Nataša Polajnar Frelih Stiški opat š Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin Stiški opat š Nataša Polajnar Frelih CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-722.52:929Reinprecht J.(083.824) 726:27-789.25-523.6(497.4Stična)(083.824) POLAJNAR Frelih, Nataša Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin : [20. junij 2025 - 16. november 2025] / Nataša Polajnar Frelih ; [fotografija Branko Petauer, Marko Frelih]. - Stična : Muzej krščanstva na Slovenskem, 2025 ISBN 978-961-95549-4-4 COBISS.SI-ID 238752259 2 Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin Izdal in založil / Published by: Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica Zanj / Represented by: Nataša Polajnar Frelih Avtor / Author: Nataša Polajnar Frelih Jezikovni pregled / Slovene proof Reader: Simon Vidic Fotografija / Photography: p. Branko Petauer, Marko Frelih Oblikovanje / Design: Tadej Trnovšek s.p. Tisk / Printed by: SAMASTUR d.o.o. Naklada / Copies: 200 Cena / Price : 7,00 EUR Stična, junij / June 2025 © Muzej krščanstva na Slovenskem / Slovene Museum of Christianity Razstava / Exhibition: Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin / projekt Barok v Sloveniji 2025 Muzej krščanstva na Slovenskem / Slovene Museum of Christianity 20. junij 2025–16. november 2025 Avtor razstave / Exhibition curator: Nataša Polajnar Frelih Strokovni sodelavci / Professional collaborators: Ana Modic, Simon Vidic, dr. Metoda Kokole Oblikovanje razstave / Exhibition design: Tadej Trnovšek s.p. Fotografija / Photography: p. Branko Petauer, Marko Frelih Pedagoški in andragoški program / Pedagogical and andragogical program: Dijana Pita da Costa Oblikovanje in izdelava didaktičnih igrač / Design and production of educational toys: Janez Rutar Poslikava didaktičnih igrač / Painting of educational toys: Sanja Žgur Tehnična pomoč / Technical assistance : Irena Rotar, Marko Okorn Razstavo in natis publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. / The exhibition and the publication are supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. Naslovnica: Detajl nagrobnika stiškega opata Jakoba Reinprechta (1623), Stiška bazilika, Foto. P. Branko Petauer, 2025. ð REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO 3 4 Uvod Razstavo o stiškem opatu Jakobu Reinprechtu smo baročnem obdobju, ki je močno zaznamovalo pripravili v okviru projekta Barok v Sloveniji, ki ga evropski kulturni prostor v 17. in 18. stoletju. je idejno zasnoval prof. dr. Matej Klemenčič z Baročne cerkve in kapele z bogato poslikanimi Oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski interjerji in z bleščečimi oltarji, prižnicami, orglami, fakulteti UL. Med glavnimi partnerji projekta so liturgičnem posodjem in z bogato vezenimi tudi Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta paramenti večinoma še vedno služijo svojemu Steleta ZRC SAZU in posamezni muzeji ter namenu. Posamezne ohranjene palače z galerije. Umetnostnozgodovinske raziskave zadnjih reprezentančnimi stopnišči, pohištvom in drugo desetletij so narekovale, da po dobrih šestdesetih notranjo opremo nas še vedno navdihujejo. Kipi in letih ponovno predstavimo baročno umetnost na slike s sakralnimi in profanimi prizori so del našega Slovenskem v luči novih dognanj. okolja, v katerem delamo in živimo. Glasba s svojimi prekipevajočimi toni ter gledališča s svojo Osrednje razstave o baročni umetnosti na teatralnostjo v nas še vedno zbujajo močna čustva in Slovenskem so v letu 2025 na ogled v Narodni občutja. galeriji, Narodnem muzeju Slovenije in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V Narodni V Muzeju krščanstva na Slovenskem smo se galeriji svojo pozornost namenjajo predvsem odločili, da na občasni razstavi predstavimo stiškega predstavitvi izjemnih baročnih slikarskih in opata Jakoba Reinprechta, ki je vodil samostan med kiparskih del v luči novih odkritij. V Narodnem letoma 1603–1626. Opat Reinprecht je bil muzeju Slovenije predstavljajo vrhunce baročne pomemben cerkveni dostojanstvenik zgodnjega 17. arhitekture in uporabne umetnosti. V Muzeju za stoletja, ki je utiral pot baročni umetnosti na arhitekturo in oblikovanje predstavljajo ljubljansko Kranjskem. uršulinsko cerkev v povezavi z modernizmom in njeno vključenostjo v sodobno urejen urbani Stiški kronist pater Pavel Pucelj ga v svoji kroniki prostor. Idiographia iz leta 1719 navdušeno poveličuje kot dragulj opatov, ščit opatije , varstvo vere , steber Projektu Barok v Sloveniji smo se pridružili tudi Cerkve , strela krivovercev, temelj samostana, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej in galerije hladilo trpljenja, pomoč revnih, tolažba duhovnikov. mesta Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Posavski muzej Brežice in Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš. Z razstavami, simpoziji, ekskurzijami in predavanji vsak na svoj način širimo znanje o mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Levo: Detajl nagrobnika stiškega opata Jakoba Reinprechta (1623), Stiška bazilika, Foto. P. Branko Petauer, 2025. 5 Cas, v katerem je zivel in deloval Cistercijansko opatijo Stična je leta vraževerje; čaščenje svetnikov je prevladalo nad vero 1135–36 ustanovil oglejski patriarh v Kristusa. Ljudje so pričali o nenavadnih pri- cerkveno, kulturno in gospodarsko središče upori, prekrščevalci, štiftarji. Zidanje novih cerkva za večji del Kranjske. V 15. stoletju so je bila tako spontana reakcija na nov čas. samostan hudo prizadeli turški vpadi. V 16. stoletju je prišlo do nazadovanja zaradi škofije (1461–1462) je bila pomembno Cerkvijo je prišlo do velikih napetosti. Zaradi življenjske in duhovne krize so se pojavili kmečki Peregrin I. Do ustanovitve ljubljanske kazovanjih in se posluževali magije. Med verniki in verske reformacije. Stiška opatija je ponovno Skoraj vzporedno s protireformacijo, ki je bila zaživela pod opatom Jakobom Rein- predvsem politično delovanje državnih oblasti proti protestantski reformaciji 16. stoletja, je z vrsto prechtom, ki je vodil samostan med letoma reformnih odredb potekala tudi prenova v katoliški 1603 in 1626. Cerkvi, ki jo je začrtal Tridentinski koncil (1545–1563). Cerkev je izvedla notranjo prenovo v Mnogi dogodki, ki so se zvrstili na koncu 16. in duhu tridentinskega koncila tudi z občutno začetku 17. stoletja, so bili prelomnega pomena. Boj podporo in pomočjo svetne oblasti. Bavarski knezi med reformacijo in protireformacijo je bil Wittelsbachi so bili med prvimi, ki so začeli izvajati zaznamovan s turško nevarnostjo in kmečkimi sklep augsburškega verskega miru iz leta 1555, ki je gibanji. Duhovščina je bila moralno razkrojena, dal deželnim knezom pravico odločati o vero- pogosto revna, neuka in se ni ozirala na izpovedi svojih podložnikov (Cuius regio, eius umetnostno kvaliteto. Verska izobrazba se je v religio – čigar dežela, tega vera). mestih, še bolj pa na podeželju, spreminjala v Zgoraj: Zasedanje Tridentinskega koncila v stolnici v Tridentu (upodobitev iz leta 1711). Koncil je utemeljil Levo: Cistercijanska opatija Stična z vzhodne strani 53 let notranjo prenovo Cerkve in utrdil vlogo škofov, kar je po smrti opata Jakoba Reinprechta. Z barvo so označeni močno vplivalo tudi na samostansko življenje. Vir: deli samostana, ki jih je dal zgraditi ali preurediti opat Council of Trent, slika v Museo del Palazzo del Jakob Reinprecht. Vir: J. V. Valvasor, Slava vojvodine Buonconsiglio, Trento. Prevzeto iz Wikipedije. Javna Kranjske XI, 1689, 530–531. domena. 7 8 Cerkev in protireformacija na Slovenskem Nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški je v Nadvojvoda in kasnejši cesar Ferdinand II. je v letih letih od 1523 do 1527 v vseh svojih deželah 1598–99 ukazal prenehati s protestantskim bogo- prepovedal razširjanje protestantskih spisov, služjem v vseh deželnoknežjih mestih in trgih. za vse dežele je izdal splošno prepoved Protestantskim pridigarjem je ukazal zapustiti protestantizma, objavil stroge kazni za vse mesta, plemstvu in meščanstvu pa, da se mora vrniti kršitelje, ukazal sežgati protestantske knjige v katoliško vero ali zapustiti njegove dežele. Za in izvajati vizitacije. Z augsburškim verskim odpravljanje protestantizma je ustanovil reforma- mirom (1555) je v Nemčiji začasno zavladal cijske komisije, v katere sta bila vključena tudi verski mir. Deželni knezi so si pridobili sekovski škof Martin Brenner na slovenskem pravico, da odločajo o verski pripadnosti Štajerskem in Koroškem ter ljubljanski škof Tomaž svojih podložnikov. Hren na Kranjskem. V delo katoliške prenove na Slovenskem se je v devetdesetih letih 16. stoletja vključil oglejski patriarhat, kljub napetostim med njim in avstrijsko vlado. Levo na prejšnji strani: Ljubljanski škof Tomaž Hren (1597–1630) je vodil protireformacijska prizadevanja na Kranjskem. Podprl je gradnjo novih cerkva, okrepil vzgojo duhovnikov ter se povezal z jezuitskim in kapucinskim redom. Slikovni vir: Slovenija v papeških listinah, Ljubljana 1996. Levo: Grb ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630) na oboku desne stranske ladje v stiški baziliki. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 9 10 Kdo je bil Jakob Reinprecht? Jakob Reinprecht je bil 37. oz. 42. stiški Stiški kronist pater Pavel Pucelj ga v svoji kroniki opat, ki je vodil samostan med letoma 1603 Idiographia sive rerum memorabilium monasterii in 1626.1 Polihistor Janez Vajkard Valvasor Sitticensis descriptio iz leta 1719 navdušeno ga v svoji VIII. knjigi Slave vojvodine poveličuje kot dragulj opatov, ščit opatije, varstvo Kranjske hvali kot odličnega graditelja in vere, steber Cerkve, strela krivovercev, temelj podpornika učeče se mladine na ljubljanskih samostana, hladilo trpljenja, pomoč revnih, tolažba šolah.2 duhovnikov.3 Poleg ljubljanskega škofa Tomaža Hrena in bistriškega priorja Avguština Brentiusa je sodil v tisto vrsto mož, ki so si v času protireformacije prizadevali za duhovno in umetnostno obnovo v svoji domovini. Levo: Rekonstrukcija obraza opata Jakoba Reinprechta, ustvarjena z umetno inteligenco (OpenAI) na podlagi njegove nagrobne podobe. Zgoraj: Grb opata Jakoba Reinprechta na Trški gori. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Levo zgoraj: Grb samostana Stična v Stari prelaturi. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 1J. MLINARIČ 1995, str. 882. Reinprecht jedal v osrednji napis ob svojem grbu v glavni cerkveni ladji zapisati, da je 37. opat, zgodovinarji ga uvrščajo na 42. mesto. 2J. V. VALVASOR, 1689, str. 701-702. 11 3P. PUCELJ, 1719, str. 389. 15. marca 1578 v Ljubljani prejme red diakonata in postane reinski 15. aprila 1608 sodeluje pri volitvah profes (redovnik z večnimi za- novega opata v Vetrinju na Koroškem. obljubami). Po smrti opata Lavrencija Zupana (1580–1600) 26. de- cembra 1600 dobi upravo stiškega samostana. 14. aprila 1603 je postal opat stiškega samostana. V samostanu je tedaj živelo sedem menihov. Čas reformacije je tudi tukaj pustil svoje sledi. Pet let po prevzemu vodenja samostana je bilo v njem enajst redovnikov, leta 1616 pa že petnajst. V samostan je sprejel dvanajst kandidatov, ki so v njegovem času naredili večne zaobljube. Uspešen je bil tudi v gospodarskem pogledu. Po odpravi začetnih težav mu je uspelo samostansko posest povečati, s tem pa tudi letne dohodke. Samostan je vodil 23 let, do svoje smrti 13. januarja 1626. 1578 1600 1602 1602 1603 1603 1608 18. septembra 1600 je izvoljen za opata v Ko- Leta 1608 je stiški samostan vizitiral stanjevici na Krki. papeški vizitator Salvago, kar je privedlo do spora z reinskim opatom, ki je imel jurisdikcijo nad stiškim in kostanjeviškim samo- 11. marca 1602 ga je za opata v Kostanjevici na Krki stanom. Opat Jakob Reinrprecht je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Tedaj je škofu namreč na svojo roko dovolil vizi- obljubil podložnost, pokorščino in dolžno spoštovanje, tacijo neredovnemu vizitatorju. Za- kar je škof v svoj protokol tudi zapisal. Ob zapisu je radi tega sta bila skupaj s kostanje- Hren narisal sličico z opatovimi insignijami.4 viškim opatom klicana v Rein na zagovor. 4A. LAVRIČ 1988, str. 188. 12 Zivljenjepis opata Jakob in njegov brat Jurij, kasnejši opat skem samostanu Rein pri Gradcu. Do mest cistercijanskega samostana v Vetrinju na opatov jima je pomagal opat reinskega Koroškem, sta izhajala iz železarske družine samostana, Jurij Freyseisen, ki je bil tedaj v Innerbergu (danes Eisenerz) na avstrij- generalni vikar in vizitator samostanov na skem Štajerskem. Meniško življenje sta Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. začela spoznavati v avstrijskem cistercijan- 15. januarja 1614 mu minorit Leta 1622 obišče bolnega Gabrielle Puliti posveti glasbeno opata škof Tomaž Hren delo in ga opiše kot umetnosti in namesto njega opravi naklonjenega protireformatorja. pontifikalno mašo na Krki. 1613 1613 1614 1614 1617 1617 1622 1622 1626 1626 Leta 1617 ga nadvojvoda 13. januarja 1626 je umrl v Stični. Opat Ferdinand II. imenuje za Jakob je več let bolehal za putiko. Na dan tajnega svetnika. njegove smrti je bil v samostanu pisar deželnega vicedoma Otona Panizola, Ulrik Khoberger. O smrti je pisar nemudoma obvestil Ljubljano in sporočil, da je opat preminul po dolgi in težki bolezni. V 1. maja 1613 je bil Jakob Reinprecht kot odposlanec samostanu so opatovo smrt pričakovali. nadvojvode Ferdinanda II. prisoten na slovesnosti ob Ulrik Khoberger je po dogodku dobil položitvi temeljnega kamna za novo jezuitsko cerkev nalogo, nemudoma zapečatiti njegove sv. Jakoba v Ljubljani. Že tedaj je ljubljanski škof prostore, kar pa se zaradi nasprotovanja Tomaž Hren zapisal, da je stiški opat »aeger et priorja in sobratov, ni zgodilo. podagrinus« (bolan in ima podagro-protin, putiko). 13 Desno: Figuralni nagrobnik opata Jakoba Reinprechta, 1623, Stiška bazilika. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Opatov nagrobnik Opat Jakob Reinprecht si je še za časa Latinski napis na figuralnem nagrobniku opata življenja uredil grobnico in figuralni Jakoba se v prevodu glasi: nagrobnik, ki stoji pri stranskem vhodu v stiško cerkev. Spomenik izraža dostojanstvo, Epitaf zelo spoštovanega gospoda Jakoba XXXVII. vero ter simboliko smrti in večnosti. tega samostana opata. Vam, ki hlepite v vrhe , ki žeja vas hvale in slave , / žeja prešla bo takoj, če napisna plošča, stoječa figura opata in grb s simboli le spomnite name . / Ljudstev vladarji zato posebej minljivosti. Upodobljen je kot spoštovan cerkveni Tridelni nagrobnik iz rdečega kamna sestavljajo se dostojanstvenik z mašnim plaščem, mitro, knjigo in časti prizadene s pogubo. / Vedite , jaz tudi bil, hranite v spominu, / bridka da smrt tudi žejne križem. Na vrhu grb držita putta s peščeno uro in predstojniki, to sem, kar vi ste , / kar pa sem zdaj lobanjo. Podoben epitaf iz leta 1623 je ohranjen boste vi, v teku se bližate meni. 5 tudi v cerkvi sv. Martina v Metliki – oba naj bi bila delo istega mojstra. Zgoraj Zgoraj: Nagrobna plošča stiškega opata Jakoba : Napis na figuralnem nagrobniku opata Jakoba Reinprechta, 1623, Stiška bazilika. Foto: p. Branko Reinprechta, 1623, Stiška bazilika. Napis na nagrobni Petauer, 2025. plošči pred kapelo sv. Alojzija sporoča, da v grobnici počiva opat Jakob, cesarski svetnik, ki je triindvajset let s srečno roko vodil stiški samostan in je zaspal v Gospodu 13. januarja 1626. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 5E. CEVC 1981, str. 254. 15 16 Gradbeni in umetnostni projekti Gradbeni in umetnostni projekti stiškega Ob nastopu opatovske službe leta 1603 je stiška opata Jakoba Reinprechta so obsegali redovna cerkev kazala še romansko podobo, križni preureditve in prezidave stiškega samostana hodnik pa gotsko. Novejša in »modernejša« je bila in cerkva pod stiško jurisdikcijo, naročila le renesančna Lavrencijeva utrdba, ki jo je dal poslikav, kamnitih in lesenenih plastik ter zgraditi njegov predhodnik opat Lovrenc Zupan liturgičnih predmetov. Na umetnostnem (1580–1600) za namestitev zunanjih visokih področju je bil enakovreden sodobnik cerkvenih gostov. K njej je opat Reinprecht dal ljubljanskega škofa in mecena Tomaža prizidati dvonadstropno stavbo. Hrena (1560–1630). Zgoraj: Kamniti stranski portal na samostanski cerkvi z letnico 1622. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Levo: Pogled na samostansko cerkev in Staro prelaturo z notranjega dvorišča. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 17 18 Stara prelatura 1604–1606 Z izgradnjo Stare prelature je opat Jakob Stara prelatura je danes prepoznavna kot preprosta, Reinprecht leta 1606 utrdil gospodarsko, masivna dvonadstropna stavba, ki jo sestavljata dve upravno in reprezentančno središče stiškega enoti: Lovrencijeva utrdba na desni in samostana. Stavba, ki združuje arhitekturne Reinprechtov prizidek na levi strani. V njenih značilnosti renesanse in manierizma, je bila prostorih danes deluje Muzej krščanstva na po pričevanju redovnega kronista Puclja Slovenskem. dokončana z velikimi stroški. V njej je Reinprecht uredil opatovo pisarno, kapelo, prostor za arhiv in sobe za goste, pri čemer je obstoječo stavbo podaljšal in razširil.6 Zgoraj: Fasado Stare prelature krasijo razkošne bifore, diamantna rustika in dekorativni kamnoseški detajli, Levo značilni za pozni manierizem. Zgradbo sestavljata : Kamniti portal v drugem nadstropju Stare Lavrencijeva utrdba na desni strani in trakt opata prelature. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Reinprechta. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 6M. ZADNIKAR 2001, str. 216-217. 19 20 Zgoraj: Na kamniti prekladi nad notranjimi vrati, ki vodijo v drugo nadstropje Stare prelature, je vklesan latinski napis: HOC OPUS AFVNDAMENTIS FIERI CVRAVIT REVEREN. AD MODUM DNS DNS FR. IACOB. ABBAS SITTICENSIS A.M. SEXCENTESIMO QUINTO. (To delo je dal od temeljev napraviti prečastiti gospod pater Jakob, stiški opat, v letu 1605). Foto: p. Branko Petauer, 2025. Zgoraj desno: V drugem nadstropju na zunanjščini nad južnim portalom je na bifori ohranjen napis z avstrijskim ščitom. PER FRATREM ET DUM. DUM. IACOBUM ABBATEM SITHICENSEM 1606. (To delo je oskrbel brat in gospod Jakob, stiški opat leta 1606). Foto: p. Branko Petauer, 2025. Levo in zgoraj levo: Opat Jakob je na portal dal vklesati napis: IA + AB + SI (Jacobus Abbas Siticensis). Pod prekladno strešico vidimo ploščo s štirimi grbi in napis z letnico nastanka: ANNO M. SEXCENTESIMO QUINTO (1605). Od leve proti desni si sledijo grbi Avstrije z močno vodoravno prečko po sredini, grb cistercijanskega reda s poševno šahovnico, grb samostana Rein z Marijinim monogramom in grb stiške opatije s ptičem na obzidju. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 21 22 Zgoraj levo: V veliki pravokotni slavnostni dvorani na severni strani v drugem nadstropju se je v celoti ohranil lesen strop, razdeljen z globokimi in bogato členjenimi okviri na različno geometrično oblikovanih poljih. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Spodaj levo: Originalen lesen strop v sosednji sobi, v drugem nadstropju Lavrencijeve utrdbe, je bolj preprost. Poslikave v tem prostoru so iz različnih časovnih obdobij.7 Iz časa opata Jakoba Reinprechta so po vsej verjetnosti napisni trakovi z latinskimi citati cerkvenih učiteljev, ki jih vidimo v poljih tik pod stropom. Med latinskimi citati je zapisana tudi misel sv. Gregorja, ki se v prevodu glasi: Niso kraji ali redovi tisti, ki nas približujejo (Bogu), temveč naše dobre zasluge nas združujejo Bogu, slabe pa ločujejo. Sv. Gregor.8 Ostala poslikava je iz druge polovice 18. stoletja, ko sta samostan vodila opat Vilijem Kovačič (1734–1764) in Frančišek Ksaver baron pl. Taufferer (1764–1784). Foto: p. Branko Petauer, 2025. Zgoraj in desno: V drugem nadstropju sta dva kamnita portala s trikotnima zaključkoma. V vzhodnem trikotnem zaključku sta upodobljena grb stiškega samostana in grb opata Jakoba, v zahodnem pa samo grb stiškega samostana. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 7N. POLAJNAR FRELIH 2006, str. 44–57. 8N. POLAJNAR FRELIH 2006, str. 45. 23 24 Zgoraj: Poslikave iz časa opata Jakoba Reinprechta so se ohranile tudi v treh manjših prostorih nad nekdanjim srednjeveškim vhodom v samostan.9Foto: p. Branko Petauer, 2025. Zgoraj levo: V prvi sobi krasi strop rastlinska ornamentika, ki preide v preplet vitic in živali. Obočna poslikava se na širšem delu prostora razdeli na štiri dele. Vsak posamezni del zaznamuje ena žival: sova, zajec, dve fantazijski kokoši in dva papagaja. V medaljonu je naslikan pastir, ki z glasbenim inštrumentom v rokah sedi na tleh, obdajajo pa ga lovski psi. Poslikava v medaljonu je prekinjena z naknadno postavljenim zidom naslednje sobe. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Spodaj levo: Na zidu levo so naslikani grbi. V prvem grbu na levi strani vidimo cistercijansko šahovnico, zgoraj monogram M, spodaj pa roko s kladivom. Grb po vsej verjetnosti lahko povežemo s cerkvenim dostojanstvenikom iz cistercijanskega samostana Rein pri Gradcu, z matičnim samostanom stiškega samostana. Drugi grb je nečitljiv. Ohranjena je le risba mitre (opatskega oz. škofovskega pokrivala). Pri tretjem grbu z leve proti desni se na grbovnem ščitku na sredini križata dve opatski palici, med njima je zgoraj naslikana mitra, spodaj pa zaprta knjiga. Kljub zaprti knjigi grb domnevno lahko povežemo z grbom hrvaškega cistercijanskega samostana Topusko. Četrti grbi je nečitljiv. V spodnjem delu vidimo dve veliki liliji nad njima pa pastorale in mitro. Zaradi poškodbe grba ne moremo povezati s konkretno osebo oz. samostanom. Peti grb, ki je na nasprotni steni, pripada družini Schönleben. Na sredini ščitka so tri rože, spodaj in zgoraj pa dva leva. Na vrhu je okrašen s šlemom družine Schönleben. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 9A. MODIC 2011, str. 32–34, 66–73. Kolegici Ani Modic, ki je leta 2011 napisala diplomsko nalogo o opatu Jakobu Reinprechtu, se iskreno zahvaljujem za nesebično strokovno pomoč. 25 26 Naslednja soba je vrinjena med prvo in tretjo. Prvotno je bil to en prostor. Do prezidave, ki je poškodovala in zakrila originalno poslikavo z začetka 17. stoletja, je verjetno prišlo približno sto let po opatu Jakobu Reinprechtu, za časa opata Antona pl. Gallenfelsa (1688–1719). Obok krasi baročna štukatura s putti, ki nosijo simbole štirih letnih časov. Iz štuka sta izdelana tudi dva grba, vsak nad svojimi vrati. Nad severnimi vrati je grb stiškega opata Antona pl. Gallenfelsa, nasproti njega je grb z obrisom ptice. Po vsej verjetnosti je bil nad temi vrati dvojni grb: grb samostana Stična in grb tedanjega stiškega opata. Nad oknom si z leve proti desni sledijo grb plemiške rodbine Gall-Gallenstein (samorog in šlem), osrednji grb s konji in pticami bi lahko bil grb protireformatorja in ljubljanskega stolnega dekana Michaela Mikheza, grb na desni domnevno pripada družini Ravbar (bika in šahovnica). Tretja, prav tako manjša soba, je bogato poslikana. Osrednje mesto nad okensko odprtino pripada grbu nadvojvode Ferdinanda II. Habsburškega (1578–1637), ki je bil od leta 1619 dalje cesar Svetega rimskega cesarstva, in grbu njegove žene Marije Ane Bavarske (1574–1616). Pod njima je v okenskem ostenju na levi grb cistercijanskega samostana Neukloster pri Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt, zlat križ na avstrijskem rdeče-belim vojvodskem grbu). Nasproti njega je neznani grb. Na okenskem ostenju zgoraj je na levi neznani grb, desno pa grb ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (obrisi peterokrake zvezde v zgornjih poljih, dva leva na spodnjem). Na levi steni so domnevno grbi stiškega opata Jakoba Reinprechta (liliji in ptici), reinskega opata Jurija Freysaisna (Marijin monogram in dva želoda), ki je Jakoba Reinprechta nastavil za predstojnika sprva kostanjeviške, nato pa stiške opatije. Tretji grb lahko po vsej verjetnosti pripišemo Jakobovemu bratu Juriju Reinprechtu (diagonalno upodobljena dva leva in tri lilije), ki je bil tedaj opat v Vetrinju. Na nasprotni steni vidimo z leve proti desni deželne grbe Štajerske, Koroške in Kranjske. To so grbi dežel, kjer še danes stojijo cistercijanski samostani: Rein pri Gradcu na Štajerskem, Vetrinj na Koroškem in Stična na Kranjskem. Strop krasi bogata rastlinska ornamentika, v kateri se skrivajo zajci, psi, gonjač z rogom, v medaljonu pa je žanrski motiv z lovcem na belem konju pred jelenom. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 27 28 Stukature vhodnega stolpa 1620 Opat Jakob Reinprecht je dal leta 1620 Prostor obroblja ploskovit trakast ornament, ki je srednjeveški vhod, ki stoji na gornjem koncu bil priljubljen predvsem v deželah severno od Alp samostanskega vzhodnega trakta ob potoku, od druge polovice 16. stoletja dalje. O poljudnosti okrasiti s štukaturami.10Danes so najstarejše manierizma govorijo groteskno karikirani obrazi z ohranjene dekorativne štukature na velikimi izbuljenimi očmi. Med figurami ni pravih slovenskih tleh in tudi prvi primer razmerij. Oblačila se telesom ne prilagajajo in tudi figuralnih štukatur pri nas. Neznani gube draperije ne delujejo realno. Figure so verjetno štukater je na stenah upodobil prizore: delo druge roke kot ornament in so manj Postavljanje križa, Križanje, Poslednja sodba kakovostne. in Jeruzalem. Na obok je postavil štiri cerkvene učitelje in grb opata Jakoba. Levo: Nekdanji srednjeveški vhod v samostan je bil s štukom okrašen tudi z zunanje strani. V osrednjem delu fasade so bili upodobljeni cesarski grb ter grbi Bavarske, Avstrije, Koroške, Kranjske in grbi cistercijanskih opatij: Rein, Stična, Vetrinj, Lilienfeld, Dunajsko Novo mesto, Monošter, Kostanjevica in Topusko. Vir: J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske XI, 1689, 530–531. Desno: Vhodni stolp danes. Zunanji okras z grbi ni več ohranjen. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 10E. CEVC 1984, str. 161–172; B. JAKI MOZETIČ 1995, str. 21–25. 29 30 Levo zgoraj: Na južni steni oboka je umetnik upodobil motiv Križanja, ki pa je danes le delno ohranjen. Z reliefa sta odpadla križa s Kristusom in desnim razbojnikom. Na reliefu najdemo napis: MYSTERIUM SALUTIS HUMANAE IN CRUCE REPARATAE (Skrivnost človeške rešitve, obnovljene na križu).11 Kot je ugotovil dr. Emilijan Cevc, se je neznani štukater pri tem delu zgledoval po grafičnih predlogah Tintorettove slike Križanje za Scuolo Grande di san Rocco v Benetkah (1565).12Tintorettovo slavno sliko so hitro razširile številne grafične predloge, med drugimi bakrorez Agostina Carraccija iz leta 1598, pri nas pa so bili najbolj priljubljeni rezi Aegidiusa Sadelerja (1570–1629). Stiški mojster je kompozicijo nekoliko prikrojil po svoje. Levo na sredini: Prizor Postavljanje križa na Golgoti na nasprotni, severni steni, vsebinsko dopolnjuje prvega. Na desni strani so konjeniki s turbani in turškimi sabljami. Na levi strani je grič in spredaj so ob onemogli Mariji zbrane tri žene: Magdalena, Kleopa in Marijina sestra Saloma. Spredaj na sredini vidimo s hrbta upodobljeno osebo, ki z napenjanjem vrvi dviga križ. Zadaj pod kolesom na tleh sedi zvezan razbojnik. Figura na skrajni desni, v dolgi suknji in s širokokrajnim klobukom, naj bi bil protestantski pridigar. Kristusovim sovražnikom so se poleg rimskih vojakov pridružil turški konjeniki, janičarji in predikant. Levo spodaj: Na sredini oboka so v štirih polkrožnih ovalih upodobljeni cerkveni učitelji s svojimi atributi: sv. Gregor Veliki, sv. Avguštin, sv. Ambrož in sv. Hieronim. Vsak izmed očetov ima napisni trak z imeni. Upodobljeni so v renesančnih interjerjih, v svojih študijskih kabinetih (studiolih). Upodobitev cerkvenih učiteljev, ki so stopili na tradicionalna mesta štirih evangelistov, je redkost. Vsebino naj bi narekovala usmeritev cerkve po tridentinskem cerkvenem zboru (1545–1563). Zbor je utrdil protireformacijo in poudaril katoliško pravovernost, utemeljeno na nauku cerkvenih očetov. Zgoraj: V luneti nasproti vidimo relief Poslednje sodbe . Dramatični prizor kaže Kristusa Sodnika z zemeljsko kroglo pod nogami, ki z razširjenimi rokami deli človeške duše. Ob njem sta Marija in Janez Krstnik. Na sredini kompozicije obujeni od mrtvih vstajajo iz grobov na klic dveh velikih lebdečih angelov s trombama. Nekatere ljudi lovijo zlobni hudički in jih v samokolnicah vozijo ali vlečejo v pogubo, v žrelo pošasti, ki predstavlja pekel. Na Kristusovi desni se v urejeni skupini razvrščajo zveličani, ki jih angel s palmo vodi v nebesa, za njim pa stopa angel z žezlom. Desno: Stično točko oboka predstavljata stiški in Reinprechtov grb z napisnim trakom s kraticami I.A.Z.S. (Iacob Abt zu Sittich) in letnico 1620. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 11M. ZADNIKAR 2001, str. 241. 12E. CEVC 1984, str. 166–167. 31 32 Prenova samostanske cerkve, 1622 Z obsežno arhitekturno prenovo iz leta 1622 formam, vendar je pri tem uporabil sodobne je opat Jakob Reinprecht dal nekdanji arhitekturne oblike z zelo reduciranimi gotskimi romanski baziliki zgodnjebaročno podobo. elementi in z bogatim sodobnim štukaturnim okrasjem. Temeljito obnovo je zaključil leta 1622, Jakob Reinprecht je dal triladijski baziliki iz 12. kar nam sporoča napis ANNO DO(MI)NI 1622 na stoletja odstraniti lesen strop in jo obokati. Pri vrhu zahodnega pročelja. obnovi cerkve se je moral prilagajati starejšim Levo: Celotno cerkev je prekril z novo enotno dvokapno streho. S tem je zakril svetlobno nadstropje glavne ladje romanske bazilike, cerkev pa je s prenovo izgubila značilno višinsko stopnjevanje stavbnih mas. Cerkveni stavbi je dodal tudi kapelo sv. Alojzija, pevsko emporo in malo zakristijo. Vsa sivo obarvana okna na severni zunanjščini stiške cerkve ter sivo obarvana okna in stenska vdolbina na čelni steni severne prečne ladje so še iz Reinprechtovega časa. Zahodni del cerkve so skrajšali za eno polo in naredili novo preprosto fasado z novim portalom. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno: Na vzhodni strani so podrli vse tri polkrožne apside kot zaključke treh vzdolžnih ladij. Obe korni stranski kapeli so zaključili z ravno steno. Na mestu srednje apside so pozidali visok prezbiterij z oporniki. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 33 34 Levo: Nad stičišče ladij je dozidal nov zvonik z osmerokotnim prerezom in s šilastimi okni, ki je bil v ladijskem delu obokan s plitvo kupolo. V zvonik je dal obesiti tudi dva nova zvonova. Naročil ju je pri ljubljanskem livarju Eliju Somraku. Večji zvon so uporabljali za pozivanje menihom k primi (prvi dnevni molitveni uri) in h kapitlju, z manjšim pa so naznanjali čas bogoslužja. Zvonova nista več ohranjena. Vir: J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske XI, 1689, 530–531. Zgoraj: Notranjost cerkve je dal obokati z banjastim obokom. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno: Iz časa opata Jakoba Reinprechta se je do danes ohranil le »navček«. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 35 36 Levo: Osrednje mesto na oboku glavne ladje zavzema grb opata Jakoba Reinprechta z latinskim napisom, ki nam v prevodu sporoča, da je za vse delo, ki je bilo opravljeno, poskrbel »zelo spoštovani gospod gospod Jakob, sedemintrideseti opat tega znamenitega stiškega samostana v letu Gospodovem tisoč šesto drugem.«13 Zgoraj: Obok je dal okrasiti tudi s cvetličnimi šopki in ornamentalnimi okviri z angelskimi glavicami. Ploskovitost in elementi okovne ornamentike postavljajo štukaturo v slogovno in časovno bližino ornamentalnega dela vhodnega stolpa, čeprav gre za različna štukaterja. Desno: Kupola in štiri sferična trikotna polja pod njo so bili poslikani s freskami v času opata Reinprechta. V kupoli so upodobljeni štirje latinski cerkveni očetje (sv. Ambrož, sv. Avguštin, sv. Gregor in sv. Hieronim), angeli z inštrumenti in nekoliko mlajše Marijino kronanje. V trikotnih poljih pod obokom vidimo naslikane apostole. Kupola in način obokanja sta v kombinaciji z ostalimi elementi za naš prostor izredno napredna. Razen profanih prostorov so sakralni na drugih območjih potrebovali še nekaj desetletij, da so dosegli podobno razvojno stopnjo. Tip obokanja je doživel zadržan odmev v lokalni arhitekturi, kot npr. na Trški gori in ladji kapiteljske cerkve v Novem mestu.14 Foto: p. Branko Petauer, 2025. 13M. ZADNIKAR 2001, str. 93. V napisu manjka dvajsetica, saj je bila prenova končana leta 1622, kot je napisano na vrhu na zahodni fasadi cerkve. 14D. PAHOR 2006, str. 171. 37 38 Vrtna uta, okoli 1622 Stiška vrtna uta ali paviljon (senčnica) je Stiški paviljon je nastal kmalu po končanju velikih edina tovrstna ohranjena vrtna uta na gradbenih del na samostanski cerkvi leta 1622. Slovenskem. Z oktagonalno obliko se Streho zaključuje kovana vetrnica, ki jo krasita paviljon vključuje v graditeljsko vzdušje putto, upodobljen kot lokostrelec, ob njem pa zgodnjega 17. stoletja, ko je zapoznela Jakobov grb s tremi lilijami in nad njim velike črke renesansa pri nas dokončno prekinila gotsko PDIAS (Posuit Dominus Iacobus Abbas Siticensis). tradicijo.15 Podoben paviljon je stal na gradu Začetnice v latinščini pomenijo, »da je dal ta Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem. paviljon postaviti stiški opat, gospod Jakob«.16 Levo: Kovana vetrnica na vrtni uti. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Zgoraj: Upodobitev vrtne ute na Valvasorjevi grafiki. Vir: J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske XI, 1689, 530–531. Desno: Vrtna uta danes. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 15M. ZADNIKAR 2001, str. 246. 16M. ZADNIKAR 2001, str. 245. 39 40 Kiparska zapuscina opata Umetnostna vnema Jakoba Reinprechta na Plastike ljubljanskega škofa Tomaža Hrena in področju kiparstva sicer ne kaže enotnih stiškega opata Jakoba Reinprechta so različne po slogovnih značilnosti, vendar jih je dr. materialu, namenu, slogu in kvaliteti. Dela niso bila Emilijan Cevc povezal v stiško kiparsko vedno enotna in kakovostna. Le redke skulpture skupino. Ohranjeni spomeniki nam kažejo presežejo obrtniško in poljudno raven. Ne smemo le del opatove prizadevne dejavnosti, pozabiti, da je večji del umetnin, ki so v tem času obsegajo pa plastiko v štuku, lesu in kamnu. nastale, propadel. Med njimi so tudi oltarji iz V primerjavi s skupino ljubljanskega škofa ljubljanske in gornjegrajske stolnice in stiške Tomaža Hrena pri stiški ne poznamo imen samostanske cerkve. Kljub vsemu lahko trdimo, da umetnikov. je proti drugi četrtini 17. stoletja kvaliteta naraščala in da se je počasi oblikoval enovit slogovni tok, v katerem je prevladovala lesena plastika. Levo: Ob prenovi redovne cerkve na začetku 17. stoletja je Reinprecht priskrbel štirinajst novih lesenih oltarjev, od katerih pa se je ohranil le kip Žalostne Matere Božje (Sočutne) z glavnega oltarja. Kip je povprečne kakovosti in se ikonografsko nanaša na tip poznogotskih Sočutnih iz zgodnjega 16. stoletja.17 Rezbar se je verjetno zgledoval po bakrorezu Jana Sadelerja, ki ga je v letih 1584–1586 vrezal po kipu münchenskega kiparja Huberta Gerharda. Vpliv njegovih grafik je opazen tudi pri kiparju Reinprechtovega epitafa. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno: Relief iz peščenjaka predstavlja grb velike samostanske dobrotnice, milanske vojvodinje Viride Visconti (1351–1407). Po vsej verjetnosti ga je dal postaviti Jakob Reinprecht. Virida je bila žena Leopoda III. (1351–1386), vojvode Avstrije, Štajerske in Koroške. Bila je svakinja nadvojvode Rudolfa IV. Ustanovnika (1339–1365), ki je med drugim povzdignil Kranjsko v samostojno vojvodino (1364) in ustanovil Novo mesto (1365). Bila je mati Ernesta Železnega (1377–1424), zadnjega avstrijskega nadvojvode, ustoličenega pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju še po starem karantanskem obredu. Virida Visconti je svoja zadnja leta preživela v zavetju stiškega samostana, v gradiču na Pristavi nad Stično. Leta 1397 je določila, naj menihi njo in njene prednike prištejejo med »velike samostanske dobrotnike«, med t. i. ustanovitelje, da naj vsak dan opravljajo mašo pri oltarju sv. Katarine, oskrbovati pa morajo tudi večno luč pri Marijinem oltarju in vsako leto na dan njene smrti opraviti slovesni aniverzarij (obletnico) z vigilijami in mašami, ki se naj jih udeležijo vsi duhovniki. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 17E. CEVC 1981, str. 256–258. 41 42 Levo: Nad sklepnim kamnom vhoda v podružnično Marijino cerkev na Trški gori vidimo angelsko glavico z letnico 1620. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno: Grb samostana Stična na Trški gori. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Zgoraj: Opat Jakob je naročal novo cerkveno opremo tudi za podružnične cerkve. Podružnico sv. Nikolaja na Gradišču nad Stično je dal prezidati in opremiti z novimi oltarji. Do danes so se ohranili le leseni kipi z oltarja sv. Ane, ki jih hranimo v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Čokate figure, oblečene v draperijo z drobnimi gubami, so delo enega rezbarja. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Isti rezbar je izdelal tudi kip sv. Martina iz podružnične cerkve v Zgornji Dragi in neznanega svetnika iz podružnice v Gatini. Oba kipa sta ukradena. V Reinprechtov krog strokovna literatura uvršča tudi kamniti Marijin kip s Trške gore, ki je vzidan v nišo na fasadi levo od vhoda v cerkev. Kamniti kip Matere z otrokom, ki je ohranjen v zunanji niši kapele sv. Družine na Marofu med Stično in Ivančno Gorico, je Reinprecht verjetno naročil za okras nad portalom severne prečne ladje stiške samostanske cerkve. 43 44 Gradnje izven samostana V času Jakoba Reinprechta je stiški samostan izvedel več arhitekturnih posegov tudi zunaj samostanskih zidov. Med njimi izstopajo prenove in zidave, ki izpričujejo opatovo poznavanje tridentinskih smernic, njegov umetnostni okus ter obvladovanje sodobnih arhitekturnih rešitev. Pozidava cerkve Marijinega rojstva na Trški gori, 1620-1621 Levo: Na pročelju zvonika cerkve na Trški gori vidimo polihromiran grb Jakoba Reinprechta in letnico 1620. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno zgoraj: Marijino cerkev »na hribu nad Bajnofom«, stiškim vinogradom, so začeli graditi pod opatom Jakobom Reinprechtom v drugem desetletju 17. stoletja. Pred tem naj bi tam stala le parva aedicula (majhna stavba). Cerkev je posvetil tržaški škof Rinaldo Scarlichi leta 1625. Njena podoba kaže, da je bila arhitekturna umetnost Jakoba Reinprechta mnogo bolj odprta tujim vplivom in manj osredotočena na neposredno obnovo.18 Opatu Reinprechtu lahko pripišemo dobro poznavanje pravil tridentinskega koncila in najsodobnejših možnosti uporabe teh pravil znotraj cerkvene arhitekture. S svojim dobrim okusom je prekašal vse svoje sodobnike. Zunanjost cerkve je bogata s kvalitetnimi kamnoseškimi elementi, ki so izdelani izredno sodobno in, razen stranskega portala stiške samostanske cerkve, na Dolenjskem nimajo tekmecev.19 Desno spodaj: Notranjost cerkve Marijinega rojstva na Trški gori lahko primerjamo s stiško samostansko cerkvijo, saj obe odlikuje enako umirjen in kakovostno izdelan prostor. Reducirana je le dekoracija iz štuka, kar še bolj pripomore k občutku izčiščenega prostora. Zaradi teh lastnosti, ki se močno oddaljujejo od gotskega sloga, strokovna literatura to cerkev označuje za eno najnaprednejših sakralnih arhitektur zgodnjega 17. stoletja na Slovenskem.20 Arhitekturna zasnova trškogorske cerkve je skupaj z obokom ladje novomeške kapiteljske cerkve močno vplivala na lokalno arhitekturo. 18D. PAHOR 2006, str. 173. 19D. PAHOR 2006, str. 172. 20D. PAHOR 2006, str. 172. 45 46 Cerkev sv. Nikolaja na Gradišču, 1611 Levo: Stiški opat Reinprecht je cerkev temeljito prezidal. Domnevamo, da je dal starejšo cerkev obokati in temeljito spremeniti prezbiterij. Cerkvena tla je tlakoval z opečnatimi tlakovci, na katerih so bile vtisnjene črke IAZS, (IACOBUS ABBAS ZU SITTICH, Jakob stiški opat) in letnica 1611. Opat Jakob je dal postaviti tudi nov oltar sv. Ane. Kipi s tega oltarja so na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Cerkvi je podaril kelih z letnico 1624. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Stični V 17. stoletju je cerkev doživela barokizacijo. Župnik Gabrijel Agnellus jo je dal obokati in podaljšati. Postavili so tudi nov oltar, ki ga je 1. maja 1625 s cerkvijo vred posvetil tržaški škof Rinaldo Scarlichi. Desno: Nad portikom sta vzidana grb opatije Rein in grb opata Jakoba Reinprechta z letnico 1625. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Cerkev sv. Roka v Šentvidu pri Stični Desno: V Reinprechtovem času so farani šentviške župnije in župnik Gabrijel Agnellus želeli pozidati podružnično cerkev sv. Roka in jo posvetiti zaščitniku zoper kužne bolezni. Gradnji je bil opat naklonjen, vendar je bil temeljni kamen položen po njegovi smrti, leta 1627. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Cerkev sv. Tilna v Višnji Gori Cerkev je verjetno postala župnijska v začetku 17. stoletja. Na kropilniku ob glavnem vhodu in v zakristiji je zapisana letnica 1628. Takrat so povečali ladjo, prizidali nov prezbiterij in zakristijo. Gradnjo je verjetno naročil Reinprecht, končana pa je bila po njegovi smrti. Cerkev sv. Petra na Otočcu Valvasor poroča, da je opat Jakob leta 1620 ustanovil župnijo in cerkvi podaril tri oltarje: oltar sv. Petra, sv. Bernarda in Matere Božje.21Danes niso več ohranjeni. Graščina Preddvor Valvasor v svoji XI. knjigi Slave vojvodine Kranjske poroča o temeljiti prenovi dvorca Preddvor. Kot prenovitelja omenja stiškega opata Jakoba Reinprechta.22 V reprezentančni sobi v prvem nadstropju je ohranjen strop z geometrično razporejenimi polji, ki jih krasijo dekorativni cvetlični motivi in izrazito močne rozete. Strop iz začetka 17. stoletja je morda še iz časa Jakoba Reinprechta. Stiški dvorec v Ljubljani Stiški kronist Pavel Pucelj omenja opata Jakoba kot graditelja novega stiškega dvorca na Starem trgu v Ljubljani, v neposredni bližini nekdanjega jezuitskega kolegija. Na novo naj bi ga pozidal skupaj s kapelo, ki ji je priskrbel dva majhna zvonova. Reinprecht Stiškega dvorca ni mogel pozidati, saj je dvorec nastal po njegovi smrti, lahko pa si je zamislil idejo o dvorcu in delo naročil. 21J. V. VALVASOR 1689, str. 788. 22J. V. VALVASOR 1689, str. 284. 47 48 Liturgicna oprema opata Kronist pater Pavel Pucelj poroča, da je opat Levo in spodaj: Kelih z Gradišča nad Stično, 1624. Jakob leta 1624 in 1625 priskrbel tudi nekaj Na nogi je Reinprechtov grb iz pisanega emajla, ki kelihov, bogato opravo, mitro in pastorale.23 je razdeljen na štiri polja. Zgoraj levo je na belem Dragocene mašne plašče, kakršnih ni bilo polju po zadnjih nogah hodeč zlat lev, na desnem moč videti povsod, so uporabljali še v črnem polju pa zlata lilija. Spodaj sta podobi njegovem času (prva polovica 18. stoletja). zamenjani; lilija je na zlatem polju črna. Pod ščitom Pripoveduje, da je bilo mašnih plaščev skoraj je letnica 1.6.2.4., na ščitu je na levi strani toliko, kolikor je bilo cerkvenih oltarjev. upodobljena mitra z opatovsko palico in na desni Vsak plašč je imel opatov grb, ime in letnico. šlem s perjanico, kjer med dvema rogljema vidimo Do danes se te dragocenosti večinoma niso okronanega leva. Nad grbom so črke I.A.Z.S ohranile. V Reinprechtov čas uvrščamo le (IACOBUS ABBAS ZU SITTICH, Jakob stiški dva keliha, ki sta nastala v začetku 17. opat). Foto: p. Branko Petauer, 2025. stoletja. Levo: Kelih, naročen za podružnično cerkev sv. Tomaža v Spodnji Dragi. Kelih se ponaša s šesterolistno nogo. Na njej sta v listnatem vencu upodobljena jagnje s praporjem in motiv lilije. Nodus je potlačen in sestavljen iz listov. Čaša ima spodaj nazobčano pločevinasto osnovo. Lilije na nogi povezujemo z opatom Reinprechtom. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 23P. PUCELJ 1719, str. 130. 49 50 Pulitijeve vecernice Minoritski brat in skladatelj Gabriello teljskem ustvarjanju, saj je med letoma 1602 in 1635 Puliti (ok. 1580–1642/43), po rodu objavil vsaj štiri tovrstne tiske. Toskanec, je takoj po svoji premestitvi iz Trsta v beneški Koper, kjer je več kot Pulitijevi Večerni psalmi za stiškega opata vsebujejo desetletje deloval kot stolni organist, dvajset skladb za štiri enake glasove in orgelski stiškemu opatu Jakobu leta 1614 posvetil continuo, kar je ustrezalo potrebam samostanskega zbirko večernih psalmov, svoj opus 13.24 bogoslužja oziroma petju samostanskih bratov. Čeprav se je ohranil le en glasovni zvezek in Puliti je skladal tako tradicionalno večglasje kot glasbena rekonstrukcija zato ni mogoča, ta tisk tudi sodobnejšo monodijo v zgodnjebaročnem predstavlja dragocen dokument za zgodovino slogu. Psalmi so bili stalnica v njegovem sklada- glasbe na Slovenskem. Levo: Puliti že na naslovni strani zbirke, kjer je opat Reinprecht omenjen po imenu »Dominus Iacobus«, posebej poudari, da večernice sledijo »pravi rimski liturgiji«, kar naj bi gorečemu protireformatorju in inkvizitorju še posebej godilo. Foto naslovnice: Modena: Duomo, Biblioteca e Archivio Capitolare, RISM P 5651: I MOd (S). Desno: Zbirko je tako kot večino skladateljevih petintridesetih znanih opusov natisnil tiskar Giacomo Vincenti v Benetkah. Prav tam je 15. januarja 1614 Puliti datiral svoje posvetilo presvitlemu in zaslužnemu opatu Jakobu. V posvetilu nas avtor seznani s tem, da je psalme cistercijanskemu opatu posvetil po nasvetu svojega tržaškega delodajalca škofa Ursina Bertija ter ne pozabi omeniti opatove naklonjenosti do umetnosti, tudi glasbe ter slednjega zvez in dobrih prijateljev v italijanskih deželah. Foto posvetila, Modena: Duomo, Biblioteca e Archivio Capitolare, RISM P 5651: I MOd (S). 24M. KOKOLE 2007, str. 107–134; L. A. MARAČIĆ, E. STIPČEVIĆ 2021, str. 102–104. Za sestavek o večernicah Gabriella Pulitija za stiškega opata Jakoba Reinprechta se iskreno zahvaljujem dr. Metodi Kokole. 51 52 Darovnice jezuitskemu kolegiju v Ljubljani Kljub temu, da je imel Jakob Reinprecht Leta 1610 je Reinprecht staro jezuitsko cerkev precej izdatkov, je materialno podpiral oskrbel z majhnimi prenosnimi orglami, za katere je druge redove, predvsem jezuite. Z jezuitskim odštel 200 goldinarjev, šestnajst let pozneje pa je kolegijem v Ljubljani je bil povezan že v priskrbel še nove velike orgle namesto izrabljenih času, ko je bil kostanjeviški opat. Redu je starih.26 gmotno pomagal tudi z lastnimi sredstvi in se velikokrat ustavil pri njih. 1611 je bil skupaj s kostanjeviškim opatom postavljen za asistenta Kongregacije blažene Device. V kroniki jezuitskega reda Societas Jesu je Reinprechtovo ime večkrat zapisano.25 Leta 1603, 1. maja leta 1613 je Reinprecht zastopal ko je bil imenovan za stiškega opata, je kolegiju nadvojvodo Ferdinanda II. pri polaganju daroval 100 goldinarjev za zidavo. Kot gost je bil temeljnega kamna nove jezuitske cerkve v Ljubljani. prisoten na dijaških uprizoritvah različnih Gradnjo cerkve je tudi finančno podpiral. dramskih del. Ko so jezuiti leta 1608 začeli Opat Jakob je ljubljanskim jezuitom leta 1617 popravljati in obnavljati propadajoča bivališča, med prispeval večino denarja za izgradnjo nove kleti pod opat z 200 goldinarji, kostanjeviški opat s 50 goro Vinji vrh. drugim tudi hlev, so jim pri tem pomagali stiški goldinarji, novomeški prošt pa je dal nekaj lesa. Ko V letu 1621 je opat kolegiju vrnil 1.500 goldinarjev, je ljubljanskim jezuitom istega leta primanjkovalo ki jih je prejel, ko je spet dobil laščanske podložnike. vinskih sodov, jih je Reinprecht kolegiju nekaj posodil, deset pa podaril. Leta 1623 je dal z zlatom in barvami olepšati oltar Jezusovega imena. V letu 1624 je ob prazniku sv. Leta 1609 so na stroške prečastitega gospoda Ignacija daroval dragocen mašni plašč z atalsko Jakoba, stiškega opata, dokončali refektorij. vezenino, albo in platneni prtič. Levo: Jezuitska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani in kolegij. Vir: J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske XI, 1689, 688–689. Desno: Stiški dvorec v Ljubljani je bil zgrajen nasproti jezuitskega kolegija, kar simbolno poudarja opatovo bližino in podporo redu. Foto: Marko Frelih, 2025. 25Societas Jesu. Collegium Labacense 1596–1691, str. 46–99. 26J. HÖFLER 1970, str. 21. 53 54 Barocna umetnost v Sticni po smrti Jakoba Reinprechta Stiški samostan je po smrti Jakoba naslednika, opata Franca Ksaverja Tauffererja (opat Reinprechta deloval še 158 let. Do razpusta 1764–1784). leta 1784 ga je vodilo še devet opatov. Nekateri od njih so samostan še naprej Opat Franc Ksaver Taufferer je pri kranjskem prezidavali v tedanjem baročnem in kasneje baročnem slikarju Fortunatu Bergantu naročil 14 poznobaročnem slogu.27 postaj Križevega pota, pri goriškem poznobaročnem slikarju Janezu Mihaelu Opat Anton pl. Gallenfels (opat 1688–1719) je dal Lichtenreitu pa nove oltarne slike. Leta 1747 je v zgraditi novo baročno samostansko obednico. cerkev postavil nove orgle celjski orglarski mojster Janez Janeček. Graški arhitekt Matija Persky je Za časa opata Viljema Kovačiča (opat 1734–1764) je dokončal gradnjo velike reprezentančne »cesarske« samostanska cerkev doživela drugo barokizacijo, dvorane (opatove kapele) in leta 1751 cerkvenemu poenoten je bil trakt ob Stiškem potoku, na južni zvoniku dal današnjo podobo. strani velikega vzhodnega dvorišča pa so za sprejem visokih gostov zgradili reprezentančno "cesarsko" Leta 1784 je bil samostan po ukazu cesarja Jožefa II. dvorano. Opat Kovačič je ta dela zaupal razpuščen. Po 114 letih, leta 1898, ob praznovanju ljubljanskemu arhitektu Candidu Zullianiju 800-letnice cistercijanskega reda, so se beli menih (1712–1769), dokončana pa so bila za časa njegovega vanj vrnili in stiška cisterca je ponovno zaživela. Levo zgoraj: Baročno samostansko obednico (refektorij) še danes krasijo čudovite baročne štukature. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Levo spodaj: Za časa opata Viljema Kovačiča je bila samostanska cerkev ponovno barokizirana. Candido Zulliani je vso cerkveno notranjost obogatil z novo členitvijo sten in nosilnih slopov ter po cerkvi potegnil bogato razčlenjen venčni zidec ter spremenil okenske odprtine. V južni prečni ladji so pozidali manjši oratorij in nad njega umestili uro ter napis, ki nam sporoča, da so bila obnovitvena dela končana leta 1746 pod opatom Viljemom Kovačičem. Približno deset let kasneje so v cerkvi zamenjali vse stare oltarje z novimi in postavili prižnico. Foto: p. Branko Petauer, 2025. Desno: Zulliani je arhitekturno poenotil vzhodni samostanski trakt ob Stiškem potoku ter pozidal južnega z novo reprezentančno »cesarsko« dvorano, ki jo danes imenujemo opatova kapela. Njena notranjost pa je že rokokojska. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 27Za stiški samostan v dobi baroka glej: J. MLINARIČ 1995; M. ZADNIKAR 2001; D. PRELOVŠEK 1986, str. 85–88; B. JAKI MOZETIČ 1995, str. 21–25, 99; A. ANTONELLO, W. KLAINSCHEK 1996, str. 120–129, M. KEMPERL, L. VIDMAR 2014, str. 26–31; Fortunat Bergant (1721–1769) 55 2021, str. 79, 253–254. 56 Summary This publication accompanies the exhibition jurisdiction, including those in Trška Gora, dedicated to the Abbot Jakob Reinprecht of Stična Gradišče, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, and Abbey (1603–1626), held at the Slovene Museum Otočec. of Christianity as part of the national project Baroque in Slovenia. While the central exhibitions Abbot Reinprecht’s cultural influence extended in Ljubljana focus on Baroque painting, sculpture, beyond architecture. He was an important patron architecture and design, the Stična exhibition of sacred music—minorite composer Gabriello highlights the pivotal role of Abbot Reinprecht in Puliti dedicated his Vesper Psalms to him in 1614— introducing early Baroque aesthetics and religious and supporter of the Jesuit college in Ljubljana reform in Carniola at the beginning of the 17th with substantial financial contributions. His century. artistic commissions reflect an early Baroque aesthetic, blending late Gothic elements with Jakob Reinprecht was a prominent Cistercian contemporary Italian and Bavarian stylistic abbot who oversaw the revival of Stična Abbey influences. during the time of religious turmoil marked by the Counter-Reformation, peasant unrest and Among the most notable surviving artworks are his Ottoman threats. Educated in the Rein Abbey in figural tombstone (1623), stucco ornamentation, Styria, Reinprecht served briefly as abbot in liturgical vessels bearing his coat of arms and Kostanjevica before assuming leadership of Stična. sculptural works from filial churches. Though A close ally of Ljubljana’s bishop Thomas Hren many of these works no longer exist, they once and a trusted advisor to Archduke Ferdinand II, he testified to a coherent artistic vision aligned with was deeply involved in both religious and cultural Counter-Reformation ideals. reforms. The final sections of the publication trace the The exhibition explores his extensive architectural continuation of Baroque art at Stična under and artistic patronage, including the construction subsequent abbots, culminating in late-Baroque and redesign of the Stara prelatura (Old Prelature), and Rococo renovations during the 18th century. renovation of the monastic basilica (1622) and the The exhibition thus situates Jakob Reinprecht as a decoration of the medieval entrance tower with the transitional figure whose legacy links medieval oldest surviving stucco reliefs in Slovenia (1620). tradition with emerging Baroque sensibilities in He also initiated the building or renovation of Slovenia. numerous churches and chapels under the abbey's Levo: Detajl iz portala cerkve na Trški gori. Foto: p. Branko Petauer, 2025. 57 Literatura: A. ANTONELLO, W. KLAINSCHEK 1996 Andrea ANTONELLO, Walter KLAINSCHEK, I Lichtenreiter nella Gorizia del Settecento, Castello di Gorizia [razst. kat.], 1996, str. 120–129. Fortunat Bergant (1721–1769) 2021, (ur. Katra Meke), Narodna galerija, Ljubljana 2021 [razst. kat.], str. 79, 253–254. E. CEVC 1981 Emilijan CEVC, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana, 1981. E. CEVC 1984 Emilijan CEVC, Štukature v stiškem vhodnem stolpu iz leta 1620, Zbornik občine Grosuplje , 13, 1984, str. 161–172. J. HÖFLER 1970 Janez HÖFLER, Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskega kolegija v Ljubljani, Kronika, 18, zvezek 1 (1970). B. JAKI MOZETIČ 1995 Barbara JAKI MOZETIČ, Vtis obilja: štukatura 17. stoletja v Sloveniji, Ljubljana 1995. M. KEMPERL, L. VIDMAR 2014 Metoda Kemperl, Luka Vidmar, Barok na Slovenskem. Sakralni prostori, Ljubljana 2014. M. KOKOLE 2007 Metoda KOKOLE, "Servitore affetionatissimo Fra Gabriello Puliti" and the dedicatees of his published music works (1600-1635): from institutional commission via a search for protection to an expression of affection. De musica disserenda. [Tiskana izd.]. 2007, letn. 3, št. 2, str. 107–134, ilustr., note. ISSN 1854-3405. DOI: https://doi.org/10.3986/dmd03.2.08. A. LAVRIČ 1988 Ana LAVRIČ, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, Ljubljana 1988. L. A. MARAČIĆ, E. STIPČEVIĆ 2021 Ljudevit Anton MARAČIĆ, Ennio STIPČEVIĆ, Gabriello Puliti (ca. 1580–1642/43): francescano, compositore , “Accademico armonico detto l’Allegro,” Rovinj, Trst: Unione Italiana di Fiume, Università Popolare di Trieste, 2021. Collana degli atti, 49. Prepis celega posvetila in ostalih spremnih strani na str. 102–104. 58 J. MLINARIČ 1995 Jože MLINARIČ, Stiška opatija 1136–1784, Novo mesto, 1995. Ana MODIC 2011 Ana MODIC, Stiški opat Jakob Reinprecht (1603 – 1626) kot naročnik, (diplomsko delo), Ljubljana 2011. D. PAHOR 2006 Daša PAHOR, Tradicija gotike v arhitekturi 16. in 17. stoletja na Slovenskem (doktorska disertacija), Ljubljana 2006. N. POLAJNAR FRELIH 2006 Nataša POLAJNAR FRELIH, Stenske poslikave v sobi z ogelnima pomoloma v drugem nadstropju Lovrenčeve utrdbe v stiškem samostanu, Varstvo spomenikov, 41, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2006, str. 44–57. D. PRELOVŠEK 1986 Damjan PRELOVŠEK, Ljubljanski baročni arhitekt Candido Zulliani in njegov čas, Razprave I. razreda SAZU, XV, 1986, str. 69–126. P. PUCELJ 1719 Pater Pavel PUCELJ, Idiographia sive rerum memorabilium monasterii Sitticensis descriptio, Stična 1719. Societas Jesu. Collegium Labacense : Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691), (ur. France Baraga, prevedla Marija Kiauta), Ljubljana 2003. J. V. VALVASOR, 1689 Janez Vajkard VALVASOR, Slava vojvodineKranjske , Bogenšperk, 1689. M. ZADNIKAR 2001 Marijan ZADNIKAR, Samostan Stična in njegove znamenitosti, Ljubljana 2001. 59