gorenje Informator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati. Elektronika Široka potrošnja, Commerce^ Sen/is, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posti, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 17. junija 1987 ________________________ 14. srečanje mladih delavcev Gorenja v Djakovici Stirinajstič se bomo srečali mladi Gorenja. Organizator letošnje Gorenija-de so mladi iz delovne organizacije Gorenje Ele-ktromotori. 20. in 21. junija se bomo dobili delegati mladinskih organizacij sozda Gorenje na tradicionalnem srečanju. Kakor vsa dosedanja, je tudi letošnje namenjeno spoznavanju, zbliževanju, razreševanju nekaterih skupnih problemov in odpiranju novih. Delovna programska konferenca bo spregovorila o naslednjih sklopih vprašanj: ekologiji, inovativni dejavnosti, malih produkcijskih enotah, proizvodnji, reorganizaciji, zaposlovanju mladih, tehnologiji, stanovanjski in kadrovski problematiki. Načeli bomo še nekatere, za mlade vitalne probleme, seveda pa bomo poskušali nanje tudi odgovoriti, z našega, mladinskega aspekta. Mladi Iskre Delte in Gorenja BI RA bodo predstavili svoji delovni organizaciji in svojo mladinsko organiziranost. Zbliževanje, spoznavanje sta osnovni vodili srečanj mladih Gorenja, zato je tudi program srečanja narejen tako, da si bodo delegati ogledali in se seznanili s proizvodnjo v DO Gorenje Elektromotori ter nekaterih drugih delovnih organizacijah v Djakovici, seznanili pa se bodo tudi s kulturnozgodovinsko podobo kraja. Zaradi velike oddaljenosti in višjih stroškov organizacije bo na letošnjem srečanju manj delegatov, kot je običajno, vendar pa bodo zastopane vse delovne organizacije poslovnega sistema Gorenje, zato smo mladi prepričani, da bo doseglo svoj namen. jp Tiskovna konferenca v Črnomlju V tozdu Kompresorji je bila 10. junija tiskovna konferenca, na kateri so predstavnike tiska, radia in televizije seznanili s položajem in delom ter načrti tega dislociranega tozda Gorenja Gospodinjski aparati. Iz vsebine: — Gorenje zgled drugim — Iz tankih niti spletena trdna vez — Praksa narekuje spremembe 20.000 obnovljenih ekranov Serijsko obnavljanje slikovnih cevi barvnih televizijskih sprejemnikov so v Gorenju Servis začeli konec leta 1984. Začetne težave so hitro premagali. V ponedeljek, 15. junija, so delavci sektorja proizvodnje in obnove rezervnih delov zabeležili pomemben delovni dosežek — obnovili so 20.000 televizijski ekran. Obnavljanje slikovnih cevi je tako za Gorenje Servis kot za lastnike barvnih televizijskih sprejemnikov izrednega pomena, saj si Gorenje Servis s tem ustvarja dragocene devizne prihranke, lastnikom pa je to edina možnost za nadaljnjo uporabo barvnih televizijskih sprejemnikov, ker novih slikovnih cevi za stare izvedbe televizorjev ni na tržišču. INFORMACIJA O POTEKU REORGANIZACIJE ASOCIACIJ SOZDA GORENJE V TITOVEM VELENJU V Gorenju se že dalj časa zavedamo, da moramo vse spremembe pravočasno zaznavati in se nanje tudi odzivati. Da bi to dosegli, moramo med drugim oblikovati take organizacijske strukture, računalniško zasno/ane poslovne procese ter družbenoekonomske odnose, ki bodo spodbujali k ustvarjalnejšemu in boljšemu delu. O predvidenih organizacijskih spremembah, ki naj bi to omogočile, smo že pisali. O njih tečejo že tudi razprave. V ponedeljek, 15. junija, je kolegij poslovodnih delavcev delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju obravnaval tudi že predloge organizacijskih shem posameznih asociacij. Tako so podane osnove za nadaljnje delo strokovnih služb. Kaj moramo še napraviti do konca junija? Do 1. julija 1987 je potrebno: • obravnavati predloge organiziranosti • potrditi predloge organiziranosti • izvesti referendum, na katerem se bomo odločili o spremembah v dejavnostih Gorenja Commerce, Gorenja Servis in proizvodnih delovnih organizacij ter o potrebnih prenosih sredstev obveznosti in terjatev, ki so s tem povezane • prerazporediti delavce in glede na spremembe prenesti sredstva, obveznosti in pravice e čas od 1. julija do 31. decembra 1987 je namenjen uvajanju sprememb v organiziranosti, v nadaljnjem obdobju pa bomo poslovali po spremenjenem modelu organiziranosti. j/N sestavljena organizacija Vrl IJx^ združenega dela Gorenje zgled drugim gorenjegosptpdfapko apaFDi Kmalu nova generacija Prejšnjo sredo, 10. junija, se je na 6. redni seji sestala konferenca Zveze sindikatov Gorenja sozd, udeležil pa se je je tudi Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Celje. Obravnavali so pripombe in dopolnitve Zakona o združenem delu ter oblikovanju skupnih pripomb delovnih organizacij Gorenja sozd, se seznanili s predlogom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Gorenjem Commerce ter proizvodnimi delovnimi organizacijami sozda Gorenje. Slišali so tudi informacijo o rezultatih poslovanja sozda v prvih treh mesecih letos, se seznanili z oceno stanja kakovosti, standardizacije in atestiranja ter z nalogami Gorenja na teh pomembnih področjih, obravnavali pa so tudi informacijo o dograjevanju sistema o nagrajevanju po delu in rezultatih dela ter naloge v zvezi z usklajevanjem samoupravnih aktov z interventno zakonodajo in sprejetim družbenim dogovorom, ki ureja to področje. V razpravo o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu se je vključil predstavnik Gorenja Fecro Miro Garb ter posredoval mnenje in nekaj predlogov delavcev te Gorenjeve delovne organizacije. V Gorenju Fecro delavci menijo, da ne moremo spreminjati le zakona, temveč bi morali spremeniti celoten upravni sistem, podpirajo pa možnost avtonomije in samostojnosti usmeritve delovnih organizacij v razvoj, ki jo dopušča spremenjeni Zakon. Menili so tudi, da bi vse predlagane spremembe stimulacij- sko preverili in primerjali, podobno kot je to že pri uvajanju novega 40-urnega delovnega tedna. Podobno kot v ostalih delovnih organizacijah Gorenja sozd tudi v Gorenju Fecro v Slovenj Gradcu zagovarjajo istočasno spreminjanje Ustave ter Zakona o združenem delu. Ob koncu razprave pa je Ivan Kramar dodal, da je lahko tako resen pristop delavcev Gorenja sozd k obravnavi teh sprememb in dopolnitev zgled takim in podobnim asociacijam v Sloveniji. Andrej Kržič, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenja sozd za področje plana in ekonomike, je v svojem komentarju o poslovanju delovnih organizacij Goranja sozd v prvem četrtletju poudaril, da so razen Gorenja Fecro v vseh delovnih okoljih poslovali zadovoljivo, ponekod tudi bolje, kot so načrtovali. Seveda pa si bodo morali vse še naprej prizadevati pri reševanju težav z oskrbo z reprodukcijskim materialom, predvsem pa s proizvodnjo slediti zahtevam tržišča. Pomočnik poslovodnega odbora Goranja sozd za kakovost in standardizacijo Albin Repše pa je prisotne seznanil s pomenom kakovosti pri poslovanju, saj ta posredno vpliva na stroške poslovanja, prav tako pa seveda tudi na prihodek. V Gorenju sozd gibanje kakovosti sistematsko spremljamo že nekaj časa, čeprav so tudi tukaj še možnosti za nadaljnje izboljšanje. Tako smo po kakovosti na domačem trgu že pred konkurenco, na tujem tržišču pa kljub nenehnemu izboljševanju nikakor ne dosegamo kakovosti, ki bi nas postavila ob bok najrazvitejšim. dr kompresorjev Proizvodni program tozda Kompresorji Črnomelj Gorenja Gospodinjski aparati so hermetični kompresorji, ki so srce slehernega hladilnega sistema. Gorenje je moralo na začetku proizvodnje hladilno-zamrzo-valnih aparatov kompresorje uvažati. Ker predstavljajo pomembno cenovno postavko v vsakem hladilno-zamrzoval-nem aparatu, je bila v Gorenju 1977. leta sprejeta odločitev o postavitvi lastne tovarne kompresorjev. Novo tovarno smo začeli graditi v Črnomlju 1978. leta, denar zanjo sta zraven Gorenja prispevala še Ljubljanska banka in Iskra, znanje pa je v obliki know how prispevala danska firma Danfoss, vodilni evropski proizvajalec kompresorjev. Zmogljivost tovarne je 800.000 kompresorjev letno za področje uporabe od 80 do 400 litrov pri hladilnikih oziroma do 270 litrov pri zamrzovalnikih. Poskusna proizvodnja kompresorjev v Črnomlju se je začela 1980. leta, serijska proizvodnja pa 1981. leta. Letošnje delovne načrte presegajo. Na dan izdelajo v dveh izmenah 2.600 kompresorjev. Gibanje proizvodnje kompresorjev: 1981 44.383 1982 256.632 1985 518.760 1986 568.907 1987 665.600 (plan) Zaposlujejo 180 delavcev. Skorajda celotna proizvodnja hladilnikov je namenjena izdelovalcem hladilno-zamrzo-valnih aparatov v Gorenju, tozdu Hladilna in zamrzovalna tehnika v Titovem Velenju Gorenja Gospodinjski aparati in delovni organizaciji Gorenje Bira v Bihaču. Nekaj kompresorjev so izvozili na Kitajsko, načrtujejo pa tudi prodajo kompresorjev v Nemško demokratično republiko. Novost tozda Kompresorji Črnomelj je začetek industrijske obnove kompresorjev, in to na pobudo delovne organizacije Gorenje Servis. Na ta način varčujemo s surovinami in energijo, kupec pa dobi cenejši kompresor. V tozdu Kompresorji načrtujejo osvajanje proizvodnje novih, sodobnejših in energetsko varčnejših tipov kompresorjev in to na osnovi kooperacijske pogodbe s tujim partnerjem. Novi kompresorji, ki jih bomo izdelovali v Črnomlju, bodo za svoje obratovanje porabili 10 do 20 % manj električne energije. Pri letošnji proizvodnji (665. 600 kompresorjev) bi z novimi kompresorji prihranili okrog 17 milijonov kWh električne energije. Istočasno z osvajanjem proizvodnje novih kompresorjev pa načrtujejo tudi razširitev asortimana, tako da bi v prihodnje lahko zadovoljevali vse potrebe Gorenja po kompresorjih. Zato je predvideno tudi povečanje zmogljivosti na 1 milijon kompresorjev letno. Začetek proizvodnje novih kompresorjev načrtujejo za konec leta 1988. utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- V enajstih delovnih cheh junija so delavci Gorenja Gospodinjski aparati uresničili terminski proizvodni načrt 95 odstotno. Načrovani mesečni dinamki proizvodnje najbolj sledijo z izvozno proizvodnjo v Pralno-po-mivalni tehniki, s 104 odstotki, štedilnikih, z 98 odstotki. Zamrzovalni in hladilni tehniki, v obratu zamrzovalnih omar z 98 odstotki ter hladilnikov z 110 odstotki. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974. .gorenjesems Praksa narekuje spremembe Na ponedeljkovi seji so delegati delavskega sveta Gorenja Servis med drugim obravnavali vsebino sprememb v organiziranosti delovne organizacije, se dogovorili za dokončno besedilo sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov zaradi širitve stranske dejavnosti, sprejeli krajšo informacijo o poslovanju v preteklem mesecu, dopolnitve načrta za leto 1987 v zvezi z novimi predpisi na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke pa bodo obravnavali na prihodnji seji. 0 dokončnih organizacijskih spremembah v delovni organizaciji, ki jih narekujeta praksa in čas, se bodo delegati izrekli na prihodnji seji. ko bodo podani vsi temeljni kazalniki gospodarske upravičenosti teh sprememb. Na referendumu, 22. junija, se bodo delavci Gorenja Servis odločali o širitvi stranske dejavnosti na področje transporta in špedicije ter prodaje rezervnih delov. V maju so delavci fizični načrt v pogojnih enotah uresničili 96 odstotno, vrednostni pa 102 odstotno. Pri uresničevanju mesečnega fizičnega načrta so bili najuspešnejši serviserji v Sloveniji s 112 odstotki in v Srbiji s 102 odstotki. Delegati so obravnavali tudi poročila odborov, sprejeli spremembe višine kilometrine in potnih stroškov, odpis izrabljenih servisnih vozil, dva inovativna predloga s pomembno gospodarsko koristjo ter dali pobudo strokovnim službam za začetek temeljitih priprav na inventurni popis za letošnje leto. dz gorenjeetolkttromiDte Skoka potroSnja Z inovacijsko dejavnostjo nadaljevati V delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja je od 1. marca do 31. maja 1987 potekala akcija Predlagaj nekaj koristnega. Delovna skupina je prejela skupno 142 predlogov, od katerih jih je polovica bila ocenjenih kot smiselni. Direktor delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja Mirko Ternik je takole ocenil akcijo Predlagaj nekaj koristnega: ..Namen akcije je bil spodbuditi in motivirati zaposlene za inovacijsko dejavnost. Odziv je bil med njimi izredno velik in pomembno je tudi spoznanje, da lahko delavci sami veliko prispevamo za gospodarno, bolj humano in produktivnejše delo. S tem pa krepimo tudi pripadnost delovni organizaciji. Uspeh je temvečji, ker je od sedemdeset sprejetih predlo- Mirko Ternik: „Upamo, da bo seme bogato vzklilo." go v realiziranih v proizvodnji že kar enaintrideset, od katerih pričakujemo večjo gospodarsko korist. Menimo, da bi v prihodnje podobne akcije morale biti še bolj usmerjene k reševanju določenih tehnoloških problemov. Takšne naloge bomo javno razpisali. Upamo, da bo seme, ki smo ga zasejali z akcijo Predlagaj nekaj koristnega, bogato vkli-lo." Iz tankih niti spletena trdna vez V tozdu Pralno-pomival-na tehnika Gorenja Gospodinjski aparati se je od lanskega junija upokojilo 16 delavk in delavcev, med njimi tudi eden izmed pionirjev Gorenja Danilo Hramec. S skromno, a prisrčno slo-vestnostjo so se v tozdu Pralno -po m i va I n a tehnika minulo sredo poslovili od sodelavcev, ki so se upokojili v preteklem letu, mnogi med njimi po več kot dvajsetih letih dela v Gorenju. Marija Belci, Rozalija Bukovec, Antonija Čuješ, Silva Hrovat, Danilo Hramec, Miroslava Jeršič, Emilija Kovačič, Marija Kovše, Elizabeta Krk, Pavla Oštir, Dragica Poš, Slava Toporiš, Marija Senčar, Antonija Slamek, Dragica Svetko in Ivan Vrečar so eni tistih, neznanih delavcev, brez katerih bi se naše kolesje že zdavnaj ustavilo. Prav zato jih je Štafan Kotnik, predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v imenu vseh sodelavcev še posebej toplo pozdravil v njihovem nekoč in še danes domačem okolju. Da so še vedno trdno povezani s svojo tovarno, kaže tudi zanimanje, s katerim so prisluhnili Branku Sevčnikarju, vodji obrata pralnih strojev, ki jim je predstavil sedanji trenutek temeljne organizacije in razvojna prizadevanja. „Delo je osnova. Naši rezultati niso slučajni," je med drugim dejal in kdo bi mu lažje potrdil od teh veteranov, ki so s trdim delom in odrekanji pomagali graditi naše Gorenje. In čeprav so še kako dobro poznali proizvodnjo pralnih strojev, jim je film, ki so si ga na srečanju ogledali, pokazal mnogo novega o zasnovi, nastanku in razvoju tega številnim gospodinjam nepogrešljivega stroja. „Ko slišim zjutraj motorko, ki pelje ljudi na delo, mi je še vedno težko pri srcu in mislim si, zakaj nisem tudi jaz med njimi," je dejal Danilo Hramec, ki pozna Gorenje še iz tistih prvih let, ko je bila malica kar pod drevjem in so delali vse,kar je bilo treba. „ln, ko nismo mogli izpolniti plana, ker ni bilo sestavnih delov, sem dobil opomin. Drugič spet smo presegli načrt, pa so mi rekli, da sem čarovnik. Ni težko biti čarovnik, če imaš material in pridne ljudi, lahko narediš vse," zatrjuje Danilo in lahko mu verjamemo, saj je v Gorenju pustil več kot trideset let življenja in še bi hodil na delo, če bi le mogel. „Vse sobote so bile delovne, ob nedeljah pa smo delali udarniško. Pa smo bili zadovoljni, da je le bilo delo. Sami smo si nosili pločevino s stiskalnic. Le s prevozom so bile težave" so se utrinjali spomini, tu in tam tudi kakšna solza. Saj je lepo biti doma, malo izpreči, če toliko let nisi poznal počitka, a vseeno človek pogreša svoje delo, sodelavce, pogreša Gorenje. bg Regres V 22. številki Informatorja smo objavili število točk in zneske za regres za letni dopust. Vendar pa ni bil objavljen znesek za otroke mater samohranilk, ki so stari do se- dem let. Zanje dobijo delavke dodatnih 50 točk, kar je 12.490 dinarjev, otroci mater samohranilk, stari več kot sedem let pa 60 točk ali 14.988 dinarjev. Izlet invalidov Mladostniki in uvajanje na delo Aktiv invalidov Gorenja organizira v soboto in nedeljo, 27. in 28. junija 1987, dvodnevni izlet po Gorenjski in Goriški. Iz Titovega Velenja, izpred Rdeče dvorane, se bodo z avtobusom odpeljali 27. junija ob 7. uri. Prvi krajši postanek bo na Bledu, nato pa bodo pot preko Jesenic in Martuljka nadaljevali do Kranjske gore in naprej do Planice ter planinske postojanke v Tamarju. Po kosilu v domačem gostišču v Kranjski gori se bodo preko Vršiča, ogledali si bodo tudi izvir Soče, odpeljali do Trente, kjer si bodo ogledali Trentarski muzej. Prenočili bodo v Bovcu in v nedeljo zjutraj pot nadaljevali proti Goriški, se ustavili v kleti Dobrovo, po degustaciji vin imeli kosilo, v Titovo Velenje pa se bodo vrnili okrog 20. ure. LOV NA MALO RIBO Zaradi sindikalnih izletov tozdov in delovnih skupnosti bo lov na malo ribo v nedeljo 28. junija 1987, ob 7. uri ob jezeru v Šoštanju. Cena izleta je 25.600 dinarjev, invalidi Aktiva pa v dveh obrokih plačajo 20.000 dinarjev, 5.600 dinarjev pa bo s pomočjo osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije poravnal Aktiv. Ob vpisu bo 10.000 dinarjev vsak udeleženec poravnal takoj, 10.000 dinarjev pa bo obračunanih pri izplačilu osebnih dohodkov naslednji mesec. Prijave sprejema od 19. do 24. junija 1987 od 6. do 10. ure Danica Dobnik v kadrovskem sektorju delovne skupnosti Splošni posli, soba 5 (aneks obrata Hladilniki, prvo nadstropje). S sabo prinesite tovarniško izkaznico. Vabljeni so tudi vsi invalidski upokojenci, ki pa morajo celoten znesek, 20.000 dinarje v, po ravnati takoj ob vpisu. Komisija za izlete in razvedrilo Aktiva invalidov Gorenja NA TEKU SE DOBIMO Člani tekaške sekcije Gorenja se bodo po uspešnih tekih v Slovenj Gradvu in Mislinji 23. junija udeležili OLIMPIJSKEGA MARATONA v Varaždi- Pristop in ravnanje z mladostnikom v fazi uvajanja v delo Mesto vodje pri oblikovanju mladostnika v odraslega odgovornega delavca z izrazito pozitivnim odnosom do varnega dela in razvitim čutom odgovornosti je vse prej kot lahka naloga. Če bo z njim ravnal kot z otrokom, bo užaljen in mu bo nagajal ali pa trmoglavil. V nasprotnem primeru, če bo vodja ravnal z njim kot z odraslim, bo pogosto razočaran, ker nima tistih delovnih navad, odgovornosti in izkušenj kot odrasel delavec. Nalogo bo zato rešil z velikim naporom in slabše ali pa jo bo celo opustil, ker bo pred pretežkim problemom, padel v malodušje. Načelno velja, da je mladostniku zelo všeč, če ravnamo z njim kot z odraslim delavcem, vendar ne smemo nikoli izgubiti izpred oči njegovih značilnosti, ki izvirajo iz njegove razvojne dobe. Zato je nujno da z mladostnikom ravnamo: — glede medsebojnih odnosov povsem kot z odraslim, — glede naporov in nalog pa primerno njegovi dobi in izkušnjam. Mladostnik.najsi bo v vlogi učenca ali delavca, ki ga priučujemo, se mora vedno čutiti kot enakovredni član skupnosti, v kateri se oblikuje. Če pohvalimo skupino delavcev, ki se je izkazala pri delu in je v njej eden ali več mladostnikov. moramo posebej pohvaliti tudi nje. če praznuje oddelek, morajo biti k temu povabljeni tudi mladostniki. Če je grupa napravila napako in jo mora popraviti, morajo sodelovati tudi mladostniki, ki delajo v njej. Odnos vodje mora biti strog, vendar tudi pošten in pravičen, ker so mladostniki na tej razvojni stopnji zelo občutljivi predvsem na krivico, neposlušnost in neskladje med tem, kar se govori, in tem, kar se dela. Vsak vodja pripada vodstvenemu kadru in njegova glavna naloga je, da vodi ljudi in proizvodnjo. Pri tem pride seveda tudi do napak. Te mora priznati tako nu. Prijavilo se je skupno 29 članov sekcije, odhod bo_ ob 12. uri izpred Rdeče dvo-f rane. Športna rekreacija VSTOPNICE ZA BAZEN V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so tudi letos omogočili nakup mesečnih in sezonskih vstopnic za letni in zimski bazen v Titovem Velenju, odplačate jih lahko v treh obrokih, sezonske vstopnice pa v šestih obrokih. Za mesečno vstopnico za odrasle boste odšteli 3000, za otroke do 14 let 2000 dinarjev, za sezonsko vstopnico za odrasle 6000, za otroke do 14 let 4000 dinarjev, za letno vstopnico pa za odrasle 20.000 in za otroke do 14 let 15.000 dinarjev. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost bodo vpisali vsak dan od 9. do 13. ure, za otroke pa morate prinesti tudi fotografijo 3 x 2,5 cm. gorenje (§§) 1 Izobraževalni center Kraj Kdaj Komu je namenjeno Kreativnost in prrizvodre inovati vn Pravila kviza: - kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti ‘Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja - vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom - velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredištvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) - zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig za datumom iste srede - v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat) X___________________________________________ pravilni odgovori 5. kolo /tn Leta 1972 se je v sozd Gorenje vključila delovna organi-'-U zacija Gorenje Fecro, Slovenj Gradec. (2) Velika nagradna igra Gorenja, v kateri so sodelovali kupci naših izdelkov, se je imenovala Po sledi Gorenja. (D Tovarna v Bistrici pri Mariboru, kjer so prej izdelovali peči na trda goriva, je Tobi. Kličete lahko na telefonske številke uredništva Informatorja 494, knjižnice 151 ali referata za zgodovino Gorenja 329, vse na II. ATC nagrajenci 5. kolo Janko Kapfer, Gorenje sozd, DS Splošni posli (stenska ura) Slavko Hudournik, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Štedilniki (stenska ura) Pavla Plahuta, Gorenje Gospodinjski aparati, DSSS (kavni mlinček) X___________________________________________________________J Vse, ki sodelujete v našem Kvizu znanja o Gorenju, še enkrat opozarjamo na pravila tega kviza. Vsak delavec, upokojenec in štipendist Gorenjevih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v Titovem Velenju lahko v vsakem kolu sodeluje le z enim in to originalnim kuponom, označenim s tekočo številko. Nekateri namreč še vedno pošiljajo po več, tudi nepravilnih kuponov. Na ta način le otežujejo delo komisije, ki vodi žrebanje. Nagrajenci, ko pridete po nagrade, ne pozabite prinesti tovarniške izkaznice! Vprašanja 7. kolo Leta 1974 se je Gorenju pridružila delovna organizacija iz Lendave, ki proizvaja varilno tehniko. Napišite današnje ime te delovne organizacije. 2 V sedemdesetih letih so se na tržišču pojavili izdelki Gorenja z oznako PEA. Napišite, kaj ta kratica pomeni. 3 Našo veliko družino Gorenja združuje predvsem delo. So pa še druga dogajanja in stvari, ki nas tudi družijo in nam naredijo življenje lepše. Takšno je tudi tradicionalno srečanje mladih delavcev Gorenja. Vsako leto je v drugi delovni organizaciji Gorenja. Letošnje srečanje bo že 14. po vrsti. Organizatorji oziroma gostitelji bodo mladinci Gorenja Elektromotor! iz Bakoviče (SAP Kosovo). Letošnje srečanje bo 20. in 21. junija. Napišite, kako se imenuje to popularno srečanje. X_____________________________________________________________ gorenje mali gospodinjski aparati, pokrovitelj kviza znanja o gorenju nagradni kupon 7. kolo 1 ...................- -------- 2 3 Ime in priimek osebna številka tozd delovna organizacija