenskem merilu.
Vodstvo in igralci kluba se lahko
pohvalijo s kar 152 pokali ter raz-
ličnimi naslovi osvojenih prven-
stev. V letih 1990 in 1994 so bili fina-
listi državnega prvenstva, leta 1992
prvaki slovenskega pokala v Izoli,
leta 1993 so osvojili prvi slovenski
superpokal - to je tekma med prva-
kom države in prvakom slovenske-
ga pokala, poleg tega pa so kar se-
demkratni prvaki medobčinske no-
gometne zveze.
Minulo soboto so se udeležili tudi
državnega prvenstva v Ljutomeru,
kjer se je pomerilo osem najboljših
slovenskih klubov malega nogometa,
prvakov slovenskih medobčinskih
nogometnih zvez.
Po besedah vodje kluba MN Poeto-
vio in hkratipredsednikakomisijeza
111.ili nogomet pri medobčinski nogo-
metni zvezi Fredija Kmetca je igral-
sk.i ekipa, katere povprečna starost je
24 let, standardna že od vsega
začetka. Nekajkrat so menjali le tre-
iieria. Trenutno opravlja to funkcijo
Boris Rubeij. Sicer pa vsi igralci ra-
zen enega, ki igra pri NK Caissa Alu-
^ minij, igrajo nogomet v NK Drava.
Zato posebnih treningov za mali no-
I gomet nimajo.
Njihova glavna  ambicija ob
. letošnjem državnem prvenstvu je
bila doseči čimboljšo uvrstitev, saj je
bila konkurence izredno močna.
Žreb jim je dodelil težko skupino,
. zato so pred pričetkom tekmovanja
j razen dobre igre, s katero so se morali
potrditi, računali tudi na nekaj sreče.
Se danes se nemreč bridko spominja-
' jo lanske finalne tekme, v kateri so 34
i sekund pred koncem prejeli ize-
, načujoč zadetek, po streljanju 6-me-
, terskih strelov pa izgubili z rezulta-
" tom 8:7. Razen tega jih je v letošnji se-
zoni pestilo precej poškodb, tako da
f je bil njihov nastop na prvenstvu toli-
1, ko težji in odgovornejši.
I V PRIHODNJE
I DRŽAVNA LIGA
Letošnje državno prvenstvo v ma-
lem nogometu je bilo zadnje, ki je po-
tekalo v turnirski obliki. Prihodnjo
jesen se bo namreč sistem tekmovan-
ja preoblikoval v ligaško tekmovanje,
to pa članom KMN Poetovio ni naj-
bolj v prid. V državni ligi malega no-
gometa bodo igralci, ki igrajo veliki
nogomet, izgubil pravico nastopa,
ker bosta obe ligi potekali sočasno.
Zeljaekipeje,dabosevedaNKDrava
tisti, ki bo uspel obstati v drugi
državni nogometni ligi.Torej je prio-
riteta dana velikemu nogometu,
čeprav na škodo malemu, ki ga igrajo
ljubiteljsko.
Sicer pa liga malega nogometa na
ravni Medobčinske nogometne zve-
ze deluje že sedmo leto, in sicer v dveh
delih - A in B. "Zima je idealen čas za
igranje malega nogometa, saj igralci
velikega nogometa takrat ne igrajo v
svoj i ligi," pravi FrediKmetec. "Mali
nogomet se igra domala po vsem sve-
tu in je kot zvrst nogometa zelo pril-
jubljen. Problem v Sloveniji je pač ta,
da še ni organizirane državne lige no-
gometnih klubov, kjer bi igralci v
imenu matičnega kluba igrali tako
veliki kot mali nogomet. Pozimi, ko
je za igralce velikega nogometa bolj
ali manj mrtva sezona, se ti zbirajo v
različnih novih klubih malega nogo-
meta, kjer igrajo zgolj rekreativno.
Prav bi bilo, da bi v tem času potekala
liga malega nogometa, v kateri bi
lahko nastopili v imenu svojega
matičnega kluba.
Zanimivo je, da ima naša me-
dobčinska nogometna zveza registri-
ranih kar 27 klubov malega nogome-
ta, vsi igralci velikega nogometa pa
morajo za igranje v njih imeti potrdi-
la svojih matičnih klubov. Skratka
vsa organizacija in kontrola potekata
preko posebne komisije pri me-
dobčinski nogometni zvezi. Problem
glede igranja malega nogometa v Ptu-
ju pa je ta, da imamo trenutno na voljo
le eno dvorano, ki po dimenzijah
ustreza pravilom. To je dvorana Cen-
ter. V njej poteka "A" liga medobčin-
skega tekmovanja, v kateri tekmuje
devet ekip. Nekaj več težav imamo z
"B" ligo, v kateri nastopa 18 ekip in ki
se igra v dvorani Mladika, ta pa za
igranje ni najbolj primerna."
-*D.Sterie
KMN Poetovio- stojijo od leve: FrediKmetec (vodja kluba). Robi Vesenjak, Ivo
Lončarič, Emil Šterbal, Silvo Kornik, Robert Mere (vsi NK Drava), Boris Rubeij
(trener); čepijo: TomiEmeršič, Dušan Ramšak, Sandi Kralj, Branko Leben, Mi-
lan Emeršič (vsi NK Drava), Franci FridI (NK Caissa Aluminij).
MALI NOGOMET
pmokl
v soboto je v Ljutomeru potekalo
državno prvenstvo v malem nogome-
tu, na katerem pa ptujski klub Poeto-
vio Miško d.o.o. ni dosegel pričakova-
nega uspeha, saj se z dvema porazoma
in enim neodločenim izidom ni uspel
uvrstiti med štiri najboljše v polfinalu,
kar je po številnih uspehih kluba v mi-
nulih sezonah pomenilo kar precejšnje
razočaranje.
Zato pa je bila nedeljo, ko je v dvora-
ni Center v Ptuju potekal zaključek
tekmovanja za prvaka medobčinske
nogometne zveze v malem nogometu,
toliko uspešnejša. Pomerile so se štiri
najuspešnejše ekipe "A" lige malega
nogometa: Gumanno 69, Kovinostru-
garstvo Zamuda, Poetovio Miško
d.o.o. in Majolka.
Rezultati: Kovinostrug. Zamuda -
Gumanno 69 -1:5, Poetovio - Majolka
- 2:2, Gumanno 69 - Majolka - 2:6, Ko-
vinostrug. Zamuda - Poetovio - 2:7,
Poetovio-Gumanno 69- 5:1,Majolka
- Kovinostrug Zamuda - 3:6.
Prvo mesto v "A" ligi ter naslov prva-
ka Medobčinske nogometne zveze je
torej osvojil klub Poetovio Miško
d.o.o in se tako neposredno uvrstil v
prvo državno ligo v malem nogometu
prihodnjo sezono. Drugo mesto je pri-
padlo ekipi Majolka, ki se bo za dve
prosi mesti v I. državni ligi še morala
potegovati v kvalifikacijah. Tretja je
bila ekipa Kovinostrugarstvo Zamu-
da, četrta pa Gumanno 69.
Še podatek, da je bil za najboljšega
vratarja zaključnega tekmovanja iz-
bran Sergej Rimele (Gumanno 69), za
najboljšega strelca pa Stanko Glažar
(Kovinostrug. Zamuda).
MALI
NOGOMET
L LICA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 8. kola: Gu-
manno 69 - Pizzerija Slonček
2:2, Markovci - Sv. Tomaž Pro
Land 0:5, Krona Zagi - Kovino-
strugarstvo Zamuda 1:4, Bistro
Majolka - Poetovio Miško d.o.o.
3:4.
Rezultati tekem 9. kola: Sv.
Tomaž Pro Land - Bistro Majol-
ka 2:7, Pizzerija Slonček - Mar-
kovci 3:6, Kovinostrugarstvo
Zamuda - Gumanno 69 3:1, Poe-
tovio Miško d.o. - Tames 6:3.
l.KOVINOSTR. ZAMUDA 8 6 1 1 42:14 13
2. POETOVIO MIŠKO    8 6 1 1 33:15 13
3. BISTRO MAIOLKA    8 6 1 1 33:17 13
4. GUMANNO 69 8 5 1 2 25:18 11
5.SV.TOMAŽ-PROUND 8 3 2 3 17:21 8
6. MARKOVCI 8 2 15 14:31 5
7.KR0NAZAGI 8 12 5 10:21 4
8. PIZZERIIASLONČEK 8 116 14:24 3
9. TAMES 8 0 2 6 12:39 2
11. LIGA SKUPINA A
Rezultati tekem 6. kola: Litež
Stoperce - Gastro Žetale 1:2,
Sara - Copy Canon Ambienie
3:3, Zidarstvo Zamuda Macho -
Zavod 93 2:1, Bistro Milena - Bi-
stro Žoga 3:1.
I, BISTRO MILENA 6 5 1 0 26:8 11
2.ZID.ZAMUDAMACH0 6 3 2 1 18:15 8
3.SARA 6 2 3 1 21:18 7
4. ZAVOD 93 6 3 1 2 18:16 7
5. BISTRO ŽOGA 6 3 12 16:14 7
6,C0PYCAN0NAMB. 6 1 2 3 17:20 4
7 GASTRO ŽETALE 6 114 10:18 3
8. LITOŽSTOPERCE -1  6 0 1 5 8:25  O
Razpored tekem 7. kola: ne-
delja, 5. februarja, športna dvo-
rana Mladika Ptuj: 15.30 Zavod
93 - Bistro Milena, 16.50 Gastro
Žetale - Zidarstvo Zamuda Ma-
cho, 18.10 Bistro Žoga - Sara,
19.30 Copy Canon Ambiente -
Litož Stoperce.
II. LIGA SKUPINA B
Rezultati tekem 6. kola: Vito-
marci - Butik Ivana 4:4, Gostišče
pri Tonetu - Smarnica Kuhar
1:0, Cirkulane - Center Kolo 3:0
p.f., Tomaž Foto Host - Bistro
Lipa 2:0, Bistro Lipa - Smarnica
Kuhar(3. kolo) 1:4.
1. GOSTIŠČE PRI T0NETU6 5 1 O 23:1011
2. BUTIK IVANA 6 3 3 O 31:15 9
3.VIT0MARC! 5 3 1 1 20:12 7
4. SMARNICA KUHAR    6 3 12 16:11 7
5. TOMAŽ FOTO HOST 5 2 1 2 9:11 5
6.CIRKULANE 6 12 3 13:17 4
7. BISTRO UPA VITOM. 6 114 19:22 3
8. CENTER KOLO 6 0 0 6 8:41 O
Razpored tekem 7. kola: ne-
delja, 5. februarja, športna dvo-
rana .^Aladika Ptuj: 16.10 Center
Kolo - Tomaž foto Host, 17.30
Butik Ivana - Cirkulane, 18.50
Bistro Lipa - Gostišče pri Tone-
tu, 20.10 Smarnica Kuhar - Vi-
tomarci.
Branko Lešnik
NAMIZNI TENIS
Državna pp/en-^
stvavPfuiiB
Prve tri ekipe so prejele pokale, medalje in spominska darila.
Foto: Lojze Cojnko
Namiznoteniški klub Petovio
Ptuj je organiziral 4. ekipno državno
prvenstvo Slovenije za pionirke.
Nastopilo je osem ekip, razdeljenih
v dve predtekmovalni skupini, nato
pa sta se po dve prouvrščeni uvrstili
v finalno skupino.
Ptujske igralke so upravičile vlogo
favoritinj in po dolgoletni vladavini
ljubljanskih klubov zasluženo osvo-
jile naslov državnih prvakinj.
Domačinke so nastopile v postavi:
Breda Mojsilovič, Martina Safran,
Spela Lukner in kot rezerva Nina Ki-
selak. Brez poraza v posameznih
igrah je igrala Breda Mojsilovič.
Rezultati finalne skupine: Petovio
- Rakek 4:0, Ilirija - Olimpija 4:3, Pe-
tovio - Ilirija 4:0, Olimpija - Rakek
4:2, Petovio - Olimpija 4:2 in Ilirija -
Rakek 4:3.
Vrstni red: 1 .Petovio Ptuj,2. Ilirija
Ljubljana, 3. Olimpija Ljubljana, 4.
Rakek, 5. Istrabenz Sedmela, 6.
Križe, 7. Logatec in 8. Era iz Velenja.
Po končanem tekmovanju je trener
domačih Ivo Pšajd dejal: "Želeli smo
si ta naslov in ga tudi osvojili. Imamo
dobro ekipo, ki je z organizirano in
kvalitetno igro to tudi potrdila. Čes-
tital bi vsem igralkam, upravi, spon-
zorjem in vsem, ki so nam pomagali."
Martin Mlakar, predsednik NTK
Petovio: "To je za nas zgodovinski
dogodek. Prireditev je odlično uspe-
la, tako da so vsi zadovoljni. Zahvalili
bi se vsem, ki so nam pomagali ustva-
riti športno vzdušje."
•» D.K.
Športne: vesti
TENIS/Turnir v
Celju
Naturnirjudo 121etv
Celju sta člana TK Ptuj
Rok Galun in Kristjan
Krajnc prikazala
odlično igor. Oba sta s
po štirimi zmagami
osvojila 1. mesto v svoji
skupini. Zmagovalci
skupin sebodood 18. in
20. februarja v Ljublja-
ni pomerili v finalnih
srečanjih.
•••
Teniška zveza Slo-
venije organizira se-
minar za sodnike teni-
sa. Vsi zainteresirani,
starejši od 16 let, se
lahko prijavite v pisar-
ni TK Ptuj (ali na tele-
fon 778-220).
TK
ODBOJKA/FI
Prem-Marsel 3:1
Športna dvorana na
Jesenicah, gledalcev
100,sodnika Sever in
Pevc (Ljubljana).
Marsel: Gojkovičeva,
Marta in Marjeta
Emeršič, Kostadino-
vičeva, Klajderičeva,
Godčeva, Zenunovičeva
in Vindiševa.
V 14. kolu II. odboj-
karske lige sta se na Je-
senicah pomerili ekipi
iz sredine lestvice -
domača ekipa FI Prom
in Marsel iz Ptuja.
Domačinke so hitro po-
vedle 2:0 v setih, igral-
ke Marsela so svoje
vrste uredile v tretjem
nizu, toda v četrtem
nizu so zopet popustile
ter srečanje zasluženo
izgubile.
V soboto bodo igral-
ke Marsela v športni
dvorani Mladika ob 17.
uri igrale z ekipo Palo-
ma Branik Hobby iz
Maribora.
ČLANI/Lenart-
Ptuj 2:3
Športna dvorana
Lenart, gledalcev 100,
sodnika Smonkar in
Stegne (Maribor).
Dve uri in pol je trajal
zanimiv odbojkarski
dvoboj med dvema so-
sednima ekipama. Po
mirnem začetku so
domačini kar hitro po-
vedli 1:0. Toda vodstvo
domačinov mlado eki-
po Ptuja ni zmedlo, še
več, svoje vrste so
počasoma urejale, tako
da so rezultat najprej
izenačile in nato poved-
li.Levčetrtem nizu jim
je koncentracija neko-
liko popustila, kar so
domačini izkoristili.
Prava drama se je razvi-
la v petem setu. po hudi
borbi za vsako žogo so
zasluženo zmagali člani
Ptuja.
V soboto ob 14. uri se
bodo v športni dvorani
Mladika srečali z ekipo
Hoč.
I.Z.
STRELSTVO
V Trnovski vasi so v
petek, 20. januarja, iz-
peljali 6. kolo slovenje-
goriške lige. Sodelovali
sta po dve ekipi vsake
strelske družine. Re-
zultati: l.SDDornaval
- 576 krogov, 2. Jur. Go-
mila 1 - 572 krogov, 3.
Trnovska vas I - 564
krogov. Rezultati posa-
mezno: 1. Bogdan Ze-
lenko, Dornava I - 162
krogov, 2. Anton Cigla-
rič, Jur. Željka I. - 148
krogov, 3. Alojz Raušl,
Jur. Gomila I - 148 kro-
gov.
Rezultat po šestih ko-
lih: l.Juršinci-Gomila
I-3515 krogov, 2. S.D.
Dornava I - 3437 kro-
gov, 3. S.D. Juršinci -
Željka I - 3367 krogov.
Posamezno po 6 kolih:
1. Bogdan Zelenko,
Dornava 1-919 krogov,
2. Alojz Raušl, Juršinci
-Gomilal.-901 krog,3.
Janko Berlak, Juršinci-
Gomila I - 864 krogov.
7. kolo lige bo v Dor-
navi v petek, 3. februar-
ja.
M.P.
KOŠARKA/
Gimnazija Ptuj -
Srednja kmetijska
šola Rakičan 45:43
(16:14)
Prejšnjo sredo je bila
v dvorani Centra
srednjih šol v Murski
Soboti tekma za uvrsti-
tev na državno prvenst-
vo srednjih šol Sloveni-
je v košarki, ki bo v pri-
hodnjih dneh v Celju.
Tekma je potekala v
umirjenem ritmu, ne-
koliko več napetosti je
bilo v zadnjih dveh mi-
nutah, ko so se mladi
košarkarji SKŠ
Rakičan nevarno pri-
bližali p tujski gimnazi-
ji in resno ogrozili zma-
go.
Za ptujsko gimnazijo
so nastopili: Frangež
(13), Ladič(lO), Kotar
(9), Jagarinec (6), Majal
(5)inGolob(2)_,Cafuta,
Gojčič, Mikša Šeruga.
Aleksandra Orlač
KEGLJANJE/
Andreja Razlagna
mladinsko svetov-
no prvenstvo
Da bo 16-!etna ptuj-
ska kegljavka tako
uspešno pričela novo
tekmovalno sezono, ni
pričakoval nihče. V
okviru izbirnih nasto-
pov za uvrstitev v mal-
dinsko državno repre-
zentacno (konkurenca
do 23 let) je z 2473 daleč
najboljša in bo maja le-
tos nastopila na mla-
dinskem svetovnem
prvenstvu v Romuniji.
Svoje odlične nastope
pa nadaljuje tudi v dru-
gi državni ligi, kjer dru-
ga ekipa Miroteksa
vodi. Minuli vikend je
najprej v soboto zmaga-
la v Postojni,kjer je An-
dreja dosegla solidnih
413 kegljev, v nedelj-
skem nastopu v Lenda-
vi pa je s 445 keglji bila
daleč najboljša posa-
meznica, dosegla pa je
tudi svoj osebni rekord.
Na ta način najbolje
potrjuje upravičenost
uvrstitve v državno
mladinsko reprezen-
tanco.
S.R.
12-NASVETI
2. FEBRUAR 1995- TEDNI
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili: ričet, ješprenjevo juho z gobami in zeleno solato z ješprenčkom.
RICET
- 20 dag ješprenja
- vode po potrebi
-10 dag fižola v zrnju
-25-30 dag suhega mesa,
- sol, lovorov list,
- 4 dag masti,
- 4 dag čebule
- 2 stroka česna
-15 dag jušne zelenjave
- 2 dag paradižnikove mezge
-10 dag krompirja, peteršilj
Prebran, opran ješprenj in fižol, ki
smo ju čez noč namočili, zlijemo sku-
paj in pristavimo. Ko je jed napol ku-
hano, dodamo prekajeno svinjino in
lovorov list. Na maščobi prepražimo
sesekljano čebulo, dodamo strt česen
in na drobne kocke narezano jušno
zelenjavo. Vse skupaj nekoliko pre-
pražimo, dodamo paradižnikovo
mezgo in damo v ješprenj, obenem pa
tudi na kocke narezan krompir. Kuha-
no svinjino vzamemo izenolončnice in
jo nerežemo no kocke ter ponovno
stresemo v jed. Nazadnje primešamo
sesekljan peteršilj. Jed izboljšamo, če
ji dodamo žlico poljubnega začimb-
nega posipa.
Ričet kot originalno narodno jed pri-
pravljajo brez prepražene čebule,
česna in jušne zelenjave, vse se v ričetu
samo kuha. Prav tako ne dajejo para-
dižnikove mezge.
JEŠPRENJEVAJUHA
Z GOBAMI
- 25 dag ješprenja,
- sesekljan peteršilj
- 2 stroka česna, timijan
-2 žlici masla, žlico moke
-1 čebula, lOdkggob
v tri litre vode demo kuhat ješprenj,
in ko vre približno pol ure, ga odcedi-
mo in zalijemo z zelenjavno juho ali
slano vodo. Dodamo sesekljan pe-
teršilj, timijan in česen ter pustimo ku-
hati še približno dve uri. Medtem
damo v kožico maslo, sesekljano
čebulo ter gobe in vse skupaj pre-
pražimo. Dodamo moko. Ko ta zaru-
meni, zalijemo z vodo in vse skupaj zli-
jemo v juho. Jedi dodamo žlico
začimbnega posipa, lahko pa doda-
mo tudi malo kisle smetane.
ZELENA SOLATA Z
JEŠPRENČKOM
- 20 dag zelene glavnate solate
- 5 dag ješprenčka
Solata 2 ješprenčkom
- osnovni solatni preliv
Zeleno solato očistimo, ješprenček
skuhamo in ga ohladimo. Oprano so-
lato prelijemo z osnovnim solatnim
prelivom in potresemo s kuhanim
ješprenom.
Veliko uspeha pri pripravi vam želim.
NadaPignar, učiteljica kuharstva.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -I

Zmotne so trditve, da si nekdo nevrotične težave le
umišlja ali celo simulira. Ni resnično zelo pogosto
mnenje, da se skušajo nekateri z nevrozo okoristiti ali da
imajo preslabotno voljo, da bi se svojim težavam uprli.
Prav tako so zmotne razlage, da so nevrotične težave
posledica telesne utrujenosti, duševnih naporov,
živčnega zloma, prebolelih bolezni, preštevilnih živl-
jenjskih skrbi in udarcev ali da so podedovane.
Veliko je bilo napisanega
o tem, da imajo nevrotični
starši nevrotične otroke. V
neki raziskavi so prišli do
podatkov, da če je bil eden
od staršev nevrotičen, je
imelo podobne motnje in
težave 38 % otrok, če pa sta
bila oba starša nevrotična,
pa 68 % njihovih otrok. To
ni dokaz dednosti, temveč
preprostega spoznanja o
pomenu vzgoje za zdrav
duševni razvoj.
Izsledki preučevanja
vzrokov nevroz kažejo na
to, da se nevrotične motnje
in težave razvijajo, ko je pri
človeku ovirana rast njego-
ve osebnosti, zaradi česar
pozneje ne more vzpostavi-
ti zdravega ravnotežja v
sebi in s sve-
tom. Nevro-
tični starši in
njihova nevro-
tična vzgoja so
potemtakem
glavni, čeprav ne edini vir
nevrotičnih motenj otroka
in kasneje odraslega člove-
ka.
Za boljše razumevanje
dogajanja pri nevrozi si za
primer poglejmo nevro-
tično logiko štirih oseb, ka-
terim so starši s prestrogo
vzgojo vcepili občutke stra-
hu, manjvrednosti in
nemoči.
Tem osebam je torej
skupna vrsta vzgoje,ki so jo
doživeli, čustva, ki jih je
taka vzgoja v njih pustila,
pa tudi želja, da bi seznebili
teh mučnih občutkov.
Toda to samo po sebi še ni
vzrok za nevrozo.
Če bi se uspeli s svojim
strahom in drugimi
občutki zavestno in kri-
tično soočiti in bi recimo
spoznali, da so le-ti povsem
odveč, se nevroza pri njih
sploh ne bi razvila. Na
žalost pa so bili ti občutki
najmočnejši prav v
otroštvu, ko sami taki kri-
tični analizi niso bili kos.
Nevroza teh oseb se je
začela potemtakem v tre-
nutku, ko so se skušali zne-
biti prej omenjenih
mučnih občutkov tako, da
so jih izrinili iz zavesti in
naknadno izgradili sistem
duševnih in vedenjskih
obramb, ki naj prepreči, da
bi te občutke pri sebi še
kdajkoli zaznali.
Prav ti zaščitni sistemi,
na primer razna stališča,
načini čustvovanja ali rea-
giranja, so v bistvu nevro-
tični simptomi (znaki).
Ker prinašajo začasno
olajšanje, se oseba k njim
vedno znova zateka, tako
da postanejo končno stalni
del njene osebnosti. Po
drugi strani pa človek s tem
postopoma izgubi sposob-
nost, da bi razumel re-
snične razloge svojega ve-
denja, pa tudi sposobnost,
da bo svoje vedenje spre-
menil ali prilagodil novo
nastalim življenjskim
zahtevam.
•» mag. Bojan Sinko

Leon Pire in Julijana Kukovec preizkušata očala.       Foto: LangerhoU
Znani ptujski optik Leon
Pire, ki je lani praznoval 15-let-
nico uspešnega dela, je v
prejšnjem tednu obiskal eno
najstarejših občank mestne
občine Ptuj Julijano Kukovec
iz Bukovcev ter ji podaril toliko
želena in potrebna nova očala.
Ta nesebična gesta tega ptuj-
skega obrtnika ni prva, doslej jev
takšne ali drugačne namene po-
daril sto očal, ob jubilejih svoje
obrti pa ponavadi obdaruje ljudi
s častitljimi jubileji. Ena prvih
njegovih strank je bila pred 15
leti takrat 102-letna Marija
Hrženjak. To tradicijo namera-
va obdržati.
Julijana Kukovec se je darila
izredno razveselila, z Leonom
Pircem sta izmenjala marsikate-
ro misel. Bil je še en dan v živl-
jenju jubilantke, ki se ga bo z ve-
seljem spominjala. Zaželimo ji,
da bi jih bilo še več.
•*MG
Nagradno turistično
vprašanje
Ptuj se počasi odeva v pustno
obleko. Do pustnih prireditev,
ki se bodo pričele 18. februar-
ja, je še dobrih štirinajst dni.
Vse kaže, da bo ptujsko kuren-
tovanje preraslo v mednarod-
no prireditev.
Mesto naj bi domače in tuje
obiskovalce dočakalo čim
lepše okrašeno. Kdor se bo še
posebej potrudil, lahko
pričakuje lepo nagrado. Orga-
nizatorji so razpisali bogate
nagrade. V gospodarskem in-
teresnem združenju Poetovio
Vivat se ob kurentovanju pri-
pravljajo tudi na več drugih ve-
likih prireditev. Ena večjih bo
gotovo mednarodno srečanje
Citroenovih vozil, ki bo julija v
Moškanjcih in na katerem
pričakujejo okrog štiri tisoč
udeležencev.
Na prejšnje nagradno turistično
vprašanje so bralci Tednika v
glavnem pravilno odgovorili.
Večina je napisala, da je statut
mesta Ptuja, o katerem smo pi-
sali, iz leta 1376. Nagrado prej-
me Božidar Horvat iz Muretin-
cev 37 C, 62272 Gorišnica.
Čestitamo!
V razstavišču na ptujskem gradu
je odprta razstava, ki jo je pripra-
vil Pokrajinski muzej iz Celja z
naslovom "Prosimo, dotikajte se
predmetov!". Namenjena je
vsem, mi pa vprašujemo, komu
še posebej. Nagrada za pravilen
odgovor so muzejske publikaci-
je in družinska vstopnica za og-
led muzejskih zbirk. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica 6, do 11. febru-
arja.
NAGRADNO TURISTIČNO
VPRAŠANJE
Komu je še posebej namenjena
razstava "Prosimo, dotikajte se
predmetov!" z podnaslovom "Iz
življenja antične Celee", ki je na
ogled v razstavišču ptujskega
gradu?
V vrtu
SADNI VRT na prostem je
mogoče nadomestiti z vzgojo sad-
nih dreves posodovk v zaprtih
prostorih, seveda pa tega ne more-
mo vzeti dobesedno, ker bi takšna
želja bila neuresničljiva in nesmi-
selna. Kot posodovke bi lahko na
šibkorastočih podlagah v zaprtih
prostorih gojili skoraj vse sadne
vrste, vendar se običajno
odločamo le za takšne in v obsegu,
ki nas zadovoljujejo bolj ljubi--
teljsko v obdobju, ko drevnine v
našem podnebju vegetacijsko mi-
rujejo. Pri posodovkah gojiteljem
ni zmeraj namen pridelovanje
sadje, pač pa gre običajno za trop-
ske zizmelene sadne rastline, ki so
poleg sadnega pridelka zanimive
kot okrasno eksotično rastlinje.
Pri nas so med najbolj razširje-
nimi sadnimi posodovkami iz bo-
tanične družine agrumov limo-
novci. Limone uspevajo v prosto-
rih, kjer ni večjih in naglih spre-
memb toplote in je ta v mejah med
10 do 25C. Potrebujejo zračne
prostore, toda ne prepiha, mnogo
svetlobe, a ne neposredne sončne
pripeke. Centralno ogrevanje jim
prija, ker je običajno tudi enako-
merno usmerjeno. Če radiatorji
niso opremljeni z vlažilci zraka,
rasdino občasno pršimo z vodo, ki
mora biti ogreta na sobno tempe-
raturo. Listje z limon odpada, če je
zaprešano ali če so prostori s pre-
suhim zrakom. Limonovcem je
koristno od časa do časa lista obri-
sati z vlažno krpo.
Limonovec ne prenaša prepo-
gostega in nepotrebnega premi-
kanja po stanovanju. Pri vzgoji je
pomembna izbira ustrezna poso-
de, v kateri naj bi rastel. Biti ne
sme prevelika niu pretesna, s po-
polno zračnostjo in drenažo prsti.
Medtem ko nekatere posodovke
ne prenašajo prepogostega presa-
janja, je presajanje limonovca po-
treba. Mlajše presajamo vsako
leto, starejša pa redkeje, takrat pa
tudi koreninam primerno menja-
mo velikost posode.
Limonovec uspeva v rodovitni
vrtni zemlji s primesjo peska in
šote.Zagnojenjejehvaležnejšipri
uporabi listnih gnojil, ki jih na
rasdino nanašamo s pršenjem, ob
presajanju pa gnojimo na zalogo z
fosfornimi in kalijevimi gnojili.
OKRASNE POSODOVKE je
najbolje prehranjevati z rastlin-
skimi gnojili ob zalivanju. Gno-
jenje s koncentriranimi gnojili je
lahko že pri malo površni uporabi
za rastlino pogubno. Korenine
odraslih okrasnih posodovk so
običajnoutesnjenevmajhniposo-
di, jo kmalu prerastejo in se zgosti-
jo, tako da količinsko presega
količino prsti, v katero so posa
ne. V takšnem stanju pa so korej
ne še posebej občutljive za spre
manje rudninske hrane. Če je ta
koncentrirani obliki, so to pon
vadi soli, npr. kalijeva sol, kii
lahko zelo jedke, in če pridejo n
posredno do korenin, jih pošk
dujejodo uničenja.
Gojitelji okrasnih posodovk
radi izogibajo gnojenja s tova
niško pripravljenimi gnojil
umetnimi gnojili, ker že
izkušenj vedo, da so za rastlinep
sodovke uspešnejša in sprejemi
vejša razna domača gnojila. Okr
sne lončnice bodo dobile že dovc
rudninskih snovi, če jih zalivan
z vodo, v kateri smo kuhali jajc
Ko lončnice cvtijo, jih zalivamo
vodo, v kateri smo kuhali jajca. K
lončnice cvetijo, jih vsakih 10 di
zalijemo s kozarcem mleha, ki
za rastlino izvrstno gnojilo. Tu(
vodo, v kateri smo prali mes(
uporabimo za zalivanje. Vodi,
katero redno zalivamo sobne ras
line, dodajmo nekaj zrnc kuhin
ske soli, vendar naj bo slanost nt
koliko blažja od običajno soljeii
hrane. Razredčena usedlina kav
pospešuje tvorbo cvetja. Sobn
rastline bodo lepše uspevale, če ji
bomo občasno zalili tudi s prekt
hanimi čaji. Vode, v kateri sm
kuhali zelenjavo, ne zavrzimo
uporabimo jo za zalivanje. Da ji
lesni pepel najboljše gnojilo,]
potrebno posebej dokazovati,«
rastlini vračamo mineralne sno'
v neokrnjeni kemični obliki, kij
jo ustvarile rastline. Pri presajat
ju posodovk je prsti koristno pi
mešati posušene in zmlete jajči
lupine in grahove stroke.
Gnojenje v ZELENJAVNE!
VRTU praviloma opravimo že
jeseni. O prednosti in koristnos
jesenskega gnojenja je bilo prea
povedanega že v jeseni, če pa gno
jenja in jesenske obdelave nism
uspeli opravili takrat, se na spom
ladansko obdelavo in gnojenj
pripravimo, kolikor je le mogoi
zgodaj pred spomladansko setv
jo. Zgodno gnojenje moram
opraviti že iz razloga, da bi vsi
delno ujeli učinke organskih)
mineralnih gnojil pri prehrai
vrtnin.
Ne glede na to, kdaj gnojimt
pri uporabi gnojil upoštevamo k(
lobar gnojenja, tako da z organski-
mi gnojili gnojimo letno tretjino
gredic, toraj v triletnem koloba
ju. Enako uporabljamo tudi min
ralna gnojila, ki imajo lastno
trajnega delovanja oziron
služijo kot gnojen je na zalogo. N
glo delujoča gnojila in listna gn
jila uporabljamo le med vegeta(
jo, da z njimi uravnovešamo alip
spešujemo rast in razvoj posame
nih vrst vrtnin.
Pri prehrani vrtnin oziron
gnojenju, moramo upoštevati,!
so vrtnine za razliko od drugej
rastlinja povečini rastline s slal
razvitim koreninskim sistemo
in kratko rastno dobno, zato ffl
rajo za nemoteno rast in razv
imeti dovolj vseh hranil.
(***)
Po biokoledarju je priporočlji
sejati in saditi rastline, kijih pridel
jemo zaradi lista, od 2. do S.februd
ja, zaradi korenike od 7. do lO.febf^
arja, zaradi plodov 6. in 7.febni0.
ter zaradi cveta in zdravilna zelU
L, 2., 8. in } 1. februarja.
Miran Glušič. ing. ag
KRVODAJALCI
17. JANUAR - Štefta Vidovič, Paradiž 43, Cirkulane; Božidar Belšak, Podvin'
37, Ptuj; Miran Krajiic, Štrafelova 17, Ptuj; Franc Cvetko, Polenšak 51; Roman K'
ciper, Videm pri Ptuju 13.
19. JANUAR - Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj; Miroslav Barukčič, Preteiinec l5'
Nedelja; Franc Malek, Žab jak 14/a, Ptuj; .Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptui; A'
drej Vidovič, Mezgovci2A5,Dornava; Jožica Unuk, Kraigherjeva 18,Ptuj,Stanisl*
Kosi, Natašina pot 9, Ptuj; Vida Maroh, Dravinjski Vrh 13, Videm; Martin Cafu'
Gorca 69, Podlehnik; Jože Vaupotič, Jahlovec 21, Podlehnik; Ivan Šegula, Jurši"
48; Danica Žižek, Volkmerjeva9, Ptuj; Anica Friegl,Mestni Vrh 18;.Milan Kraj"
Grajena 36, Ptu j; Silva Simonič, GomiJci 7, Destrnik; Vekoslav Cestnik, Zg. Hai"
na 98; Branko Rojko, Grajenščak 28, Ptuj, Ivan Černila, Zg. Hajdina 199, SaH
Kočevar, Dravska 3, Središče ob Dravi; Zvonko Zajšek, Ptujska Gora 104/a; .^1".
Vrbn jak, Podgorci 59/a; Milan Žižek, Rimska pl. 10, Ptuj; Janez Vidovič, Industfj
sko naselje; Dušan Mlakar, Trniče60/a, Starše, Alfonz Strand,Hajdoše43/a,HaJj'
na; Franc Kodrič, Dol pri Stopercah 15; Karel Korošec, Gregorčičev drevored >
Ptuj; Janez Štumberger, Stojnci 20, Markovci; Slavko Jerebic, Zagorci 21, Juršin*'
Anton Požjir, Lancova vas 60, Videm; Srečko Brodnjak.Zg. Hajdina 80/a; Jože
kež, U!. S.prekomorske 19, Ptuj; Franc Zupanič, Slovenja vas 35 c, Hajdina ;Di'i"
Tašner, Kraigherjeva 30, Ptuj; Alojz Kurbus, Prepolje42, Starše; .Martin Šlartib*
ger, Skorba 2/c.
TEDNIK -2. FEBRUAR 1995
ZA KRATEK CAS - 13
Info-glasbene novice!
Info-kviz
Ali ste uganili, kateri pevec je na
sliki? Izrežitekupon(rešitvebrez
kupona neveljajo!),vpišitenjeno
ime, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podari-
liCD.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Elvis Presley. Nagrado prej-
me Kristina Maroh, Rimska
ploščad 3, Ptuj. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 9. februarja.
Glasbeni svet iz tedna v teden pri-
naša nove zanimivosti. Nekatere
pesmi se takoj vsidrajo v človeku in
gredo skozi srce, druge pa počasi
vzljubimo ali pa jih hitro pozabi-
mo.
Škotska ročk skupina SIM-
PLE MINDS deluje že od leta
1977. Od takrat so fantje posne-
li trinajst albumov in kup
uspešnic, kot so Don't you for-
get about me, Belfast child, Ali-
ve and kicking. V letu 1995 pa so
SIMPLE MINDS izdali še štiri-
najsti album Good news from
the next world, na katerem je
tudi uspešnica She's a river.
I KermyjaG.-jaimajomnoglza
najboljšega saksofonista v sve-
tu zabavne glasbe. Kenny G. se
je ponovno potrudil in odigral
super album Miracles - The ho-
liday album.
I
f Velika country zvezda
GARTH BROOKS pa je izdal
album THE HITS s svojimi naj-
večjimi hiti.
Nadaljujmo naš kotiček z no-
vostmi. Nova nemška plesna
skupina E'-ROTIC ima klasični
disco hit s komadom MAX DO-
N'T HAV^ SEX WITH YOUR
EX. (^^^)
Pevka STELLA GETZ se je
pred kratkim "drla" o prija-
teljstvu v komadu Friends. To-
krat je izbrala zanimiv naslov
svojega novega komada ALL
INALL. (***)
I WESTBAMje po svoje obde-
lalkomadBOSTICH ki
v orginalu pripada švicarskemu
duu Yello. V posvetilo skupini
Yello pa bo izšel tudi plesni al-
bum Hands on Yello, na kate-
rem boste našli tudi Jame &
Spoon, Marusho, Pharao...
Britanski   pevec   BRYAN
FERRY je po baladi Your paui-
I ted smile naredil še eno balado
' MAMOUNA. (***)
I MORRlSEYje imel lani velik
Phit The more you ignore me, the
' closer I get. Z albuma Vauxhall
\ and I je MORRlSEY snel pe-
) semBOKERS. (***)
BOB SEGER & SILVER
BULLET BAND imajo Grea-
test hits album, s katerega sem
že omenil pesem On your love,
tokrat pa vas obveščam o njiho-
vi novi baladi WE'VE GOT TO-
NIGHT. (****)
Britanski trio LET LOOSE je
zaslovel s skladbo Crazy for
you, nato pa je svoj uspeh do-
polnil tudi s skladbo Sevente-
en. Fantje iz banda LET LOO-
SE se sedaj predstavljajo v pe-
smi ONE NIGHT STAND.
(****)
REM so z albumaMonster po
skladbah What's the freguency,
Kenneth? in Bang and blame
sneh še eno, tokrat dokaj pov-
prečno pesem CRUSH WITH
EYELINER. (***)
Bostonsko ročk zasedbo
AROSMITH sestavljajo Joey
Kramer, Joe Perry, Brad Whit-
ford, Steven Tyler in Tom Ha-
milton. Z albuma Big ones po
baladi BUnd man prihaja hi-
trejša pesem WALK ON WA-
TER. (****)
Nova britanska skupina
SEGRET LIFE ima zelo pri-
kupno debitansko skladbo
LOVE SO STRONG. (***)
Ameriška soul skupina AF-
TER 7 je po dveletnem odmoru
bila ponovno v studiu, kjer je
posnela pesem CAN HE LOVE
YOULIKETHIS.
•o^ David Breznik
POPULARNIH 10
1. Cotton EyeJoe - Rednex
2. Take a Bow - Madonna
3. Alllwannado-Sheiyl
Crow
4. Here comes the Hotstep-
per-lniKamoze
5. Thinktwice - Celine D ion
6. Zombie - The Cranberries
7. In comunnication -
BingoBoys
8. Stay another Day - East 17
9. The stran gest Party - lnxs
10. An Angel-
TheKellyFamily
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
^Mladi dopisniki
LEVJI KRAU
Ogledali smo si kino predstavo
Levji kralj. Risani fdm govori o levji
družini. V njej je glavni levji do-
jenček Simba. Navihani Simba ko-
maj čaka, da bo postal kralj, ampak je
še premajhen. V živalskem kraljestvu
niso vsi že po naravi dobri, niti v last-
ni družine ne. Simbov stric Skar s hi-
jenami skuje nevarno hudobijo, da bi
ubil Simbo in Mufasa ter postal kralj.
Načrt se mu ne posreči popolnoma, le
Mufaso ubije. Malega nečaka pre-
priča, da je on kriv očetove nesrečne
smrti, in zato ta pobegne v pragozd.
Med novimi prijatelji pozabi na
žalostno otroštvo in veselo raste. Po-
tem pa se spomni svojega očeta in se
spopade z zlobnim stricem ter ga ubi-
je. Potem začne deževati, zemljaoživi
in živali se vrnejo.
Luka Vidovič, 3. c
OS Lovrenc
KOLINE
Zjutraj smo zgodaj vstali. Mamica
je pripravila zajtrk. Hitro smo po-
spravili po stanovanju in pripravili
vse potrebno za koline. Kmalu so
prišli mesar in drugi. Spili so kavo in
odšli v svinjak. Svinjo so spustili ven.
Moj botrček jo je ustrelil in nato za-
klal. Mi smo vsi gledali, kako se je
svinja drla. Nato so jo dvignili na vra-
ta in začeli odirati kožo. Odrezali so ji
glavo in noge. Hitro so jo razrezali na
koščke. Jaz sem j im prinašala posodo
in vse, kar so potrebovali. Naredili
smo kosilo. Ko smo se najedli in napi-
li, smo šli naprej na delo. Naredili
smo krvavice in klobase. Ko smo
končali delo, smo še vse počistili. Ma-
mica in botrca sta naredili večerjo.
Na koline je prišlo še veliko drugih
ljudi. Mi otroci smo se igrali v sobi.
Robert nam je veselo zaigral na svojo
harmoniko. Koline so se zavlekle
pozno v noč.
Rada imam koline, ker takrat pride-
jo moji bratranci in sestrične in se
skupaj poigramo.
Adrijana Malinger, 2. b
OS Hajdina
POGLEJ IN ZADENI
VCIRKOVCAH
Nekega deževnega dne sem prišla iz
šole. Že celo popoldne je lilo kot iz
škafa in bilasem vsa mokra,saj zjutraj
nisem vzela dežnika, čeprav me je ati
opozoril na posledice.
Pozvonila sem in odprl je brat ter
mi jezno zabrusil: "Zakaj zvoniš, ko
pa imaš svoj ključ v torbi. Sit sem že
tega odpiranja!" "Malo se pa lahko
razgibaš, saj ves dan sediš pred televi-
zijo. Sploh se ne čudim, da nosiš
očala!" sem mu odgovorila. Jeznose je
obrnil, odšel in za sabo tresnil z vrati.
Tudi meni ni preostalo drugega, kot
da odidem. Odšla sem v kopalnico,
odložila mokra oblačila in oblekla
suha. Zatem sem odhitela v sobo ter
naredila nalogo.
Čez nekaj časa sem odšla v dnevno
sobo, kjer je brat seveda gledal televi-
zijo. Očitno je pozabil na prepir, saj
me je vprašal: "Kako je bilo v šoli?"
Odgovorila sem: "Hvala, v redu."Kot
iz topa je ustrelil nazaj: "Joj, skoraj bi
ti pozabil povedati, v soboto je v Cir-
kovcah oddaja Poglej in zadeni!"
Zdolgočaseno sem odvrnila: "Ja, se-
veda, pa še kaj!" "Ne, res je," me je
skušal prepričati Matjaž. Skoraj za-
kričala sem: "Misliš, da ti bom verje-
la?!" Matjaž je odhitel iz sobe in se
vrnil s plakatom ter mi ga pokazal. Na
njem je pisalo "Poglej in zadeni v so-
boto v Cirkovcah". Debelo sem ga
pogledala in mu počasi začela verjeti.
Navdušeno je pripovedoval: "Mami
je rekla, da je že kupila karte v pred-
prodaji. A greš zraven?" "Seveda
grem," sem pri trdila. Po glavi so se mi
začele poditi misli, kaj bom oblekla,
obula.
Vso omaro sem že premetala, a ni-
sem našla nič pametnega. Iskanje
sem opustila in odhitela klicat frizer-
ko, vendar je nisem priklicala. Tudi
mama se je kmalu vrnila in tako sem
tudi klicanje opustila. Mamo sem
pozdravila in vprašala: "Kdaj se
začne oddaja?" Mami me je začudeno
pogledala in dejala: "Kakšna odda-
ja?" "Poglej in zadeni," sem pojasnila
ter nadaljevala. "V Cirkovcah bo."
Mami se je zasmejala in odvrnila:
"Kje si pa to pobrala?" "Matjaž mi je
povedal," sem rekla in ugotovila, da
se je z mano lepošalil. Bila sem besna
nanj. Odhitela sem v sobo in zaloput-
nila z vrati. Vrglasem se na posteljo in
bila sem jezna sama nase, zakaj sem
mu verjela.
Sklend asem, da se ne bom več po-
govarjalaz njim, in začela tuhtati,
kako bom napetnajstila njega. Po gla-
vi mi je donelo vprašanje, kje je dobil
plakat. Kasnejemi jepovedal,daga je
ati napisal na računalnik. Sedaj sem
bila besna tudi nanj.
Ksenja Trčko, 8. b
OS Cirkovce
MAMA Mi JE PRIPOVEDOVALA
Tako mi je povedala: "Bila sem
najmlajša od petih otrok v naši
družini. V tistih nežnih otroških le-
tih sem sveto verjela v Miklavža,
pravzaprav v njegov prihod na svet
enkrat na leto, da obdaruje pridne
otroke.
Z mešanico strahu in veselega
pričakovanja sem komaj čakala, da se
takrat, 5. decembra, stemni. V veliki
sobi, ki smo ji rekli hiša, je stara
krušna peč prijetno grela, moje velike
oči pa so strmele skozi majhna okna v
nastajajoči večer. Tedaj so se zaslišale
stopinje in nato rožljanje verige, da
me je stisnilo v prsih. Že so se odprla
vrat in vstopil je sam sv. Miklavž v
spremstvu angela s košem na hrbtu.
Dostojanstveno me je vprašal po ime-
nu, ali sem bila pridna to leto in ali
znam molin. Sklenila sem ročice in z
drhtečimi ustnicami šepetala: "Sveti
angel varuh moj..." Dobri mož me je
pobožal po glavi in segel v koš po zavi-
tek zame. Ne spomnim se natanko,
kaj vse mi je prinesel, darila so bila ta-
krat po vojni skromna, vendar zame
neizmerno bogastvo in hvaležna sem
bila dobremu svetniku, da ni pozabil
name.
Ne vem, koliko sem bilastara, ko sta
me nekega poznojesenskega dne po-
klicali starejši sestri v hišo. Vprašali
sta me, kaj mi bo letos prinesel Mi-
klavž. Vesela sem povedala, da sem ga
prosila za leseno škatlico, kakršne so
bile takrat v rabi namesto današnje
peresnice. Nisem še hodila v šolo,
imela pa sem že svinčnik in radirko.
Zato sem si želela, da bi imela takšno
lepo škadico iz gladke, svetle bukovi-
ne, okrašeno s pisanimi rožicami in
metuljčki, kakršni sta imeli sestri.
Odprli sta materino omaro in tam,
skrita pod obleko, je prav na dnu
omare ležala prav takšna dragocena
škatlica. "Vidiš, mama to kupijo, Ju-
retove tetice pa se oblečejo v Mi-
klavža in angela," sta me poučili in se
hudobno smejali ob mojem grenkem
razočaranju. Tisto leto je bilo moje
pričakovanje skaljeno, spoznanje je
ranilo mojo otroško dušo.
Ko sem bila večja, sem spoznala, da
^vendarle vse ni bila laž. Res ni hodil
sv. Miklavž od hiše do hiše, toda nje-
gova dobrota je segla do nas otrok
preko dobrih mater in vseh, ki so si
dolgo pritrgovali, da so nas lahko ta
večer obdarovali. Danes, ko imam
sama otroke, skušam to lepo izkustvo
pričakovanja in doživetja dobrote
prenesti na vas. Današnja hrupna mi-
klavževanja in bahati darovi nimajo
nič skupnega s sv. Miklavžem,
kakršnega bi vam rada prikazala.
Tudi ne nekakšen osladen "božiček",
ki je še en beden proizvod skomercia-
lizirane potrošniške družbe. Naši
sveti večeri niso potrebovali darov.
Doživetje svete noči samo je bilo do-
volj velik dar. V adventu smo nabrali
mah za jaslice, dolge dneve iskali naj-
lepšo smrečico, barvali strehe, izbira-
li jabolka, ravno prav rdeča. Obesili
smo jih na smrečico namesto,
današnje bleščeče krame. Zvečer smo
z blagoslovljeno vodo poškropili:
domačijo. Ta večer ni padla grda be-(
seda, kaj šele kletev, še preveč glasno!
nismo govorili. Ko smo okrasili
smrečico in je v hiši zadišalo po poti-
ci,smo skupaj,čeprav nepreveč ubra-
no, peli božične pesmi. Najboljša mij
je bila "Poslušajte vsi ljudje". Potem
smo se odpravili k polnočnici. Iz raz-
svetljenih hiš so prihajali ljudje. Po
zasneženih cestah so se zgrinjali v far-
no cerkev, kjer smo vsako leto znova
željno poskušali staro, pa vendar ved-
no novo veselo oznanilo. To noč ni
smela ugasniti luč v hiši. Drugi dan je
bilo treba v šolo, saj božič ni bil praz-
nik. Kar ponosne male mučenike
smo se počutili, ko smo stežka prema-
govali spanec. Danes smete biti ta
dan doma, kar je lepo. Bojim se le, da
bo postal božič samo še ena pri-
ložnost več za iznajdljive trgovce in
bo v potrošniškem blišču izgubil svo-
jo prvobitnost in večno sporočilo
mira in ljubezni. Tovem ti skrivnost:
kdor hoče videti, mora gledati s
srcem,' je rekla Lisica malemu prin-
cu. Želim, da ne bi nikoli pozbili te
skrivnosti," je sklenila mama svoje
spomine na Miklavža in božič svoje
mladosti.
Martin Škafar, 6. a
14 - ZA RAZVEDRILO
2. FEBRUAR 1995-
TEDNIH
Dober den vsoki den! Toto pismo
vam pišem v nedeljo, 29. januara.
Vremen je lepo, sunček sije in toplo
je, kak da bi se žeprova pomlodgor
na zimo sprovlala. To ovi den srna
z Mico v gorici že pikapolonice
srečala. Zdi se mi, da je vse to malo
prehitro grotalo. Sicer pa sen jaz
prepričani, da bo zima še svojo
naredla in nam nede nič šenkala.
Saj vete, kak provijo tisti stori pre-
govori: "Vjanuari ali pa februari
mušice, v aprili - rokavice." Svet se
čista nekak narobe suče in mi z
njim vred.
Moren vam povedati, da so meli
pri naših sosedih provi proznik ali
kak bi se to reklo - srečni dogodek:
njihova kravicaje dvojčkapovrgla,
bikeca in teličko. Tak sta lepa, ke
bosta najbrž v živleji še kokšna
m is s in m is ter grotala. Krava
mama pa je tudi tak ponosna na
svoj naraščaj, ke zviška gleda na
občudovalce mlode teletine.
Pa tudi pri naši hiši se obeta
mladina, saj je močka Mura že
precik okrogla. Saj ste vena culi za
tisto pesmico: "Naša močka mlode
mela, včosik dvo, včosik tri, včosik
smo jih duma pojeli, včosik pa jih
vkraj dali... Mijauuu!"
To ovokrot sen šteja v Tedniki,
da je Kukovčova Julika iz Bukovec
napunla sto let starosti. To je lepi
jubilej in ji tudi jaz iz srca čestitan
ob toten prozniki. Pa še kak dobro
zgleda. Da bi tudi una bojše vidla,
j i je mojster Pire iz Ptuja nove očoli
nareda in ji zaželeja svetel pogled
v drugo stuletje. Jaz sen še dosti
mlajši od Julike, moja Mica pa
provi, da zgledan, kak da bi bija že
prek krez stu let star. Ha, ha, ha,
hec pač more biti. Če lehko v držav-
nem parlametni osle posejo in po
jihovi senci tučejo, te si lehko še mi
navodni zemljoni kokšno oslarijo
privoščimo.
Te pa srečno za gnes. Mica me
zove, ke ji moren prinesti drva, ke
de pogače spekla. Mljask, kak bodo
dobre.
Vse pozdrovla pogočni LUZJEK.
TEDNIK -2. FEBRUAR 1995
POSLO\m SPOROČILA - 17
PREJELI SMO
dve zgodbi iz
ptujskega
zdravstvenega
doma
Prva zgodba # Kraj dogod-
ka: Savci pri Tomažu; čas:
24. januar 1995 ob 21. uri
69-letna mama je tega dne
ob omenjeni uri padla na
cesti v Savcih pri Tomažu. V
ptujski zdravstveni dom jo
je prepeljalo reševalno vozi-
lo ptujskih reševalcev, ki jih
je poklicala sestra. Sprejela
jo je zdravnica dr. Sonja Li-
sul in rekla, da ji ni nič, naj
gre domov, čeprav je tožila,
da jo močno boli noga. Dru-
gi dan naj se vrne, da ji bodo
slikali nogo, ker rentgen
ponoči ne dela. Ker sama ni
mogla domov, me je pokli-
cala, da sem prišel ponjo in
jo odpeljal domov. Drugi
dan je šla na slikanje. Slika
je pokazala, da ima zlomlje-
no medenično kost. Sedaj
leži na kirurškem oddelku
ptujske bolnišnice. Odnos
zdravnice do moje mame je
vrhunec nesramnosti in si
ga zdravstveni delavec ne bi
smel privoščiti. Vprašujem
se, kako bi moja mama
prišla domov, če slučajno ne
bi živel v Ptuju, in kako to,
da je ni poslala še isti večer
na kirurgijo ptujske bol-
nišnice, kjer poskrbijo za
nujne primere? Je morda
drugorazreden pacient?
Druga zgodba # Kraj do-
godka: mesto Ptuj; čas: 27.
januar ob 10.30 uri
Z ženo sva bila v mestu, ko ji
je nenadoma postalo slabo.
Nemudoma sem jo odpeljal
v ptujski zdravstveni dom -
v ambulanto za nujne pri-
mere, kjer je tisti dan delal
dr. Ivetič. Ker je bil čas ma-
lice, zdravnika v ambulanti
ni bilo, bolničar pa je ženi
dejal, naj leže na posteljo, če
ji je slabo. Sam sem malo
pogledal naokrog in zdrav-
nika našel v sobi za reševal-
ce. Ker ni malical, sem ga
prosil, naj vendarle pogleda
ženo. Tega ni hotel storiti,
"ker je bil čas malice". Ker
srce ni roka, sem želel, da jo
zdravnik čim prej pogleda.
Bolničar mi je na moje pri-
zadevanje odgovoril z bese-
dami, "da oni že na očeh vi-
dijo, kdaj je resno, kdaj ne,
in da naj se odstranim".
Tega nisem želel storiti. Dr.
Ivetič je po malici ženo
pregledal, ni pa mu uspelo,
da bi ji zmeril krvni tlak.
Poslal jo je na EKG. Da bi se
izognil novim zapletom,
sem ženo odpeljal v ordina-
cijo dr. Petkove, kjer so v
obojestransko zadovoljstvo
opravili vse potrebno.
Tudi za to, kar se je zgodilo
v ambulanti za nujne prime-
re tri dni po prvem dogod-
ku, opravičila ni. Človek se
sprašuje, kam vse to vodi. Je
to še zdravstvo? Kakšen je
odnos zdravstvenih delav-
cev do pacientov? Kje sta
etika in morala teh ljudi?
Zahtevam, da se oba dogod-
ka osvetlita in da vodstvo
zdravstvenega doma ustrez-
no ukrepa. Prepričan sem,
da primera nista osamljena.
Kari Cajnko
pismo gospodu
dr.arku
Doktor Arko, nikakor se
ne strinjam z vami glede
odločitve, da niste sprejeli
protesta zdravnikov zaradi
predolgega delovnega
časa. Poslušala sem dr. To-
plaka na radiu Ptuj, da de-
lajo po 48 ur neprekinjeno
in so zahtevali zmanjšanje
ur, ker lahko pride do na-
pak, ki so lahko usodne za
paciente. Nekaj podobne-
ga sem doživela jaz; sicer
je to zgodovina, ker je mi-
nilo 24 let. Tudi takrat sem
slišala zdravnika, ki je izja-
vil: "Utrujen sem." Teh be-
sed nikoli ne bom pozabila,
saj je bila to zame grenka
izkušnja.
V bolnišnico sem prišla ne-
kaj po 22. uri; bila sem
noseča in sem pričela močno
krvaveti. Babica je poklicala
zdravnika in mu dejala, da
bi bila takoj potrebna sekci-
ja, ker premočno krvavim.
Zdravnik je babico nadrl, da
ona ni zdravnik in da ona o
tem ne bo odločala ter da je
preutrujen in v primeru, če
se stanje ne bo poboljšalo,
naj ga zbudi ob 2.00 uri. Ker
sem zgubila dosti krvi, ne
vem, kaj se je dalje dogajalo,
spomnim se samo, da so me
peljali v dvigalo, in čutila
sem močne bolečine.
Zjutraj, ko sem se zbudila,
sem opazila, da sem na in-
tenzivnem oddelku ter sem
pripeta na transfuzijo. Ve-
dela sem, da je bila sekcija
opravljena. Ko je prva sestra
stopila v sobo, me je najprej
zanimalo, kaj sem dobila,
sina ali hčer. Povedala mi je,
da imam hčerko, nisem pa
opazila, da je bila zmedena.
Ko sem vprašala, kako je z
otrokom, mi je odgovorila,
da ona ne more dajati infor-
macij ter da naj počakam do
vizite. Pri viziti so mi pove-
dali, sicer obzirno, da je
otrok mrtev. Bila sem tako
šokirana, da niti ne vem,
kako sem reagirala. Pozneje
sem zvedela, da je bila sekci-
ja opravljena ob 1.20 uri zju-
traj, žal prepozno. Ker sva se
z možem pred tem odločila,
da bo Aleksandra, smo jo
dali pokopati, zato smo po-
tebovali rojstni in mrliški
list.
Preklinjala sem usodo, za-
sovražila zdravnika. Med
nosečnostjo sem bila
učenka, in ker so v 70. letih
punce zaradi tega metali iz
šole, sem se jaz raje prej izpi-
sala, kot da bi zvedeli, da
sem noseča. Nisem si upala
povedati staršem, hodila
sem v šolo, a nato sta starša
izvedela, da sem se izpisala.
To je bil zanju šok, zelo sem
juTazočarala. In ko sem po-
tem zaradi utrujenosti
zdravnikov izgubila otroka
in s tem tudi šolo, sem raz-
mišljala, zakaj prav jaz.
Hčerka bi bila sedaj stara 24
let. 24 let - to je zgodovina,
ne mislim omeniti niti
zdravnika, saj je minilo pre-
dolgo časa. Upam, da bo dr.
Arko ob moji izpovedi začel
ramišljati drugače. Sicer je
medicina v tem času zelo na-
predovala, zdravniki in se-
stre pa so še zmeraj samo
ljudje. Če naredi kdorkoli
napako v kakeršnikoli drugi
službi, se napaka da popra-
viti, pri zdravniku pa ne -
gre za človeška življenja.
Mogoče je več takih, ki se
spominjajo besed: "Preutru-
jen sem." Jaz teh besed ne
bom nikoli pozabila, še ved-
no me stisne v srcu, ko se
spomnim, saj je šlo za moje-
ga otroka, mojo hčerko in
mojo usodo.
Ivanka Hlušička
PTUJ / UBOJ S SEKIRO SREDI MESTA
^^^ll^     ^^^^ _^^^^^^^^h! „-_____      ^^^feL^___
Sreda, 25. januarja 1995, bo prebivalcem Miklošičeve ulice in mnogim drugim Ptujčanom
dolgo ostala v grenkem spominu. V samem centru Ptuja, v drugem nadstropju stanovanj-
ske hiše (nad lokalom Perutnine nasproti blagovnice) se je nekaj pred 23. uro ivečer zgo-
dila tragedija, za katero so bili po vsej verjetnosti razlogi alkohol, "neporavnani računi"
in še kaj. Udarci sekire so bili usodni za 42-letnega Vladimir ja Horvata; v soboto so ga po-
kopali na pokopališču v rojstnem Destrniku.
Vkratki izjavi za javnost kri-
minalistične službe UNZ
Maribor je zapisano:
"Vsredo,25. januarja,okoli23. ure
so v stanovanju v Miklošičevi ulici v
Ptuju našli truplo 42-letnega Vladi-
mirja Horvata. Navedenega sta isti
večer obiskala RudolfŠ., star 4 7 let, in
Milan Ž. iz Ptuja. Skupaj so pili, med
popivanjem pa sta se Vladimir H. in
Rudolf S. pričela prepirati in pretepa-
ti. Med pretepom je Vladimir H. pričel
Rudolfu groziti s sekiro. Ta mu je seki-
ro vzel in z njo nekajkrat udaril Hor-
vata po glavi, tako da je napadeni pa-
del na tla. Nato ga je še nekajkrat uda-
ril po glavi z železno palico. Milan Ž.
je dogodek samo opazoval. Rudolf S.
se je po tragičnem dogodku z vlakom
odpeljal v Kidričevo, kjer je poskušal
vlomiti v dva avtomobila, saj je hotel
pobegniti na Hrvaško. Kasneje so ga
prijeli policisti policijske postaje Ptuj.
Navedeni je v preiskovalnem zaporu."
KAJ PRAVI EDINA PRIČA
Milan Živič stanuje v Prešernovi
5; prej je bilo njegovo stanovanje
tisto v Miklošičevi, kjer se je zgodil
umor. Ko sem ga obiskal, je s prija-
telji ob litru sedel za mizo in mirno
kadil, kot da se ne bi zgodilo nič
hudega. Povedal je:
"Pri tem nimam nič, jaz sem ju
samo tiščal narazen. Vse je bilo v
časopisih pa tudi policiji sem vse
povedal. Tam so me držali od enaj-
stih večer, celo noč in drugi dan do
poldneva sem bil na policiji...
Lačen in žejen, niti na WC nisem
smel. 'Nikamor,' je rekel... Kot da
sem kakšen kriminalec. Rad kaj
spijem - boš kupico? -, ampak pre-
tepov se vedno izogibam.
Kaj češ, škoda ga je. Vlada, še
zdaj ne vem, zakaj sta se stepla. Pili
smo, jaz, Vlado in Štalcer, se pogo-
varjali in naenkrat sta bil^.*kupaj.
Mislim, da sta imela še neke stare
neporavnane račune, in ko sta bila
vlita, jima je vse prišlo naprej. Vrag
pa sekira pa nož, še jaz sem jih fasal,
poglej to na roki, z nožem me je
vrezal, ko sem ju spravljal narazen,
pa to na glavi, odrgnil sem se po
zidu,komejesunilvstran. Kosem
videl, kaj se je zgodilo, sem zbežal.
Žrtev sekire, sedaj ie pokojni Vlado
Horvat.
Edina priča Milan Živič: "Spravljal sem
junaraien.^"
Potem pa so me celega poslikali - z
metrom, da se vidi, kako dolge
rane so... Na,sHkaj!
Pa ne piši, da sem jaz kak Rambo,
Stanko Horvat kaže prostor, kjer so v
mlaki krvi našli mrtvega brata Vlada.
Foto: M. Ozmec
to ni res; to si je ona novinarka
sama zmislila ... Evo ti osebna, jaz
sem Živič pa pika. In ne jezite me z
nekimi vzdevki, da ne bo hudo.
Veš kaj, malo me je strah, kaj bo,
ko bo Štalcer prišel iz resta, čutim
se ogroženega, zato ker sem vse to
povedal in ker sem šel na policijo.
Ampak to bi naredil vsak, zato ker
je človek mrtev. Žal mi ga je, v redu
kolega je bil..."
... IN KAJ POKOJNIKOV
BRAT STANKO
Stanko Horvat, brat pokojnega
Vlada, živi z družino na Destrniku,
sicer pa dela v mariborski Metalni.
Tragedija ga je močno pretresla.
Sprva se je pogovora tudi on branil,
potem pa vendar povedal:
"Ubogi Vlado je že od otroštva
trpel, saj je imel zelo težko mla-
dost. Mater je izgubil, ko mu jebilo
11 let, potem smo dobili mačeho.
Meni je bilo lažje, ker sem že bil pri
kruhu, ampak Vlado in mladolet-
na sestra sta to težko sprejela. Po-
tem se je začelo 'tako življenje' - saj
vidite: pijača pa taka družba. Vla-
do ni več redno hodil v šolo, zato je
imel težave tudi z zaposlitvijo. Ne-
kaj časa je delal, potem pa je bil na
cesti. Ampak moram reči, da je bil
za delo vedno priden. Zadnje čase
je kar precej pomagal pri zidariji in
s svojo motorno žago je naokrog
žagal drva, da je imel za hrano, pa
žal tudi za pijačo. Večkrat mi je
prišel pomagat na Destrnik in rad
sem mu primaknil kakšen dinar,
saj jebil priden,zato mi jezanj toli-
ko bolj hudo.
Saj ste videli, kakšno družbo je
imel, preveč so pili. Vlada pa je naj-
bolj prizadelo to, da ga je pred krat-
kim zapustila punca. Takrat je
začel čezmerno popivati. Samo
meni se je zaupal, da se čuti tako
osamljenega in da mu je zelo hudo,
tudi živci so mu popuščali, saj jebil
ranjen njegov ponos. Ampak niko-
li ga nisem poznal kot kakšnega
razgrajača, bil je bolj miren tip. Ne
vem, zakaj se je to zgodilo..."
^-OM
Kulturni križem
la-ažem
KIDRIČEVO #V osnovni šoli v
Kidričevem so včeraj odprli razsta-
vo risb aranžcrke Mojce Loboda.
Razstava bo na ogled v avli šole do
10. februarja.
LESKOVEC #Danes ob 18. uri
bodo v šolskem poslopju odprli raz-
stavo fotografij, ki jih je posnel tele-
vizijski snemalec Kristijan Sande in
prikazujejo žegnanje na bližnjem
Avguštinu. Po tem bo dobrodelni
končen Vlada Kreslina v glasbeni
učilnici.
PTUJ #ZKO in mestna občina
bosta pripravila slovesnost ob kul-
turnem prazniku v palaciju na gra-
du jutri ob 19. uri. Govorila bosta
župan Miroslav Luci in akademski
slikar, izredni profesor na Akade-
miji za likovno umetnost v Ljublja-
ni Dušan Kirbiš, na flavto in kitaro
bosta igrala Karolina Zupan in
Tomaž Rajterič, pesmi Aleša Šte-
gerja bo brala Helena Peršuh, sode-
lovali pa bodo tudi fanfaristi Pihal-
nega orkestra Ptuj.
MARIBOR #V informativnem
centru Pokrajinskega muzeja Mari-
bor so danes ob 11. uri odprli razsta-
vo Nakit, magična moč oblike, ki jo
je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj
v sodelovanju z zadrskim muzejem.
NOVA GORICA #ZKOS in ZKO
Nova Gorica bosta pripravili 6. in 7.
februarja pregledno srečan je ustvar-
jalnosti slovenskih plesnih skupin,
na katerem bo po izboru selektorice
Sinje Ožbolt nastopila tudi plesna
skupina s Ptuja, in sicer An plesni
studio, ki ga vodi Mira MijaČevič.
LJUBLJANA, CELJE ♦Gleda-
lišče ZATO. gosmje 15. februarja z
lonescovo Plešasto pevko v Mest-
nem gledališču ljubljanskem, 24. fe-
bruarja pa z isto predstavo v Celju v
tekmovalnem programu festivala
Dnevi komedije.
PTUJ #V gledališču bo 19. febru-
arja ob 17. (za srednje šole) in ob 20.
uri (za izven) gostovalo Slovensko
ljudsko gledališče iz Celja s predsta-
vo Prikrita opolzkosi vsakdana
M. A. de la Parra v režiji Sama Strel-
ca.
PTUJ #ZKO Ptuj sporoča, da
lahko vsi, ki so rezervirali vstopnice
za dmgi koncert Vlada Kreslina, ki
bo 2. februarja ob 19.30 v ptujskem
gledališču, dvignejo le-te 2. 2. do-
poldne v pisarni ZKO ali eno uro
pred koncertom. Novih rezervacij
ne sprejemajo.
PTUJ #ZKO Ptuj in Pokrajinski
muzej Ptuj vabita na končen ALL
CAPONE ŠTRAJH TRIA, ki bo 9.
februarja ob 19.30 v romanskem pa-
laciju na gradu. Vstopnice lahko re-
zervirate po telefonu 771-494 ali
osebno v pisarni ZKO, Slovenski
trg 13.
SLOVENSKA BISTRICA # V
četrtek, 2. februarja, ob 18. uri bo v
dvorani doma kulture ponovitev
drugega ljudskega večera. Stare slo-
venske ljudske pesmi, značilne za
čas okoh božiča in novega leta, bodo
peli pevci iz Slovenske Bistrice,
Kovače vasi, z Zgornje Ložnice, iz
Makol in Poljčan.
SLOVENSKA BISTRICA #Raz-
stavni prostor v gradu bo ob sloven-
skem kulturnem prazniku bogatejši
za novo stalno zbirko, ki jo je prispe-
val Franc Pajtler s Pragerskega. Gre
za obsežno zbirko fosilov in minera-
lov, eno največjih stalnih paleonto-
loških zbirk na Slovenskem in naj-
večjo na Štajerskem. Od 12.500
primerkov, kolikor jih je v Pajtlerje-
vi zbirki, jih bo 1.600 razstavljenih.
Slovesnost ob odprtju stalne zbirke
bo v petek, 3. febmarja, ob 17. uri v
viteški dvorani gradu.
ORMOŽ #Slovenski kulturni
praznik bodo v Ormožu počastili z
odprtjem novih prostorov knjižnice
8. februarja. Prireditev bodo pričeli
ob 17. uri s tradicionalnimi fanfara-
mi na grajskem stolpu v izvedbi
ormoškega trobilnega kvarteta. V
nadaljevanju bo v dvorani gradu re-
citirala in pela pesmi slovenskih
pesnikov Jerca Mrzel. Po slavnost-
nem nagovoru župana Vilija Trofe-
nika v novih prostorih knjižnice
bosta govorila še književnika iz
ormoške občine Franček Bohanec
JciJEroa Meško,
ČRNA KRONIKA
DEČEK HUDO RANJEN
Po magistralni cesti od Kidričevega
proti Pragerskemu je v ponedeljek,
23. januarja, ob 13.20 uri vozil osebni
avto Franc Š. iz Kidričevega. V
križišču pri Kidričevem je pred avto-
mobilom čez cesto stekel sedemletni
D.G. iz Kidričevega. Voznik nezgode
ni mogel preprečiti, zadel je dečka in
ga hudo ranil.
KOLESARKA V PEŠKO
v torek, 24. januarja, ob 7.15 se je
po regionalni cesti skozi naselje Breg
pri Majšperku peljala s kolesom 14-
letna T.O. V bližini hiše Breg 22 je
tračila v 59-letno peško Angelo I. iz
Majšperka. Peška je padla in se hudo
ranila.
Z AVTOM V OBCESTNI
JAREK
v sredo, 25. januarja, ob 7.30 je po
lokalni cesti skozi naselje Koračice,
Sv. Tomaž pri Ormožu, vozila osebni
avto Stanka K. Na poledenelem ces-
tišču je izgubila oblast nad vozilom,
zaneslo jo je v obcestni jarek, kjer je
trčila v drevo. V nezgodi se je voznica
hudo ranila.
ZAGOREL MOTOR
AVTOMOBILA
Po Rogozniški cesti v Ptuju je v
četrtek, 26. januarja, ob 13.30 uri vo-
zil osebni avto Štefan K. iz Ruj. Med
vožnjo se mu je vnel motor avtomobi-
la Jugo 55. Ogenj so sicer pogasili,
vendar je po oceni škode za okoli
100.000 tolarjev.
V TRČENJU IZGUBIL
ŽIVLJENJE
Po Sloveniki od Maribora proti Cel-
ju je v nedeljo, 29. januarja, nekaj
pred 13. uro vozil osebni avto Fiat 126
P 70-letni Janez Jazbinšek iz Šempe-
tra v Savinjski dolini. Nedaleč od
priključka na avtocesto iz Slovenske
Bistrice je nenadoma in iz neznanega
vzroka zapeljal na levo čez neprekin-
jeno črto. Nasproti se je prav tedaj
pripeljal z golfom Janez K. Jaz-
binškov avto je golfa samo oplazil,
nato pa je čelno trčil v ford escord, ki
je vozil za golfom. Po trčenju je Jaz-
binškovo vozilo odbilo nazaj na de-
sno stran ceste, kjer so mu vrata od-
padla in je vanje trčila še voznica ci-
troena AX. Janez Jazbinšek je umrl v
razbitinahsvojega vozila. Voznik for-
da Janez Ž. in njegov sopotnik Franc
A., oba iz Maribora, pa sta bila huje
ranjena. Zaradi te nesreče je bil na
Sloveniki med Slovensko Bistrico in
Tepanjem nekaj časa promet zaprt.
BUDNOST POLICISTOV
OB MEJI
Policisti z oddelka v Gorišnici so v
petek, 27. januarja, popoldne na lo-
kalni cesti v Bukovcih ustavili osebni
avto, ki ga je vozil Hilmi O. iz Nove
Gorice. Ugotovili so, da je s hrvaške
strani prišel v našo dražvo ilegalno, v
avtomobilu pa je imel še tri potnike,
državljane BIH. Potniki so bili brez
sredstev za preživljanje, zato so jih
vrnili nazaj na hrvaško stran, voznika
osebnega avtomobila pa so napotili k
sodniku za prekrške.
V soboto dopoldne je na mejni pre-
hod v Gruškovju prišel hrvaški držav-
ljan Zdravko A., bil je sopotnik v ene-
ma od avtomobilov. Naši policisti so
ugotovili, da ima ponarejen hrvaški
potni list, zato so ga napotili nazaj v
njegovo državo.
Z VLOMOM DO CIGARET
v noči na petek, 27. januarja, je
neznanec vlomil v prodajalno
Gašperjev hram v Slovenski Bistrici.
Odnesel je predvsem cigarete, v bla-
gajni pa je našel tudi nekaj gotovine.
Policisti so si dejanje vlomilca po-
drobno ogledali in ocenili, da je last-
niku prodajalne povzročil škodo za
okoli 200.000 tolarjev.
•*FF
OSEBNA KRONI
RODILE SO: Marija H,
bcršek, Lcšnica 46, Orn,^
- dečka; Marjana Murid;
Sobetinci 15, Markovcj
dečka; Brigita Gostečnji
Aškerčeva 12, Rog. Slatj,,
- Niko; Marija Cilavjc,
Gruškovec 84/a, Cii kulg,,
- dečka; Sadije Bytyqi,
juhova 3, Ptuj - deklicj
Slavica Horvat, Dornava]
- deklico; Majda Halec,\
dem 22, Videm - deklic,
Milena Pintarič, Štrafelo^
28, Ptuj - Davida; Marjj
Kokot, Korenjak 4/a, Zavi
- dečka; Klementina K(
kot, Pestike 2, Zavrč
dečka; Brigita Gregorinči
Predava 15, Podgorci - (j,
klico; Darja Lovrei
Senčak 30, Juršinci - Adt
jano; Monika Mešk(
Bučanski, Mihovci 64, Vel
ka Nedelja - Fabiana; Ani;
Medved, Trgovišče 30, Vj
Nedelja - Davida; Mart
Hutinski, Gradišča 118/;
Cirkulane - Emanuela;Jt
rica Babulč, Sestrže 3<
Majšperk - Tadejo; Anic
Škvorc, Podgorci 17 - Sab
no; Marta Petričič, Senesi
l/a, Vel. Nedelja - dcklia
Lidija Kolarič, SpuhljaJ
Ptuj - Leo.
POROKA - PTUJ: Antc
Žuman,  Poštna ul.
Ormož, in Lidija Berani
Lovrenc na Dravskem po
ju81/b.
UMRLI SO: Janez Horva
Volkmerjeva c. 10, Ptuj,:
1903 - 1 21. januarja 199:
Jožef Žlahtič, Mariborsl
ul. 49, Zg. Polskava, -l^ 194
- t 21. januarja 1995; Sti
nislav Jakomini, Mesti
Vrh 66/a, ::vl940 - 1 20.ja
nuarja 1995; Franc Kok'
nik, Kajuhova ul. 1, Ptuj,'
1913-t 20. januarja 199'
Justi Kopač, Pivovarnišk
ul. 8, Ljubljana,'i' 1904-
20. januarja 1995; AnaR:
danovič, rojena To
Koračice 75,-i: 1927-t2
januarja 1995; Janez H«
Sestrže 85,::a917-t23.ji
nuarja 1995; Rudo
Korošec, Vošnjakova 1
Ptuj, :ia920-124. januar
1995; Janez Gojkovič, S|
Hajdina 33, ;iU913 -12:
januarja 1995; Alojzija Ki
mer, rojena Viher, Cerovi
Stanka Vraza 48, MU923-
24. januarja 1995; Frai
Kukovec, Markovci U,
1924 - 1 25. januarja 199
Marija Prosenjak, Blagi
12, :i> 1924 -t 25. januar
1995; Janez Vogrinec, D
lena 32, -t^ 1930-t25.jan
arja 1995; Vladimir Hc
vat, Miklošičeva ul. 1
Ptuj,::a953-t25.januai
1995; Ivan Kelc, Nova ces
5,Ptuj, 1913-t26.jaii
arja 1995; Matilda Ozin«
rojena Rajh, Vinski Vrh
^i^ 1912 - t 25. januar
1995.