Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 13.	V Ljubljani, dne 15. julija 1926.	VI. leto.
VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINEsns IZVRŠNEGA. ODBORA V LJUBLJANI^
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Nekoliko besed beograjskemu „Ratnemu Invalidu“.
V zadnji številki smo priobčili poročilo o kongresu in vtise, ki smo jih dobili na tem kongresu. Sedaj nas zato v 28. številki »Ratni Invalid« krega in, kakor trdi, »završuje za ovaj mah osvrt na kongresni izveštaj »Vojnog Invalida«. Dodirnuli smo ga više sa moralne strane. U idućim brojevima našeg lista progo-vorićemo još o njemu ...«
To nas bo veselilo. Morda se bomo' lahko tako pogovorili o tem, kakor se nismo mogli na kongresu in zato tudi mi sedaj odgovarjamo le na kratko. Ako se bo vršila diskusija stvarno, pošteno in iskreno, bo to le v korist —- v brezplodne obdolžitve in pokroviteljstva se pa ne bomo spuščali, ker ni naš namen sejati na-sprotstva in medsebojna sovraštva.
Boli nas pred vsem, da drugovi iz Beograda nočejo razumeti, kaj je invalidska organizacija in kakšen je njen namen. Organizacija se je vendar upostavila, da ščiti vojne invalide in jim pomaga. Nikakor pa ne zato, da se izključujejo iz organizacij invalidi, ki so reducirani po krivdi komisij. Tudi ne zato, da se temu ali onemu odboru predbaciva materijalizem, ako za svoje člane zahteva denar, ki mu pripada. Saj so vendar povsod goli in bosi, lačni in bolni invalidi, vdove in sirote. In v Sloveniji jih je tudi — mnogo jih je, pridite gledat, če ne verjamete. Nimajo kam bi položili glave, kaj bi jedli. Srce boli človeka, ko- gleda dete, vojno siroto, kako z lačnimi očmi prosi kruha na cesti, a ga ji nihče ne da. In zato ne smemo zahtevati denarja? Zato, ker ga zahtevamo, smo materijalisti?
Res je, Rim je vtisnil svoj pečat na vse Slovence. Zapadna kultura je tu. Ali smo mi krivi tega? Ali ste vi krivi, da je v vas bizantinski mentalitet? Ali mi vam tega ne očitamo. Vi nam pa to kaj radi govorite. Kaj smo slabši
od vas ? Kdor ni mogel doštudirati je postal zaista »nedoškolovan človek«. Ali to je kriv av-stro-ogrski ponemčevalni sistem? Kako smo se borili zoper njega, poizvedite? Celi sodnijski akti so o naši nacionalni borbi v tistih žalostnih časih suženjstva.
Predbaciva se nam, da nismo mogli (ali pisec poročila ni mogel) »da oseti moć crnogorskih krševa, zalitih s krvlju narodnih mučenika i velikana ...« in da nas »vredja silovita nacionalna i patriotska manifestacija, u koju se naš kongres pretvorio na Cetinju.«
Ne. Tako ni treba zavijati. Morda smo bolje iskreno in prisrčno manifestirali tiste dni v Cetinju, kakor si vi sploh morete predstavljati. Z vročim srcem smo gledali te junake, o katerih smo slišali in čitali toliko junaštva. Ravno vsi ti iskreni notranji čuti na grudi junakov, a največjih siromakov, bi morali vzbuditi več složnosti ter, da bi se kongres, ki je bil za to sklican in stane mnogo tisočakov, ko bedni invalidi in vdove in sirote gladujejo, zanimal poleg tihe manifestacije v prvi vrsti za invalidsko gmotno stran, ker za to smb bili poklicani. Vsak naj bi svojim bratom svobodno obrazložil položaj in kongres bi z delom našel moralno oporo invalidskemu stanu.
Rekli ste, da je novi invalidski zakon »povećao prava u masi jedino invalidima bivše avstro-ugarske vojske, koji se danas nalaze na teritoriji kraljevine SHS.« — Kakšna so ta prava? Ali ta, da se je invalidski zakon vmešal v društveno pravo in ukazal reorganizacijo in celo določil, kdo sme in kdo ne sme biti invalid? Dalmacija je vsled tega sedaj brez organizacije — oziroma brez invalidov. Ni pri nas mnogo bolje, niti v Bosni in Hercegovini, niti na Hrvatskem in Slavoniji. Reducirani, ker nimajo dokumentov, ker sodišča počasi delajo, ne
smejo biti invalidi. Ali razumete, kaj to | pomeni? Da ni več invalidov. Da jih sploh ni bilo — da sploh ni bilo vojne. Ali ne čutite te ironije... A vi trdite, da je povečal prava pre-čanom.
K privatnimi razgovorom pa to-le: Nikar ne mislite, da ne zaboli, ako nekdo prijateljsko in sub rosa pove, da je protidržaven in stremi k Rimu in druge take prijetne stvari. Privatni razgovori so vedno točno zrcalo mišljenja, kakršno je v resnici.
»Sta mi sve u ovoj veseloj tronarodnoj i trovernoj zemlji mislimo jedan o drugom, bilo bi strašno reći i u četiri oka. Još su živi svedoci mučeniške smrti nabodene srpske dece, spa-lenih srpskih žena, pretučenih srpskih staraca i obešenih srpskih invalida.«
Kaj naj to pomeni? Menda ne bo vendar nihče mislil, da smo mi bivši robi v tujčevi vojski odločali o tej grozoviti usodi? S kakšnimi ideali smo pod k. u. k. naslovi gledali v bodočnost priča lahko tisoče grobov pri nas, kakršne smo ravno pred kratkim proslavili v Čeho-slovaški in koje danes živi svedoci lahko pri-štejejo k strašnemu mučeništvu jugoslovenskega življa. Samo eno epizodo vsega tega najdete v »Vojničkem Glasniku« iz leta 1920 ali 1921, ki izhaja v Beogradu v članku »Slovenac -Gosar«.
Zato nas danes drugorodni naslovi strašno bole in težko občutimo količkaj mržnje. V naši zemlji ni razloga, da treba mnogo »praštati i zaboravljati«. Nihče nima nikomur ničesar za »praštati i zaboravljati«, ker nihče ni nikomur nekaj samovoljno zakrivil. Oni, ki so krivi klanja nas vseh, oni naj odgovarjajo, kdor hoče naj odpušča, ni pa treba odpuščati nam bedni invalidski raji, ki je slučajno trpela v suženjstvu, a ko se je osvobodila in so- jo osvobodili, pa je naletela na predbacivanja ...
Res pa je in se strinjamo z »Ratnim Invalidom« da od moralne sile enega naroda ^avisi tudi materijalno blagostanje njegovo. In baš te moralne sile naj postanejo jačje.
LISTEK.
Ivan Vuk:
Mačkica.
(Dalje.)
Ljubomirček se je zagnal v Dobromirčka, da mu odvzame mačkico, zakaj bil je moč* nejši in starejši. Dobromirček je zbežal, stb skaje mačkico k sebi in kričal:
»Ne dam ... ne dam...«
Drugi otroci so bežali z njim in tudi krit
čali:
»Dobromirček jo je vjel... Pusti mu jok
Ljubomirček je srdit vpil:
»Ali ne boš dal? ... Ti grdoba ... Smr» kolin?«
»Kaj pa je zopet,« se je vnovič zaslišal glas Ljubomirčkove mame.
.V svoji pravičnosti so otroci mislili, da ona’ obrzda svojega sina in so rekli:
»Mačkico hoče vzeti Dobromirčku!«
In kakor da so se spomnili včerajšnjega dogodka, je Jurček pristavil:
»Da jo bo zopet s kamenjem.«
»Pa naj jo ... Kaj to tebi mar ...« je Jezno odgovorila Ljubomirčkova ^ mama.
oiskavši z očmi Dobromirčka, ki je še vedno oozal z mačkico pred Lju-bomirčkom, je zavpila;
»Ali mu je ne bös dal, ti smrkolin?«
Dobromirček se je ustrašil strogega glasu Ljubomirčkove mame in se ustavil. Še vedno je objemal mačkico, kakor da jo vseeno še hoče ščititi. Ali strog ukaz Ljubomirčkove mame mu je pretresel mišice in zato se ni mogel upirati, ko mu jo je Ljubomirček iz* trgal iz rok.
»Mijav ... mijav ...« je rekla mačkica in se s kremplji poskušala obdržati za Dobro* mirčkovo obleko.
Sedaj pa se je spustil v jok Dobromir* ček. Drugi otroci so se razbežali.
Mama Dobromirčkova je prišla.
»Kaj pa je, kaj?«
»Zaradi mačke, ki se je od nekod pri* tepla, so se skregali,« je rekla priliznjeno mama Ljubomirčkova. »Križ je z otroci. Vedno se prepirajo med seboj.«
Mama Dobromirčkova je. pobožala mokra ličeca svojega otroka in mu govorila:
»Ne smeš biti tak, Dobromirček. Naj ima tudi on mačkico.«
»On jo hoče s kamenjem,« je jokal otrok.
»Ne bo je ne,« ga je prepričevala mama. »Le glej, kako se igra.«
In res je Ljubomirček gladil mačkico, ali ona,ni predla nego bolno mijavkala. Držal jo je namreč za vrat in ko je njegova druga roka polzela božaje po hrbtu in prišla do konca repa, jo je vščipnil z nohti.
Dobromirčkova mama je stopila s sin* kom bližje in videla, kaj dela Ljubomirček.
»Prav nič nisi priden, zares,« je rekla nežno karajoče. »Saj se ne sme mačkice trpinčiti. Kaj ne veš, da jo boli?«
»Mačko smem,« je odgovoril kljubovalno Ljubomirček.
»Kdo pa te je tega učil,« se je začudila mama Dobromirčkova.
»Moja mama je rekla... Ker je mačka hinavska,« je dostavil.
Dobromirčkova mati je prijela sinčka za roko in ozrivši se v okna nasmejala.
Ljubomirčkova mama se je potuhnila, kakor bi ne videla. Ali ko je Dobromir* čkova mama odšla s svojim sinkom, je jezno zakričala:
»Domov pojdi! Alo brž! ... Pusti to grdo mačko!«
Ljubomirček' je vstal in sunil z nogo mačkico, da je od bolečine zajavkala in zbe* žala, kar so jo nosile noge.
*
Radi te mačkice je nastala med sosedi tiste hiše napetost. Druge matere so ogor* čeno vsled neprestanega zmerjanja svojih otrok in radi hudobne nagajivosti Ljubo* mirčka protestovale in si prepovedale zmer* janje njih otrok. Oče Ljubomirčka, ko je to zvedel, se je razsrdil nad svojo ženo. Ona pa je vse zvalila na mačkico.
(Dalje prih.)
Nekatera važna pojasnila.
Kadar prosite za kako ugodnost po invalidskem zakonu pazite dobro, da izpolnite vse kar se za posamezno stvar zahteva. Veliko pm-silcev ne napravi nič drugega kakor kratko prošnjo, ne da bi dokazali s prilogami tisto, kar zahteva invalidski zakon ali pravilnik za dotično potrebo.
Pri prošnjah za proteze in druge ortope-dične pripomočke zahteva Protezna delavnica, da dokaže vsak prosilec s sklepom o prevedbi, da je zaščiten po invalidskem zakonu. V slučaju, da kdo nima še sklepa, ker ga sodišče še ni prevedlo, naj priloži kupon ali odrezek, da resnično prejema invalidnino. Take dokaze je treba prilagati vsaj prvič, ko se vlaga prošnja na Pretežno delavnico po novem invalidskem zakonu. Pri drugi ali nadaljni prošnji dotičnega prosilca, bo Protezna delavnica že po svoji zabeležbi vedela, da je res preveden po novem zakonu.
Glede prošenj za zdravljenje predpisuje natančneje pravilnik k členu 10 do 13 (stran 46 in 47 naše brošure) kako se je ravnati.
Omeniti moramo najprvo, da se gode slučaji, da bolnik kar poišče poljubnega privatnega zdravnika, potem pa pošlje recepte in račune potom našega udruženja, da bi mu izposlovalo povračilo stroškov.
To pa ne gre. Sicer omenja člen 90 inv. zakona, da se sredstva iz Narodnega fonda vporabljajo tudi za zdravljenje izven državnih zavodov, pa vendar ni mogoče nobeni taki prošnji ustreči, ker iz Narodnega fonda še ni nobenih kreditov na razpolago.
Brezplačno zdravljenje in brezplačna zdravila se dobivajo po invalidskem zakonu samo v državnih ali samoupravnih bolnicah ali zdravnikih. Kadar potrebuje kdo zdravniške pomoči, pa se smatra za upravičenega, prositi za brezplačno zdravljenje, naj ne hodi kar brez vsakih navodil in potrebnih dokumentov v mesto v bolnico, ker ga ne bo sprejela, če ni zares nujni slučaj.
Najprvo naj gre vsak k najbližjemu uradnemu zdravniku, da mu napravi spričevalo za bolnico, ali pa sam nudi pomoč. Ako ga državni zdravnik ne bo hotel sprejeti, naj naprosi svojo občino ali državno oblastvo (sreskega poglavarja), da izda državnemu zdravniku izkaznico ali naročilo, naj nudi zdravniško pomoč. Seveda povsod se je treba izkazati z uvere-njem ali prevedbenim sklepom in pa še na nekaj je treba paziti.
Ako lahki ali težki invalid prosi za brezplačno zdravljenje one hibe ali bolezni, ki ne izvira iz vojne, mora vedno priložiti davčno potrdilo, da ne plačuje nad 20 Din neposrednega davka in da je siromašen. Polnim in pretežkim invalidom ni treba nikdar prilagati takega potrdila, ker imajo zdravljenje vedno zastonj. Ravnotako morajo vdove, sirote ali svojci vedno predložiti potrdilo o siromašnosti.
Ako uradni zdravnik ne nudi sam pomoči, napravi spričevalo, kam se bo šel dotični zdravit.
Treba pa je vedno zglasiti se še k občini ali sreskemu poglavarju (najbližjemu državnemu oblastvu), da dobi dotični, ki se z zdravniškim navodilom odpravlja v bolnico, potrdilo za to. Le v zares nujnih slučajih, kjer je treba hitre pomoči, smejo bolnice sprejemati samo proti izkazilu z invalidsko listino ali knjižico proti naknadni predložitvi drugih listin.
Za ponovne nadpreglede stalnih invalidov, ako reflektirajo na več procentov nesposobnosti, je treba vedno priložiti prošnjam originalna spričevala uradnih zdravnikov, v katerih mora biti izrecno potrjeno, da se je hiba poslabšala. Začasni invalidi naj nikar ne prosijo za ponovni nadpregled, temveč naj se z originalnimi začasnimi objavami predstavijo poslujočim rekrutnim komisijam. Izvzet je za sedaj samo vojni okrug Maribor od koder smo dobili poročilo, da se začasni invalidi tudi pregledujejo potom rednih invalidskih nadpregled-nih komisij. Iz teritorija mariborskega vojnega okruga toraj začasni invalidi lahko vlagajo prošnje za ponovni nadpregled. Za začasne invalide in teritorija drugih vojnih okrugov, ako jih niso iz kakih vzrokov pregledale rekrutne komisije, bomo skušali izposlovati redne nadpreglede.
Za odpravnine invalidnin je treba vedno predložiti originalni sklep sodišča o prevedbi (ne v prepisu). Poleg tega mora pristojno oblastvo (občina) potrditi, da je odpravnina potrebna za poboljšanje gospodarskega stanja.
Obnove postopanja. Predno se vloži obnova postopanja, mora reduciranec dobiti sklep sodišča, da je reduciran in mora biti naveden tudi vzrok zakaj da je reduciran.
Pazi naj na to, da izpodbija tisto, za kar je reduciran, ne da bi dokazoval, da je dobil hibo zares v vojni, ako je reduciran samo za to, ker se mu je hiba toliko popravila, da ni več invalid. Za take je treba samo spričevala uradnega zdravnika, da res obstoja še tolika hiba, da more biti še nevalid. Prositi pa mora s tem spričevalom tudi za ponovni nadpregled.
Ako pa je reduciran same vsled nezadostnih dokazov, da o obstoju hibe ni dvoma, r.ak naj pa zbere kolikor mogoče pismenih dokazov iz vojne, ne po prevratu. Vsak naj se pobriga in obrne na vse strani, da bo dobil dokaze. Le ako nima pismenih dokazov, naj se posluži samo prič. Priče pa je treba vedno poiskati in jih vprašati, če res lahko pričajo. Nekateri navajajo zelo pomanjkljiva imena in naslove. To ni zadostno in dotični znajo pri obnovah propasti, tako, da za nje ne bo nobene pomoči več.
Na prednavedene slučaje naj vsak pazi, da bodo prošnje bolj v redu. Ako v kaki drugi zadevi ne bo komu jasno, kako naj naredi prošnjo in kakšne dokumente naj priloži, je bolje, da poprej vpraša oblastni odbor.
Pomanjkljive prošnje pa povzročajo veliko pošiljanja sem1 in tja, pa tudi lahko škodijo, da dotični ne pride do svoje zaslužene pravice.
Počaščenje jugoslovanskih vojnih žrtev na Čehosiovaškem.
O priliki vsesokolskega izleta, ki se je vršil začetkom tega meseca v Pragi, se je izvršilo svečano poča-ščenje na Čehosiovaškem med vojno umrlih in tam pokopanih jugoslovanskih vojnih žrtev. Na Čehosiovaškem je med vojno umrlo okrog 16.000 Jugoslovenov, veliko od njih nasilno. Njihovi zemski ostanki so zbrani deloma v Pragi, deloma pa v Trenčini, Olomucu in Jindfi-chovcih.
Slovani, ki so pred kratkim posetili vsesokolski izlet v Pragi, so napravili veličasten poklon tem našim mučenikom, posebno pa je manifestiral pri tem čeho-slovaški narod, ki je dokazal svoje veliko priznanje našim herojem in zvestobo celemu jugoslovenskemu narodu.
Prisostvovali so svečanosti Cehi, Slovaki, lužiški Srbi, Srbi, Hrvati, Slovenci, Poljaki, Rusi in Ukrajinci.
Impozantna slavnost se je vršila na praškem olšan-skem pokopališču. V ruski kapelici je bilo postavljenih^ 44 krst kot simbol vseh naših tamkaj počivajočih bratov.
Iz poročila drugih listov posnemamo sledeče podrobnosti o vršitvi tega počaščenja.
Slavnost je priredilo praško vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Škvare in štabnega kapitana Cabou-na. Nad pokopališčem je krožilo vojaško letalo, iz katerega so vrgli na krste jugoslovanskih mučenikov krasen šopek svežega cvetja. To je bil zadnji pozdrav češkoslovaških vojaških pilotov mrtvim jugoslovenskim bratom. Ko je nastala na pokopališču grobna tišina, je zaigrala godba 28. čsl. peh. polka meditacijo na Godunovo »Ave Marija«; nato je zapel pevski zbor »Križkovsky« Foer-sterjevega »Orača«. Po petju so se začeli pretresljivi zvoki pravoslavnih 'pogrebnih obredov, ki so jih opravili škof Sergej, škof Gorazd in inšpektor jugoslovanskih vojaških grobov v CSR M. Cvrčaftii.
Po cerkvenih obredih je stopil h krstam minister narodne obrambe general Syrovy. »V globoki žalosti« — je dejal general Syrovy — »se klanjamo manom bojevnikov in mučenikov bratskega naroda, ki jim je nudila češkoslovaška zemlja zadnje zavetišče. Borili so se in umirali ne le za svojo domovino, marveč so položili svoje junaške glave tudi za našo svobodo. S poklonom njihovim manom jim hočemo postaviti trajen
spomenik v srcih vseh živečih. 'V tem svečanem trenutku se klanjamo vsem padlim jugoslovenskim bojevnikom in mučenikom.
Prosvetni minister Miša Trifunovič je odgovoril:
»Delegati vlade, armade in Sokolstva kraljevine SHS smo prišli v bratskp češkoslovaško državo, da se v globoki pijetetni svečanosti poklonimo zemskim ostankom onih naših dragih, ki jih je vojna usoda zagnala v to državo in ki so odšli tu v večno življenje. Prišli smo se zahvalit vsemu češkoslovaškemu narodu, ki je skušal v najtežjih časih ne glede na nevarnost požrtvovalno in v bratski ljubezni olajšati njihovo trpljenje. Prišli smo se zahvalit tudi vladi in oblastem češkoslovaške republike ter bratom Rusom, ki žive tu v emigraciji in ki so pripravili tu v svoji kapelici kotiček, kjer bodo počivale kosti naših žrtev. Zahvaljujemo se njihovemu odboru, na čelu z go. Nadeždo. Kramafevo, ministrstvu narodne obrambe in vsem, ki so se tako požrtvovalno zavzeli za naše vojaške grobove v ČSR.
Teh grobov je 350. V njih počiva najmanj 16.000 oseb. Tu spe večno spanje vojaki iz raznih krajev, počivajo pa tudi starci, žene in celo deca. Od kod so ti? — bi se lahko vprašali. Leta 1915. še ni bilo naše svobodne države. Srbijo in Crno goro je zasedel sovražnik, ostale pokrajine so bile že prej podjarmljene. Kljub temu, da takrat o svobodi ni bilo govora, je ostala v njih sila srca in duha, tista sila, ki nas je nekoč rešila turškega robstva. Starci in žene, ki so ostali doma, so vzpodbujali brate in sestre ter ohranili v narodni energiji vero, da zasije solnce svobode od Soluna, Kajmakčalana in Dobrepolja. In to necijonalno zavest je hotel neprijatelj uničiti, ko je odvažal starce, žene In deco daleč od domovine. Od tod torej toliko grobov na Češkoslovaškem.
iV času, ko so vlaki^ odvaža)! te nesrečne žrtve daleč od domovine, je prišlo v srcu Srbije, v Šumadiji do lepe manifestacije edinstva in bratske ljubezni. V znak protesta in v ponos svojemu narodu so se uprli v Kragujevcu vaši vojaki, da protestirajo proti barbarstvu, kakršnega še ni videl svet. Bili so sicer ustreljeni, toda s svojim činom so dali najlepši vzgled bratske slovanske vzajemnosti.
In v tem svečanem, trenutku slišimo njihov glas, ki sega iz srca Srbije db nas, do zlate češkoslovaške Prage, kjer se spaja v solnčuih žarkih z glasom vaših in naših mrtvih, kličoč; »Glejte, vaša svoboda se je rodila iz naše žrtve!«
Domovino tvorijo živi. Domovino pa tvorijo tudi mrtvi. Mar more biti na svetu kaj veličastnejšega, kot je tista ljubezen, ki druži mrtve. Zahvaljujemo se vsem, ki so žrtvovali svoje življenje za našo in naših potomcev srečo, za svobodo obeh bratskih narodov! Slava jim!«
Iz desettlsoč grl je odmevalo spoštljivo in hvaležno; »Slava, slava, slava!«
Škof Gorazd Je nagovoril Jugoslovane v srbohrvaščini. Uvodoma je citiral znano prislovico. da zida narod, ki časti svoje mrtve, svojo bodočnost na preteklost. V imenu pravoslavne cerkve prisegamo, da bomo vzgajali mladino v duhu junakov, čijih kosti leže danes tu pred nami. Učili jih bomo ljubiti Boga, svoj narod in svojo domovino. Vas pa prosimo, da sporočite doma vsem, da se češkoslovaški narod dobro zaveda, da je sila in napredek vseh slovanskih narodov samo v slogi in vzajemni ljubezni.
Med zvoki korala »Večnaja pamjat« so bili cerkveni obredi zaključeni. Vojaška godba je zaigrala jugosloven-sko in češkoslovaško narodno himno, na kar so dvignili češkoslovaški vojaki krste in sprevod je krenil proti pravoslavni kapelici. Pred kapelico je stala častna stotnija 48. čsl. pehotnega polka »Jugoslavija« z zastavo in godbo. Pevski zbor novosadskega Sokola je zapel žalo-stinko. Ko so odnesli zadnjo krsto, za njo- pa nebmj vencev v grobnico, je zadonela salva častne čete in zagrmelo 21 topovskih strelov, ki jih je izstrelila za pokopališčem baterija lahkega topništva.
Nepopisen je bil prizor, ko je svirala voiaška godba med grmenjem topov obe državni himni. Mnogim so silile solze ~v oči. To je bila divna manifestacija češko-slovaško-jugoslovenske vzajemnosti in zvestobe, porojene v težki boli in trpljenju blagoslovljene s krvjo, ki sta jo prelivala oba naroda skupho za svobodo. V tej zvestobi, ki je vedno pripravljena^ na novo borbo in žrtve, sta naša moč in naša bodočnost.
!V grobnici stoji spomenik, narejen po načrtu ruskega profesorja Brandta, ki je napravil tudi načrt za pravoslavno kapelico. Skulpturni okraski so delo jugosloven-skega kiparja Ivančeviča.
S shoda v Celju.
Krajevni odbor v Celju je radi informiranja svojega članstva o perečih vprašanjih sklical za nedeljo, dne 4. julija t. 1. shod. Vršil se je ob jako lepi udeležbi v mali dvorani »Narodnega doma«, kjer ga je ob 9. uri otvoril predsednik tov. Finžgar. Kot delegat oblastnega odbora se je udeležil shoda tov. Tomc. V svojem govoru je javno razložil vse kar invalidski zakon določuje pa se ne izvaja. Vsled tega je povdar-jal, da bi imelo več smisla, ako bi naše udruženje najprej vodilo akcijo za izvajanje invalidskega zakona v vseh naštetih prepotrebnih točkah, mesto da je prvo izvedlo določbo invalidskega zakona, ki predpisuje reorganizacijo našega udruženja in pri tem delu pustilo veliko važnejšega dela na strani. Posamezni člani so stavljali v debato razna nujna vprašanja. Tov. Ravnik je omenil, da je treba predlagati ureditev razpošiljanja izgotovljenih protez, dalje da rekrutna komisija odklanja pregled nepozvanih začasnih invalidov. K temu vprašanju pojasni tov. Tomc, da imajo vojni okrugi naročeno in po njih rekrutne komisije, da morajo pregledati vsakega začasnega invalida, ki se izkaže s pravilno originalno začasno objavo. Po informacijah so dobile vse občine naročilo, da naj javijo imena začasnih invalidov vojnim okrugom. Ker občine nimajo natančne statistike invalidov in se niso dovolj pobrigale, da bi pozvale vse začasne invalide naj se javijo, je nastalo, da invalidi niso bili pozvani pred rekrutne komisije.
Shod je apeliral na oblastni odbor, da uredi in izposluje, da bodo vsi začasni invalidi, ki vsled hibe v poslovanju niso mogli priti pred rekrutne komisije, pozvani pred redne nadpre-gledne komisije, kajti ne morejo čakati brez pravic prihodnjega leta. Tudi glede prevedb po novem zakonu je žigosal tov. Ravnik počasnost ter prosil oblastni odbor, da posreduje. Ker sodišča smatrajo procentne postavke nesposobnosti med deseticami na primer 75% invalide samo za težke 70% invalide, mesto da bi jim šteli procente v dobro, ali jih pozvali k ponovnemu nadpregiedu, naj se izposluje v tem oziru pojasnilo k uredbi o občem pregledu. Nato pa je govoril tov. Frelih o kongresu v Cetinju, kot bivši delegat iz oblastnega teritorija. Po-vdarjal je, da je že »Vojni invalid« prinesel zelo točno izčrpno poročilo, vendar pa hoče k posameznim točkam izpovedati svoje pripombe in utise.
Opazil je, da kongres ni bil stvaren, ker je bil premalo zaposlen z invalidskim vprašanjem, pač pa preveč manifestativen. Slovenska delegacija, ki je hotela razčistiti nekatera pereča vprašanja^ ni mogla najti odmeva razun pri nekaterih tovariših, ki sami malo bolj organizacijsko čutijo. Veliko ogorčenje je napravila na shodu njegova izjava, da smo pri monopolskem fondu takorekoč podvrženi milosti Sumadij-cev, kar shod ni mogel smatrati za edinstveno in za skladno oni manifestaciji, ki se je otvorila v Brodu in se povdarjala zopet na tem kongresu. Ravno tako je shod zavračal ogorčeno sklep, da naše udruženje ne priznava za člane reducirancev. S tem je pomagalo reducirati ne pa ščititi onih, ki so pravzaprav zaščite organi-
zacije najbolj potrebni. Na ta način se ne moremo smatrati, da smo sploh kaka organizacija, ki se vleče za svoj stan, temveč skupina za brezplodne reprezentacije. Čuli so se vzkliki, da je treba sedaj res udruženje reorganizirati, toda ne po naslovih, temveč v njegovi koreniti notranjosti. Mi ljubimo državo in narod, zato hočemo biti pa bratje in to v vseh vprašanjih pokazati. Pred vsem pa imamo mi našo stanovsko organizacijo, za izboljšanje vprašanja vojnih žrtev, zato se mora strogo posvetiti samo vprašanjem, ki se tičejo našega stanu.
Kongres pa je šel preko poročil središnega odbora in bilance in preko vseh perečih vprašanj, v katerih stoji invalidski zakon odprt za nas k osebnim nasprotstvom in k stvari, ki ne spada v delokrog stanovske organizacije.
Tov. Frelih je prečital resolucijo kongresa. Shod je ugotovil, da zastopa in zagovarja resolucija vse druge ideale, kakor pa so jih nekateri posamezniki zastopali s svojim ponašanjem na kongresu.
Polno obžalovanja je vzbudila na kongresu konštatacija našega delegata, da tovariš iz Bosne v privatni debati z našo delegacijo celo vedel ni, da je glasoval na kongresu proti re-ducirancem in med njimi tudi proti sebi.
Članstvo je zavračalo take zastopnike, ki hodijo na tako važna formira dela.
Shod je apeliral na oblastni odbor, da deluje edino v naši pravilno zastavljeni organizirani akciji naprej, izrazil je slovenskim delegatom na kongresu popolno zaupanje in potrdil njihov pravilen nastop, ki je bil s pomočjo še nekaterih tovarišev iz drugih pokrajin edino v organizacijskem in edinstvenem smislu pravilno namerjen. Končno pa je večina izrazila željo, da oblastni odbor v razčiščenje položaja vsled tega, ker ne smatra zadnji kongres v tem oziru za uspel, skliče čimpreje delegatsko anketo. S pozivom govornikov na članstvo naj se še bolj oklepa organizacije, da ji pripomore do moči in smotra je tov. Finžgar opoldne zaključil dobro uspeli shod.
Politične beležke.
Sprememba volilnega zakona. V radikalnih krogih se raznašajo vesti, da bo vladna večina spremenila volilni zakon. Po novem volilnem zakonu naj bi bila uveljavljena relativna večina v srezih. Volilni zakon naj bi favoriziral velike stranke; malim strankam bi bil onemogočen ugoden volilni rezultat.
Sklicanje narodne skupščine. Predsednik narodne skupščine je izjavil, da se bo morala narodna skupščina nujno sestati, da dovoli izredne kredite za po poplavi prizadete kraje. Značilno je, da poplavljenih krajev še do sedaj ni obiskal noben član vlade. Tudi kralja, ki je takoj po prvih vesteh o katastrofalnih poplavah odpotoval na lice mesta, ni nihče izmed ministrov spremljal na potovanju. Gospodje ministri se torej zelo malo zanimajo za nesrečo, ki je zaradi poplav zadela prebivalstvo.
Prekmurski Slovenci naj bi bili Hrvatje. Zagrebški »Obzor« priobčuje daljši članek o jezikovnih razmerah v Prekmurju in prihaja do zaključka, da so Prekmurci Hrvatje in da se mora Prekmurje oddvojiti od mariborske oblasti. Prekmurje naj tvori z Medjimurjem in varaždinskim srezom posebno podravsko oblast s sedežem v Čakovcu, oziroma v Varaždinu. Ko »Obzor« razvija to zahtevo, srdito napada vse one Slovence, ki so izposlovali ustanovitev slovenskih šol v »hrvatskem« Prekmurju in je mnenja, da so Slovenci brez razlike na strankarsko pripadnost — imperijalisti. Neokusno časopisno potvarjanje prekmurskih Slovencev v Hrvate ne zasluži odgovora. Navedli smo »Obzorov« članek samo zato, da opozorimo na skrite želje zagrebških radičevcev po slovenski zemlji.
Radič zopet govori. Voditelj HSS je priredil več shodov v Dalmaciji, na katerih je hvalil finančnega in zunanjega ministra, zagovarjal nettunske konvencije in obljuboval razne agrarne zakone. V Splitu je ob Radičevem prihodu prišlo do velikih demonstracij. Čim so množice ljudstva opazile Radiča, so se navalile proti njemu z burnimi klici: »Dole Radič, dole Net-tuno!« Če bi ne imel Radič v svojo obrambo močnega oddelka policije, bi se mu slaba godila. Radič, navajen prijaznih sprejemov, se je iz Splita zelo ozlovoljen vrnil v Zagreb.
Priključitev Avstrije k Nemčiji. Dolgo se govori o tem, nasprotujejo proti temu, a vendar vsak čuti, da bo prišlo do tega. Sedaj piše o tem Westminster Gazette, ki ugotavlja, da bi Francija, Italija in Romunija in. nasledstvene države sicer temu nasprotovale, ali zato je tudi potreben soglasen sklep Društva narodov. Gotovo je, da se bo to vprašanje v mednarodnem svetu razpravljalo vedno bolj. In z vstopom Nemčije v Društvo narodov je korak k temu cilju.
Uzunovideva vlada v nevarnosti. Sklepi poslanskega kluba HSS so bili pismeno sporočeni predsedniku vlade Uzunoviču. Točna vsebina sklepa HSS ni. znana, vendar se pa že sedaj trdi, da bodo sklepi HSS povzročili padec Uzunovičeve vlade. Živahno se komentirajo tudi vesti, da išče Uzunovič stike z Davidovi-čevimi demokrati, ki naj bi Radičevce nadomestili v novi vladi. Vendar upamo, da ne bo nič »hudega«, kakor se je to že večkrat pokazalo.
Odločilna seja HSS. V Seljaškem domu v ^agrebu se je vršila seja poslanskega kluba HSS. Na seji je podal predsednik Štefan Radič Poročilo o politični situaciji. Zahteval je, da se mkoj skliče narodna skupščina, ki naj sklepa o zakonu glede agrarnih prilik v Dalmaciji. Klub HSS je sklenil, da se izključi iz kluba minister dr. Nikič in poslanca dr. Lončarevič in Klaič. Hr. Nikič je bil izključen zato, ker ignorira politiko vodstva stranke, Lončarevič in Klaič pa ^er s*a se *zrekla solidarnim s politiko dr. ikica. Poslanec Toma Kovačevič je po seji
naslovil na Štefana Radiča pismo, v katerem pravi, da izstopa iz stranke, ker se je dr. Nikiča izključilo iz kluba. Na seji poslanskega kluba HSS se je ostro kritizirala politika Uzunoviča in zahtevala demisija ministra za socijalno politiko Simonoviča, ki je nasprotnik HSS in pristaš Pašičeve politike.
Pojasnilo.
Z ozirom na članek v dnevniku »Jutro« z dne 3. julija t. 1. prosi podpisana organizacija, da blagovolite priobčiti v Vašem cenjenem listu sledeče pojasnilo:
V Trbovljah so pred nekaj meseci nekateri, izven podpisane Krajevne organizacije stoječi invalidi zasnovali neki »Konzorcij« za zgradbo invalidskega doma. Ta »Konzorcij«, ki je pričel te dni prodajati srečke kom. po Din 25.— je bil zasnovan pod okriljem nekih privatnih oseb neinvalidov. Od teh je eden prevzel funkcije tajnika tega »Konzorcija« ter odločil kot glavni dobitek loterije svojo pred leti zgrajeno hišo, katero misli na ta nači/i prodati za Din 200.000. Ostala dobitka pa sta star koleselj in stara preša za opeko, ki so jih tudi dale osebe, ki so člani tega »Konzorcija«. Ne samo za to, ker se »Konzorcij« ni predhodno obrnil na podpisano Krajevno organizacijo ali na Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov, ki je edini kompetenten osnovati v smislu čl. 5. svojih pravil dobrodelne akcije za vojne žrtve, ampak naravnost na ministrstvo, da je dobil dovoljenje za loterijo, je bil podpisani Krajevni odbor že v načelu proti tej akciji. To pa radi tega, ker v sedanji veliki socijalni in gospodarski krizi invalidom primanjkuje kruha in obleke in čutijo veliko večje in nujnejše potrebe, kakor svoj dom, v katerem bodo 3 ali 4 udobno živeli, ostali pa trpeli pomanjkanja. Graditi domove v takih krajih ni potrebno, sicer pa je taka velika akcija v današnjih razmerah sploh neizvedljiva. Torej zakaj se mešajo v tako stvar ljudje, ki jim je invalidsko vprašanje deveta briga?
Iz teh razlogov odklanja organizacija vsako odgovornost za to akcijo in pa z ozirom na to, ker je že lansko leto ravno ista grupa invalidov, ki tvori danes ta »Konzorcij« z velikim hrupom napovedala akcijo za zgradbo invalidskega doma, ki pa je vsled neresnosti propadla.
Krajevna organizacija UVl v Trbovljah, tč. predsednik:	L. S.	tč. tajnik:
Lanišnik 1. r.	Vozelj 1. r.
Naše gibanje.
Še enkrat opozarjamo da vsi oni Krajevni odbori, ki še niso poslali seznamov glede re-flektantov za trafike, v smislu okrožnice to nemudoma store, ker se bo stvar po 18. t. m. odposlala naprej Središnemu odboru.
Reduciranci. ki vlagajo obnove postopanja, naj se sami potrudijo, da si izposlujejo vse potrebne dokumente.. Vsak naj se sam pismeno obrne, ali potom svojega Krajevnega odbora na dotično oblast ali bolnico, kjer ve, da bo lahko dobil dokument. Prihajajo obnove, v katerih navajajo priče, ne da bi vedeli za njihove natančne naslove in jih sploh niso vprašali, če se spominjajo dejanja in lahko pričajo ter prisežejo.
Oblastni odbor je poskušal v par slučajih ter se je obrnil pismeno na to ali ono pričo. Dobil je odgovor, da dotične priče v kraju sploh niso poznane. Reduciranci naj nikar ne mislijo, da jiim bodo sodišča iskala okoli priče. Ako jih ne bo k zaslišanju, znajo dotične predmete zavrniti in potem naj si prizadeti sami sebi pripišejo posledice. V tem oziru se kaže, da so člani v svojem lastnem interesu zelo brezbrižni in površni. Prav za vse pa tudi ne morejo zahtevati, da se bo brigala sama organizacija. Ko-nečno pa bodo organizacijo tudi dolžili, da je
kriva njihovega položaja, Krajevni odbori naj dotične v tem oziru malo podrezajo ter jim razlože kako je treba natančno vlagati obnove. Priporočamo, da se vlagajo obnove preko oblastnega odbora, da bo mogel pregledati vloge in pravočasno opozoriti na vse nedostatke.
Prošnje za štipendiste. Za štipendije, ki se nameravajo po sklepih občnega zbora dajati pridnim dijakom in obrtnim učencem, je vloženih že veliko prošenj. Dotični se opozarjajo, da se zadeva ne bo prej reševala, kakor enkrat po pričetku šolskega leta, ko bo že razviden napredek učencev. Prosilci naj ne prilagajo originalnih spričeval, ker jih rabijo o pričetku šolskega leta. Sploh pa ni treba pred pričetkom šolskega leta vlagati nobenih prošenj.
Pogoji za prevažanje pretežkih invalidov. (Dopis z dežele.) Člen 38. inv. zakona pravi, da se mora pretežkemu invalidu, ki se težko giblje, pa je oblastveno pozvan, nuditi prevoz na postajo in iz postaje. To pravico je pravilnik k invalidskemu zakonu prav čudno otežkočil, tako da je skoro nemogoča.
Občina mora nuditi prevozno sredstvo. Nato pa občina predloži račun ministrstvu za socijalno politiko v povrnitev, kateremu pa mora biti priloženo spričevalo državnega ali samoupravnega zdravnika, iz katerega je razvidna invalidova diagnoza bolezni, nesposobnost za gibanje ter namen transporta. To pa je res zelo pripravno. Mislimo si pretežkega ohromelega invalida v hribovski občini, ki dobi poziv, da se mora javiti pri oblastvu. Do bližnjega trga ima par ur na železniško postajo. Občina mu brez spričevala zdravnika noče nuditi prevoza. Pretežki invalid naj gre torej najprvo v trg k uradnemu zdravniku, ker doma v hribih ga nima, nato naj se pa vrne domov k občini po voz, da ga pelje na postajo. Kdo bo pa peljal invalida k zdravniku in nazaj in na čigave stroške?
Bolj praktično je seveda, če si invalid najame in plača sam voznika ter gre z njim najprvo k zdravniku potem pa kar na postajo. Seveda lahko zahteva povračilo potom občine, toda s tem se ne reče, da mu je občina preskrbela prevoz na njene stroške.
Vprašanje je pa tudi, kje naj dobi pretežki invalid-siromak toliko denarja, da bo založil za voznika, ki so zelo dragi? Vsega tega postopanja bi prav nič ne bilo treba, da mora invalid hoditi takorekoč za vsako boniteto prevažanja na pregled, kajti po diagnozi bolezni bi mu že dotični urad, ki ga pozove že na pozivnico lahko napisal, da se mu dovoli brezplačni prevoz do postaje in odpadla bi vsaka vizitacija, ki dela mnogo neprijetnosti. Nikakor ni težko razločiti za hojo nezmožnega invalida.
Prednavedeni način nam med mnogo drugimi kaže, da ima invalidski zakon za vse pravice zopet ovire, po katerih je težko, ali pa sploh nedosegljiv.
Dopisnik teh vrstic je čutil tak slučaj sam le v toliko je bil srečen, da si je voznika mogel plačati sam, je pa mnogo še večjih revežev, ki tega ne bodo mogli storiti.
Izredni občni zbor v Dolenji Lendavi, ki se je nameraval vršiti v nedeljo, dne 18. julija t. 1. je preložen v prvo polovico avgusta, ker so tamkaj epidemične bolezni in se ne more vršiti nobeno zborovanje.
Krajevni odbor v Celju obvešča vse svoje člane, da se vrši dne 25. t. m., t. j. na dan 12-letnice vojne napovedi slavnostno odkritje spomenika, 63 v vojni padlim vojakom v Šmartnem ob Paki. Ob tej priliki bo tukajšnji odbor položil na spomenik venec. Člani se vabijo, da se te slavnosti po možnosti v čim večjem številu udeleže.
Krajevni odbor na Jesenicah ima poslovne ure vsako drugo nedeljo^ od 10. do 12. ure pri g. Ravhekarju na Savi. Članstvo naj se obrača v vseh zadevah med tem časom na Krajevni odbor.
Podružnica vojnih invalidov v Slovenj-gradcu je priredila dne 2. junija t. 1. v prostorih hotela Balkan tombolo, katere čisti dobiček znaša Din 146L Vsekakor lep prirastek za po-družniško blagajno v tem malem mestu in kjer obstoja še nebroj drugih društev. Kot člani udruženja so priskočili odboru v pomoč naslednji tovariši in tovarišice ter nabrali precejšnje svote in dobitke. Franc Čreslovnik 289 Din in 28 dobitkov, Anton Očko iz Meže 95 Din 50 p, Ivan Rotovnik iz Pameč 75 Din, Marija Ha-bernik 95 Din in 6 dobitkov, Frančiška Plozl iz Pameč 101 Din in 18 dobitkov. Vsekakor ljudstvo ni dovolj segalo po srečkah, a vendar se moremo vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu najprisrčneje zahvaliti. Uspeh bi bil lahko veliko večji, ako bi se odborniki bolj potrudili z agitacijo srečk in s pobiranjem milodarov. Nasprotno so nam vrnili člani prazne pole in sicer: Franjo Krobat, Marčič Franc in Franc Vertnik, kateri vsi delujejo pri odboru.
Onim, ki so pobirali darove izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
Središni odbor Udruženja vojnih invalidov v Beogradu tvorijo sledeči tovariši: Predsednik Petar Lazarevič; podpredsednik Jevrem Popovič; tajnik Petar Madžarac; člani upravnega odbora Jovan Dovezenski, Uroš Stajić, Ilija Trifunovič, Djordje Krasojevič in Djordje Ora-ovac; namestniki Milan Kosanovič, Dušan Gru-bič in Djordje Šapinac. Nadzorni odbor: Predsednik Vojislav Petrovič; tajnik Milan Ilič, člana Hajim Hajon in Dušan Ilič, namestnika Vladimir Jakovljevič in Predrag Karalič.
Zveza slovenskih vojakov podružnica pri Devici Mariji v Polju je postavila padlim tovarišem iz tamkajšnjega okoliša lep spomenik, katerega odkritje se vrši v nedeljo, dne 18. julija t. I. s celodnevno slavnostjo. Vabimo vse naše tovariše in tovarišice iz okolice Ljubljane. in tudi od drugod, da se udeleže odkritja.
Reliefna slika »Simbol Ujedinjenja«. G. major Konstantin M. Panič, komandir čete v žandarmerijski podoficirski šoli v Sremski Kamenici je dal založiti krasno reliefno sliko »Simbol Ujedinjenja«. Slika je napravljena v 12 barvah in ima velikost 66X86 cm. Levo in desno je natisnjen historični tekst podatkov izza let 1914 do 1918 v cirilici in latinici. V sredini pa je reliefna slika s solunske fronte. Cena posamezni sliki je proti (predplačilu 55 Din. Razpošiljati se bo pričela koncem avgusta t. 1. Slika bo pravi kras za vsako našo hišo. Naročniki naj se obračajo s pošiljanjem denarja kar na gori navedenega g. majorja, lahko pa tudi preko našega oblastnega odbora.
Natečaj za železniško restavracijo v Brodu na Savi razpisuje Subotiška železniška direkcija. Oferti se vlagajo do 5. avgusta t. 1. ob 11. uri, ko se vrši licitacija. Položiti je treba kavcijo 5% ponuđene cene. Natančnejši podatki se dobe pri našem oblastnem odboru.
Razpisana restavracija. Uradni list razpisuje natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Pragerskem. Kot jamčevino je položiti 5% ponujene cene. Licitacija se vrši 3. avgusta 1926 pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor III. nadstropje). Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem listu št. 63.
Zahvala. Podpisani se toplo zahvaljujem Krajevnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Ptuju za izredno podporo v znesku 250 Din, katero sem! prejel dne 3. 6. 1926. — Vojni slepec Leopold Kramberger.
Ponudba zaslužka. Ponudnik nas je opozoril, da vojne žrtve, ki bi hotele razpečavati do-broidoče kemične predmete v par urah lahko razpečajo eno pošiljatev, za katero je treba založiti kavcijo 487 Din 50 p in pri tem takoj zaslužijo okoli 150 Din. Pri nadaljnih razpečavanjih se akcija lahko vedno bolj pospešuje tako, da lahko nudi dober zaslužek. Tudi kot postranski predmeti za prodajanje pri trgovcih, trafikantih itd. bi se kemični izdelki dobro razpečavali in jim to lahko nudi precejšnji postranski zaslužek. Dopisnica na upravo lista zadostuje.
Zdravje.
Čuvajte se solnčnih opeklin. V vročih poletnih časih, se ljudje kopljejo, solnčijo. Da se pa tudi solnčanje sme uživati zmerno, in ne preveč, ako hoče človek, da mu je v zdravje, ne ve vsakdo. Zato podajamo tukaj nekoliko navodil:
1.	Nega in utrditev kože je izborno sredstvo za ohranitev zdravja. Koža ni samo važen regulator toplote za telo, ki organizem pred škodljivimi spremembami temperature varuje, ona je tudi istočasno izločilni organ, ki skupaj z ledvicami in pljučami odstranjuje strupene snovi iz telesa.
2.	Kopeli (vodna, zračna in solnčna kopel) so važna sredstva za utrditev kože. One vzpodbujajo delovanje kože, pospešujejo zamenjavo snovi in tvorbo krvi in narede človeka vedrega in veselega.
3.	Kopeli se naj nikdar ne jemljejo, ako je temperatura pod 18 stopinj Celzija.
4.	Najboljša kopel je solnčna kopel. Solnce zelo učinkuje s svojimi kemičnimi žarki na kožo in jo vzpodbuja k delovanju. Pri predolgem solnčenju povzroča težka vnetja kože, pri občutljivih ali_ bolnih lahko postane nevarno, zato je treba pri solnčni kopeli biti posebno previden.
5.	V solnčni kopeli naj bodi glava višje in v senci. Oči se naj pred močno svetlobo varujejo.
6.	Da se prepreči vnetje kože se ena stran telesa v začetku ne sme dalje izpostaviti solnčnim žarkom, kakor pet minut. Zato treba vsakih pet minut menjati lego. Začne naj se z tako: Leže se na hrbet. Potem se obrne na desni bok, nato na levi in naposled na trebuh. Po solnčni kopeli naj se okoplje na kratko v vodi, na kar se telo posuši.
7.	Deli telesa, ki so radi solnčnih žarkov postali občutljivi (ki so nekoliko vneti) naj se takoj pokrijejo in zavarujejo pred solnčnimi žarki.
8.	V začetku naj traja solnčna kopel 15 minut. To je potrebno, ker je učinek solnca na koži ne da predvideti in se težke posledice (bolečine, težke opekline itd.) šele čez nekaj ur po solnčenju pojavijo, mnogokrat šele drugi dan. Ako se solnčenje dobro opravlja in se ga lahko prenese, se počasi' raztegne na eno uro.
9.	Ako se pojavijo kot posledice solnčenja rudeča mesta, občutljivost ali vnetje kože, naj se koža z dobrim vazelinom namaže in se za nekaj časa prekine s solnčenjem.
10.	Ne kopaj in ne solnči se s polnim želodcem. Pred solnčenjem ne pij alkoholnih pijač, kar se posebno povdarja, ker je nevarno za življenje.
11.	Pri nekaterih boleznih lahko solnčenje povzroči močna motenja in je lahko nevarno. Kdor se notranje ne čuti zdravega, naj se poprej da zdravniško preiskati.
Gospodarstvo.
Sejmo detelje! Med našimi kulturnimi rastlinami zavzemajo silo važno mesto razne detelje. Ne le, da nam nudijo za živino izborno krmilo, tako v svežem, kot v suhem stanju, nego one so neprecenljive vrednosti tudi za zboljšanje obdelovalne zemlje. Kako dobro uspeva za deteljo krompir, koruza in sploh vsaka rastlina, o tem se je že vsakdo lahko prepričal. Detelja prodira s svojimi koreninami globoko v zemljo (lucerna n. pr. VU metra in več). Ko preorjemo tako deteljišče, odmrjejo in strohne i te korenine in po teh cevkah ima globoko v zemljo dostop zrak s svojim jakim vplivom na razkrajanje in življenje v zemlji. Detelja pa zemljo tudi direktno gnoji z najdragocenejšo rastlinsko hranilno snovjo — dušikom. Prištevamo jo namreč po tem njenem svojstvu dušik nabirajočim rastlinam ali metuljnicam. Na koreninah teh nasele se namreč majhna, nevidna živa bitja — bakterije, ki so zmožne prevzemati dušik direktno iz zraka, ter ga pretvarjajo nato v trajnejše organske sestavine. Na ta način obogate zemljo na 1 ha za okrog 60 kg dušika. Ob revnosti naših domačih hlevskih gnojil ravno na dušiku, ter dragimi dušičnimi umetnimi gnojili na drugi strani, pomeni to velikansko pridobitev v gospodarstvu. In vendar je še dobiti poedine gospodarje, ki se tako težko odločijo za setev te ali one detelje vkljub tako odličnim njenim prednostim! Navaden izgovor takih trdovratnežev je, da za deteljo na polju nimajo prostora. Tak izgovor je pa največkrat brez podlage spričo dejstva, da je videti po naših poljih mnogokje vedno več in več njiv — vsled pomanjkanja dobrega gnoja itd. — neobdelanih ali v »pušči«. Dokaz, da je v gospodarskem obratu ravnotežje porušeno. Ob pomanjkanju dobre krme zmanjša se odgovarjajoče število živine, vsled česar začne i gnoja primanjkovati na posestvu; brez zadostnega gnojenja pa tudi zemlja ne more povoljno roditi. S setvijo detelj zamoremo prožiti tedaj takorekoč rešilno desko takemu gospodarstvu.
Izmed raznih znanih detelj naj omenim le dve najbolj znani: lucerno in domačo, navaćlno ali črno deteljo.
Lucerna ali nemška detelja je pri nas že precej razširjena. Uvažuje se jo posebno še radi njene dolge trajnosti na enem prostoru (od 5—20 let), vsled bogatega prinosa v košnji, ter kot izborno krmilo v svežem stanju za živino. Na zemljo' ne stavi posebnih zahtev, ne uspeva pa v premokrih tleh ali v zemlji s premalo apna. Na dobro pripravljeno zemljo seje se jo spomladi med kako redko posejano jarino. Za seme potrebno je na ha okrog 30 kg semena. Največje prinos da v 3. in 4. letu, nakar začne polagoma slabeti. Letno da 3 do 5 košenj. Čimvečkrat se ona kosi, tem večje pridelke daje, najboljše je tedaj kositi pred cvetjem za živino. Pridelek se še posebno poveča, ako ji pognojimo letno rano pomladi s kakimi 200 ks superfosfata ali Tomaso\j;e žlindre ter približno enako množino kajnita. Priporočati je tudi vsako leto na pomlad deteljišče dobro prebranati.
Detelja, ki je med nami že od davna udomačena in si pridobiva čedalje več tal, je naša domača, ali črna detelja. Po nekaterih krajih pri nas videti je n. pr. največ ravno te detelje, ki velja mnogokje tudi kot izborno sveže krmilo »a svinje. Uspeva tudi na bolj vlažni zemlji, ter se seje enako kot lucerna ravno pomladi med kako jarino. Za 1 ha računa se okrog 21 kg semena. Prvo leto, t. j. v letu, ko je posejana, da samo po eno košnjo — »strniščnico«, ah' se jo pa ponekod popase. Šele drugo leto da poln prihod, 2—3 bogate košnje. Na dobri zemlji zamore dati še tretje leto po eno košnjo, sicer se pa prostor jeseni drugega leta preorje. Kakor lucerna, tako tudi domača detelja ne potrebuje gnojenja z dušikom, pač pa je tudi prav hvaležna za gnojenje s fosforjevimi, ali kalijevimi gnojili ter apnom (mavec ali »gips«, živo apno itd.)
Druge novice.
Smrt ga je rešila tisočletne kazni. V mariborski moški kaznilnici je umrl v petek musliman Jusuf Alil z Melnice, okraj Skoplje. Rajni je bil star komaj 26 let, đ obsojen 4. aprila 1921 v Skoplju radi 80 umorov, 2 poskusov umora, 13 roparskih izsiljevanj in pomoči sovražniku na 1086 let ječe in 20 let robije. Pokojni Alil je bil obsojenec, kakršnega še ni imela doslej mariborska kaznilnica, v katero je bil poslan leta 1924 v svrho zdravljenja tuberkuloze.
Jugoslovanska - italijanska konferenca v Trstu. Dne 21. julija se sestaneta v Trstu v palači prefekture naša in italijanska delegacija v svrho izvršitve rimske konvencije (6. aprila 1922) o arhivih. Italijane bo zastopal Salata. Pred konferenco se bosta posvetovala v Milanu eden izmed naših in eden izmed italijanskih izvedencev o umetninah in o sestanku posebne komisije za dalmatinske otoke.
Nov albanski poslanik. Novi albanski poslanik na našem dvoru Cena-beg je prispel v Belgrad. Kakor znano, je bil Cena-beg svoje-časno naš državljan. V ustavotvorni skupščini je bil poslanec demokratske stranke in obenem župan občine Djakovica.
Kralj in kraljica sta obiskala po povodnji prizadete kraje v Vojvodini in se nato vrnila na Bled. Ministrski predsednik Uzunovič je kralju obširno poročal o obsegu katastrofe in o korakih, ki so potrebni v odpomoč. Vlada je sklenila, da izda na vse državljane poziv, da se vdeleže dela za pomoč poplavljenim krajem in prispevajo v ta namen denarna sredstva; za zbiranje darov se ustanovi poseben odbor.
Sokolski zlet v Pragi. Preko 200.000 ljudi se je udeležilo javne telovadbe v Pragi. Jugo-slovenski Sokol se je praškega zleta udeležil z več posebnimi vlaki. Sprevoda po praških ulicah se je udeležilo 35.000 Sokolov in 16.000 Sokolić. Jugoslovenskih Sokolov je bilo v sprevodu 6000 z 30 zastavami. Pred spomenikom Jana Husa je Sokolstvo defiliralo. Nad dve in pol ure je trajala defilacija. Gostov v teh dneh cenijo čez pol milijona. Ustanovila se je tudi »Zveza slovanskih Sokolov«.
Po vojni v Maroku. Francosko-španska konferenca za ureditev maroških vprašanj je končala svoje delo. Kakor poročajo listi, je dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih. Pogodba o ratifikaciji Rifovcev se podpiše 16. julija. Ta dan se priredi v zunanjem ministrstvu slovesno sprejemanje. Pogodbo podpišejo francoski zunanji minister, Primo de Rivera in marokanski sultan Mulaj Jusuf. — Kakor izve »Journal«, Abd-el-Krim ne bo izgnan na Madagaskar, temveč na Reunion, ker je prebivalstvo na Madagaskarju mohamedansko.
Raznoterosti.
Metamorfoza človeškega rodu. Če se nekoč res obnesejo napovedi Percyja Raymonda, profesorja na harvardski univerzi, bomo mi, uboga deca zemeljskega planeta, nekoč še čudne podobe in postave. To se pravi, mi tega ne bomo dočakali, toda naši pozni zanamci čez kakih 40 do 75.000 let bodo imeli že strahotno dolge obraze, široka vzbočena čela, brezzoba usta in plešaste glave.
Tako se torej glasi napoved profesorja Raymonda,, ki utemeljuje svojo teorijo s tem, da se človeški možgani neprestano večajo šn ,■ razrivajo lobanjo, obenem ipia podaljšujejo obraz.
To v ostalem ni nič hudega. Mnogo hujši pa so izgledi popolne pleše. V pradavnih časih, pravi prof. Raymond, so lasje edini ščitili človeku glavo. Tekom stoletij pa smo se navadili cilindrov, klobukov in raznih drugih pokrival, ki so nadomestili vlogo las. In mati narava bo sčasoma iz tega izvajala posledice, bilo ljudem to ljubo ali ne.
Najstrašnejša pa je prorokba, da bodo pozni, pozni naši vnuki brezzobi prebavljali življenje na tem planetu. Kako tudi ne! Svoj čas, pravi prof. Raymond, ko so se naši davni, davni predniki še gibko premikali po drevesju, so zobje izborno funkcionirali pri luščenju kokosovih orehov in drugih žlahtnih sadežev pragozda. Danes pa zobje polagoma postajajo odveč. Jedilno orodje omogoča razrezovanje jedil, a poleg tega priporoča moderna dijeta po nauku o kalorijah take jedi, ki so neznatne po količini in izredno lahko prebavne.
Tako bo torej nekoč: vse brezzobo, plešasto in dolgih obrazov. Nas sicer to malo briga, toda pomilujemo že danes lahko pozne potomce. Če pa bi se zgodilo, da bi kdorkoli izmed nas prišel čez toliko in toliko tisočletij zopet na svet, kakršen je danes, bi se gotovo tudi njemu silno podaljšal obraz — od začudenja, in bi mu izpadli lasje — od groze pred novim človeškim rodom.
Glasbi sovražne rastline. Poizkusi so pokazali, da se gotove rastline prav gotovo obrnejo pred močno godbo. Ni še dosti znanega o tem, vendar to pa že vedo in je brez dvoma, da glasbeni valovi na cvetje vplivajo. Posebno sovražne godbi so ciklame in klinčki (nagelni); vedno se obrnejo proč, odkoder prihajajo glasovi godbe. Tudi neke vrste lilija kaže isto nenaklonjenost. To so opazovali tudi ob neki priliki, ko so bile na mizi te tri vrste cvetlic kot namizni okrasek, a v istem prostoru je igrala jazz godba. Kmalu so se obrnile proč, a eno uro potem, ko je godba nehala igrati, so se obrnile zopet v prejšnjo smer.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10./17 pošlje vsakemu naročniku »Vojnega invalida« zanimiv cenik brezplačno» Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
Kupujte knjigo Invalidski zakon in pravilnik s komentarji in statistiko. Knjiga stane samo 12 Din, po pošti 1 Din več. — Naroča se pri oblastnem odboru in krajevnih odborih.