POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA - ISOIA
SLFKSa ^aleksandfr
NAZORJEVA 15
IZOIA
Jtl /4 HI O li
BOMO VSI KONČALI V BLATU ?
Ko smo pred nekaj več kot dvajsetimi leti prišli v slovensko Istro nas je pol najprej pripeljala na delo v Koper in takrat je bila v naših očeh Izola kot nekakšna delavska sirota med industrijsko močnim Koprom in turistično razbohotenim Portorožem in Piranom. Skozi Izolo smo se zapeljali bolj na hitro, spominjam se ploščadi pred delikateso, kjer so že takrat čakali na delo listi brez delovnih knjižic, spominjam se dolgega betonskega zidu ob Argu, množice žensk, lei so ob koncu izmen prihitele iz Mehanolehnike in Delamarisa...
Nekaj let kasneje smo se preselili v Izolo, v samo središče starega mesta, in hitro smo začeli spoznavati drugačno Izolo: Izolo preprostih, odprtih ljudi, Izolo tradicij, Izolo nekakšne naravnosti, ki je Koper že dolgo nima več. Tista osemdeseta leta so bila za Izolo kar prijetna, pa čeprav tudi takrat ni šlo brez afer in aferic, ni slo brez prepirov na sejah občinske skupščine, ni šlo brez nenehnih merjenj moči med občino in največjimi podjetji. Pa vendar se je nekaj dogajalo, Izola je postajala mesto na katero si lahko bil ponosen. Pravzaprav so nam našo nerazvitost in s tem nepokvarjenost, zavidali tudi tisti v Kopru, ki so z razvojem izgubljali svojo identiteto, pa tudi v Portorožu in Piranu, saj je Izola živo mesto, pri njih pa je bil izven sezone neverjeten dolgčas. Biti Izolan je pomenilo biti nekdo.
Devetdeseta leta pa so nas spet potlačila v ilegalo, postavila so nas v gospodarsko, turistično, kulturno in sploh družbeno provinco. Postali smo nekakšno mesto Coga, optimizem je splahnel, veselje izginilo z obrazov. Spet smo sive barve in dolgočasni. In prav nič ne moremo, če nam drugi to povedo v obraz. Nekaj časa je kazalo, da bomo postali nekakšno trgovsko mesto, pa smo vse skupaj zapravili do te mere, da celo Izolani množično nakupujejo v koprskih trgovskih središčih. Če ne verjamete se sprehodite katerikoli dopoldne po novotlakovanih trgovskih ulicah v starem delu mesta. Mehano je nekaj obetal a ga je svetovni denarni trg spet pokopal, Delamarisu zaradi neplačanih računov izklapljajo elektriko in telefone, Ladjedelnica je na nenehnem udaru ekologistov, mali in srednji podjetniki delajo a ima občina od tega kaj malo koristi. Najnovejši obeti glede sredstev občinskega proračuna so takšni, da bi bilo najbolje, če bi ta trenutek pozabili vse razvojne načrte, ki smo jih zastavili v zadnjem obdobju.
Ob vsem tem bo Izola v lem letu najverjetneje dobila še tri nove prvoligaše in je na ta način zagotovo športno najbolj razvita občina v Sloveniji. Glede na to, da proračunskega denarja ne bo niti za najnu|nejše naloge, sponzorjev pa v občini ni niti za šahovski klub, bomo se enkrat ugotovili, da Izola pač ni občina za ta sistem. Socializma pa, vsaj še nekaj časa, ne bo več nazaj v te kraje.
Mef
(MD) Svetniške plače, ki jih omogoča dopolnjen zakon o lokalni upravi, so že postale predmet strankarskih in medstrankarskih razprav, potem pa jih čaka še razprava na ustrezni občinski komisiji in sprejemanje na občinskem svetu.
Kakšna so stališča strank do navedenega vprašanja? Sodeč po doslej zbranih odgovorih, namigih in slutnjah se zdi, da so izolski svetniki (23 jih je) kar pripravljeni dobiti takšno plačilo za svoje delo. Zakon jim omogoča, da ob stoodstotni učinkovitosti lahko prejmejo do 80.000 Sit nadomestila osebnega dohodka, to pa bi v izolskem primeru pomenilo pospešeni bankrot proračuna. Kdo ve, morda pa svetniki niso izračunali, da bodo morali od tega denarja kljub svetosti plačati dohodnino, medtem ko to ne velja za nadomestila stroškov v obliki sejnin, potnih stroškov ali dnevnic. Povrhu vsega pa bodo seveda dobili manjši neto dohodek, saj bo treba iz tega denarja odšteti plačilo prispevkov, tako da bo občina s svojim denarjem ponovno plačevala državo, ki je končni naslov za sredstva iz plačila prispevkov.
V koprski občini so se odločili, da bodo namesto plač svetnikom financirali
poslanske klube in se na ta način izognili odtekanju občinskega denarja v državno blagajno. V izolskem primeru bi po nekaterih ocenah to pomenilo blizu 5 milijonov tolarjev letnega prihranka. S tem denarjem pa bi zagotovili obstoj izolskega športa. Toda, koga takšno razmišljanje sploh še zanima?
ilElESSEES®
NOVOGRADNJE.ADAPTACIJE
ZUNANJE UREDITVE
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vračamo.
MA KAJ MORAMO SPET PRENAŠAT', SE ZAGOVARJAT', OPRAVIČEVAT' IN SEDAJ ŠE VRAČAT . KOMU ?
FOTOPISMO O BARAKI
V Fotooptiki RIO Vas pričakujemo s kvalitetnimi stekli svetovno najboljšega proizvajalca. REZULTATI:
Izognili se boste težavam z ostrino vida pri vseh dejavnostih. Vaše oči bodo lepo vidne, nič več glavobola zaradi bleščanja, branje bo lažje, povečali p boste lastno varnost pri vožnji, izboljšali se bodo
I rezultati na delovnem mestu.
É
Prvi video računalniški sistem v Sloveniji Vam bo I pomagal pri izbiri stekel in okvirja iz kolekcij znanih modelistov.
Dovolj je že tega, da moramo zmeraj za nekoga odgovarjati ali se zagovarjati. Upam, da ne zapademo v novo past, ki se ji reče odgovarjati za izmišljene , pa tudi če resnične spore naših očetov, nonotov, bižinonotov, ... Kot srbski voditelji, ki ob pomanjkanju drugih argumentov, manipulirajo s svojim narodom, da se že od vedno maščuje Albancem, Bosancem, Turkom in drugim za izgubljeno bitko na Kosovem polju.
Po mnenju Združene liste- Demokratične levice Izola je prejšnja država kljub drugačnemu sistemu kot drugje v Evropi in svetu, v mednarodnih odnosih le nastopala s spoštovanjem mednarodnih pravil, odnosov in uzanc. Kljub zmagi nad groznima fašizmom in nacizmom je postopala v skladu z mednarodnimi predpisi že takoj po končani drugi vojni z razliko od fašistične Italije, ki nas je takoj po prvi vojni okupirala od 1918. do 1943. leta. Prejšnja država je zaradi izkoriščanja kmetov, delavcev in sistematičnega poneumljanja, ki je trajalo skozi zgodovino vse do vključno druge svetovne vojne, sprejela ukrepe socialne pravičnosti takoj in za vse , z velikim povdarkom na masovni izobrazbi z vsemi napakami vred. Poleg tega ni v 50. letih do zdaj prodala niti en kvadratni meter zemlje tujcem. Kako so potekali dogodki in urejevanje lastniških in ostalih odnosov esulov je znano.
Najbolj zanimivi so podatki arhivov, ki so neizpodbitni in mednarodne pogodbe vse do Osimskega sporazuma, Rimske pogodbe 1983 in ratifikacijo 1992. Na osnovi vsega tega je naše stališče trdno, da so vsi odnosi rešeni. Dovoliti nam morajo le še, da plačamo do konca naš del odškodnine. Dvomljivcem predlagamo, da se popolno informirajo - Peterle in podobni verjetno niti ne vedo kje je Izola, Koper, Piran, Korte, Krkavče, Pobegi, Puče, ... in kako se je pri nas živelo zadnja stoletja. Zanimivo je drugo. Kot že tolikokrat v vsej zgodovini smo spet mi v Slovenski Istri in tudi ljudje na drugi strani v Hrvaški Istri, tudi po vekoma željeni in ustanovljeni lastni državi, spet predmet trgovine med državami. Sedaj se trgovina vodi med Ljubljano in Rimom. Italijani imajo v komisiji za pogajanja predstavnika esulov v naši veliki državi pa našega istrskega ni.
Po Rimljanih, Benečanih, Avstroogrski, fašistični Italiji in drugih gospodarjih smo spet trgovsko blago, kljub že poravnanim računom. Samo zato, ker je Slovenija majhna in prosi sosede za prostor pri njihovi mizi. Smatramo, da glede na sporazume prejšnja Italijanska vlada, pa tudi zdajšnja, ne deluje tako zaradi skrbi za svoje državljane, namreč popušča fašistom s tem, da po znani formuli "zunanjega sovražnika" si ustvarja prostor za reševanje domačih problemov. Ne bi hoteli, da se to zgodi tudi pri nas in se bomo med seboj sprli ljudje, ki s tem nimamo nič in bi radi živeli v sožitju doma in s sosedi, ki naj bojo tudi prijatelji še naprej in vedno bolj. Ne pozabimo, da |e bilo pred drugo vojno pri nas veliko revščine v mestih in vaseh. Standard in izobrazba sta bila izredno nizka, kompletna infrastruktura v obupnem stanju, prav tako vprašanje kadrov, revščina kmetov, delavcev v propadajočih tovarnah, ... Sedaj so stvari le "malo bolj" urejene in tisti, ki so takratno revščino zapustili (čast izjemam in resnično preganjanim po krivici) to dobro vidijo in jim postajajo naši kraji spet zanimivi. Na kratko. Za nas in brez nas se nihče ne more pogovarjati. Mi nočemo imeti status navadnega blaga, zato moramo čim prej ustanoviti regijo (pokrajino) kot ventil proti centralizmu z možnostjo direktnih odnosov s sosedi. Regije imajo bodočnost v Evropi. Slovenija ni regija, čeprav je cela v skupnosti Alpe-Jadran. Regije so najbolj naravna interesna in odprta organizacija ljudi, kjer se združujejo ljudje, ki dejansko in zgodovinsko živijo skupaj na določenem ozemlju. Da nas ne bodo Peterleti prodali po stranskih vratih, ko nas pri glavnih še niso mo9l'-	Lucio	Gobbo
Poleg klasičnih pisem dobimo v redakcijo tudi fotografije za katere avtorji pravijo, da povedo več kot 1000 besed, jasno je, da je včasih lažje fotografirati kot pisati, vendar je treba fotografiji le dodati tudi nekaj podatkov. Tako nam je Karlo Babič ob tej zanimivi fotografiji povedal, da gre za nekakšno poljsko skladišče ali po domače kažeto zbito z raznih desk in odpadnega materiala v kateri gnezdijo mačke in podgane. To smetišče je menda na občinski zemlji, seveda v neposredni bližini hiše prizadetega občana, avtor in lastnik ropotarnice pa je T. Stepanov. Glede na njegovo zapriseženo ljubezen do urejenega okolja ne dvomimo v to, da bo znal urediti tudi svojo bližjo okolico.
(DM) Izolski občinski svet se je včeraj popoldne zelo verjetno sestal na svoji četrti redni seji. dede na to, da kljub pripombam časopisnih medijev vztrajajo na dogovorjenem terminu za sklice sej bo javnost o njihovih odločitvah pač obveščena manj kot bi. lahko bila. Vest, ki je stara teden dni pač ni več vest, ugibanje pa tudi ni novinarsko posebej priporočljiva oblika dela.
In ker so seje ravno v času, ko nekatere redakcije že zaključijo postavljanje časopisa je tako, da Vas lahko le obvestimo, da bi po sklicu seja morala biti, če je bila in kaj so na njej sprejeli pa boste lahko na kratko prebrali v naslednjem Mandraču.
filili
s
fotoorlandoj
      <««mmm
pričakovanju pokojnine
S 62 -144
uhibhiho stefanic
MANJŠA HIŠNO POPRAVILU IN VZDRŽEVALNO DELO, VODOINŠTALRCIJSKA, KLJUČAVNIČARSKO IN MIZARSKA DELA	
PROLETARSKIH BRIGAD 14 • M310 IZOLA • TEL.! 0M/6M4	4
POKLIČITE VSAK DAN OD 16. URE DALJE |	
Ta teden so se začela obnovitvena dela pri prenovi objektov v Koprski 28 in Dvoriščni 13. Uprava za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve prosi vse lastnike sosednjih objektov in stanovanj, da omogočijo komisijski ogled in oceno prostorov pred začetkom gradbenih del, tako da bo izvajalec vse morebitne poškodbe popravil ob dokončanju del na omenjenih objektih. Dela bodo trajala cca.10 mesecev.
Dnevni red tokratne seje smo že predstavili v prejšnji številki, zato naj le obnovimo, da so svetniki odločali o tem, da bomo imeli na občinski ravni le tri funkcionarje (župana, podžupana in občinskega tajnika), dosedanji funkcionarji (direktor Zavoda, predstojnik za finance in družbene dejavnosti) pa bodo dobili status višjih upravnih delavcev v občinski upravi.
Občinski svetniki so razpravljali tudi o predlogu kandidata za občinskega tajnika in verjetno potrdili imenovanje Irene Jerman, ki je že doslej opravljala dela sekretarke občinske skupščine. Zanimivo bi bilo obvestiti tudi o tem, kako so se svetniki odločili glede predloga ureditve mestnega prometa in parkiranja, saj predlog, ki ga je podala komisija za urejanje prometa zagotovo ni brez pomanjkljivosti.
Kakorkoli že, če ste želeli izvedeti, kako so razmišljali in sklepali poslanci na včerajšnji seji, potem tega tukaj niste izvedeli. Krivda za to pa zagotovo ni naša.
nf
OBVESTILO ZA JAVNOST
Slovenski krščanski demokrati v Izoli so na letnem občnem zboru, v petek 10.3.1995 izvolili svoj občinski odbor. Ta se je sestal na svoji prvi seji v četrtek, 23.3. in v vodstvo odbora izvolil:	Marlona Kovačiča kot
predsednika, Danila Gombača kot podpredsednika, Marijo Knez kot tajnika in Silvana Kaligariča za blagajnika.
V regionalni odbor Slovenskih krščanskih demokratov slovenske Istre so bili izvoljeni: Vinko Frantar, Marlon Kovačič in Danilo Gombač. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov se bo zavzemal za konstruktivno delovanje svojih svetnikov v
svetu občine Izola, za povezovanje in sodelovanje opozicijskih strank v občini Izola, predvsem pa bo njegovo delovanje usmerjeno k skupnemu cilju Izolanov: vrniti mestu Izola ugled mediteranskega mesta, ustvarjati pogoje, da se oživlja, ohranja in pospešuje telesna in duhovna kultura ter da se zagotovi varnost občanov, predvsem pa otrok in mladine.
SKD 00 Izola
VLAD il £ hi Ì1EVLADÌ1E
[s^sl^upnimWmo^ifdffeaìiP HS^miimifi'i^tvr Italije ini Sj^ni^a ^lli^^alažai
oDBoiKARii mi momrn
Končalo se je prvenstvo v 2. odbojkaški ligi, kjer so naslov prvaka in s tem napredovanje v 1.B ligo dosegli izolski odbojkarji.
Uspehi so se v bistvu začeli že lansko poletje, ko je tandem Komadina - Čuturič dosegal izjemne uspehe v beach volley-u (odbojki na plaži). Omenjena igralca sta dosegala odmevne rezultate na turnirjih v tujini, na Opnu Hrvaške pa sta celo zmagala.
Dober znak za nadaljevanje uspešnega dela pa je bil prihod ukrajinskega trenerja Olega Pavljuka, ki je obenem uspešen igralec - podajalec in prav ta element je manjkal v igri izolskega kluba Simonov zaliv. Ukrajinski trener je z moštvom začel resno delati in začele so so vrstiti zmage, ki so klub popeljale v 1. državno ligo. Povedati je treba, da so Izolani igrali dobro skozi celo prvenstvo in so klonili le trikrat, še takrat pa so bili porazi, tako brez veze, bolj posledica premajhne motiviranosti ekipe in raznih poškodb ključnih igralcev. Uvrstitev ekipe v prvo ligo je rezultat dela celotnega moštva, ki je znalo držati skupaj tudi v ne najboljših pogojih. Tako si klub sedaj veliko obeta od novozgrajene športne dvorane v Livadah, kjer bodo imeli boljše pogoje za delo, pa tudi gledalcev (teh je bilo v tem prvenstvu iz tekme v tekmo več)bo nova dvorana sprejela več. Priljubljenost odbojke zmeraj bolj raste, gre pa tudi šport, ki ni preveč "potraten". Za tekmovamje v drugi ligi so npr. v minuli sezoni potrebovali okrog 30 - 35000 DEM, za nemoteno tekmovanje v prvi ligi pa bodo potrebovali nekoliko več, približno 50000 DEM. Za primerjavo naj povemo, da stane tekmovanje v 1. nogometni ligi tudi 10 krat več. Seveda moramo, ko smo že pri denarju, povedati, da ga tudi odbojkaši težko dobijo. Da nekako le zakrpajo denarno vrečo so zaslužni razni sponzorji, predvsem pa njihov glavni sponzor Hoteli Simonov zaliv. Odbojkaši se obenem zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali.
Po komaj končanem prvenstvu seveda ni kaj dosti časa za počitek. Sedaj razmišljajo že na prihodnjo sezono. V klubu se želijo okrepiti, vendar o tem za enkrat še ni nič jasnega. Njihov cilj v 1. ligi je obstanek, kar bo več, bo...
Do naslednje sezone pa odbojka na plaži - trim liga, razni turnirji, mogoče celo državno prvenstvo v beach volley-u.
BO TUKAJ KDAJ PIAM
Poletje se bliža in ob vsakem pričakovanju pridejo na dan kakšni prejšnji obeti. Ob pogledu na sprehajališče proti svetilniku se zdaj, ko temperatura počasi opozarja na bližnjo sezono, spomnimo, da smo imeli pred nekaj manj kot letom dni v rokah načrt ureditve območja pri Svetilniku. Kot je znano je načrt "padel", še posebej zaradi nesporazumov okrog parkirne hiše na območju poslovne stavbe za hotelom Marina.
Seveda pa ima vsak načrt tudi nekaj dobrega in za tega lahko rečemo, da je predlagal ureditev tega dela polotoka v javno kopališče. Načrt je padel, zagnanost tudi, ostal je zid in kamenje, ki ga morje premetava sem ter tja. Ali bo kdo dovolj pogumen, da načrt ponovno da na ogled in oceno?
TABORNIKI ZBORUJEJO
Taborniki Odreda Jadranskih stražarjev vabijo na 38. občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. aprila ob 10. uri v Domu izolskih tabornikov (Drevored 1. maja - nasproti PP)
Člani in simpatizerji ste seveda vabljeni.
AVmVLULKA
IN POMOČ NA CESTI Miloš Gorjup Bežkova 7, Koper,
Tel.: 066/24-607, Mobitel:0609/618-100
ŠIFRA
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovič
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
HHfl
	\n	mt	) LJUDJE
■■«II—W■UMUHI mnIIIMI11I—■—■ 50 LET SPOMINOM	M	1 SO POSTALI ZGODOVINA	
Dolg a še vedno svež spomin na dogodke, odigrane na odru slovenske Istre, bo 8. marca znova obujen, če ne drugega že zato, da bi ne pozabili nekaterih dejstev tisti, ki bi morda radi spremenili zgodovino.
Obalno združenje borcev organizira 8. marca v Šmarjah proslavo v počastitev zmage nad fašizmom. Šmarje z okoliškimi vasmi so bile namreč center takratnega gibanja za osvoboditev slovenske Istre. Od tam so aktivisti OF, AFZ, mladine, odhajali ilegalno v Piran, Izolo in druge kraje, kjer so organizirali odporniško gibanje. Prebivalci Šmarij so svoje aktivnosti drago plačevali saj je na njihovem območju v času NOB padlo 118 ljudi. 72 jih je padlo v partizanih, 21 je bilo ustreljenih talcev, 25 pa jih je končalo življenje v internacijah. Vas je bila tudi dvakrat požgana - 3. oktobra 1943 in 22 junija 1944.
Da je bila požigalna ofenziva, ki so jo nemci po padcu Italije organizirali za Istro, zelo pomembna, priča podatek, da je načrt zanjo izdelal Romlov štab, Hitler pa je zahteval, da ga osebno, sproti obveščajo o poteku akcije. V akciji je sodelovalo 50.000 nemških vojakov. Mesec oktober leta 43. je pomenil za Istrane, dneve groze, pobijanja, požiganja in sploh brezusmiljenega uničenja. Istega leta v mesecu maju pa je bil organiziran rajonski in terenski odbor OF.
Dogodek v gozdičku med Šmarjami in Padno je bil uvod v 6. maj 1995, ko je bila ustanovljena nova, od naroda izvoljena oblast - NOO za obalni okraj. V osvobojenem Piranu so namreč na prvi seji, ki je potekala v bivšem hotelu Metropol izvolili predsednika Obalnega NOO in člane lega odbora.
Težko ali sploh nemogoče bi bilo povedati vse, kar je tista leta slovenska Istra prestala in dala za osvoboditev izpod tujega jarma, zato je počastitev spomina na dogodke izpred 50 let, najmanj, kar je danes mogoče storiti. Žrtev je bilo za tako majhno območje ogromno. In kljub temu bi nekateri radi tudo ta del zgodovine prodajali za nekakšne višje interese, za katere vedo samo oni. Ob tem pa prodajajo nekaj, kar sploh ni njihovega, še več, stvari, ki jih prodajajo niti ne poznajo, ali pa jo poznajo samo takrat, ko pridejo na poceni dopust med ljudi s katerimi se tako težko enačijo. In če jim je prodaja že tako po godu, zakaj se ne pogovorjajo o tem, da bi prodal košček Ljubljane. Tako bi vsaj tisti košček Slovenije, brez problemov prišel po najhitrejši poti v Evropo, ki si jo tako želijo.
Ali, zakaj se "nekdo " ne odloči, in dovoli tuji vojski, da bi hodila in razkazovala svojo moč sredi Ljubljane, kot to počnejo z obalo, kamor pošiljajo svoje prijatelje marince, da si jih potem hodijo ogledovat k nam.
Ivan Vrtnik Blaško
V Drvarju:
Z leve:
Ernest Šav iz Kortine,
komandir Nikola Stankovič in Albin Gregorič iz. Izole
Pobudo za šmarsko počastitev 50 letnice zmage nad fašizmom je podala izolska ZB, ki ima tudi ogromno opravkov z njeno organizacijo. Povedati je treba, da bi takšno zagnanost in delavnost rabili še v marsikateri organizaciji ali ustanovi. Med najbolj delavnimi pa sta vsekakor predsednik in tajnik ZB. Od njiju smo tudi dobili vse potrebne podatke in informacije.
Občine Koper, Izola in Piran s svojimi okraji so med NOB imele veliko žrtev:
Seznam padlih v številkah: Koper - 641 Izola - 46 Piran - 50
Koncentracijska taborišča: Koper - 219 Izola - 11 Piran - 14
Padli v Španiji: Koper - 4 Izola - 2 Piran - 1
Žrtve fašističnega nacističnega nasilja Koper -195 Izola - 9 Piran - 11
in
POVABILO ORGANIZATORJEV:
Vse, ki cenijo naš narodnoosvobodilni boj in žrtve, ki so padle za osvoboditev naših krajev vabimo v Šmarje na Proslavo 50 letnice ustanovitve obalnega okrajnega NOO.
Dobimo se v soboto, 8.4. ob 15.30 uri.
Slavnostni govornik bo dr. Mario Gasparini, po kulturnem programu pa bo še zabava s plesom.
-------------------V.
REHABILITACIJSKI OBMOČNI
odslej odprt tudi za Vas
FIZIOTERAPIJA
• ko pridejo bolečine
• kadar ste utrujeni
• če se slabo počutite
• ali si želite sprostiti
Vrhunska oprema in strokovno vodstvo
DOM
DVA
TOPOLA
Wčma
Levstikova
Razpis za 23. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
pogoji:
1. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to so prozo , poezijo in dramskimi deli.
2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, izobrazba, naslov, poklic, starost in šifra
3. Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju.
Območnih srečanj bo šest.
4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.
Rokopisov ne vračajo.
5. Prispevke je treba poslati do 5. maja 1995 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, (za 23. srečanje), Štefanova 5, p.p. 1 36, 61000 Ljubljana.
Dodatne informacije dobite po telefonu: 061 -126 20 83.
fi H 1*0', .fMsfN t
m. h
pipi
§1M'
M
FRANCI JOS DISE
Stari izolski prijatelj, Franci Blaškovič, istran iz Pule, bolj znan po svojem bendu Gori uši Vinetou, je doživel izid svojega prvega CD-ja. Ploščo z naslovom ISTRA Tl MATERINA je posnel skupaj z znano puljsko skupino KUD IDIOTI in še nekaj prijatelji.
Plošča je zagotovo presenečenje, saj se je z njo Franci, kljub zanesljivim letom, še malo pomladil. Nekaterim njegovim sošolcem, bo morda manj všeč kot nekoč, zato pa bo dobil celo novo generacijo.
PROMOCIJA PLOŠČE BO V IZOLI 15. aprila ob 18.00
pred GRAFFIT-om (Manziolijev trg), kjer že prodajajo njegovo kaseto in CD.
Vrtec in varstvo narave
* zbrali smo 10.507 certifikatov, od tega v izoli 1.298.
* dne 7.2.1995 je bila izvedena njena ustanovna skupščina
* od registracije dne 17.2.1995 naprej MODRA LINIJA redno posluje
* kupila je že prva podjetja za svoj portfelj (Mitol Sežana, Primorski tisk Koper, Steklarna Hrpelje in Kras Sežana)
* v naslednjih dneh bo vsak delničar MODRE LINIJE prejel potrdilo o lastništvu delnic
* ČE SVO|EGA CERTIFIKATA ŠE NISTE UPORABILI, VAS VABIMO, DA CA VLOŽITE V NAŠ DRUGI SKLAD - "MODRO LINIJO 2" d.d.KOPER, ZA KATEREGA ŠE ZBIRAMO USTANOVNI KAPITAL.
V Izoli to lahko storite v Splošni banki Koper, na pšti, pri Agenciji za plačilni promet (SDK), v menjalnici Šifra, ob sredah med 9 in 11 uro pa tudi na sedežu Društva upokojencev v Plenčičevi ulici.
Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel.: 38-802.
Primorski
skladi KOPER
Pristaniška 8 Koper Tel.: 38-802
PREDSTAVLJAMO VAM NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O NAŠEM SKLADU MODRA LINIJA d.d. KOPER
Letošnje leto je mednarodno leto varstva narave. Tudi v vrtcu Izola -Enota Livade smo se odločili, da bomo obeležili to leto. Na roditeljskih sestankih smo se s starši dogovorili, da bomo na igrišču vrtca posadili drevesa in tako pridobili senco v vročih poletnih dneh. Zadnjo soboto v mesecu marcu smo se otroci, starši, varuhinje in vzgojiteljice zbrali na igrišču vrtca. Starši so poskrbeli za orodje, vrtec pa je kupil drevo za vsako skupino. Nekaj dreves so prinesli tudi starši. Delo ni bilo lahko, vendar nam ga je z veliko dobre volje uspelo opravili.
Ob zaključku smo se okrepčali s čajem, kavo in piškoti. Sklenili smo, da bomo skrbeli za uspešno rast dreves. Iskreno se zahvaljujemo vsem staršem, ki so sodelovali z nami in nam pomagali pri izvedbi akcije.
Vrtec Izola, Enota Livade
DISCO NEWS DISCO NEWS
Že cel mesec je slišati, da bomo kmalu imeli ogromno diskoteko blizu Mehana. Verjetno vas veliko ve, da podjetje ALG ne deluje več in, da se bo tista stavba v roku šestih mesecev spremenila v pravi zabaviščni park, po domače rečeno diskoteko s kapaciteto 1500 ljudi Po vsej verjetnosti bodo pripravljali tudi razne prireditve kot so koncerti in podobne stvari. Pomembno je tudi, da so stanovalci, ki stanujejo v ožjem krogu "prižgali" zeleno luč. Ko bo končano pa se vidimo...
Tudi v By Night-u je spet živahno, ob petkih in sobotah vas bo zabaval znani obalni Dj, Dj Lovro vse do jutranjih ur. P.S.: Vabljeni! Spet je zaživela tudi Barracuda, kjer je v soboto 1. Aprila gostoval znani italijanski Digitalni Dečko, bolj znan kot Digital Boy. Kljub temu, da je bil 1. april to ni bila laž, saj je diskoteka bila polna do "roba". Koncert se je začel ob enih in deset minut in trajal celih 40 minut. Ker si verjetno mislite, da je bil playback, vas bom moral razočarati, saj so Digital Boy, Ronny Money in Asia bili v živo z vsem potrebnim. Pa še TV Koper je bila prisotna. En aplavz, Barracuda!!!
(Aljoša)
SMETI - SMETI SMETI - SO !
DRUGA KS
Akcija	zbiranja
odpadkov v starem delu mestu je izredno uspela, zdaj pa so na vrsti prebivalci 2. krajevne skupnosti.
Pravzaprav je polovica akcije že mimo, vseeno pa svetujemo, da upoštevate napise na kontejnerjih in ločeno odlagate posamezne odpadke.
Za sodelovanje vsem velika hvala.
Akcija očiščevanja okolja je stekla po vseh ocenah uspešno, čeprav se pojavljajo tudi takšne in drugačne težave. Občani še vedno ne upoštevamo namenskosti kontejnerjev, povrhu vsega pa je odgovorni delavec za izvedbo akcije (Anton Purkat) zbolel in je vsa teža bremena padla na Bauer Nado, ki ga sedaj nadomešča.
Sicer pa so dogovori s šolami in krajevnimi skupnostmi že dokončni. Na komunali bodo dali na voljo delavce in mehanizacijo (krajevnim skupnostim), šolarjem pa tisoč rokavic in enako število vrečk.
Po prvem tednu akcije so na deponijo odpeljali že 23 kontejnerjev, kot že rečeno mešane robe in material z nekaj, nekaj na divje ustanovljenih odlagališč. Po mnenju delavcev Komunale tako velikega odziva zares niso potrebovali.
O tem, kako naporno je včasih takšno delo pa je Nada povedala: V nedeljo so mi sporočili, da je celo parkirišče za pošto v lističih. In res sem sem se prepričala, da je nekdo iz kontejnerja za papir zmetal vse odpadke po trgu, veter pa jih je raztrosil do AMD-ja. Seveda je bilo treba mobilizirati naše delavce in drago plačati tisto, kar je bila nekomu kratka zabava.
P.S. V prejšnji številki smo napovedali prihod novega avtomobila, izvedeli pa smo, da mu prav zdaj dajejo novo preobleko in da bo še najbolj podoben listnatemu NLP-ju. Lepo.
ALI ZNAMO RAVNATI S SMETMI?
od 3.4. do 9.4. KS II .-Izola mesto
1.	ŽUPANČIČEVA
3.4. - 5.4.
1. KRAŠKA - igrišče
6.4. -9.4.
2. PREKOMORSKIH BRIGAD-SGTŠ
3. OKTOBRSKA-KOSOVA
3.4. -5.4.
3. OKTOBRSKA - trafo
6.4. -9.4.
4. PLENČIČEVA-gasilci
3.4. -5.4.
4. OKTOBRSKA - vrtec
6.4. - 9.4.
5. DANTEJEVA - marina
3.4. - 5.4.
5. PARK ARRIGONI-parkirišče
6.4.-9.4.
6. TOMAŠIČE VA - Hotel Delfin
3.4. - 5.4.
6.	SIMONČEK - parkirišče
6.4. -9.4.
ŽELEZO
1. OKTOBRSKA-KOSOVA
2. KRAŠKA-igrišče
3. PARK ARRIGONI - parkirišče
PAPIR
1. OKTOBRSKA-KOSOVA
2. KRAŠKA - igrišče
VESLAČI
NOGOMET DERBI JE BIL
Izola : Istrabenz Koper 0:1 (0:0)
Izola: Karahoda 6,5; Perkat 5; Zupanc 5,5; Čačič 6,
Omanovič 6,5; Kendič 6,5;
Čotar 5,5; Gregorič 6;
Velkovski 5; Millori 5,5;
Nedeljska tekma je bila prava anti propaganda za igro z nogometno žogo.
Dogajanje na igrišču je bilo bolj podobno kakšni komični uprizoritvi divjanja nogometnih hord. Tekma na kateri je bilo vse slabo: igra, sojenje in za "derbi" malo gledalcev. Tekma je bila odločena na koncu prvega polčasa, ko je Milori brcnil na tleh ležečega Sabadina in bil seveda izključen. V drugem polčasu so si Koprčani ustvarili več priložnosti, na koncu pa iz smešne enajstmetrovke dosegli zmagoviti zadetek.
Pa še tega je dosegel bivši Izolan Kraja, ki je bil eden boljših igralcev Kopra, kar dokazuje, da tudi kvaliteta sosedov ni na dosti višji ravni. Na tribunah se je
zbralo kakšnih 1500 gledalcev, pravi navijači so bili Koprčani, domači preverjeni gledalci pa so zapuščali tekmo in ugotavljali, da tako slabega nogometa v Izoli že dolgo niso gledali.
Bolj zanimivo kot na igrišču pa je bilo pred igriščem, saj so takoj po začetku tekme v spremstvu policije prišli rubežniki in zasegli izkupiček od tekme, saj je klub ostal dolžan psihologu dr. Trunklu, ki je pomagal moštvu pred tekmo z Benfico. Še najbolj zanimivo je bilo to, da je psihologu ostal dolžan klub, ki je takrat imel čisto drugo upravo, rubili pa so podjetju, ki zdaj sploh omogoča obstoj kluba, tako da je zaplet popoln. Slišati je sicer, da se bo izteklo drugače, na vsak način pa je res, da vse skupaj ni delovalo nič kaj prijetno za oko.
V takih pogojih je razumljivo, da je morala v klubu na psu
in zdaj bodo potrebovali res dobrega psihologa, da se
postavijo na noge in skušajo rešiti, kar se rešiti da,
Kvalifikacije so le ena priložnost, do konca sveta je še daleč.
Remi Kortežanov
PRIMORSKA LIGA
Komen : Avtoplus Korte 0:0
Kortežani so v Komnu nekoliko razočarali, saj so bili domači nogometaši boljše moštvo in bi lahko z nekoliko več sreče tudi zmagali. Od Kortežanov se je najbolj izkazal vratar Prodan, ki večkrat izvrstno posredoval in tako obvaroval svojo ekipo pred porazom. S tem remijem so Kortežani še vedno na prvem mestu, vendar le še s točko prednosti pred zasledovalci.
POPRAVEK
Pri objavi rezultatov regijskega šolskega prvenstva v namiznem tenisu je prišlo do napake. Pravilni vrstni red učenk od 5. do 8. razreda je: 1. jauševac (V.Šmuc lzola)2. Nemarnik (OS Livade Izola)
m
ROKOMET Delmar prepričljivo Delmar :Prule 23:14
Izolani so zaigrali sveže in povezano, tako da zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Izvrstno sta igrala Mičovič in Džokič, ki sta neusmiljeno polnila mrežo gostov. Sploh pa je treba pohvaliti vse igralce za dobro in borbeno igro, ki je 1. ligo še bolj približala. Redni del je končan, Izolani pa bodo v play off-u gostili rokometaše iz Grosupljega.
VESLANJE
IZOLANOM	EKIPNA
ZMAGA
Koprski veslaški klub je v nedeljo priredil veslaško regato za pokal koprske marine, katere se je udeležilo dosedaj rekordno število posadk. Presentljivo so pokal osvojili veslači Argo Galeba, ki so tako pokazali, da v mlajših kategorijah izjemno dobro delajo.
Eriku Tulu tokrat ni šlo najbolje, osvojil je šele tretje mesto pri članih, premagal pa ga je tudi šele 16 letni blejski up Luka Špik. Sezona se je šele začela in popravnih izpitov bo še dosti. Sicer pa letos izolski klub praznuje sedemdesetletnico obstoja, pred kratkim so imeli tudi občni zbor o katerem pa se ne ve prav veliko, razen da je prišlo do nekaterih nepričakovanih kadrovskih odločitev.
Vse izolske zmage v Ankaranu: pionirji do 12 let enojec: Rok Dolher pionirji enojec: Igor Žolgar
mlajši mladinci, četverec s krmarjem Žolgar, Jovičič, Cop, Bračanov, krmar Tomič
mlajši mlad., dvojni dvojec Žolgar, Jovičič
Seveda pa so Izolani ob naštetih zmagah dosegli še celo
vrsto dobrih uvrstitev.
JADRANJE
DEKLEVA ZADOVOLJILA
Vesna Dekleva, jadralka izolskega Olimpica je ena redkih slovenskih jadralcev, ki so zadovoljni z uvrstitvijo na močni predolimpijski regati v Anziu. V zelo močni konkurenci najboljših svetovnih jadralk razreda Evropa je osvojila končno deveto mesto in tako potrdila, da sodi med prvo dvajseterico na svetu. Zanimivo je, da je ta rezultat dosegla v zelo močnem vetru, kar je zagotovo tudi posledica izkušenj, ki jih je pridobila na svetovnem prvenstvu v Novi Zelandiji. Od slovenskih jadralcev sta zadovoljila še Podunavac in Glavina iz Kopra v razredu 470, izolske posadke pa so bile kar malo razočarane, saj so pričakovale več, kot so dosegle. Trenutek resnice prihaja zanje že na velikonočni regati v Izoli, takoimenovanem Spring Cup-u, kiga organizirajo delavci Burje in ki bo letos zagotovo gostil eminentno mednarodno udeležbo.
OPTIMISTI V GRADEŽU
Na Regati za pokal Rotary cluba je v Gradežu nastopilo več kot 1 30 optimistov, med njimi tudi izolski jadralni upi. Med njimi je bil posebej uspešen (3) Rok Košir iz Burje, Gregor Macarol (Olimpie) pa je bil deseti.
No. 31
1995
Il mercato, dove lo mettiamo?
Nuovi spazi per la scuola
II nuovo edificio scolastico per il giardino d’infanzia e la scuola di base in lingua italiana, secondo le ultime delibere del Consiglio comunale dovrebbe sorgere nella zona tra H viale Primo Maggio e via Rivoluzione d’Ottobre.
L'intera area destinata alla Scuola elementare Dante Alighieri comprende una superficie di 4300 metri quadrati.
L'area assegnata all’edificio dovrebbe essere di circa 400 mq destinati alle sezioni del giardino d'infanzia, mentre 2300 metri quadrati dovrebbero soddisfare le esigenze della scuola elementare, in previsione anche dei cambiamenti previsti dalle nuove riforme scolastiche in Slovenia.
Oltre alle aule, che dovrebbero ospitare 28 alunni, è prevista la costruzione di una palestra, che secondo le esigenze degli operatori ha da essere di media grandezza, di una cucina per la preparazione di pasti completi con annessa mensa e sala polifunzionale e spazi sufficienti per le esigenze della cooperativa scolastica. L’edificio dovrebbe svilupparsi su due piani e avere le entrate separate per te due istituzioni della comunità nazionale. Le aree comuni interne (corridoi, spogliatoi, guardaroba) sono giudicate sufficienti e confacenti alla normative vigenti.
Le aree esterne a disposizione verranno adibite alla ricreazione e allo svago separati dei bambini prescolari e scolari. Non è stato possibile arricchire le vicinanze della scuola con qualche campo sportivo in più, mentre i parcheggi per le esigenze degli operatori e dei fruitori saranno condivisi con H resto detta cittadinanza.
A detta delle autorità scolastiche le esigenze dell’Istituto non sono in contrasto con le normative previste per una scuola come la nostra elementare, anche se saranno ancora necessari patteggiamenti per singoli aspetti della nuova costruzione. // 28 marzo è stato nominato H Comitato edile che come primo compito dovrà valutare e scegliere le proposte di progetto presentate al bando di concorso il cui termine scade il 10 aprite c.a. poi la strada per la costruzione della nuova scuola dovrebbe diventare più comoda e agevole.
Marino Maureì
'poyéùp delia cMutttilà ilaiicuta di
“Fare e disfare è tutto un lavorare”, recita un proverbio molto diffuso per le nostre contrade. Proverbio che calza a pennello alla nostra Isola. Ultimamente, infatti, l’abbiamo vista tutta un canale, ora in gran parte rifatta - francamente anche molto bene - e non ci rimane che attendere che venga completata. In questa attesa, però, tanto per non smentirsi, Isola è una rassegna di cori di protesta. I meglio orchestrati sputtanano la collocazione (provvisoria) del mercatino: “Chi xe quel mona che lo ga trasferì da quela parte?”, “Dove se ga mai visto meter insieme mercato e cassamalati?”, “El mercato deve viver con la cità!” Bene, per trovare risposta a tutto ciò, siamo andati dal nostro primo cittadino, dott. Mario Gasparini, che in merito al mercatino ha così esordito: “Nella vecchia locazione, quella di Piazza Kristan, no! Quello non ò un posto adatto per il mercato. Noi siamo già in possesso di un progetto per il nuovo mercato di Isola. Ecco, questo sarebbe il piano (ce l’ha fatto vedere). Come vede ci sono spazi all’aperto e al coperto. Nel bel mezzo farà bella figura di sé una fontanella. Praticamente, dovrebbe assomigliare mollo a quello di Capodistria.”
Qui!	Foto:	C.	Chicco
A quel punto ci interessava conoscere il luogo deputato. “Dietro la posta, naturalmente, - ha continuato il sindaco - se ne parla da tempo, tutti i preliminari sono in funzione di quella locazione”. Ci siamo sentiti alquanto tranquillizzati. Ciononostante ci è sembrato meglio sentire la viva voce del sindaco di Isola e capire se in un tempo più o meno breve riavremo il mercatino nell’area del centro storico. “Sì! Nel posto che abbiamo detto. Altri posti, come per esempio la “Lonka" o dove si trova provvisoriamente ora, credo che non siano adatti a questo tipo di attività. In conclusione, voglio ribadire che siamo a un buon punto, che con molte probabilità già entro l’anno in corso Isola avrà il nuovo mercato. Tra poco, infatti, concluderemo l’affare con l’investitore, con la ditta che dovrà costruirlo. Per quanto concerne le spese, queste saranno coperte dall’investitore con il ricavato della vendita dei vari negozietti che sorgeranno nella parte coperta del mercato”. E che Dio ce la mandi buona.
Gianfranco Siljan D()tt M cHsparjnj_____________________Foto.C	Chicco
Come eravamo tanti anni fa
Questo è l’anno degli anniversari, quelli tondi del mezzo secolo in giù. E può rappresentare un’occasione per conoscere e comprendere una fetta della nostra storia e della nostra condizione di comunità nazionale italiana. Almeno nel comune di Isola. Per questo abbiamo deciso di andar a rileggere alcuni verbali della nostra Comunità e dei suoi organismi. Comunità che, nei decenni trascorsi, si è chiamata prima Circolo Italiano di Cultura, poi C.I.C “Giordano Bruno”, poi Comunità degli Italiani “G. Bruno”, per approdare ultimamente a Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi. Che ha fatto parte dapprima dell’Unione degli Italiani del Circondario di Capodistria e, successivamente, dell’Unione degli Italiani dell’lstria e di Fiume. Ora dell’Unione Italiana. Una rilettura, la nostra, che volta per volta riproporrà dibattiti, delibere, attività - magari visti con il senno di poi - ma sempre sulla base dei documenti ancora disponibili presso la nostra sede. E non sono poi tanti.
Così, tanto per rispettare gli anniversari a cifre tonde, oggi desideriamo proporvi il verbale della riunione del Comitato direttivo del CIC, tenutasi nella Casa sindacale il 19 novembre 1954, durante la quale è Stato constatato Che “la sede che maggiormente sarebbe adatta per il Circolo” sarebbe identificata in Palazzo Besenghi “che avrebbe al pianoterra la biblioteca con la sala di lettura, una sala di giochi con un piccolo bar, la direzione ed eventualmente sarebbe usufruita come sala di giochi anche l'entrata. Al primo piano dove si trova la Scuola di musica verrebbero fatte le prove delle varie sezioni artistico-culturali. Si ha poi una stanza per le riunioni e la sala grande per le riunioni di massa. Questa proposta viene accettata all'unanimità e riconosciuta da tutti molto buona.”
Tanto è vero che già la riunione successiva del Comitato direttivo, il 6 dicembre 1954, ha luogo proprio nella Casa “Besenghi”. Nell’occasione, tra l’altro, si discute anche dell’organizzazione interna. Quindi anche del bar. Il verbale testimonia che uno dei membri sostenne:
“Non vorrei giammai udire: andiamo al Circolo a bere l'ottavo”. Il documento non specifica se di bianco o di nero.
Silvano Sau
Una serata per Besenghi
Pallavolo e calcetto
La "Coppo" convince
Isolani con onore. Ai tornei di calcetto e pallavolo maschile riservati alle scuole medie italiane deH’Istria e di Fiume i ragazzi della “Pietro Coppo” hanno riportato significativi successi. Nella competizione di pallavolo svoltasi a Rovigno hanno trionfato in finale contro i coetanei di Pola vincendo per due set a zero. Nel calcetto, invece, le cui gare si sono svolte proprio a! palasport isolano, hanno dovuto cedere in finale contro la squadra di Buie che ha vinto per 4-1. Gli incontri, divenuti ormai tradizionali, si sono svolti sotto H patrocinio dell’Unione italiana e dell’Università popolare di Trieste. La formazione di calcetto era composta da Domio, Antolovič, Tuli, Savarin, M. Furlanič, Coztovich, Veznaver, E. Furiami, Kocjaniii. Per la pallavolo si è fatto affidamento su Cernici, Domio, Trento, Šau, Štuhclj e Voniina.
CM.
Attività comunitaria
Venerdì 14 aprile con inizio alle ore 16.30. nella sede della Comunità, TORNEO DI BRISCOLA con ricchi premi. Conduttore: Guido Merlot.
Lunedì 17 aprile, nella chiesa di San Mauro di Isola, partecipazione del nostro Coro HALIAETUM alla S. Messa di Pasquctta.
Da venerdì 21 a lunedì 24 aprile. partecipazione del Gruppo minicantanti c del coro Giovani cantori al Festival CANTAPICCOLO di Tolentino. Verranno presentate canzoni scritte da nostri connazionali.
Biblioteca
Orario d’apertura: lunedì e giovedì dalle ore 17.00 alle 19.00.
Sala di lettura
Orario d’apertura: dal lunedì al venerdì dalle ore 16.30 alle 20.30.
Coro “Haliaclum”
Sono sempre aperte le iscrizioni di nuovi membri. Le audizioni si svolgono ogni lunedì alle ore 19.00.
Ila cRsAaziotiz auejuza (juona ìPatujiia ai iuoi dttozi
I! Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola Redattore responsabile. Claudio Moscaida L redazione.	C.	Chicco,	M. Maurcl;	C. Moscarda,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Sumcnjak Indirizza via	S.	Gregorčič	76, 66310	Isola, Slovenia
tel-fax. +386	66	I 65031	/ 65853
A due anni dal hiccntennario della nascita de! poeta, venerdì 31 marzo si ò svolto nella nostra sede un recital ideato e condotto da Gianfranco Siljan, con la partecipazione di Ornella Rossetto-Radcticchio quale voce recitante c di Silvio Donati per l’accompagnamento musicale.	Foto:	C. Chicco
VESfl,
IhMla
IZ fiMBCJUiNTE
Dr. m«d. flndrej Dernikovič
Kaj naj povem sestri?
Prostorska stiska se v moji in vaši ambulanti najbolj odraža v dveh prostorih: v velikosti čakalnice, zlasti pa v velikosti sestrskega prostora.
Ta prostor naj bi služil dvema namenoma: pripravi za obisk v zdravnikovi ambulanti ter za samostojen sestrski posvet in poseg. O čem naj bi se posvetovali z medicinsko sestro?
Dobro bi bilo vsaj nakazati zakaj prihajamo na obisk k zdravniku. Zaupanje sestri, izkušnje z njo, njena stalnost in njena pripravljenost, da nam prisluhne in s svojim znanjem prispeva k diagnozi in zdravljenju bodo odločali o tem ali se bomo veselili posveta pri njej in od nje odhajali k zdravniku sproščeni.
Če prihajamo zaradi kašlja, bi bila meritev temperature umestna, če smo nanjo pozabili doma. Se je astma poslabšala? Izmerite pretok zraka s pihanjem v enostaven merilec; zdravniku bo ta podatek v veliko pomoč. Če so razlog prihoda le recepti za zdravila za pritisk, naj bi vas vprašala, kdaj ste si ga zadnjič merili: prilika za meritev, če sami nimate aparata. Ranjena noga? Ni potrebno v ambulanto, najprej boste šli v previjalnico, kamor bo poklicala zdravnika. Potrebujem res napotnico za očesni pregled? Rad bi izpolnitev tega obrazca...
Kaj mislite, sestra, mož spet pije, kaj naj naredim? Sin se čudno obnaša, menda ja ne ...
Bojim se k zdravniku, ne morem shujšati, kaj vi mislite?
Resničnost je včasih kar precej drugačna zaradi več razlogov. Nekaj prispeva prostorska stiska, nekaj pogosto veliko število pacientov (nad 60 dnevno: kje je tu prostor za zaseben pogovor pa še za kup administrativnih opravil in za neštevilne telefonske klice?), nekaj nenavajenost bolnika in sestre, da bi se sploh kaj pogovarjala in še kaj. Eden naglavnih organizacijskih grehov je seveda vzrok šoku, ki ga doživite, če vas vsake tri kvatre sprejme druga medicinska sestra, vi pa naj bi se spet in znova pogovarjali od začetka. Pozablja se, da je za pristen odnos in za timsko delo potrebna stalnost vseh (obeh) članov zdrvniškega tima in tudi ustrezno šolanje sestre za komuniciranje z obiskovalcem ambulante.
Zatorej pacienti: če ne gre drugače, prevzemite vi pobudo. Ne dovolite, da vas računalnik loči od vaše sestre. Pogovarjajta sa, vprašujta, izmenjujta mnanja, tudi zahtevajta. La tako se bodo stvari spreminjala na bolje. Še tako nove stene, sedeži, prostori, aparature ne bodo spremenili medčloveških odnosov, če se tudi sami ne bomo spremenili.
Morebiti pa prav zato tudi v izolskem osnovnem zdravstvu potrebujemo konkurenco?
dr. Dernikovič je zunanji sodelavec Mandrača
arihodnjic:
Ko Vas bodo čisto vsi zapustili bomo mi ostali z vami.
MANDRAC je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando II. (fotoreporter), li. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sil.
Založnik / elektronski prelom: GRAFITI' LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
(Vi«’
SPET
[and Za vse og bodo našli smo na Man posebne po
DRAC
pušča.
ce, ki nas rilu mesecu, bču pripravili ste. Zavrtite
telefon 61-139 ali nas poiščite na uredni^^^na Velikem trgu 1 v	mandraču).
Izplačaft^^ vam bo.
SAMO V APRILU !
Cenjene stranke obveščamo, da se je Avtošola "BISER" preselila v nove prostore v Izoli, Drevored 1. maja 4a,
(Pri kinodvorani Globus)Tel. 67 448
Izola
Vabi
Na tečaj za voznike motornih vozil, za cestnoprometne predpise.
Organiziramo tečaj iz prve pomoči in zdravniške preglede. Torej ste se le prepričali, da je ekipa Avto šole "BISER" tisti prav, ki Vas v najkrajšem času pripelje do vozniškega izpiti
Pohitite in lepo boste sprejeti.
Pričetek tečaja prvi teden v Aprilu.
Prijave na sedežu: Drevored 1. Maja 4a, Tel.: 67-448 (Pri kinidvorani Globus) vsak dan od 8.00 do 16.00ure.
GLEDALIŠČE IZOLA
Petek, 4.4. ob 20.00
MELITA OSOJNIK
gostji večera:
pesnica Neža MAURER in plesalka Jasna KNEZ
Melito Osojnik poznajo tisti, ki so poslušali prvo postavo legendarne slovenske folk skupine Sedmina.
Po dvanajstih letih je Melita pripravila nov projekt, ga nekoliko jazzovsko obogatila in izdala na CD plošči založbe Dallas.
• Ko Te t
oì.o^.W.
K'P't
CAffl...
d'w>I
55ST B-K
VLvWG UBO 2»C (U-6
y/edaùJAci iato. Tvyficn
splošna banka koper
Spoštovane upokojenke in upokojenci !
Najpogosteje se srečujemo zadnji dan v mesecu, ki je običajno tudi izplačilni dan za pokojnine.
Takrat se, pa čeprav je to morda naporna pot, odpravite v banko in potrpežljivo čakate v vrsti za dvig pokojnine in nato še za dvig pokojninskega odrezka.
bo več tako!
Za Vas smo pripravili zanimivo novost:
način izplačevanja pokojnin smo poenostavili, tako da boste lahko odslej vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odrezka uredili na katerem koli bančnem okencu naše banke - v vseh enotah in agencijah Splošne banke Koper.
splošna banka koper
Petek, 7.4. ob 21.30 FRANKO "TORO" Trisciuzzi
Franko je bil nekoč član Bakala Blues Banda, kot izvrsten blues kitarist je sodeloval s številnimi blues mački, tokrat prihaja sam. Kdor ga pozna ve kaj zna, kdor ga ne pozna naj se prepriča. Vstopnina: 500 SIT Sobota, 8.4. ob 21.30 MAX SORING QUARTET
Po dolgem času spet pravi JAZZ. Max Soring spada v staro gardo italijanskih jazzerjev. Topli zvoki kontrabasa bodo prijetna osvežitev po blues in folk obdobju Maone.
Max Soring - kontrabas, Giorgio Marega - piano, Aljoša jerič - bobni, Bruno Romani - sax. Vstopnina: 500 SIT
GLEDALIŠČE KOPER
Četrtek, 6.4. ob 20.00 BITI ALI NE BITI
Režija: Zvonka Radojevič Luč: Janko Kavčič
Ce se slabo počutite, če ste sitni, če so vam nabili previsoke davke, če vas glava boli, pridite v gledališče. V eni uri smeha boste združili prijetno s koristnim.
V vseh težavah je z vami VARIANTA skupina VARIANTA
krìmìnaliìe^
Pomlad se je pokazala v pravi luči. Pisana in živa. Pohajkovali so otroci in zašli, klateži so se greli na klopcah, lopovi so vlamljali v razne prikolice, barake in avte. Nekateri pa so preprosto preglasno zlivali svojo jezo nad svetom. Za vse so poskrebli dečki s postaje.
Zet in tast ter tastova hčerka
Ponovno sta prišla v spor bivši zet in tast, kar trikrat v minulem tednu. Nekaj zadev bo reševal tudi sodnik za prekrške, ker zet očitno ne more pozabili tastove hčerke. Ta isti zet pa je na ulici napadel tudi hčerko od tasta, oziroma svojo bivšo ženo.
Brez smeri
Moški, kateri se je podkrepil z alkoholom, je obležal pred spomenikom v Simonovem zalivu. Pa so prišli mimo dečki, možaka legitimirali, mu izračunali smer hoje in ga napotili domov.
V Martinezu in Royalu
Baje so z glasbo in kričanjem pretiravali v Martinezu in Royal baru. Prišli so policisti in naredili red. Zoper gostinske delavce sledi ukrep.
Hrvatinčan v marini
V marino je prišel na obisk državljan Hrvatinov. Lepote novozgrajene marine so ga tako prevzele, da je spil nekaj kupic preveč in že so bile sitnosti. Dečki so ga ga prepustili sodniku za prekrške.
Vlomili so v vikend v Mali sevi, v kamp prikolico pred podjetjem Steklo, v osebni avtomobil parkiran pred stadionom, odnešeni so bili žarometi s charlestona na Velikem trgu. Izgubila se je dve leti stara punčka, ki je bila kasneje najdena pri sosedovih, odkrit je bil storilec tatvin v SGTŠ..
Na Policijski postaji Izola hranijo 4 pare smuči, ki so bile pozabljene pred Lipo. Kdor smuči pogreša naj se obrne k dečkom na postajo !