KRALJEVINA J U G O S LAV I J^Jjana SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 77. KOS. V LJUBLJANI, dne 5. decembra 1931, Letnik II. VSEBINA: 577. Poročilo glavnega volilnega odbora o izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino. 578. Odločba o dnevu volitve senatorjev in sklicanju izrednega zasedanja senata. 579. Uredba o uslužbencih kazenskih in podobnih zavodov. 580. Razglas ministra za finance o odvzemu kolkov iz prometa. 581. Objavi o telefonskem prometu na novih progah. 582. Objava o izpremembah v banovinskem svetu. 583. Popravek. 581. Razne objave iz »Službenih novin«. 577. Poročilo glavnega volilnega odbora o izidu volitev narodnih poslancev za narodno skupščino, ki so se vršile dne 8. novembra 1931. I. Voliloev je bilo po stalnih volilnih imenikih 'kupaj 3,483.349 (tri milijone štiri sto osemdeset tri tisoč tri sto štirideset devet). II. Pri volitvah je glasovalo 2,342.520 (dva milijona tri sto štirideset dva tisoča pet sto dvajset) volilcev. III. Postavljena je bila ena državna kandidatna lista z gospodom Petrom R. Živkovičem, predsednikom ministrskega sveta, ministrom za notranje posle, in ta je dobila 2,342.520 (dva milijona tri sto štirideset dva tisoča pet sto dvajset) glasov. IV. Za narodne poslance so proglašeni: 1. Peter R. Zivkovič, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, kot nosilec državne kandidatne liste. 2. Za Beograd, Zemun in Pančevo, kot eno volilno področje: dr. Kosta Kumanudi, minister za trgovino in industrijo, Božidar Z. Maksimovič, minister prosvete, in Miljutin. Stanojevič, predsednik trgovinske zbornice, vsi iz Beograda. 3. Za Dravsko banovino: dr. Albert Kramer, Ivan Urek, Rasto Pustoslemšek, Anton Hajdinjak, Anton Ce-rer, Ivan J. Pucelj, Barle Janko, Alojzij Drmelj, Karl Gajšek, Alojzij Pavlič, dr. Stane Rape, Milan Mravlje, Albin Koman, Jakob Zemljič, dr. Ljudevit Pivko, Anton Krejči, Josip Benko, Anton Klinc, inž. Franjo Pahernik, Lo . Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 28. novembra 1931, Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje * posle P. lt. Živkovič s. r Minister brez portfelja Nik. T. Uzunovič s. r. Minister brez portfelja K. Tj. Tiniotijevič s. r. Minister brez portfelja A. M. Stanič s. r. Minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r. Minister brez portfelja dr. Tvan Paleček s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kuinanudi s. r. Minister brez portfelja I. Pucelj s. r. Minister pri predsedništvu ministrsKega sveta dr. M. Srškič s. r„ Minister pravde dr. Drag. Kojič s. r. Minister za prosveto Bož. Ž. Maksimovič s. r. Minister za šume in rudnike Stanko Šibenik s. r. Minister brez portfelja dr. S. Šverljuga s. r. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. Minister brez portfelja Nikola Preka s. r. Minister za poljedelstvo M. Neudorfer s. r. Minister za vojsko in mornarico arinijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r. Minister brez portfelja Pavao Sla tiča s. r. Minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič s. r. Minister za finance dr. Mil. Dordevič s. r. Uredbe osrednje vlade. 579. Na podstavi § 290. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem uredbo o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov.* i. Občo odredbe. Člen 1. Za uslužbence kazenskih zavodov, sodnijskih zaporov, zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb in zavodov za vzgajanje in poboljševanje maloletnikov veljajo predpisi zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., če se ne odreja s to uredbo drugače. Člen 2. V kazenskih zavodih, sodnijskih zaporih in zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb je razumeti s p a z n i -š k i m osebjem vse one uslužbence, ki oboroženi pazijo nad osebami, ki jim je odvzeta svoboda s sodno razsodbo ali z rešitvijo pristojnega oblastva. * »Službene n6vine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. junija 1981., št. 132/XLI/291, V zavodih za vzgajanje in poboljševanje nrabdetni-kov vrši nadzorstveno vzgojno službo vzgojevalno jsetije. Člen 3. V pazniški službi so ti-Ie čini: a) pazniški (paznik), ki se dobiva po dveletni začasni službi in opravljenem pazniškem izpitu; b) desetniški (desetnik), ki se sme dobiti po dveh letih nepretrgane in dobre pazniške službe v pazniškem zvanju; c) podnaredniški (podna rednik), ki se sme dohiti po treh letih nepretrgane in dobre pazniške službe v de-setniškem zvanju; č) naredniški (narednik), ki se sme dobiti po petih letih nepretrgane in dobre pazniške službe v podnarel-niškem zvanju. d) poveljniški (poveljnik paznikov), ki se dobiva po dokazani sposobnosti za pazniško službo neglede na leia službovanja. Prve štiri čine daje upravnik zavoda, petega minist vr pravde. Število pazniških podčastnikov se odreja po Številu paznikov. Na vsakih 10 paznikov pride po 1 desetnik, na vsakih 25 paznikov po en podnarednik in na vsakih 50 paznikov po en narednik. Člen 4. Vzgojevalno osebje v zavodih za vzgajanje in poboljševanje maloletnikov se deli na: a) vzgojevalno-pedagoško osebje; b) strokovne obrtne učitelje in c) nadzornike — neposredno hadzorniško osebje. Člen 5. Pazniško osebje kazenskih in podobnih zavodov kakor tudi nadzorniško osebje in strokovni obrtni učitelji zavodov za vzgajanje in poboljševanje maloletnikov se razvrščajo in napredujejo v službi kot zvaničniki ministrstva pravde neglede na šolsko izobrazbo, ki se zahteva po § 10. zakona o uradnikih. Če bi kateri teh uslužbencev imel višjo šolsko izobrazbo, se razvrsti in napreduje v službi po občih predpisih uradniškega zakona. Člen 6. V pazniški službi se odreja rang po činu. Medsebojni rang poedinih činov se določi po predpisih § 102. zakona o uradnikih. n. Izobrazba osebja kazenskih in drugih podobnih zavodov. Člen 7. Za pazniško službo v kazenskih zavodih, sodnijskih zaporih in zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb se mimo pogojev iz §§ 3. in 4. zakona o uradnikih zahteva še: a) da je dovršil kandidat osnovno oolo; b) da ni oženjen ali da je vdovec brez otrok ali sodno ločen brez otrok; in c) da nima manj kot 23 in ne več kot 30 let, ko stopi v službo. Člen 8. Sprejem v pazniško službo se vrši z natečajem tn po pismeni prošnji, ki ji je treba priložiti te-le listine: a) potrdilo o državljanstvu; b) rojstni (krstni) list; c) šolsko izpričevalo; č) potrdilo o opravljeni vojaški obveznosti; d) potrdilo o vedenju, v katerem mora biti naznačeno, ali je bil kandidat kaznovan in obsojen za onečašču-joča dejanja; e) zdravniško potrdilo, da je telesno in duševno popolnoma zdrav in da je sposoben za pazniško službo; f) potrdilo, da ni oženjen ali da je vdovec brez otrok, ali da je sodno ločen od žene brez otrok; in g) pismeno obvezo, overovljeno po pristojnem obla-Stvu, da bo služil v pazniški službi najmanj tri leta. Člen 9. Prvenstvo pri sprejemu v pazniško službo imajo one osebe, ki poleg tega, da izpolnjujejo gorenje pogoje, služijo pri policiji, orožništvu ali vojski. Ob enakih pogojih imajo vselej prednost vzdržljivci in sokoli. Osebe, nagnjene k pijači, kakor tudi strastni kadilci se ne sunejo sprejemati v pazniško službo, sprejete osebe pa se morajo takoj odstraniti. Člen 10. Vzgojevalno osebje v zavodih za vzgajanje fn po-boljševanje maloletnikov se postavlja po teh-le pravilih: a) Vzgojevalno-pedagoško osebje se izbira z natečajem izmed učiteljev narodne osnovne šole po predpisih uredbe o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in mlajših maloletnikov z dne 24. aprila 1930.* * »Službeni liste št. 200/34 iz 1» 1980-. b) Za nadzornika se sme postaviti samo, kdor ima poleg drugih zakonskih pogojev najmanj tri razrede srednje ali njej enake šole, nadalje kdor ni oženjen in nima manj kot 23 in ne več kot 30 let, ko stopi v službo. c) Strokovni obrtni učitelji se izbirajo izmed kvalificiranih obrtniških mojstrov, predvsem onih, ki so dovršili višjo obrtno šolo. Kandidati morajo razen omenjene šolske izobrazbe izpolnjevati tudi druge pogoje, ki se zahtevajo po zakonu (§§ 3. in 4. u. z.). Ob enakih pogojih imajo pri izberi vzgojevalnega osebja prednost vzdržljivci in sokoli. Osebe, nagnjene k pijači, in strastni kadilci se ne smejo sprejemati; sprejete osebe pa se morajo takoj odstraniti. Člen 11. Za nadzornike in strokovne obrtne učitelje razpisuje natečaj posvetovalni odbor ali kjer tega ni, uprava zavoda, in to po predhodni odobritvi ministrstva pravde. Kandidate izbira posvetovalni odbor, odnosno uprava zavoda in predlaga izbranega kandidata ministrstvu pravde, v namestitev. III. Kako so štejejo leta za pokojnino. Člen 12. Pazniško osebje kazenskih zavodov, sodnijskih zaporov in zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb, kakor tudi vzgojevalno osebje zavodov za vzgajanje in pobolj-ševanje maloletnikov pridobi pravico do osebne pokojnine s 50% plače, če izpolni uslužbenec 10 efektivnih let državne službe. Za vsako nadaljnjo polovico leta pripada uslužbencu 1*125%, tako da dobi po dovršenem tridesetem letu kot pokojnino popolno pokojninsko osnovo. Začeta polovica leta se šteje za celo Člen 13. Od položajne doklade pripada vzgojevalno-pedagoške-mu osebju iz naslova pokojnine 50%, če dovrši uslužbenec 15 let, 60%, če dovrši 20 let, 70%, če dovrši 25 let, in 95%, če dovrši 30 let efektivne državne službe v ustanovah, navedenih v tej uredbi. Člen 14. Če prebije uslužbenec, omenjen v členu 12. te uredbe, v katerem zgoraj naštetih zavodov 25 let nepretrgane in neoporečne službe in ni bil v tem času kaznovan niti z eno kaznijo, ki se vpisuje v uslužbenski list, dobiva za osebno pokojnino popolno pokojninsko osnovo, ko dovrši 25 let službe. Člen 15. Po členih 12., 13. in 14. te uredbe se šteje uslužbencem samo čas, ki ga dejanski prebijejo v ustanovah, navedenih v tej naredbi. Glede ostalega časa službovanja se računi odstotek za pokojnino po predpisih, ki veljajo za službo, v kateri je dotični uslužbenec ta čas prebil. člen 16. Kljub odredb! v odstavku (*) § 117. zakona o uradnikih se šteje čas, prebit na službi v zgoraj omenjenih ustanovah, za pokojnino v vsem obsegu neglede na to, ali se je službovanje prekinilo ali pa je bilo neprekinieno. Toda s to pravico se smejo okoristiti samo oni uslužbenci* ki so se po sprejeti ostavki iznova vrnili v službo v zavod, imenovan v tej uredbi. Clen 17. Uslužbenec pazniške stroke v kazenskih in podobnih zavodih se mora takoj upokojiti ali prevesti v drugo stroko, ko dovrši 55 let starosti IV. Disciplinski predpisi. Clen 18. Disciplinsko oblast nad pazniškim osebjem sodnijskih zaporov izvršujejo predsednik okrožnega sodišča, predsednik apelacijskega sodišča in minister pravde; disciplinsko oblast nad pazniškim osebjem kazenskih zavodov in zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb vrše upravnik zavoda, načelnik oddelka za kazenske zavode in minister pravde; disciplinsko oblast nad vzgojevalnim osebjem zavodov za vzgajanje in poboljševanje maloletnikov končno vrše upravnik zavoda, nadzorno-posvetovalni odbor in minister pravde. Predsedniki okrožnih sodišč in upravniki zavodov so disciplinska oblastva prve stopnje, nadzorno-posvetovalni odbori, predsedniki apelacijskih sodišč in načelnik oddelka za kazenske zavode so disciplinska oblastva druge stopnje in končno, minister pravde je vrhovno disciplinsko oblastvo nad navedenimi uslužbenci kazenskih in podobnih zavodov. Člen 19. Mimo disciplinskih kaznivih dejanj, označenih v zakonu o uradnikih, se smatrajo za disciplinske prestopke po tej uredbi: 1. neodločno izvrševanje pazniške službe; 2. zamujanje službene dolžnosti, če tudi samo za eno uro; 3. vsaka najmanjša nepokorščina proti vsem starešinam; 4. vsako najmanjše poškodovanje državne imovine, najsi bi to bilo iz navadne nepazljivosti; 5. neopravičeno odtezanje ali odvzemanje hrane obsojencem ali vzgojevancem; 6. zlostavljanje obsojencev ali vzgojevancev, kolikor ne bi to prehajalo v težje dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku; 7. sprejemanje nagrad ali daril od obsojencev in vzgojevancev ali od njihovih sorodnikov ali drugih oseb; 8. če uslužbenec dovoli, da sprejme član njegove rodbine nagrado ali darilo od obsojencev, vzgojevancev ali njih sorodnikov; 9. vsako trgovanje, odnosno zamenjavanje blaga in dr. z obsojenci in vzgojevanci; 10. prinašanje prepovedanih stvari v zavod ali njih iznašanje iz zavoda za račun obsojencev, vzgojevancev kakor tudi podpiranje ali omogočanje takih dejanj; 11. sprejemanje daril od zakupnikov prehrane ali njih uslužbenoev neglede na to, ali je iz takega dejanja nastala državni blagajni ali obsojencem in vzgojevancem-škoda ali ne; 12. vsako dogovarjanje z obsojenci ali vzgojevanci, da bi se obrezuspešila kazenska preiskava ali da bi se podpiral pobeg obsojencev ali vzgojevancev, kolikor ne prehaja to v težje dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zako-\iku; 13. neprijavljanje odkrite ali zaznane zarote obsojencev, ki se nanaša na pobuno ali pobeg ali naj napravi drug nered; 14. vsako neodločno ali neenergično vedenje proti obsojencu, ki skuša pobegniti; 15. prinašanje in uporaba alkoholnih pijač v zavodskih prostorih; 16. kajenje vpričo obsojencev ali vzgojevancev; 17. spanje na stražniškem mestu med opravljanjem pazniške službe. Clen 20. Kazni za manjše nepravilnosti (nerodnosti) pazniške-ga in nadzorniškega osebja sta opomin in graja, ki ju izreka uslužbenčev neposredni starešina (desetnik, pod-narednik, vzgojitelj itd.), ne da bi imel uslužbenec pritožbo na višjega starešino. Te kazni se izrekata takoj in na kraju samem, kjer se je napaka napravila, če pa to ne bi bilo mogoče, se izrekata pri raportu. Te kazni se ne vpisujejo v uslužbenski list, vse druge kazni pa se morajo vpisovati.. Clen 21. Disciplinske kazni za pazniško osebje so: 1. pismeni ukor pri raportu; 2. ustni ukor vpričo vseh tovarišev, ki niso v službi; 3. dnevna služba izven vrste; 4. nočna služba izven vrste; 5. nočna služba izven vrste brez pravice do denarne nagrade; 6. obveznost za težjo ali daljšo službo, ki ne sme biti krajša od 24 ur niti daljša od 8 dni; 7. zapor v kasarni ob rednem opravljanju službe do meseca dni; 8. samotni zapor ob opravljanju službe ali brez nje najdalj do 10 dni; 9. denarna kazen, ki v poedinem primeru ne sme biti višja od 20% uslužbenčevih celotnih osebnih prejemkov piti daljša od enega leta; 10. upokojitev brez znižbe pokojninskih prejemkov, kar se sine zgoditi samo, če ima uslužbenec več kot 30 let efektivne službe, ki se mu šteje za pokojnino, ali 55 let starosti; 11. upokojitev z znižanimi celotnimi osebnimi prejemki največ do 20% in najdalj do 10 let; 12. odpust iz službe, z izgubo pravice do osebne pokojnine ali brez te izgube. Kazen iz točke 8. se sme izreči obenem s kaznijo iz točke 9., ne sme pa biti v tem primeru niti večja od 10% uslužbenčevih celotnih osebnih prejemkov niti daljša od 6 mesecev. Člen 22. Kazni, označene v prejšnjem Členu pod točkami 1. do vštete 9., izreka prvostopno disciplinsko oblastvo, ostale pa drugostopno disciplinsko oblastvo. Kazni po točkah 1. do 7. so takoj izvršne. Člen 23. Če izreče prvostopno disciplinsko oblastvo kazen iz § 21-1 točke 8., odnosno 9., predloži svojo razsodbo pred izvršitvijo drugostopnemu disciplinskemu oblastvu, ki jo ali potrdi ali izpremeni. Pri tem sme izreči tudi drugo kazen, ki spada v njeno pristojnost. Drugostopno disciplinsko obm. lvo predloži pred izvršitvijo vsako svojo razsodbo o kaznih, označenih v § 21., točkah 10. do 12., ministru pravde, ki jih odobri ali predrugači. Disciplinske razsodbe se morajo predložiti disciplinskemu oblastvu višje stopnje najkesneje v osmih dneh od dne odločbe; spisom, ki se predlože, se mora predložiti tudi izjava kaznovanega uslužbenca, ki jo je podal glede izrečene kazni. Clen 24. Spore o pristojnosti prvostopnih in drugostopnih oblastev rešuje minister pravde. Spise pošilja ono obla-stvo, ki odklanja svojo pristojnost. Člen 25. Disciplinsko postopanje je sumarno, ne da bi se obdolženec posebej in formalno deval v disciplinsko preiskavo, in brez ustnega pretresa. Predmeti, po katerih se izrekajo kazni, označene v členu 21., točkah 1. do vštete 7., se vpisujejo z razsodbo vred v raportno knjigo. O predmetih, po katerih se izreče katera ostalih kazni iz omenjenega predpisa, se vodijo zapisniki, razsodba pa se mora sestaviti in obrazložiti posebej. Obdolženi uslužbenec mora biti med poizvedbami zaslišan na zapisnik; po izrečeni razsodbi pa se mora ob kaznih pod točkami 7. do 12. sprejeti njegova izjava o kazni sami na zapisnik. Člen 26. Kazni, označene v členu 21., točkah 1. do vštete 7., imajo za posledico ustavitev napredovanja tako v skupinah, kakor tudi v periodičnih poviških za eno leto, kazni iz točk 8. in 9. pa za najmanj eno leto, a za največ tri leta, po disciplinski odločbi. Clen 27. Disciplinske kazni za vzgojevalno-pedagoško osebje so te-le: 1. ustni opomin; 2. pismeni opomin; 3. ustni ukor: 4. pismeni ukor; 5. da se dd kaznovani uslužbenec na razpolaganje onemu ministrstvu, ki ga je poslalo na poslovanje v do-tični zavod. Kazni iz točk 2. do 5. se zaznamujejo v uslužben-skem listu. Clen 28. Kazni iz točk 1. do 3., ki jih označa predhodni predpis, izreka upravnik zavoda, kazni iz točk 4. in 5. pa nadzorno-posvetovalni odbor, če pa odbora ni, upravnik. Rešitve o izrečenih kaznih iz točk 1. do 3. so takoj izvršne, rešitve o kaznih iz točk 4. in 5. pa šele,, ko jih potrdi minister pravde. Člen 29. Preden se izreče katerakoli kazein iz člena 27. te uredbe, se mora uslužbenec pozvati, naj v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 24 ur, dš svojo pismeno izjavo v obliki referata; nato se izda na istem referatu odločba in se priobči obdolžencu na podpis. Člen 30. Rešitve, ki naj jih pregleda minister pravde, se pošljejo ministru v pregled in rešitev v petih dneh od dne izrečene kazni. Člen 31. Kazen, da je dan na razpolaganje, ne izključuje nadaljnjega disciplinskega pregona po zakonu o uradnikih, če pristojni minister spozna, da je zaslužil dotični uradnik s svojim postopanjem večjo kazen Člen 32. Disciplinske kazni za obrtne učitelje so te-le: Če se vodi uslužbenec na delu kot uslužbenec ministrstva za trgovino in industrijo, veljajo zanj predpisi členov 27. do 31. te uredbe. Če je obdolženec stalen uslužbenec ministrstva pravde, veljajo zanj predpisi §§ 184. in 189. zakona o uradnikih, toda tako, da izreka kazni iz § 184. upravnik zavoda, kazni iz § 189. pa nadzorno-posvetovalni odbor. Odločbe o kaznih iz § 194. so takoj izvršne, odločbe o kaznih iz § 189. pa šele, ko jih potrdi minister pravde, ki se mu morajo predložiti v pretres in rešitev v osmih dneh od dne izrečene odločbe. Minister ima pravico, da izrečeno kazen zniža ali izmeni z drugo. Člen 33. Disciplinske kazni za nadzomo-vzgojevalno osebje so te-le: 1. ustni opomin; 2. pismeni ukor; 3. ustni ukor pred celotnim vzgojnim osebjem; 4. premestitev v drug zavod; 5. upokojitev; 6. odpust iz službe, če obdolženec nima pravice do pokojnine. Kazni iz točk 2. do 6. se zaznamujejo v uslužben-skem listu. Člen 34. Kazni iz predhodnega predpisa v točkah 1. do vštete 3. izreka upravnik zavoda in so takoj izvršne, kazni iz točk 4. do 6. pa nadzorno-posvetovalni odbor in so izvršne, ko jih potrdi minister pravde. Člen 35. Za uradnike in vse druge uslužbence kazenskih in podobnih zavodov veljajo disciplinski predpisi zakona o uradnikih s temi izpremembami in dopolnitvami Člen 36. Kazni iz § 184. izreka upravnik zavoda in so takoj izvršne. Kazni iz § 189., točk 1. do všteto 3., izreka načelnik oddelka ministrstva pravde za kazenske zavode in so izvršne, ko jih odobri minister pravde. Kazni iz § 189., točk 4. in 5., izrekajo pristojna disciplinska sodišča. V. Končne odredbe. Člen 87. Ko dobi ta uredba moč, izvrše upravniki zavodov, odnosno starešine sodni jskih zaporov prevedbo činov po tei uredbi. Če bi bilo število podčastnikov po dosedanjem stanju večje kot se določa s to uredbo, obdrže podčastniki tudi še naprej svoja zvanja, ko so se prilagodili novim nazivom, toda morajo opravljati službo kot navadni pazniki. Dosedanji čini se prevedejo v nova zvanj-i po številu paznikov, ki jim je dotični podčastnik prej poveljeval. Člen 38. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč od dne razglasitve v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo predpisom te uredbe. V Beogradu, dne 6. junija 1931.; št. 67.150-U-536. Minister pravde D. V. Ljotic s. r. . 580. Razglas.* Na podstavi čl. 37. zakona o taksah je odločil nn nister za finance pod štev. 82992. z današnjega dne: »da se vzamejo s 17. novembrom 1931. iz prom >ta kolki, in sicer: za 20 dinarjev rjave barve, ki so bili dani v promet dne 1. februarja 1927., in za 250 dinarjev oranžne barve, ki so bili dani v promet dne 1. oktobra 1929. Zamenjava teh iz prometa vzetih kolkov, ki se zatečejo pri pooblaščenih prodajalcih, zasebnikih in državnih ustanovah, se vrši tekom 90 dni, t. j. od 17. novembra 1931. do 14. februarja 1932.« Štev. 82992. — Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 14. novembra 1931. ■i *m%wm -'S 581. Nove proge v telefonskem prometu.** Telefonski promet Gornja Radgona—Fiume, Trieste, Postumia, Milano, Merano, Venezia in Torino (Italija). Minister za promet je odobril z odlokom z dne 7. novembra 1931., P. t. številka 92817, da se otvori 25. novembra 1931. telefonski promet med Gornjo Radgono in spodaj naštetimi mesti v Italiji po sledečih pristojbinah: 2-25 zl. fr. za navaden razgovor Gornja Radgona — Fiume, Postumia in Trieste; 3-60 zl. fr. za navaden razgovor Gornja Radgona — Milano in Merano; 8*— zl. fr. za navaden razgovor Gornja Radgona — Venezia, in * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. novembra 1931., št. 270/LXXXV/600. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra li&L, štev, ?.7^LXXXVU/fi21_ 4-20 zl. fr. za navaden razgovor Gornja Radgona — Torino. Znesek pristojbine se računa po enoti za triminutni razgovor. P. t. številka 92817. — Iz brzojavno-telefonskega oddelka ministrstva za promet v Beogradu, dne 12. novembra 1931. Telefonski promet 3Iaribor, Ljutomer, Ptuj iu Ormož-Gosilorf (Avstrija). Minister za promet je odobril z odlokom z dne 13. novembra 1931., P. t. števi.ka 95154, da se otvori telo-ionski promet Maribor, Ljutomer, Ptuj in Ormož — Gos-dorf (Avstrija), ki se sme pričeti 1. decembra 1931. Pristojbina za navaden triminutni razgovor, ki se računa kot enota, je za vsa navedene kraje 1-50 zl. fr. P. t. šte\. ka 95154. — Iz ministrstva za oromet — brzojavno-telefonskega oddelka v Beogradu, dne 16. novembra 1931. ■ i»i Banove uredbe. 582. Objava o izpremembah v banovinskem svetu. Z rešenjem gospoda ministra za notranje posle z dne 27. novembra 1931., III. br. 65.688, so postavljeni za člane banovinskega sveta: 1. Krulej Ernest, župan, posestnik in obrtnik v Sevnici ob Savi, za srez brežiški, 2. Piki Fran, posestnik in gostilničar v Gotovljah, za srez celjski, 3. Lovšin Evgen, ravnatelj v Ljubljani, za srez čr-nomeljski, 4. Goričar Matija, župan, posestnik in gostilničar v Mozirju, za srez gornje-grajski, 5. Vode Ferdo, gostilničar in posestnik v Kaplji vasi, za srez kamniški, 6. Eppich Josip, župnik in duhovni svetnik v Stari cerkvi pri Kočevju, za srez kočevski, • 7. Bi rol la Gvidon, industrijalec, akademski slikar m posestnik v Zagorju, za srez litijski, 8. Remžgar Ivan, posestnik in gostilničar v Žirovnici, za srez logaški, 9. Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih, za srez ljutomerski, 10. Dr Lipold Franjo, mestni podnačelnik in odvetnik v Mariboru, za Maribor — mesto, 11. Dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan v Slo-venjgradcu, za srez slovenjgraški, . ^ore,k R8^0« župan in notar v Konjicah, za srez konjiški, 13. Šolar Franc, posestnik in gostilničar v Zlatoličju, za srez ptujski, 14. Janžekovič Ivan ml., posestnik v Košakih, za srez Maribor - levi breg v Mariboru, 15. Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici, za «r<* Marihot —, deeni breg v Mariboru, 16. Bonač Ivan, tovarnar in industrijalec v Ljubljani, za mesto Ljubljana, 17. Bajuk Martin, posestnik in ekonom v Božakovem, za srez metliški, 18. Zupančič Josip, posestnik in župan v Trebnjem, za srez novomeški. Obenem so z istim dekretom razrešeni funkcije članov banovinskega sveta Dravske banovine: 1. Lipej Franc, posestnik in veletrgovec v Brežicah, za srez brežiški, 2. Mihelčič Alojzij, posestni* in trgovec iz Brega pri Celju, za srez celjski, 3. Nemanič Josip, posestnik iz Želebeja, za srez črnomeljski, 4. Steblovnik Martin, posestnik v Šmartnem ob Paki, za srez gornjegrajski, 5. Štrcin Ivan, posestnik v Kaplji vasi, za srez kamniški, 6. Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah, za srez kočevski, 7. Lebinger Hinko, trgovec v Litiji, za srez litijski, 8. Oblak Gabrijel, posestnik v Dolnjem Logatcu, za srez logaški, 9. Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera, za srez ljutomerski, 10. Dr. Juvan Alojzij, odvetnik in mestni načelnik v Mariboru, za mesto Maribor, 11. Cižek Alojzij, župnik v Slovenjgradcu, za srez slovenjgraški, 12. Košir Anton, posestnik v Žičah, za srez konjiški, 13. Veršič Ivan, posestnik pri Sv. Marku na Dravskem polju, za srez ptujski, 14. Šerbinek Ivan, posestnik iz Vrtič, za srez Maribor — levi breg. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. novembra 1931. 583. VIII. No. 2718/3. Popravek. V naredbi kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. VI. 1931., VIII. No. 2718/1, »Služb. list< štev. 233/37, mora stati v § 2. mesto »kraj šmarješke Toplice v občini Šmarjeta« »kraj šmarješke Toplice v občini Bela Cerkev (srez novomeški)«:. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. novembra 1931. 584. Razne objave iz „SIužbenih novin“. Številka 266 z dne 13. novembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. Steptembra 1931., III. štev. 55.079, sta bila upokojena d r. S c h a u b a c h Fran, okrožni inšpektor III. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru, in dr. A n d r e j k a Rudolf, banski inšpektor IV. položajne skupine 1. stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 6. novembra 1931., I. štev. 37.605, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati ilustrirano knjigo »Reparationsfibek v izdaji Verlagsbnchhandlung Broschek & Ko., Hamburg, Številka 267 z dne 14. novembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. oktobra 1931. je bil postavljen za upravnika etnografskega muzeja v Ljubljani s pravicami uradnika III. položajne skupine 1. stopnje.dr. Zupanič Niko, upravnik istega muzeja in uradnik III. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. oktobra 1931., štev. 75.901, je bil upokojen na prošnjo Stepic Oton, davčni inšpektor VI. položajne skupine in šef davčne uprave v Šmarju pri Jelšah. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 8. oktobra 1931., O. štev. 16.762, je bil postavljen dr. Pečan Jože, uradniški pripravnik zdravstvenega doma v Murski Soboti, za zdravstvenega pristava pri istem domu v VIII. položajni skupini s plačo 730 Din mesečno in s položajno doklado 400 Din mesečno. Štev. 269 z dne 17. novembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. oktobra 1931., O. štev. 19349, je bil postavljen za svetnika Higienskega zavoda v Ljubljani v VI. položajni skupini z mesečno plačo Din 1150'— in položajno doklado Din 650-— mesečno inž. Gu z e 1 j Stojan, višji pristav istega zavoda v VII. položajni skupini. Številka 270 z dne 18. novembra 1931. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. oktobra 1931., O. štev. 16522, je bila postavljena Češarek Marija, uradniška pripravnica zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani za zaščitno sestro istega zavoda v IX. položajni skupini z mesečno plačo Din 575’— in položajno doklado Din 300-— mesečno. številka 272 z dne 20. novembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 19. novembra 1931. je bil postavljen za ministra za finance dr. Djordjevič Milo rad, pod-guverner Narodne banke. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. novembra 1931. je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal minister za finance dr. Djurič Djordje. Razrešen je bil dolžnosti in stavljen na razpoloženje. Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Rofjert v Ljubljani, Tjak« ja »lagal liskam K Ljubljani.; njen predstavnik; Qtmar MiMlek s Ljubljani.