^eto 1895.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Izdan in razposlan dné 1. januvarja 1895.
Vsebina: Št. 1. Zakon o žandarstvu v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
1.
^kon z dné 25. decembra 1894.1.
0 Rudarstvu v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
y pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukuzujem takö :
§• I-
za k' ^andarstvo (orožništvo) je vojaški vrejeno, Vzdržavanje javnega redu, javnega pokoja in ne Vai'nosti določeno, enotno stražno krdelo.
. y slučaju vojske se mu morejo izjemoma njegVa^ *U(^* Posek)ne vojaške naloge, ne kratčč
ga splošnega namena.
§. 2.
hod . an<*arstvo j« gledé javne varnostne službe obla en° C‘ k' političnim okrajnim in deželnim stv (Vom’ g'e(té vojaških, gospodarskih in upravnih v sl »-k- Potem gledé poduka in prigledovanja nav h sv°j‘m vojaškim predstojnikom, v obojem dež l etlem o^im pak v poslednji vrsti ministru za za n° ^ran’ kateri naj se dogovarja z ministrom notranje stvar^ kadar gré za kako posebno, Varn°st merečo naredbo.
vr,Uxi^'n'slni za deželno bran je za izvrševanje v°Jaške slUžbe
in discipline v žandarskem krdelu
(Sloveniš,
»sli.)
pridodan kot odgovoren pomočni organ žandarski nadzornik.
§. 3.
G. k. politično okrajno oblastvo je služabno oblastvo žandarskim postajam, kar jih je postavljenih v njegovem okraju, in kot tako mora ono voditi in nadzirati varnostno službo, ki jo postaje opravljajo.
Kadar se v mestih, imajočih svoja lastna občinska ustanovila (Statute), zahteva, da naj bi žandarstvo sodelovalo poleg mestne varnostne straže, tedaj naj c. k. politično okrajno oblastvo, bivajoče v tistem mestu ali postavljeno za okolico, kot služabno oblastvo žandarstva v dogovoru z do-tičnim županstvom daje primerna ukazila.
§• 4-
Žandarski oficirji so vojaški načelniki (predstojniki) žandarskega moštva. Oni vodijo poduče-vanje moštva z ozirom na javno varnostno službo in vojaško izučbo ter pazijo na njegovo disciplino, opremo in oborožbo.
§• 5.
Služabno oblastvo in vojaški načelniki naj v nadziranju posameznih postaj ravnajo dogovorno ter naj si vzajemno priobčujejo tiste opazke, ki so važne za izvrševanje službe.
1
§• 6-
K ostalim c. k. civilnim in k vojaškim oblastvom, kakor tudi k občinskim uradom žandarstvo ni v razmerju podrednosti.
§• 7-
Sodišča in državna pravdništva imajo pravico, od žandarstva naravnost (neposredno) zahtevati kake službe. Ukazoma se določi, kako naj se zahteve, ki jih žandarstvo prejme od teh oblastev, na znanje dajejo služabnemu oblastvu.
Druga civilna in vojaška oblastva, kakor tudi občinski uradi naj se obračajo na služalmo oblastvo žandarstva, kadar hočejo žandarske pripomoči, in sarnö tedaj, kadar je nevarno odlagati, naj žandarstvo tudi na naravnost prejeto zahtevo daje pri-pomoč (asistenco).
§. 8.
Kakö naj žandarstvo sodeluje v stvaréh krajevne (lokalne) policije, to določuje služabno oblastvo po razmerah ali okolnostih vsakega kraja; vendar se s takim sodelovanjem ne sme kratiti namen, ki ga ima žandarstvo za stvari javne varnosti.
§. 9.
Žandarstvo je dolžno, prejete naloge brezpogojno izvrševati ter ne spuščati se v njih presojanje.
Ono ima pravico, če v odlogu ni nevarnosti, zahtevati pismenega nâloga tudi v takem slučaju, kjer ga zakoni ne velevajo.
Za vsebino naloga je odgovorno tisto oblastvo, katero ga da. V ostalem pa je žandarstvo odgovorno za to, da, opravljaje svojo službo, izpolnjuje veljajoče zakone in ukaze.
§- 10.
K žandarstvu spadajoče osebe so podvržene vojaškim kazenskim zakonom in disciplinarnim predpisom prav takč, kakor tisti, ki spadajo k aktivni deželni brambi.
§. 11.
Svojo službo opravljajočemu žandarju gredo zakonite pravice, katere ima civilna in vojaška straža.
§• 12.
V službi bivajoč žandar smé z dolžnimi oprez-nostimi rabiti orožje:
1.	v slučaju vsiljene brambe (silobrana), da odvrne proti svoji osebi namerjen ali za življenje drugih oseb nevaren dejanski napad;
2.	da ukroti upor, kateri meri na oviro njegovega služabnega opravila;
3.	da nevarnemu hudodelniku ubrani uteči, ako nima drugega pomočka, da bi hotečega pobegniti udržal.
§• 13.
Žandarstvo ima pravico, v izvršitev svojih slu-žabnih dolžnosti zahtevati podporo vseh organov javne službe, sosebno civilnih oblastev, drugih straž-ništev in posameznih njih udov, županstev in vojaških poveljstev.
§- 14.
Kadarkoli je žandarju izpolniti svojo služabno dolžnost proti kaki osebi, poslužuje naj se recila: „V imenu zakona“ (v deželskem jeziku), in v takih slučajih je vsakedo, vštevši tudi pod vojaško sodno oblast spadajoče osebe, dolžan, slušati žandarjev poziv, kar mu pa ne brani, pritožiti se pozneje.
§. 15.
Organizacija žandarstva naj njegovemu namenu (§. 1.) in razmeram podrednosti (§§, 2. do 5.) vstreza takč, da se na stojališčih političnih oblastev nahajajo primerna poveljstva.
Podrobnosti organizacije se ustanovč ukazoma.
§. 16.
Stalež posameznih deželnih žandarskih p°' veljstev določuje minister za deželno bran, stalež posameznih postaj pak deželni načelnik v porazumu z deželnim žandarskim poveljnikom.
§. 17.
Vsak deželni načelnik in tako tudi vsak okrajni glavar ima pravico, kadar kje javnemu redu in jaynl varnosti prett pomisleka vredna nevarnost, s posameznih žandarskih postaj, kar jih je v njegovem upravnem okolišu, sklicati žandarje na ono mesto, kjer je nevarnost, in sploh službovanje žandarstva vravnavati po krajevnih razmerah, kolikor mu 10 dopuščajo zakonita določila.
a se v kaki kraljevini ali deželi žandarstvo --i za nekaj časa z žandarji iz drugih dežel, n azuje minister za deželno bran v porazumu ' ministrom za notranje stvari.
Moštvo, katero pristopi žandarstvu, a izvzemši tiste, ki se uvrsté vanje po določilih spredaj stoječe točke 4., mora se obvezati k štiriletnemu službovanju.
§• 18.
§• 21.
n ^üna ^andarskih častnikov in žandarskega p0 va v njihovi razdelitvi na razna služabna mesta e smč zgoditi samö iz važnih služabnih ozirov.
§. 19.
Da se kedo vzprejme v žandarstvo, k temu je
Potrebno:	J
0 da je državljan v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru,
) *ma neomadeževano življenje, duševno zmož-nost in spretno vedenje,
c) da je v dobi ne izpod 20 in ne iznad 40 let,
0 da je samec ali pa vdovec brez otrok,
') d,i je zdravega, krepkega života in primerne veličine,
^ da zna jezike tiste dežele ali deželne okrajine, v kateri hoče za žandarja služiti,
3) da dovoljno zna brati, pisati in računiti.
Vst ^e^°^tne osebe potrebujejo za prostovoljni °P privolila očetovega ali varstvenega.
oni ,'’n*ster za deželno bran smé komu pod c) in d) darsk'6116	Spregledati, ali pa deželnim žan-
ßleday11 *)ove^n'^om dati oblast, da jih oni izpre-
§• 20.
Stalez moštva pri žandarstvu se dopolnjuje:
dovr*! - Z vstoPanjem sposobnih prostovoljcev po brainbh ^Iezentn* službi v vojstvu ali v deželni
2
reserv' i ' v^PreJemanjem izučenih nadomestnih 's ov vojstva in deželne brambe;
3
80 Pon ]Z vzPrejemanjem sposobnih oseb, katere stvn ; " noma zadostile svoji stavni dolžnosti v voj-
lVu'n v deželni hrambi;
drnovo' Se s^‘^e črna vojska, z uvrščevanjem ŠČine n*/ Zav®zancev po meri in za čas potreb-Pristoje^ s tem deželi tirolski in predarelski nosti ' z,‘konarske pravice gledé črnovojne dolž-
Stalež častnikov se dopolnjuje.
1.	s tem, da se v žandarskem krdelu služeči povišavajo od stopinje do stopinje;
2.	s prestopanjem sposobnih častnikov iz dejalnega ali nedejalnega staleža vojstva ali deželne brambe ;
3.	s prevzemanjem sposobnih častnikov iz pokojninskega staleža ali iz razmerja zunaj službe vojstva ali deželne brambe.
častnike žandarstva imenuje cesar.
§. 22.
Pred stalno uvrstitvo v žandarstvo je eno leto služiti na poskušnjo, kateri čas se všteva v žandar-sko služabno dobo, ter prebiti preskušnjo, katera se dela pred mešano, iz upravnih uradnikov in iz žan-darskih častnikov sestoječo komisijo.
Natančnejša določila o teh preskušnjah se izdadö ukazoma.
§• 23.
Častniki in moštvo morajo ob vstopu v krdelo priseči prisego žandarske službe.
§• 24.
Žandarski oficirji se enačijo oficirjem vojstva; ta enačba velja tudi o šaržah žandarskega moštva nasproti šaržam moštva v vojstvu. Vsak pravi žandar ima šaržo desetnika (korporala).
§• 25.
častniki istopajo iz žandarskega krdela po predpisih, veljajočih za c. k. vojstvo.
Žandarsko moštvo se odpušča iz krdela:
1.	dokler kedo služi na poskušnjo, če se pokaže, da ni za žandarsko službo;
2.	po dopolnjeni služabni dobi;
3.	če kedo postane fizično nesposoben za službo;
4.	če kedo stori kako hudodelstvo ali tak pregrenek, s katerim je pri podčastnikih združena degradacija (ponižba) ;
5.	kadar ozira vredne družinske razmere takö nanašajo, z dovolilom ministra za deželno bran;
6.	ako je vsled premembe v vredbi žandarstva treba moštvo zmanjšati.
V slučaju 4., 5. in 6. morajo odpuščeni odslužiti čas neizpolnjene dolžne žandarske službe v nedejalni deželni brambi, in sicer tisti, kateri še stojé v služabni dolžnosti vojstva ali deželne brambe, potem, ko to dolžnost izpolnijo, vsi drugi pa precej, ako ne nastopi kak zakonit oprostilni razlog po dotičnih določilih vojnega zakona.
§. 26.
Častnikom in moštvu se služabna doba, ki so jo prebili v žandarstvu, všteva v pravilno služabno dolžnost v vojstvu (vojnem pomorstvu) in v deželni brambi, in taisti so za čas svojega službovanja v žandarstvu oproščeni vsakaterega službovanja v vojstvu (vojnem pomorstvu) in v deželni brambi.
V črnovojno dolžnost se smé žandarstvo privzemati po méri določil §. 2. (5. odstavka) v zakonu z dné 6. junija 1886. I. (Drž. zak. št. 90.).
§. 27.
Stalež in pristojbine, vštevši posebne priklade, ki jih je dodeljevati osebam žandarstva, dalje izučba, oprema in oborožba, potem izvrševanje službe se vravnajo z ukazi, ki se izdadô na podstavi tega zakona.
§. 28.
Stroški za preskrbo c. k. žandarstva bolé civilni proračun o preskrbi.
§• 29.
Do preskrbe imajo žandarski častniki in častniški namestniki, in pa njih vdove in sirote [travico po izmerah, predpisanih za osebe vojstva.
Zandarskim častnikom in častniškim namestnikom se pri odmeri pokojnine zaračunja tudi žan-tlarska priklada s tistimi kvotami, ki pripadajo za služabno dobo, prebito v žandarstvu.
Za preskrbovanje žandarskega moštva, ki postane za službo nesposobno, potem za preskrbovanje njegovih vdov in sirot veljajo tisti predpisi, kateri se uporabljajo o civilnih državnih služabnikih, za penzijo sposobnih, vendar se vsako polno leto. prebito v žandarski službi, pri odmeri pokojnine računi za služabno dobo 16 mesecev, služabna doba pa se po analogiji §. 15. v zakonu o preskrbi vojaščine računi od leta do leta.
Veljavnost teh določil se pričenja praviloma za vsakega žandarja še le z dnevom, katerega je dopolnil na se vzeto dolžnost štiriletnega službovanja v žandarstvu.
Moštvu in pisarniškim služabnikom se pokojnina odmérja po mezdi (oziroma plači) in služabni pri kladi.
§. 31.
Z družinami takih žandarjev, kateri umrjejo, preden jim je iztekla dolžnost žandarske službe, ki so jo vzeli na se, naj se ravna po veljajočih civilnih pravilih o preskrbovanju.
§- 32.
Ako kak žaridar, službo opravljaje, stori smrt brez svoje krivde, pristoji vdovi in sirotam poskrbe toliko, kolikor bi jim je šlo, ako bi bil dotičnik dovršil 40. služabno leto.
§. 33.
Družinam takih pripadnikov žandarskega krdela, kateri umrjejo v dejalnosti ali vpokojeni, pristoji posmrtna četrt v trojnem znesku mesečne pristojbine, katero je umrli prejemal naposled; zatö pak naj družine, vpravičene do pristojbine, preskrbo pričnč uživati še le po preteku treh mesecev p° smrti gospodarjev.
Določila pristojbinskega predpisa za c. in k-vojstvo o vzdržavanju za družine takih oseb vojstva, katere sovražnik v vojski ujame, potem takih, katero obolč na duhu, uporabljajo se slično tudi o družinah žandarskega moštva.
§. 34.
Kadar žandarja brez njegove krivde samo za to, ker opravlja kak poseben služabni posel, zadene kaka telesna poškodba, vsled katere dokazno narav nost in edine nastopi precej ali v roku enega leta stalna nezmožnost za opravljanje žandarske službe,
I tedaj se mu pri odmeri pokojnine prišteje deset te •
., , Posebnega ozira vrednih okolnostih, kadar dob' °1, n'-	c*a bi s> žandar mogel kaj pri-
lvah, in kadar on potrebuje posebne strežbe v" Porno&, ali ako si je bolezen, ki ga je spravila onemoglost, nakopal v posebnega priznanja otriem služabnem opravilu, moči mu je v spredaj ^oeajenih slučajih pokojnino izjemoma dovoliti e 1 m^r' 'n sicer do zneska polnega dejalnost-( ba prejemka, vštevnega v odméro pokojnine.
od dodeltla ministra za deželno bran, kateri je more gledé moštva prenesti na deželna žandarska poveljstva.
§. 39.
Določila zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak št. 60.) o dodeljevanju mest dosluženim podčastnikom veljajo popolnoma tudi o moštvu žandarstva.
§. 35.
sl n ^feC^ *ztek°m dolžnosti štiriletne žandarske . e nastane komu pravica do zaporedne pokoj-ža'10!teda''’ ^a(^ar nastopijo pogoji §. 34. ali kadar ar sicer postane brez svoje krivde popolnoma ezniožen, pridobivati si kaj (kakoršno koli pre-
§• 36.
n f Ust! ^andarji, kateri pred dopolnjeno dolž sv J0 štiriletne žandarske službe postanejo bre: tud^e ^r*v<^e nezmožni za žandarsko službo, ne p: S(J 1 za vsak zaslužek sploh, dobé pri odhodu, ak< b0].P° sPredaj stoječih določilih ž njimi ne ravni d0/ .uS°dno, odpravo, katero jim je dati na račui ,cile za žandarstvo v znesku trimesečne dejal n°s ne Pristojbine.
§. 40.
Gledé nastanjevanja naj za osebe žandarstva, katere prejemajo plačo (gažo), veljajo ista zakonita določila o povračilu, kakor za vojstvo.
V ostalem ohranijo gledé nastanjevanja žandarstva svojo veljavo dosedanji predpisi, toda povračilo, katero je dotičnim deželnim zakladom za pristojno jemanje žandarskega moštva v stanišče in pa za ostale k temu spadajoče dajatve plačevati iz državnega zaklada, zvišuje se od 2'5 krajcarja’za vsakega moža za en dan in eno noč na 4-7 krajcarja; in sicer pripada od tega zneska 3-5 krajcarja za jemanje v stanišče, 1 ‘2 krajcarja pa za posteljo, opravo in predpisane dajatve za vzdrževanje.
§. 41.
§. 37.
[U(jj počila §. 35. in §. 36. se slično uporabljajo v v,' ? Odarjih na poskušnjo, ki so se že rabili faktični službi.
§■ 38.
stv- ^.ovo^° za ženitev je za polkovnike žandar-Pdkov 1^r^ano °dločilu cesarja, za častnike od pod-uika nizdolu in za moštvo pak je odvisno
Ta zakon, s katerim se razveljavlja zakon z dné 26. februvarja 1876. 1. (Drž. zak. št. 19.), stopi v moč z dném razglasitve. Mojemu ministru za deželno bran se nalaga, ta zakon izvršiti v po-razumu z ministroma za notranje stvari in pravosodje.
V Welsu, dné 25. decembra 1894.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Welsersheimb s. r.
(Stovenlach.,
Drzayni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., tut*' leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rmnnnskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1895. za eI1 izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, I., Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose.
Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samö, če s« je prej plačala naročnina.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1.	1849. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. I	Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	.	lögt
, ,	1859.	,	„ „ 1868.	. . 12 . I	, , , 1879. , „ , 1888.	.	. 20 .
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši	do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. . 20 gl
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta .... 30 gl.
Posamezn
Letnik 1849. za ,	1850.	,
,	1851.	,
,	1852.	,
,	1853.	,
,	1854.	,
,	1855.	,
,	1856.	„
,	1857.	,
„	1858.	„
1859. ,
,	I860.	„
,	1861.	,
„	1862.	,
.	1863.	,
,	1864.	„
letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1895. po teh-Ie cénah:
. 2 gl. 10 kr.
. 5 . 1 •2 . 3 . 4 . 2 . 2 . 2 . 2 . 2 . 1 . 1 . 1 . 1 . 1
25
30
60
15
20
35
45
85
40
70
50
40
40
40
Letnik 1865. za 1866. ,
1867.	,
1868.	,
1869.	,
1870.	„
1871.	,
1872.	,
1873.	,
1874.	,
1875.	.
1876.	„
1877.	,
1878.	,
1879.	„
1880.	,
. 2 gl. - kr. .2 , 20 , .2 , - „ •2 , - , •3 , - ,
• 1 , 40 ,
.2 . - ,
. 3 . 3 . 2 . 2 . 1 . 1 . 2 . 2 . 2
20
30
30
30
30
20
Letnik	1S81. za
,	1882.	,
,	1883.	,
.	1884	,
.	1885.	,
,	1886.	„
.	1887.	,
,	1888.	,
„	1889.	„
,	1890.	„
,	1891.	,
,	1892.	,
,	1893.	,
.	1894.	„
. 2 gl. 20 kr 3
2
2
1
2
2
4 3 2 3
5
, 3 . 3
50
50
80
30
50
20
Letnik 1894. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1894. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisi' céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došj nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni n državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačiltt pr° dajne cene (po kateri 7» pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1894., v ostalih sedmi jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolnjen'| more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tu vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 ttr' dobivati počenši z letom 1895. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je vsake moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.