Moskovska konferenca je uspela v razčiščenju odnosov med velesilami Po 46 dneh intenzivnega dela se Je moskovska konferenca zaključila. Ze v začetku Je bil vsakdo prepričan, da ne bo privedla ta konferenca do končne zaključitve mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo in to iz razloga, ker so z vprašanjem te pogodbe v zvezi prav tista, vprašanja, ki so že na pariški konferenci bila preložena na poznejšo dobo zaradi tega, ker so se gledanja posameznih zastopstev na teh točkah diametralno ločila. Slo Je namreč za načela ureditve Evrope, in sicer tak- ureditve, ki naj bi zagotovila Evropi in svetu mir ne samo za dobo nekaj let, ampak za čim daljšo dobo. Povsem jasno je, da se danes skuša vreči krivda nedokončanih del na SZ. To Je bilo vsem znano že v začetku. Ze po prvem tednu mo kov-ske konference je del zapadnoga tiska začenjal pripravljati tako razpoloženje in je trdil, da je konferenca obsojena na popoln neuspeh. Ta zapadni tisk je gnal to kampanjo do konca. Vendar ni uspel, odnosno Je uspel le v majhni meri, kajti že same izjave štirih zunanjih ministrov ob zaključku konference so pobile te trditve, ki vzbujajo mnogo upanja v uspeh nadaljnega dela. Angleški zunanji minister Bevin je namreč tekel, da Je bil uspeh konference glede na konkretno delo negativen, vendar Je bil koristen, ker so se popolnoma razčistili pojmi in posamezna gledišča In razen tega je bolje, po Bevinovem mnenju, delati počasi, kakor pa v naglici skleniti mir, ki ne bi vseboval osnov trajnosti. V svojem govoru ameriškemu ljuti stvu, v katerem je podal pregled moskovske konference pripisuje tudi ameriški zunanji minister Marshall, Sovjetski zvezi krivdo za nedosežen uspeh konference, vendar v tistem delu svojega govora, ko govori o svojem razgovoru s Stalinom, pravi, da mu Je ta razgovor dal mnogo upanja na kompromisno rešitev vseh listih vprašanj, ki so videti nerešljiva. Iz vsega tega bi sicer bilo videti, da v Moskvi dejansko ni prišlo do nikakega konkretnega zaključka, ampak da so se ministri omejili samo na načelna razglabljanja o vseh vprašanjih tičočih se mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Toda če vržemo bežen pogled čez vse delo. vidimo, da je avstrijsko vprašanje rešeno v veliki večini in da sta le dve vprašanji mirovne pogodbe z Avstrijo ostali nerešeni, in sicer vprašanje avstrijskih meja in vprašanje nemških do-broimetij v Avstriji. Tudi ti vprašanji so pretresali z vseh vidikov, tako da so 4 ministri smatrali za umestno, da se rešitev teh vprašanj poveri posebni komisiji, ki naj se sestane 12. maja na Dunaju in naj dokončno uredi, kar je treba urediti. In ne samo to. Konferenca je tudi konkretno rešila vprašanje zmanjša- Razen zaključka sedanjega zasedanja moskovske konference, so bili zadnje dni vidni v svetu še mnogi drugi politični dogodki, odnosno dogodki, ki so s temi v -zvezi. Italija n. pr. začenja oživljati svoje diplomatsko življenje s svojimi sosedi in tudi daljnimi državami. Italijanski zunanji minister Sforza je namreč sprejel Mattiolija, ki mu Je poročal o svojem delu v Beogradu. Italijanska zunanja politika, po vesteh Italijanskega zunanjega ministrstva, stremi za tem, da čimprej uredi svoje odnose s sosedstvom in to na čimbolj prijateljski način in poleg tega skuša igrati vlogo sile, ki naj bi tvorila ravnotežje In povezavo med Vzhodom in Zapadom. Istočasno z ureditvijo gospodarskih In diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, se je izvedelo, da je Južnoafriški odpravnik poslov v Italiji generalmajor Francis Theron dobil navodila, naj tudi on stopi v stik z itali.ian- nja zavezniških okupacijskih sil v Nemčiji in predala nadzorstvenemu svetu v Berlinu nalogo, da do 1. Junija do podrobnosti prouči praktično Izpolnitev tega sklepa in poda svoje tozadevne predloge, ki naj stopijo v veljavo s 1. septembrom. Kot praktičen uspeh moskovske konferènce moramo vzeti tudi dokončno načelno rešitev gospodarskega in finančnega vprašanja STO-Ja. Sklep moskovske konference ima to pozitivno potezo, da upošteva določbe tržaškega statuta in prepušča tudi odločitve glede gospodarskih in finančnih vprašanj domačim oblastem, to je guvernerju, vladnemu svetu in ljudski skupščini. Seveda bosta o tem odločala v času, dokler skupščina še ni izvoljena in statut ne stopi v veljavo in nima STO svo- t. HA3 ★>, 1. MAJ V MOSKVI! Kakor poroča „Reuter" so v Moskvi velike priprave za proslavo 1. maja. Na moskovskem Rdečem trgu se bo vršila običajna vojaška parada in nato manifestacija moskovskega prebivalstva, pri kateri bo igrala godba, ki jo bo sestavljalo 1000 godcev in ki bo spremljala manifestante čez Rdeči trg. 1. MAJ V AMERIKI! Ameriški delavci bodo proslavili mednarodni praznik 1 maja in s tem »udi obhajali 57 obletnico prve take proslave v New Yorku, ki se je vršila 1890. leta. Pričakuje se, da bodo na tej proslavi sodelovale velike množice članov delavskih sindikatov in najmanj 5 tisoč vojnih veteranov. Razen v New Yorku se bodo vršile proslave 1. maja tudi v Detroitu, Filadelfiji, Washingtonu, San Franciscu in drugih mestih. 1. MAJ V LONDONU! „Reuter" javlja, da je Centralni komitet komunistične partije Velike Britanije ob priliki letošnjega 1. maja izdal proglas, v katerem poziva britansko vlado, da odstrani vse one politike, ki so odgovorni za porazno zunanjo politiko, ki Jo vodi sedanja laburistična vlada. Proglas nadalje trdi, da preti katastrofa tako delavskim množicam, kakor tudi nacionalni neodvisnosti Velike Britanije in to zaradi tega, ker se je Velika Britanija vpletla v politiko ameriških od vojnih dobičkov in atomske bombe napihnjenih milijonarjev. sko vlado, da uredi diplomatske odnose med obema državama in to kljub temu, da Južna Afrika še m ratificirala mirovne pogodbe z Italijo. Na drugi strani pa, po ameriških vesteh, je ameriški senatni odbor zs zunanje zadeve sklenil predložiti kongresu, naj bi se mirovna pogodba z Italijo čimpreje ratificirala. Težnja po ureditvi normalnega meddržavnega življenja se opaža tudi v drugih državah. Sovjetska zveza je ustanovila v Madžarski več konzulatov, kar dokazuje, da SZ želi še bolj poglobiti že obstoječe prijateljstvo med obema državama. V notranji politiki dveh zapadnih držav, in sicer Francije in Anglije, - smo zadnje čase Imeli dva primera, ki sta si zelo podobna. De Gaullova kampanja proti francoskim naprednim silam in proti vladni politiki Je znana. De Gaulle se posebno zaganja proti komunistom In sTlali- je stalne vlade, guverner in začasna vlada in vse to v smislu člena 24, Statuta za STO. Tudi najetje posojila je stvar začasne vlade in guvernerja, iz česar sledi, da se v notranje zadeve STO-ja tudi po sklepih moskovske konference ne smejo vmešavati zunanje sile. Iz vsega tega je torej jasno, da moskovska konferenca sicer ni prinesla tega. kar si evropski narodi želijo, namreč zaključitev in to dokončno zaključitev takega miru. ki bi nudil evropskim narodom in vse- Ves jugoslovanski tisk je skoraj v celoti prinesel intervju predsednika jugoslovanske vlade Josipa Broza-Tita in ameriškega radio komentatorja g. Johanesa Stila, v katerem je maršal Tito odgovoril na nekatera Stilova vprašanja, ki so se tikala jugoslovanske zunanje in notranje politike in tudi sicer v manjšem obsegu jugoslovanskih notranjih prilik. Komentator Stil je hotel vedeti, kakšen vpliv je imela proklamacija Trumanove doktrine glede na Grčijo in Turčijo, na kar mu je maršal Tito odgovoril, da je Trumanova izjava bila samo odkrito izraženo to, kar mislijo in delajo ameriški magnati in imperialisti že dolgo časa. Vendar je Jugoslavijo zadelo, da je to odkrito izjavil predsednik vlade — Truman sam in to v času, ko so vsi narodi in tudi ameriški siti vojne in se borijo za mir. Vendar pa to ne more vplivati na jugoslovansko zunanjo politiko, ker se bomo še trdneje borili za mir. Kar se pa tiče odnosov do Turčije in Grčije, je jasno, da se odno-šaji do teh dveh držav in še posebej do Grčije ne morejo mnogo izboljšati, in sicer zaradi vmešavanja Amerike v njihove notranje razmere in ker so v teh državah na oblasti reakcionarni režimi, katerih ne morejo prenašati niti njihovi lastni narodi. Določeni krogi v Zapadni Evropi so začeli zbirati in pozivati ljudi v borbo proti komunizmu. To ima precej podobnosti z nekdanjo kampanjo osnih sil Nemčije, Italije in Japonske, ki so pod parolo križarske vojne proti komunistični nevarnosti pripravljale imperialistično vojno. Da je to tudi v današnji antikomunistični kampanji namen tistih imperialističnih krogov, je jasno vsem. Zato vpliva ta stom, kajti, ti dve stransi, k! sta zelo močni in najbolj dosledni v borbi proti reakcionarnim silam desnice, sta začeli odprto borbo proti De Gaullu, ki skuša zbrati okoli sebe vse reakcionarne sile Francije in tako priti do oblasti. Gladio komun.siič-nc partije Francije Je nazvalo De Gaulla „diktatorja vajenca", kar je slednjega zelo užalilo In je napadel K. P. neposredno. Temu napadu je Francoska komunistična pai ti ja takoj odgovorila tako, da je pozvala vse francoske komuniste v borbo, da se prepreči De lau.lov poizkus prill do oblasti. Sličen primer imamo v Angliji. Angleški ministrski predsednik Attie je v govoru, ki ga je imel pred „Trade Unions on Congress" ožigosal bivšega predsednika Churchilla, da je on kriv obupnega stanja, v katerem se danes nahaja Anglija, ki je prepuščena na milost in nemilost ameriškega kapitala. mu svetu jamstvo trajnega miru in ekonomskega In socialnega r.tzmaha. Toda prinesla je rešitev mnomh vprašanj, ki so strogo povezana z nlrom samim In z normalizacijo življenja In prinesla je prepričanje, da težijo vse 4 velesile za tem, da sklenzio mir. ki bo trajen In to čimprej. To Je najbolj jasen dokaz, da bo v novembru, ko se ministri ponovno sestanejo, prišlo dejansko do sporazuma, četudi kompromisnega, ki bo privedel Evropo in svet v normalno življenje. gonja na balkanske države v toliko, da se te države še bolj povežejo in ne dovolijo, da bi svetovna in tudi ona maloštevilna jugoslovanska reakcija, ki je ob priliki Trumanovega govora malo dvignila glavo, mogla škodovati in na katerikoli način vmešavati se v naše stvari. Na Stilova vprašanja o jugoslovanski politiki z Bolgarijo, Poljsko in sploh s slovanskimi državami in tudi z Albanijo ter z ostalimi balkanskimi državami, je maršal Tito odgovoril, da se bo prijateljstvo do teh držav še bolj poglobilo in bo zadobilo gospodarsko in politično sodelovanje še močnejšo obliko. Kot dokaz temu je jugoslovanska komisija, ki se sedaj mudi na Poljskem in ki ima namen urediti take odnose s Poljska Kar se pa tiče jugoslovansko-ameriških odnosov, je to odvisno od poteka mirovnih pogajanj z Nemčijo in Avstrijo in sploh z ostvaritvijo mednarodnega miru, s čimer bo dana možnost, da se bodo ti odnosi v kratkem vidno popra-vilL Komentator Stil je na koncu postavil maršalu Titu tudi vprašanje o stanju prehrane v Jugoslaviji. Maršal Tito je na to vprašanje odgovoril, da vprašanje prehrane v Jugoslaviji ni baš najboljše in da je o tem že govoril ob drugi priliki, vendar lahko reče, da se bo Jagoslavija tudi iz tega izvlekla in da so izgledi na žetev kljub dolgi zimi in poplavam dobri. Henry Wallace v Evropi FRANCIJA AFP Francoska vlada je odredila, da bo s 1. majem zmanjšala obrok krnha, in sicer od 300 gramov na 250 gramov. _____ GRČIJA Kakor javlja Associated press, prinaša list »Elefterija« vest. da je ameriški odpravnik poslov v Atenah K'ley pristal na zahtevo grške vlade, naj bi ena eskadri, •a ameriških avi o nov z letalonosilko »Leit«, ki fe vsidrana v grških vodah, napravila polet n-d ozd 'jem. ki ie ped kontrolo grške demokratične armade in to »v ciljn demonstriranja.« Angleški časopis »Reynolds News« piše v nekem svojem čha-kn o angleških odnosih do Grčije dobesedno to-le; Postopoma smo bili pr teon jeni v zvezo z eajGlah&nv' elanten-« Grčije, s fašističnim režimom, ki tlači, aqpra in mori tisi» lindi. ki so bili v borbi proti Hitlerju kot naši zavezniki v GriVji. Predsednik grške vlade NTaxi-mos ie včeraj na zasedanju parlamenta poročal o dehi vlado med odmorom skupščine in po. svetil posebno «ozoraost ameriški »pomoči« Griijj. Izjavil fe da nareknle ameriška pcmoč Grčiji nove obveznosti. »D« bi se pokazala do»W|ae a-meriške pomoči « le rekel Majd-mos. »moramo žadu šiv vstajo, t. j. premagat! partizane.« Maximas te zaeotav'1 Trumanu, da bo uperablien vsak ameriški dolar v naman za katerega ie Wl dan. Poudaril ie t»di da ho vlada nastopila rveusmWian» proti vsem. kj ce na kodo hotel vrniti v zakonito živlfonie. Tass: 20 aprila t. L ie grška monarbofašLstiiaa poPcija aretirata voditalia RadikaWe sdr-wJie Kirkosa. člana Centralnega komiteta «rilce narodno osvobodilno fronte EAM. AVSTRIJA Tass: List »Wiener Knrier« poroča da so Hdterjevoi v Gradcu, ki spada pod britansko zasedbeno podrotje 10. t. m. raztrosili po mestu veliko število letakov in po zidovih nalepiti Hitlerjeve slike z napisom: Za 20 april se ti klanjamo s svetim spoštovanjem,« Daily Work er se dotika položaja v današnji Avstriji in piše v svojem nvodnikn mod drugim: »Beg Franza Richterja. bi«šcga nacističnega predsediFka občine in znanega S S-ovca dokazuje, da se dogajajo danes v Avstriji čudne stvari. Praiokava js pokazala. da tako imenovane »Delavne skupine« (Richter fe pobegn i iz neke takšne skupim) «ploh ne delajo, niti ne nosilo zaptndških oblek. Člani teh sknpin dobivajo od svojih domačih c'vilne obleke. hodifo v kino. večerjajo po rastovracijah. samo zvečer se morajo vrniti v zapor.« Ljud. tednik st. 1 g—8 — Trček Delavci in nameščene7 večine tovarn dunajskega predmesUa so 25, t. m, stopili v stavko, ki le trajala nekaj ar. da bi protestirali proti slabi deTitvi mesa( proti črni borzi in draginji. DANSKA 26, t. m. je v Metah sovjetskega konsnlata eksplodirala bomba, ki je vsebovala približno 1 kg «P-sploziva. Eksplozija ni povzročila nikake škode. Mednarodni dogodki v tednu Maršal Tito o jugoslovanski politiki laisiišliali SIRIJA Zaman vsi poskusi strahovanja Radio Jeruzalem javlja, da sta jugoslovanska vojna zlo'incai poveljnika zloglasne nemško u-stašk.a SS »Shanrtzar« divizije Sefik Muftič in Harambašič prispela v Damask, kjer ju ie sprejel predcenik Sirijsk vlade in jima poiskal stanovanje. ____ ANGLIJA Časopis »New-era«, ki izhaja v Clevelandu p:še v svoj1 š'evil-ki z dne 19 marca naslednje: »Naši odročni pr jatelji Angleži so zadnje čase "o-tali zel« ra-dodarn'- z nenr'm'čoir-ami. Indilo nameravajo dati Indijanc-m, B’irm.0 Birmancem EntpM Egipčanom. Pelesfno Združen™ narodom. Gr-ito na Zedinjenim državam. Seveda ?o redke tiste na.’vne duše. ki vpru'ejo da An-g’ože vod' pri tem š'^okoorudnoM in čut za nrav’co Mnooo več jih je. ki vedo da so Annleži s svojo nnravo v omenien’h deželah tako zavrzi'!, da ne moielo n'ti narrai niti n^zai. na oledato o-koii kdo ''h ho iroi-kel ;z b’a’a sveto” nera osovrrženia in dol-gov. ki jim s-n-to že do ušes.« ARGENTINA Aeenc'ia »France.Press« javl'a, da žvi Mussolinijev s;n Vi'torjo v Br,ones Airesu rod lažnim i-menom Ca'Ios Balere. V Aroen-tino ie pr šel v začetku tega lela. ITALIJA Angleške objasti v Itali j prevažalo jngrslovanske vojno zločince iz ItaFje v Nemčijo. Kljub tolikim nred'ororn ino© lovanskih oblasti se Angleži še do danes niso odloč’li da bi te ztočince izročili Juco'laviji in trdijo, dve leti no koncu vojne, da moralo še'e ugotoviti če ie vojni zločinec n. pr. Joša Ljot’č, brat Dimitrija Llotlča. komandant »IV. Srbskega dobrovoljnrga korpusa« *n šef obvešrevalne slržbe pr" i-st»m korpusu, član Ges'apa, ki je med drnaim dal nalog za streljanje 22 rodoljubov, ki so b il usmrčeni 4. oktobra 1944. zbora-šk' ideolog DU>gACMl tyiMJbiik ^lùh-editeu : l.MAJA Nogomet: ob 17. uri na občinskem stadionu (Sv. Sobova): Sindikalna raprezentanca Milana proti zmagovalcu Zagreb-Trst. 2. MAJA Sali: zaključek turniria Igra na krogla ‘balinanje): Zaključek turnirja. 4. MAJA Kolesarske dirke: za Lavora-tore-jev pokal. Košarka: Pokrajinsko prvenstvo. Nogomet: Pokrajinsko prvenstvo. Športni ples z razdelitvijo nagrad klubom in športnikom v Športnem klubu Sv. Ivan. vznemirjali ne z estetskega stališčaje bilo kmalu konec, ko so na Kor* in s kakega drugega še manj Toda vendar se najdejo v Trstu ljudje, ki jih mili zvoki iz znanih oper tako „ganejo", da začno kričati In žvižgati. Celo na trg bi se zagnali, dokler lahko računajo z zaščito policije. „Poglejte, za božjo voljo," slišim delavsko ženo, „mar smo mi, ki izzivamo?" Ne, mi ne izzivamo, toda s tem ni rečeno, da našega potrpljenja ne bo kdaj konec. In potrpljenja zu ljudstvo napadli, a so prav tako urnih krač popihali, ko jim je ljudstvo odgovorilo. Zaman je: ti ljudje se ne bodo nikdar več spreobrnili; fašizem jih je preveč zaslepil In zanje ni leku. Toda kdor misli, da bi mogel še gledati jasno v svet, zanj je zadnji trenutek, da se odcepi od te sodrge. Naš prvi maj naj jim bo nad vse resen poziv! V soboto popoldne ob 17. uri je bilo v škedenjskih plavžih slavnostno razvitje zastave tovarniških delavcev. Zastavi je kumovala mati padlega borca Ivana Cola, po katerem nosi tudi ime tovarniški kulturni krožek. Po govorih, ki so jih imeli italijanski in slovenski tovariši, je igrala godba Rinaldi, in pevski zbor Rota je zapel nekaj pesmi. Prisotnih je bilo veliko število delavcev. Zastava je prava u-metniška dragocenost. Po svečanosti je bila vrtna veselica. Mn iti Itiliiani ii Slovaii osnova demokracijo v STU-jtt V nedeljo 27. aprila je minilo šest let, kar se Je v neki vili na odmaknjeni Večni poti v Ljubljani vršil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Obletnica tega dne spada med največje praznike za Slovence. V Trstu pa ta dan ni le praznik za Slovence, temveč ga z nami vred praznujejo tudi tisti Italijani, ki so z nami vred vodili barbo proti naci-fašistom. Zato je bila tudi proslava obletnice ustanovitve OI* v Trstu izraz slovensko-italijanskega sodelovanja. Na programu jo bil slovenski in italijanski govor, poleg združenih pevskih zborov smo poslušali italijanske pesmi in s slovenskimi recitacijami in glediliškimi prizori so se vrstili italijanski. Na proslavi je govoril tov. Branko Babič, tajnik SIAU. Opisal je nastanek in razvoj OF ter njen pohod na Primorsko, kjer je postala organizator in iniciator borbe proti fašizmu ter bila vzgled in pobuda tudi italijanskim demokratičnim množicam, ki so šle za njo v boj. Osvobodilna fronta je v borbi zmagala, vendar še niso vsi Slovenci svobodni in združeni, kar je bil cilj OF že od vsega početka. Se vedno niso z ostalimi Slovenci v eni državi Korošci; del Goričanov in Tržačani. Toda slovenski narod ne bo odnehal, dokler si ne bo priboril vseh svojih pravic. Potrebna pa je za to enotnost, kakor jo je slovenski narod pod vodstvom OF ustvaril že v času borbe. — Danes so se našli neki ljudje, ki skušajo to enotnost razbijati. To so znani izdajalci, ki se jim zdi, da so v Trstu in Gorici na varnem, pa so z razbijaško propagando, podprto z izdajanjem lista, začeli svoje napade na Jugoslavijo. Včeraj hlapci dveh fašističnih vodij se danes udinjajo vodjem novega fašizma z Zapada. Toda slovenski narod bo uničil svoje sovražnike kakor jih je za časa borbe. — Ce si hočemo na STO-ju priboriti, kar smo si posta- vili za cilj, nam ni nobene druge poti kot je bila pot Osvobodilne fronte, to je pot enotnosti, edinstva in povezanosti v borbi proti sovražnikom ljudstva, za demokracijo. V tej borbi mora ostati kakor doslej povezana z italijanskimi demokratičnimi množicami. Tov. dr. Pogassi, predsednik MOS-a. je govoril v italijanščini Poudaril je, kako so še delavske množice odzvale pozivu OF ter odšle v hribe borit se skupno s Slovenci. V krvi in s skupnimi žrtvami na bojnih poljanah se je skovalo bratstvo med slovenskim in italijanskim ijudstvom. Tovariš Pogassi je še ostro obsodil podlo dejanje neofašistov, ko so hoteli preprečiti slovensko gledališko predstavo in poudaril, da svoboden narod ne more zatirati drugih narodov. Govoroma je sledil umetniški program, ki je prav dobro uspel in praktično dokazal, kako je za nekatere prilike možno sestaviti spored, ki že na zunaj izpričuje sodelovanje naprednih Slovencev in Italivrnov tudi v kulturi. V Gorici je Z V U prepovedala prvomajsko proslavo! Lansko leto so gor iške delavne množice praznovale 1. maj na veličasten način. Četudi so se letos prilike menjale, vendar želi delovno ljudstvo praznovati svoj praznik na dostojen način. t. j. naj-mogočneje. Toda nkaterim krogom to ni prijalo. Enotni sindikati so predlagali Delavski zbornici, da bi skupno proslavili ta praznik, toda Delavska zbornica je predlog odbila in celo od Z.V.U. izposlovala prepoved javne proslave 1. maja. 1. MAJA 1945 so jugoslovanske čete ob sodelovanju slovenskega in italijanskega prebivalstva osvobodile Trst Velike zmage zavezniškega orožia na vseh bojiščih so iz dneva v dan približevale dan popolne zmage nad razpadajočimi vojskami fašističnih držav. Jugoslovanska IV. armada je s pospešeno naglico prodirala ob dalmatinski obali, osvobaiala mesto za mestom in z odličnimi strateškimi prodori naglo prodrla pred vrata Trsta. Poslednji boji za Trst so bili izredno hudi in krvavi, saj so se v ta kot zatekle številne nemške in vsakovrstne kvizlinške enote, ki so dajale hud odpor. Zmagovite jugoslovanske vojske to na njenem pohodu ni moglo zaustaviti, saj so se borci in poveljniki zavedali, da prinašajo svobodo onemu delu naših trpečih ljudi, ki so 25 let trpeli pod najhujšim jarmom tujih fašistov, da prinašajo svobodo onim ljudem, ki so se v borbi zanjo pobratili za vse večne čase. Poslednji boji za osvoboditev 25.-26. aprila. Enote južne operativne skupine jugoslovanske armade so se izkrcale na vzhodni obali Istre, na odseku med Brta-šem in Moščenicami. Prve kolone so na- LJUDSKA Italijanska fašistična reakcija se je pripravljala na zlom Nemčije. Skušala je organizirati mestne oborožene oddelke. Ustanovljen je bil tudi odbor „Comitato liberazione nazionale di Trieste", ki pa se je naposled moral opreti le na tiste sile, katere so Nemci oborožili, da bi v odločilnem trenutku prevzeli z njimi oblast. Toda njihove namere jim je prekrižala ljudska vstaja, h kateri je pozvala Tržačane Komanda mesta Trsta. 28. zvečer so začele enote ljudske vojske razoroževati skupine in obenem oboroževati svoje borce. Vojaške priprave za oboroženo vstajo v mestu so se začele že v avgustu 1944, ko je IX. Korpus jugoslovanske armade ustanovil v mestu Komando mesta. Ta Komanda se je delila v Komande sektorjev in bataljonov ter je imela nalogo mobilizirati borce v mestu. Sredi aprila so redni bataljoni Komande mesta šteli nad 2500 mož. V tem času so vojaške enote vršile razorožitve, sabotažne in napisne akcije. Prikrižani so bili tudi načrti okupatorja, ki je nameraval odpeljati v Nemčijo vse, kar je ostalo od tržaških industrijskih naprav. Komanda mesta je vzdrževala stalne stike s Komando IX. Korpusa po radiu in kurirjih. Ko je v drugi polovici aprila začela IX. armada bliskovito napredovati proti Reki in Istri, so bile priprave Komande mesta za oboroženo vstajo že gotove. Istočasno sta voditelja reakcije prefekt Coceani in župan Pagnini dogovorila z Nemci, da se bodo ti predali samo angloameriškim armadam, dp predaje pa bi ostali oboroženi v vojašnicah. Take in podobne napore reakcije je podpiral tudi tržaški škof, ki je še 28. aprila zvečer govoril po radiu, da je bodočnost mesta sigurna samo v slogi z Nemci. 28. aprila se Komanda mesta preseli na Kolonkovec. Ob 16. uri se začnejo prve vojne operacije. Komando mesta so sestavljali: komandant Rudi Grajf-Martin, politkomisar Stoka Franc-Rado, pomočnik komandanta Rado Renato, pomočnik politkomisarja Lipovec Franc-Tine. 29. april. I. sektor javlja napade proti uličnemu bloku Cedassamare, razorožitev številnih oddelkov Guardie c ivice, močno obstreljevanje dveh MAS, usidranih v bar-kovljanskem pristanišču, in zasego številnega orožja. V II. sektorju so razoroženi republikanski vojaki Vojnega okrožja. Komanda mesta se -preseli v zgornji Kolonkovec v vilo Casa rossa, odkoder vodi vstajo. 30. april. Deževno vreme preko noči ovira operacije. V jutranjih urah javita I. in II. sektor, da so opazili, nekaj splavov, ki predovale v smeri med Pazinom in Puljem, druge med Lovranom in Opatijo, da bi popolnoma obkolile sovražnikovo posadko v Reki. Glavne sile so usmerile napad proti Buzetu in' Trstu. 27. aprila. Dva manevra napadalne grupe jugoslovanske armade. Prva grupa napreduje kljub ostremu odporu in 27. aprila zavzame železniški vozel St. Peter in Bistrico. Druga grupa zavzame položaje v coni Učka-Planina. 28. -29. aprila. Prva grupa v coni St. Pe-ter-Bistrica napreduje brez prestanka proti Trstu in prodre brez odpora vzhodno od Trsta. 29. aprila pade Buzet. J. A. prodre do južnih in jugovzhodnih predmestij Trsta. 30. aprila. IX. Korpus J. A. osvobodi Tržič in prodre do severnega predmestja Trsta. Obroč je stisnjen. V predmestjih začno poulične borbe. V masovno oboroženo akcijo stopi svobodoljubno tržaško ljudstvo v sestavu enot IX. Korpusa in nudi vso svojo pomoč jugoslovanski armadi osvoboditeljici. VSTAJA so se bližali pristanišču. Nemci koncentrirajo sile v vojašnicah vzdolž obale in povečujejo nadzorstvo. Komanda mesta se preseli v ulico Massimiliano d’Angeli. Nemci se s težkimi izgubami umikajo v utrjene položaje. IV. sektor razoroži okoli 1000 Nemcev. Oddelek 30 mož zasede magistrat. Ob 19. uri napredovanje proti centru mesta. Zajet velik plen. III. sektor zapleni oklopni avto, II. sektor napada novo univerzitetno poslopje in obkoli utrdbo pri Sv. Justu. Proti večeru zasede topniško kasarno pri Sv. Ivanu. Ob 20. uri so prednje straže IV. armade in IX. Korpusa prodrle v mesto na področju I. in II. sektorja. Sovražnik se upira samo še v prosti luki in v Barkovljah. Ob 21. uri pride vest, da so delavci v popoldanskih urah zavzeli arzenal Lloyd in ladjedelnice sv. Marka. IV. sektor javlja zasedbo luščilnice riža pri sv. Soboti. 1. maja. Enote IV. armade in IX. Korpusa napredujejo proti središču mesta. Pristanišče hidroplanov v plamenih. Nemci se branijo na Bersaljerskem pomolu in v hotelu Excelsior. Borbeni čolni in splavi z morja obstreljujejo palačo prefekture, Llov-dovo palačo in magistrat. I. sektor zasede radijsko postajo. V Barkovljah se skušajo Nemci vkrcati na ladje, Nemci drže še 6 položajev: utrdbe pri sv. Justu, sodno palačo, vilo Geirimger, staro prosto luko. vojašnice v Rocolu, vojašnico na Montebel-lu, ki pa jih že obstreljujejo tankovski topovi IV. armade. Do večera se predajo jugoslovanski vojski vsi sovražni položaji razen sodne palače in sv. Justa. Število oboroženih upornikov v mestu je narastlo na 8000 mož. 2. maja zjutraj se predata poslednji sovražni utrdbi. Kmalu nato prispe v mestu skupina novozelandskih tankov. Bitka za Trst, Istro in Gorico je končana. 8000 mož J. A. in ljudske vojske je padlo v bojih za Trst. Ljudstvo Trsta z navdušenjem pozdravlja osvoboditelje, obsipa jih s cvetjem in objemi. 2e prvega maja je bil Trst okrašen z zastavami, italijanskimi in slovenskimi in ljudstvo je slavilo zmago velikih zaveznikov, zmago novega sveta. V trdni veri, da je za vedno prenehala doba fašističnega nasilja nad ljudmi in narodi. Danes pn dveh letih Prav v teh dneh pred dvema letoma so torej najboljši sinovi jugoslovanskih narodov in antifašisti Trsta z uničevanjem po- slednjih okupatorjevih gnezd v središču mesta, dokončevali veliki boj za svobodo ljudi, ki so dolga leta ječali v fašističnem suženjstvu. Zato dan osvoboditve Trsta, 1. maj ne predstavlja odslej za tržaško ljudstvo le praznika v njegovem prvotnem pomenu, temveč predstavlja za vse demokratično tržaško ljudstvo borbeni praznik na širših osnovah. Odpor v ilegali proti fašizmu, ki ga je dvignilo nacionalno, gospodarsko in kulturno uničeno slovansko ljudstvo v fašistični Italiji že v daljnih predvojnih letih, je v končnih osvobodilnih naporih pridobil iz vrst stotisočev simpatizerjev italijanskega delovnega ljudstva nove bratske soborce. Osvobodilna protifašistična borba in po zmagi nad fašizmom borba za demokracijo, je zvezo med Slovani in Italijani utrdila in razširila do takega obsega, da tvori danes ogromno vseljudsko antifašistično zvezo, ki vodi zmagovito, a še nedokončani boj odločno h končni zmagi ljudske demokracije. Zato, ker je ta zveza tako ogromno demokratično gibanje, ker pridobiva iz dneva v dan na svojem številu in svoji moči, zato je njen uspeh popolnoma zagotovljen, zato so se pognali vanjo z vsemi preostalimi močmi prejšnji ih današnji fašisti in vsi oni maloštevilni, toda v mednarodnem političnem življenju še vedno vplivni krogi, ki imajo interes, da naša demokratična fronta v svojem boju ne uspe, kakor imajo pač interes, da omejijo in izolirajo demokracijo kjerkoli na svetu. Tako so v dveh letih po osvoboditvi doživeli, da se naši zapadni vojni zavezniki, sedanja naša oblast, povezujejo pri svojem „vladanju" na absolutno manjšino ljudi, na nekaj kapitalističnih mogotcev, na nekaj bivših preoblečenih fašističnih elementov in na del študentovskih in bogve odkod pripeljanih paglavcev, skratka na vse one, ki so med vojno rohneli na račun Angležev in Ame-rikancev in se v fašističnih vojnih formacijah z nemškimi okupatorji borili proti združenim zaveznikom. Raje so se naši, nekoč vojni zavezniki zvezali, z vsemi fašističnimi ostanki (oni jih imajo sicer za dobre in miroljubne Italijane) kot pa z nami, z ono ogromno večino ljudstva, ki se je aktivno borila proti silam osi, in ki se danes bori zato, da skupne žrtve vseh zaveznikov ne bi bile zaman. Raje z njimi (moralna plat jih ne zanima, kadar gre za njihov interes) samo da bi ovirali to, kar hoče demokratično tržaško ljudstvo v svojem interesu in v interesu vsega svobodoljubnega sveta: izbrisati tudi iz spomina nacionalna nasprotstva — fašistično dediščino, uveljaviti bratstvo med Slovani in Italijani, po principih najčistejše demokracije, uveljaviti v praksi nacionalno enakopravnost narodov, ustvariti iz Svobodnega tržaškega ozemlja most prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, ustvariti važen branik miru in s • tem preprečiti, da bi svobodno tržaško ozemlje postalo to, kar se nadejajo mednarodni imperialisti, finančni frusti in drugi vojni hujskači, namreč odskočna deska za novo vojno. Komaj 40 dni po osvoboditvi Trsta je bil mir že ogrožen. Ogrožal ga je mednarodni imperializem. To ni prazna beseda, to je resnica in Jugoslavija, zvesta borbi za mir, je raje odpoklicala svoje čete iz Trsta, samo da je preprečila najhujše. Danes vemo, zakaj je bil Churchill pripravljen uporabiti svoj vojni aparat tudi proti svojemu zavezniku. Danes ve to tudi angleško ljudstvo in to je dobro. Danes ve to ves demokratični svet, saj so iz Trsta v vseh dveh letih delali vojni hujskači problem, ki je le zaradi resnične miroljubnosti demokratičnih sil bil rešen tako, kakor sicer volni hujskači niso hoteli. V svesti si, da je bil to potreben prispevek k miru, je tržaško ljudstvo začasno odstopilo od zahteve po priključitvi k Jugoslaviji, ni se pa odreklo boju za to, kar zanj predstavlja Jugoslavija — boju za demokracijo in vse njene osnovne pogoje. Objavljamo odlomek iz govora, ki ga je imel veliki slovenski socialni pisatelj Ivan Cankar v Trsta v ,,Ljudskem odra", dne 20. aprila 1918. Preden vam spregovorim o velikih in valnih stvareh, ki so v Živi zvezi 2 Življenjem naSega slovenskega naroda in z Življenjem nas vseh, vam sporofam, Triamarli, pozdrave iz Ljubljane ! Kdor pride iz Ljubljane k vam, Huti, da pride domov, da stoji na dornakih tleh, da govori s sebi enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim in so z njim enih misli. Pozdravljeni > Kadar preboli Človek leZko bolezen, kadar se vzdrami jz silne preizkušnje, iz temne blodnje, takrat ni veC tisti, ki je bil poprej. Oni prejšnji, ki ja Uvel pred boleznijo, mu je tisto drug človek, mu je skoraj tujec. Prerojenemu, iz trpljenja, iz groznice in blodenj vzdramljenemu se zdi, da je vse njegovo prejšnje bitje in nehanje nekje v daljni daljavi za njim, da je vmes celo dolgo, veliko in strašno Življenje. Guli pa obenem, da ni bila brezkoristna ta preizkušnja z vsemi njenimi brezmejnimi grozotami, da je bila preizkušnja potrebna zato, da so njegove razbolele oči ugledale veselo zarjo pomladi, da so oči njegove duše ugledale zarjo novega, poglobljenega spoznanja. Naj prej spoznanja zmot in grehov preteklosti, nato spoznanje poti, ki vodi iz jutra v dan, iz sedanjosti v bodočnost. Silen je vihar, ki buči preko trpe če zemlje, preko človeštva, tega ubogega, v krčih in vročici poblaznele-ga." Vihar ruši mesta in vasi, pustoši de“ele, da so gole in puste kakor bc-raška dlan. vzdignil je valove morja, da treskajo ob najvišje bregove, poplavljajo pokrajine, ker je nekoč dihalo bogato Življenje. Ali ta vihar ne podira le mogočnih hrastov, temveč ne prizanese niti ne poniinim bilkam na. senožeti, niti ne drobnemu, komaj iz ponja vzklilemu cvetju na mladikah. Tisočj in tisoči mladih, Življenja Zeljnih in Življenja vrednih bitij padajo pred našimi očmi v prezgodnji grob. S silnim korakom hodi smrt po okrvavljeni zemlji in kosi Zanje brez misli in usmiljenja. Zdaj je resnica, kar je govoril pesnik prerok pred mnogimi leti: Grobovi tulijo. .. šume in tulijo razpokani ,cot nenasitna Zrela, zevajoča v polnočni mrak. . .Kaj hočete od nas ? Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih . vam ,s oljše bo dočnosti. Kapitalistični svet slop gred drugačnimi perspektivami. Na njegova vrata Ze trka huda gospodarska kriza. Delovnim mnoZjcam kapitalističnih deZel grozijo mnoZjčna brezposelnost, lakota, beda in propadanje. Jasno je, da ne bo lahko uresničiti tako velike in tako vsestranske naloge, kakor jih predstavlja ta načrt. Toda več jamstev je, da bo predlagani načrt uresničen in ta so: prvič naravno bogastvo drZave z vsemi rezervami in moZnostmi, drugič volja in zavest delovnih mnoZic in tretjič vodstvo nove ljudske drZave. Iz ruševin ustvarjajo novo lepše življenje JlllćiflanclrfMn . ~_ • . . Ob prvem spomladanskem soncu je postalo še bolj živahno tudi na Progarju. Med zimo smo imeli bralne večere, večerne, tečaje in sestanke, na katerih smo razpravljali največ o gospodarskih problemih v okviru jugoslovanske petletke. Večerne tečaje je zlasti obiskovala mladina, k bralnim večerom pa je prihajalo staro in mlado. Ko ni bilo mogoče še delati na polju in pri obnovi, smo si napravili načrte za celo leto in pristopili k organizaciji našega gospodarskega življenja. Obnovitvena zadruga, ki je bila ustanovljena koncem leta 1945, je v enem letu delovanja pokazala viden uspeh. Zadruga šteje danes že 166 članov, priključene so vasi Huje, Gabrk in Prelože. Za letos ima v načrtu obnovitev 83 stavb. Po prvem nezaupanju in klevetanju neodgovorne-žev in starokopitnežev si je obnovitvena zadruga pridobila naklonjenost in hvaležnost vseh Pogorelcev. Obnova naše vasi res vidno napreduje, malo je še nepokritih hiš, mnogi so si sezidali nove lepše stanovanjske hiše na primernejšem prostoru. Velika zasluga za hitro obnovo naše vasi gre našim zidarjem in vsem ostalim, ki si na vse načine pomagajo, da čini prej obnove svojo vas. Pregarski zidarji, ki delajo pri obnovi tudi drugod, so vsi organizirani v sindikalno podružnico, ki šteje 123 članov. Pozimi so imeli študijske sestanke, ustanovili so svoj pevski sindikalni zbor. v načrtu imajo dramatsko in fizkultur-no skupino. Prihodnje leto pa bodo že prav gotovo imeli svoj delavski dom v Pregarju. Lansko leto je bilo od pregar-kih zidarjev n proglašenih za udarnike. Letos so do l. aprila napravili že 859 udarniških ur. V kratkem času, saj je bilo slabo vreme, so samo na Pregarju letos obnovili dve poslopji, dve pa še obnavljajo. ZIDARJI-UDARNIKI IZ PREGAV BRKINIH Nove zadruge v Koprščini 20. t. m. je' bil za naše zadružništvo v Koprščini jako ploden. Tega dne so položili temelj štirim novim zadrugam. V Kopru, Izoli in Portorožu so bile dobro obiskane ustanovne skupščine „Ljudskih nabavnih in prodajnih zadrug". Zanjiuanje za te skupščine je bilo na vsem področju Koprščine veliko in ljudje so že dolgo prej razpravljali in se pripravljali na ta dan. Razprave na vseh skupščinah so bile živahne in stvarne. V njih so sodelovali Italijani in Slovenci v popolni soglasnosti, zavedajoč se potrebe složnega, skupnega sodelovanja ne samo na političnem am pak prvenstveno na gospodarskem področju. Ustanovitev omenjenih zadrug je nastala zaradi sklepa izredne skupščine Okrajne Gospodarske Zadruge v Kopru, da se mora Gosp. Zadruga razdeliti na več enot, ker je postala preogronma. da bi mogla v danih razmerah vršiti povoljno svojo dolžnost. Ta sklep je pa narekovala potreba podrobnejšega dela v posameznih področjih in boliši pregled potreb. Naloga novih „Ljudnaproz" bo ravno to, da se bodo laže posvetile svojim krajevnim gospodarskim in socialnim problemom. Te ne bodo samo nabavljale blaga za potrošnjo svojih članov kot o-sebnih potrošnikov, marveč jih bodo morale zalagati tudi kot potrošnike kmetovalce in delavce in to prvenstveno kot kmetovalce. O-gromna večina prebivalstva v Koprščini so kmetovalci in zato bodo morale nove zadruge njim prilogoditi svoje poslovanje. Pri tem pa ne bodo smele zanemarjati ostalih razredov in to predvsem delavskega, tam kjer je najbolj razvit, in to predvsem v Izoli. Imeti pa bodo morale bolj kmetijski značaj že zaradi tega, ker druge stroke imajo že svoje strokovne zadruge. Tako imamo zadruge čevljarjev v Izoli, Kopru in Piranu, zadruge mizarjev, ko- vačev in ribičev. Vsaka od teh zadrug že skrbi za svoje člane, v kolikor ji je to mogoče. Vse te zadruge bodo morale skrbeti tudi za izobrazbo, predvsem za strokovno izobrazbo svojih članov, za katero se fašizem ni brigal V slovenskih krajih je šlo fašizmu za tem, da zastrupi slovensko mladino in jo odtuji od njenega jezika. Posledice tega zločinskega dejanja se poznajo še danes. V popolnoma slovenskih krajih mora često govornik govoriti italijansko, ker ga sicer ljud- stvo, posebno mladina, ne razume. Dolžnost naših zadrug bo, da se pri svojem strokovnem podrobnem delu posvetijo tudi temu vprašanju. Računamo v žilavost in življenjsko silo naših zadrug v Koprščini. Kot je žilavo naše ljudstvo v Kop rščini, tako naj bodo žilave tudi naše zadruge in po tem ne bo nevarnosti za njih obstoj tudi v borbi s hinavskimi in zakrknjenimi izkoriščevalci delovnih množic. 5. C. v Škropljenje in žveplanje vinske trte PRIPRAVA BORDOSKE ZMESI Za pripravo 100 litrov Crcpila odtehtamo 1 kg čiste bakrene galice. Dobra gatica mora imeti lepe It ristale in čisto, modro barvo. Drobni kristalčki in zelenkasta barva nam povedo, dr. je v galici poleg bakra tudi Železo, ki peronospori ni Škodljivo. Odtehtano galico raztopimo najhitreje z vročo vodo v bakreni, medeni, stekleni ali pa v leseni posodi, železno posodo modra galica naglo razjeda. Ce nimamo gorke vode pri rokah, raztopimo galico direktno v 50 1 čiste vode, ki smo jo odmerili v leseno vedro. Da se galica hitreje raztopi, jo stolčemo na male drobce ali prah in jo obesimo v primerni vrečici, ki naj moli vedno v vodo. V drugem večjem lesenem vedru, kjer hočemo pripraviti Škropilo, si pripravimo iz pol kg živega, odnosno iz dobrega kg Romaj gaSenega apna nekoliko litrov čistega apnenega mleka. Ce bi to mleko ne bilo čisto, ga moramo precediti skozi tanko sito, ker bi nam sicer nesnaga zapirala drobne cevi pri Škropilnici, posebno pa razprSilnik. Apneno mleko razredčimo potem v vedru s 50 1 čiste vode in ga dobro pometamo. Nato pa prilivamo polagoma vanj raztopljeno galico in tekočino stalno meSa-mo. Ko smo prilili vso raztopino galice iz prvega vedra in jo zmeSali z ap nenim mlekom v velikem vedru, pre iskusimo Škropilno zmes z fenolfta-leinovim papirčkom. Ce dobi ta papirček, pomočen v zmes, roza barvo, ie zmes pravilna in takoj uporabna. Ako pa papirček ostane bel, morami zmesi priliti polagoma Se toliko ap-nenega mleka, da papirček pordeči. Kadar bi ta morebiti postal močno rdeč, tedaj je v zmesi preveč apna, ki ga odpravimo s tem, da prilijemo Se toliko raztopljene galice, da dob; papirček zopet skoraj belo barvo. Na ta način smo pripravili t% bor doško zmes. Pripomniti moramo, da ostane učinkovitost take zmesi na peronosporo popolna tudi, če ji prilijemo Se mnogo čiste vode, kar je razumljivo iz omenjene velike občutljivosti trosov. (Nadaljevan}* prihodnjič) ZADRUGE Poleg obnovitvene zadruge imamo sedaj tudi novo ustanovljeno nabavi jalno prodajno zadrugo, ki smo jo dosedaj res pogrešali. Ni je pa bilo mogoče ustanoviti prej, ker ni bilo za to prostorov. Prav gotovo se bo lepo razvila tudi ta zadruga v korist naši in okoliškim vasem. Februarja meseca smo ustanovili še zadrugo za skupno obdelovanje zemlje. Ta naša najnovejša zadruga šteje 32 članov. V zadrugo je vključenih no ljudi, zadružne zemlje pa je okoli 70 ha, od katere ie 65 ha orne zemlje. Po neprestanem deževju in slabem vremenu smo zadeli obdelovati polje. Nekaterim je naša zadruga trn v peti, jezijo se na nas, ker smo začeli s kmečkim zadružništvom. Vse to klevetanje, ki je podobno onemu proti obnovitveni • zadrugi, nas ne straši. Težave bodo še, to je prav gotovo, s .skupnimi močmi jih bomo laže premagali. Sedaj nam je zadruga preskrbela že semenski krompir, oves, ječmen in umetna gnojila. Dobili smo tudi traktor, tako da bomo prej in lepše zorali vso zemljo. Nekateri kar debelo gledajo, sai niso tega verjeli do seda*. Posadili smo že precej sadnega drevja in počistili zanemarjeno. Sedaj sadimo krompir in drugo. Letos bomo sezidali nov skupni hlev. V načrtu imamo tudi skupen svinjak in sušilnico za sadje. Nekateri člani so predlagali, naj bi začeli s čebelarstvom. ki je bilo prej lepo razvito, ob požigu vasi in po lanski suši pa uničeno. To pa bemo uresničili v prihodnjem letu. Pregarska kmetoza bo v pobudo tudi drugim kmetovalcem. Ze letos smo onazili, da so ravno naši zadrugari! zbudili večje zanimanje za «ad*arstvo. O tej zadrugi bomo še kaj več piša' i sproti, kakor se bo razvriala. TUDI CESTE SO NA VRSTI Razen obnove v vasi je v načrtu za letos izgradnja ceste Pregarje -Huje - Javorje, talco da ne bomo imeli več strmih klancev čez vrh Karlovec. Dela bodo kmalu začela. Sama mladina, ki razume pomen te ceste za našo vas. se je obvezala, da bo napravila poleg drugega tudi za to cesto soo delovnih dni prostovoljnega dela. Povečali bomo že letos tudi našo šolo. tako da bo lahko sedem razredov z lepo telovadnico in stanovanji za učiteljstvo. Ker bi rada naša mladina in pa sindikati imeli svoj dom in ker bi potrebovali res primeren prostor za ljudsko prosveto, že govore, da bodo zgradili skuoen dom kulture. Tó pa je v načrtu za prihodnje leto, ko bo verietno v vasi tudi elektrika, ki jo vsi pogrešamo ... IN ELEKTRIKA Za elektrifikacijo naše vasi se moramo dogovoriti še z drugimi vasmi, Tatrami, Riavčami, Gabi-kom, Mukami in Za’ejšjem. tako da bo ves ta pas Brkinov* dobil omrežje, ki ga bo skupno povezalo z električnim tokom. Poleg vsega tega bomo dobili tudi vodovod, kar je postalo res nujno, posebno po pojavi tifusa, ki je poleg uničenja vasi ir» suše najbolj prizadel našo vas. Ljudska oblast posveča tudi temu problemu največjo pažmo. kar le tudi pravilno. Vse te načrte smo kovali, še pod italijansko okupacijo, toda bile so •o le pobožne želje, sanje, ki se sedaj uresničujejo z dneva v dan. Stari ljudje kar gledajo, ne morejo verjeti sami sebi. toda prepričujejo se ob dejstvih, kot oni stari možakar, ki je peš prišel več ur daleč iz Kiiovč. da bi se na lastne oči prepričal, da je vse to res. Vsak dan uresničujemo naše načrte. uresničili bomo tudi te. Prepričani smo, da se bo vse uresničilo, ko bomo obnovili vas in po priključitvi k Jugoslaviji. Ce smo že precej naaravili v teh težkih časih po osvoboditvi, bomo še več po priključitvi. V skupnem poletu za izvedbo petletke noče naša vas zaostajati, kot ni zaostajala v borbi za osvoboditev izpod fašističnega zatira-n;». PREMIERA „POKOJNIKA V GLEDALIŠČU „NAZIONALE" V TRSTU Najbrž ni noben del slovenskega naroda Zateči se je moralo v neprimerne, oddaljene začetništvo, kar pa jc seveda zelo navaden dco navezan na gledališko umetnost kot prostore. Po tisoč obiskih in razgovorih ie pojav. tako navezan na gledališko umetnost kot Slovenci v Trstu in v okolici. Spomnimo se samo — poleg manjših in manj pomembnih uprizoritev — oeZiki/i predstav na prostem kmalu po prvi svetovni vojni, ko so se nedeljo za nedeljo, zdaj v tej zdaj v oni vasi. dajaia vrhunska dela iz slovenske dramatike — n. pr. Kralj na Betajnovi, — ki so jih prišli gledat tisoči in tisoči od btizu in ort daleč, dokler jih ni pričela prepovedovati oblast, ki še niti ni bila uradno fašistična. Slovenska beseda je morala izginiti z odra in tudi odri sami v slovenskih narodnih domovih so postali plen ognja, ki so ga zanetili fašistični zločinci. Slovensko ljudstvo v Primorju se je lahko še samo spominjalo slovenskih predstav. Dolgo je to trajalo. Prišel je čas, ko je moral zatiralec našega ljudstva zapustiti to deželo. Slovenska besed« si je utirala pot in se uveljavljala z ljudsko oblastjo, s šolo in istočasno z ume' niškimi nastopi in gledališkimi predstavami. Kamor ie prišla osvobodilna vojska, kier se ie uvedla ljudska oblast, tja je že tudi prišla umetna slovenska beseda. Tako slaven ■sko gledališče danes ni nikjer zgolj skupini ljudi, ki znajo igrati, temveč ljudi, ki o dokazali, da hočejo biti s svojo umetnostjo i ljudstvom najtesneje povezani tudi v naj-tež'ih trenutkih. Tudi Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje se je rodilo na tak način. Ko je hotelo slovensko gledališče v Trstu Pričeti z resnim delom, so se mu postavile na pot ovire, s katerimi bi ne bilo moglo na noben način računati gledališče tistega ljudstva, ki se je tako brezpogoino, tako predano in s tolikimi žrtvami borilo za urn čenje tistih, ki so si pet in dva •set let prizadevali zn uničenje njegove kulture in rilega samega. Toda ljudje, ki so takoj pokazali svoje nedemokratično mišljenje ob ukinjanju Imdske oblasti, so ostali zvesti sami sebi tudi takrat, ko bi bilo treba Slovenskemu narodnemu gledališčif za Trst in Primorje dodeliti primertie prostore. Tu ne more biti nikakega izgovarjanja — polno je bilo možnosti, da bi slovensko gledališče prišlo do svojih prostorov, če bi le pri odgovornih bilo nekoliko volje. Volja ->e sicer bila: da namreč slovensko gledališče prostorov ne dobi. To ie več kol jasno. In če je prvo leto gledališče v sni od časa do časa dobilo kak prostor na razpolago, je pa letošnje leto zaman iskalo strehe v mestu. prostore. Po tisoč obiskih in razgovorih je končno uspelo gledališki upravi zagotoviti si enkrat tedensko uporabo gledališča Nazionale v središču mesta. Ni to tisto, kalmi za svoje gledališče zahtevamo, toda nekaj ie . . . In tako je bila za 2S april napovedana predstava „Pokojnika-. S svojo mirnostjo, z resnobo, s katero je tržaško slovensko ljudstvo zasedlo svoje prostore v gledališču in s pazljivostjo, s katero je sledilo poteku dogodkov na odru, je najlepše dokazalo svojo dozorelost in kulturno vzvišenost nad onemoglim bevskanjem bednih kreatur, ki bi naj predstavljale neko kulturo. (O tem dogodku govorimo na tretji strani.) To pot nam je naše gledališče predstavilo srbskega komediografa Branislava Nušiča, pisatelja, ki je poznal življenje predvojnega Beograda do vseh podrobnosti. Pogumno je razkrival vso umazanost pokvarjene družbe in jo neusmiljeno bičal. Preko tega pa ni šel. „Resne poti" iz tistega blata ni pokazal, saj je v tedanjih razmerah tudi ni bilo. Skoraj vsa družba je bila do temeljev pokvarjena, posamezniki, ki so tvorili redke izjeme, pa ne štejejo . . . Tre-ba b.il° dru0 let razgibanega in tudi plodovitega življenja marljivi slovenski pisatelj, časnikar in publicist ter eden prvih organizatorjev slovenskega delavstva — Etbin Kristan. Etbin Kristan se je rodil dne 15. aprila 1S67 v Ljubljani. Po šolanju je postal avstrijski oficir. Dosegel je stopnjo nadporučnika, nakar je okoli 1895. leta zapustil vojaško službo in se posvetil delu v tedanji avstrijski socialno demokratični stranki. Živel je na Dunaju in urejeval prve slovenske delavske časnike „Delavca" in „Svobodo" L. 1896 je bil v Ljubljani ustanovni kongres „Jugoslovanske socialne demokratične stranke." Zavzel je vodilno mesto v tej stranki, kise je v glavnem naslanjala na slovensko delavstvo. Tako je začel Etbin Kristan z organizacijskim agitacijskim in časnikarskim delom v stranki. Prevzel je urejevanje delavskega lista,,Svo-boda,“ ki je izhajala v Trstu do l. 1898. Ko Je ta list prenehal, je ustanovil list „Rdeči prapor" kot glasilo stranke, ki se je do 1905 1. tiskal v Trstu; list je dobil pozneje dostavek „Delavec", a je 1. 1911. prenehal izhajati. Toda kmalu je bil ustanovljen dnevnik „Zarja", kateremu je bil Kristan glavni sodelavec in tudi urednik. Istočasno je sodeloval tudi pri socialni reviji „Naši zapiski", ki so zadnja leta pred prvo svetovno vojno izhajali v Gorici. Ze 1912 leta je potoval v Ameriko zaradi dela med našimi izseljenci, ostal tam tudi vso vojno in organiziral gibanje za ustanovitev juinoslouan-sfce jederatiune republike, za ločitev cerkve od države in za popolno agrarno reformo. Za to se je boril tudi po vojni, ko se Je vrnil v domovino, a že 1921 leta je odšel v Ameriko, kjer živi še danes v Washingtpnu. V Ameriki je urejeval razne liste in publikacije ameriških Slovencev („Družinski Koledar", „Proletarec", „Cankarjev glasnik", me- SOVJETSKA KNJIŽEVNOST (nadaljevanje) Z oktobrsko revolucijo je nastopila tudi v prozi nova doba. Valovi socialne revolucije, k» so odplavili prejšnji sistem, so zadeli tudi ob Pisatelje. Od njih je novi čas zahteval v prvi vrsti, da izražajo stvarno življenje, da prikazujejo sodobno dogajanje in problematiko ter govore o nalogah sovjetskega človeka. Zalo upodablja sovjetsko slovstvo življenje, strem-Ijenja in vprašanja ZSSR. Literatura v Sovjet-ski zvezi je revolucionarna, razredna, prole-£a»ska. Razlike do prejšnjega slovstva se ka-Jo n€ samo v vsebini in svetovnem nazira-JiJu’ te*nveč tudi v obliki in zgradbi. V osnovi J* vendar sovjetska književnost sorodna ruski njiževnosti meščanske dobe, saj je bila pred-0 tobrska književnost večinoma revolucionar-fV1, Sovjetska literatura priznava tradicijo. V elih sovjetskih pisateljev, komunistov in po-Putčikov, to je, tistih, ki priznavajo sovjetsko u last, v delih sovjetskih pisateljev, ki priznajo revolucionarne oblike ali gredo po starili Poteh v literaturi, se odraža življenje in mišljeno ZSSR verno, stvarno, temeljito se Jo pojavila fronta mladih pisateljev. 1 80 narfarjeni, zanimivi in stvarni opi- »evolucijo in mišljenja prvih revolu-s »h let in sodobnosti. Junaki romanov Sn 80 običajno množice z revolucionarnim V u®onjem, trpljenjem v državljanski vojni 3eUPOrn Ìn tonfino zmago. Novelam In črticam Proz»Zn«a ftolanje v Poetičnih krožkih, zato je vnin, tehnieno In stilno dovršena. Največjf prejšnjih književnikov, a upoštevali so pridobitve nove dobe. Po nekod so jim bili vzorniki Dostojevski, Andrejev, Gorki, diugod Gogolj, Tolstoj, Leskov. Značilno za dobo med obema revolucijama je bilo v ruskem slovstvu Iskanje oblike. Proza je stremela za napetostjo in stvarnostjo, a tudi zabavna je hotela biti. Tako se je kmalu po oktobrski revoluciji sestal literarni krožek mladih pisateljev v Leningradu, ki si Je po noveli nemškega pisatelja fantastičnih povesti E. T. A. Hoffmanna nadel ime in geslo. Bratje Serapionovi oblikujejo resnično življenje na fantastičen način. Nanje so vplivali zlasti ruski stilisti v preteklosti in sedanjosti. K tej bratovščini so se prištevali Fedin, Ivanov, Kave-rin, Nikitin. Zoščenko, Zamjatin. Skoro edina snov sovjetske proze je bila v začetku revolucija z državljansko vsjno: revolucionarne množice v oktobru v Leningradu in Moskvi, zmaga revolucije v mestih in na deželi, divjanje belogardističnih tolp in belih generalov, umori tovarišev-rdečearmejcev, izdaje in maščevanje. Sovjetski pisatelji so opl-sovali strahotna leta lakote, roparske tolpe in pokolje prebivalstva, ki je bilo na strani Rdeče armade in Komunistične partije, revolucionarni heroizem in dogodivščine proletariatu pi edanih borcev. V pesnitvah in prozi so opeval i kolektivistično življenje množic, skupni utrip vseh src sovjetskega ljudstva, ki se bori za zmago svoje stvari in obnovo proletarske domovine. Snov marsikateremu romanu je bil novi članek proletarske revolucije, ki je po- gaifpsi i ... _ • Toda tudi stilistični novinar Al»;-. Sovjetski pisatelj, ki ga je zanesla usoda mongolska In turkestanska plemena, Ural, Altaj, Mongolijo in Daljni vzhod. Nekatere pisatelje je zanimala tudi zgodovinska snov, zlasti tiste dobe, v katerih so se odigravali važni dogodki za razvoj napredne usmeritve Rusije (doba Petra Velikega, upor dekabristov, Sten-ka Pazin in Pugačov). Med starejšimi pisatelji je najimenitnejši preizkušeni funkcionar SeraflmoviC, ki je v mogočnem romanu „Železna reka" opisoval boje in umik rdečearmejcev po kavkaškem in kubanskem ozemlju. Aleksej Tolstoj je pisatelj moči in mladostne svežine. Izkazal se je kot velik oblikovalec sovjetskega žlvlje„1a, plsal je fantastiene r0_ mane po Wellsovem vzoru, v katerih je prikazoval bodočnost velikih gospodarskih in kulturnih naporov Sovjetske zveze. Znamenito je njegovo delo o Petru Velikem, ki ga imamo tud! v slovenskem prevodu. Pripoveduje o življenju te zgodovinske osebnosti od mladosti do njegovih borb z reakcionarji in sovražniki države. Sintetično je poskušal prikazati razvoj dvajsetega stoletja, predvojno dobo, vojno, revolucijo In državljansko vojno v romanih „Hoja po mukah" in „Kruh". Zadnje delo smo dobili lani v slovenskem jeziku in nam podaja mogočno sliko obrambe nekdanjega Caricinn, sedanjega Stalingrada. • Po vsem svetu je znano ime pisatelja in novinarja lije Bhrenburga. Ehrenburg je blesteč in duhovit pripovednik, ki je napisal veliko število romanov in novel iz sovjetskega in evropskega življenja. Zlasti dobro pozna Fran- vpliv na » . dovršena. Največ., i novi cianeK proletarske revolucije, ki je po- ev™Pskega življenja. Zlasti dobro pozna Fran- stili-žii. JA> ‘"ujsiei v leposlovni tenni* saj n * . ' T°da tudi stilistični novinar Alci: g« kl J« uvedel v slovstvo Jezik, -- s S a“,u: P »ee. Sovjetski pisatelji *> AH po poti ske stepi, ki gore v vojnem požaru, sibirska, Padec Pariza" vzroke za propad Franclje In zmago hitlerjevskih band. Ogromnega pomena so bili med domovinsko vojno njegovi podlistki, ki jih je brez števila in v katerih je prikazoval posebno nemška barbarstva v Sovjetski zvezi. (Se nadaljuje) sečnih za lepo slavje in pouk) in je vzgajal tudi mladi rod naših ameriških pesnikov in delavskih organizatorjev. Ob času, ko Je fašizem pritiskal ob tla evropske narode, je Etbin Kristan vodil ameriške Slovence z geslom: „Stari svet je razdejan, predvojna družba je mrtva in nikdar več ne vstane. Od najširših ljudskih plasti je odvisna bodočnost človeštva!" Popolnoma razunUjivo je. da se Je zavzel tudi za cilje jugoslovanskega osvobodilnega gibanja in bil tudi predsetjjaik slovenskega kongresa decembra IMS v Clevelandu. Njegovo delo je priznala tudi vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije, ko mu je istočasno kot znamenitemu violinistu Z. Balo-koviču in županu mesta New-Yorka, La Guardia, podelila visoko odlikovanje. Etbin Kristan je po svojem političnem delu znan tudi na Primorskem in posebno v Trstu in okolici. Bil je sposoben organizator in odličen govornik, ki je znal navdušiti delavske množice. L. 1907 je kandidiral za poslanca ti'ža-ške okolice. Leta 192« je bil izvoljen za poslanca ustavodajne skupščine v Beogradu. Kol politični organizator in publicist je pisal v vse socialistične liste In Izdal tudi nekaj propa-gadnih brošur, med temi tudi „Kapitalizem in proletariat," ki je izšla v Trstu (1901). To njegovo delo je poleg zelo obsežnega publlcistič-nega in žurnalističnega dela danes skoroda nepregledno. V vsem tem delu se je pokazal kot dosleden socialistični In kulturni ideolog. Kristanovo politično delo se prepleta z obsežnim pisaljskem delom. Prva njegova knjiga je zbirka pesmi „Žarki In snežinke" (IMO). Vezani besedi (verzom) je zvest tudi še danes. V verzih je napisal tudi epsko pesnitev „Vitez Ivan" (1907) ter dramo „Kraljevanje" (URO) in „Ljubislava" (1907)1 Poleg teh dram je napisal še drame: „Volja" (1902), kl je zajeta iz tržaškega življenja ob koncu stoletja: Poizkus socialne drame je trodejanka „Kato Vrankovlč" (1910), a v dram! „Samosvoj" prikazuje individualistične stremljenje znanstvenika, kl se zaradi neupoštevanja splošnih življenjskih potreb ob odporu ljudstva zlomi. V drami „Tovarna" (1912) je prikazal Kristan strašno nasprotje med produktivnim delom In kapitalom, žal -«e je rokopis ta drame izgubil. Dalje je napisal Etbin Kristan še vrsto enodejank tako iz domačega in tudi ameriškega življenja. Tudi prevajal ja razna dela za gledališče v Ljubljani. Kiistan je z navedenimi dramami (vse so iz dobe 1902 - 1912), kakor tudi s poročili, prevodi, kritikami in razpravimi o gledaliških vprašanjih storil zelo veliko za razvoj slovenske dramatike in za dvig slovenskega gledališča. Poleg vsega tega obsežnega dela je Etbin Kristan napisal vrsto novel in povesti, ki so prežete z njegovim socialističnim in svobodomiselnim svetovnim nazorom. Večina tega Je raztresena po listih, ki jih je sam urejeval, obsežnejše povesti pa so v revijah, kakor „Na morju", „Mertickeva nova vera" in med zadnjimi povest „Julkina zmota" v „Cankarjevem glasniku"; v knjigi je izšla filozofska sanjska povest „Pertinčarjevo pomlajenje" ter zbirke podlistkov-novel „Francka in drugo" in „Savičev pesimizem". Mnenja smo, da je bila naša dolžnost podati ob 80-letnicl Etbina Kristana kratek pregled njegovega dela. Mlajšim generacijam iz kroga naših čitateljev je Etbin Kiistan skoro povsem neznan, medtem ko se starejše generacije prav gotovo dobro spominjajo njegovega živahnega propagandnega in organizacijskega dela tudi na Primorskem in še posebej v Trstu in tržaški okolici, kjer je tudt ponovno kandidiral za poslanca V drž. zbor. Dalje pa je tudi sicer naša dolžnost, da smo se spomnili ob tem časiitljivem jubileju slovenskega javnega delavca, ki se od leta 1898 dalje bori za boljši svet. Ob neki priliki ie Etbin Kristan zapisal: „Človeštvo potrebu,« drugačen svet, potrebuje tak svet, ki bo človeku resničen dom. In kakor bodo delovna ljudstva pripravljena, takšen bo bodoči svet". Etbin Kristan se ni v boju za ta novi in boli-Si svet nikoli odpovedal. Za to in za vse njegovo veliko pisateljsko delo smo dolžni spom-n se nanj z željo, da bi mogel še v svojem evetem desetletju v miru nadaljevati delo. kl mu je bilo posvečeno vse njegovo življenje. Bogomil Gerlanc Ker narod potrebuje v teh težkili easih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v tek časik je potreba, da si zvesto . pogledamo iz o h raza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. — Strako-petec je, kdor zdaj trepeče^ da bi se mu ob takem zbližan ju morda ne odkrhnila ta ali o na mrviea njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega nazi-ranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: «Kdo si? Kako misliš? M si mi brat ali ne brat?» — Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam! časih Metternichove reakcije, policijskega varuštva nad vsako svobodoljubno besedo, sredi bojazljive malomeščanske družbe je v Litomericah zapel mladi K. H. Macha svoj labodji spev „Maj". Macha je živ primer poeta, ki ni ugasnil s svojo strujo, z romantiko. Stoletje je že minilo in ni ga še napadla plesen. Bedni praktikant je živel tragično življenje človeka, ki mu sredi sitega zadovoljstva patriarhalnega malomeščanstva, sredi strahopetne in pokorne družbe hrepenenje po lepoti Vznemirja srce. Pobliski revolucijskih prevratov prešinjajo obzorja reakcionarnega zatišja. V malomeščanstvu se drami nacionalna zavest, socialistične ideje kale v delovnem ljudstvu. Vse, kar je živega, se upira hierarhični-fevdalni reakciji, ki poganja navzgor, išče duška in oblike, da bi se razživelo. Globoko v zavesti tle iskrice u-pora. Takrat se rodi „Maj", spev ljubezni, mladosti in pomladi. „Byl pozdni večer — prvni mdj, večerni mdj - byl Inski čas. Milijoni so ponavljali te verze za njim. Ko je izpel svoje hrepenenje, iskanje odgovora na zadnjo uganko, je omahnil v smrt. Češka beseda je dobila z „Majem" posodo večne lepote. Hrepeneči romantik se je uprl dogmatizmu cerkvenih naukov, panteizem mu daje uteho v temi posmrtnih ugank. Ko ga navdaja slutnja, da bo kmalu zdrknil iz sveta individualne zavesti v snovanje večne narave, stopi iz črede vernikov in se s pesmijo požene smrti nasproti. Vkljub izraziti romantični snovi, je „Maj“ izpoved vročega človeškega srca, večne življenjske vsebine, ljubezni do žene in do človeka, ljubezni do domovine, do zemlje in njenega snovanja, izpoved borbe za poslednjo uganko osebne usode. V somraku svojih dni se poet bori s temo, lovi se in pada: „Nikdy — ach, nikdy! To bodouci život muj. — Kdo srdci takemu utechy jaké dà?" — Enako usodo doživlja Machov véliki sodobnik Prešeren, ki se rešuje iz bolečin v „Sonetih nesreče" z vdanim spoznanjem: „šele v pokoju ti- hem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počiie, smrt mu čela pot obriše." Poet nosi v srcu privide velike lepote, za katero se bo neki dan razplamtela mladina in dajala življenje, prešinja ga upor proti mračnjaštvu, njegova duša bi hotela vzklikati radosti, a izkuša ga trda usoda,, in trpko spozna-nje ga žene v obup. Cim strahot-nejši je obup, tem strastnejšo ljubezen in vero v življenje izpričuje. Skorajda ob istem času, ko se porajajo verzi „Maja", snuje Prešeren „Krst pri Savici". „Maj" in „Krst pri Savici", obe pesnitvi romantika ljubezni in boja. Črtomir podleže v borbi, v kateri se odloča usoda stoletij. V groznem viharju mu je osebno srečo vzela vera novih dni, sprejel je odpoved, ne da bi se ga izpreobrnitev globlje dotaknila. Oba velika stvaritelja „Maja in „Krsta" se srečata v spoznanju osebne usode. Prešernovo „ . . . srce veselo in bolno, trpeče vpokoj’le bodo groba bolečine" dopolnjuje Màchov vzklik: ”Bfz konce làska je! — Zklama nat làska mài" Lepote „Maja" in Freéernovih verzov pa so neugasni kresovi večne resnice: „Bez konce laska ie!“ Obe pesnitvi sta se rodili iz enake življenjske usode in družbene stvarnosti. Oba poeta pojeta večno lepe verze ljubezni do domovine. Medtem ko odkrivajo Prešernovi verzi čudovito lepoto rodne zemlie, blejske in bohinjske, se Macha od svoje poslavlja z vzkliki: „Ach zemi kràsnou, zemi milovanou, — kolébku mou i hrob muj, matku mou, — vlast jedinou i v dedietvi mi danou, — Sirou tu zemi iedi-nou!" — Màdia se je poslovil od življenja in zemlje, pogreznil se je v njeno naročje, Prešeren pa je še zagledal zarje novih dni. Njegovo srce, ki ni iskalo le osebne sreče in je enako gorelo tudi za srečo domovine in človeštva, je po osebni odpovedi zapelo „Zdravljico". Màdia je ni več čul, kakor ni čul Windischgraetzovih topov, ki so streljali na barikade, na katerih so se borili praški študentje in delavci za Prešernove besede: vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan . . . Màchovo srce je v grobu pripe-valo Prešernovi „Zdravljici". Pred spopadom na Karlovem mostu, ko so si v noči brusili uporniki meče in pregledovali puške, je mladina, vsa razgreta, recitirala: „Byl pozđni večer — prvni maj, večerni màj — byl laski čas." Hierarhično-fevdalna reakcija strelja s topovi, uporniki pa šepetajo — „byl laski čas .. . “ Študentje padajo na mostu, prebadajo jih bajoneti, umirajoče ustnice šepetajo - „byl laski čas." Neskladnost? Nikakor. „Maj", pesem ljubezni, mladosti in pomladi ne bo nikoli ugasnila, oživela bo vselej, kadar koli bodo človeška srca za pravično človeško pravdo. Iz romantičnega hrepenenja rojena se je v ognjenih plamenih globoke človeške izpovedi prelila v revolucionarno pesem. Bez konce laska je! . . . Za borbo in pravdo človeške sreče. Prešernu je bila odmerjena daljša življenjska pot. Iz osebne ljubezni se je dvigalo srce do globljih in širših spoznanj. Zdaj z ostrimi, zdaj z zabavljivimi psicami je napadal mračnjaštvo in na-zadnjaštvo. Njegovi verzi so postali abecednik slovenske družbene kritike. Ko se je kvasil čas, je Prešerno- vo spoznanje obseglo vse vrednote človeškega truda na zemlji. Se druga pesem — ne samo „Zdravljica" — potrjuje, kako globoko je pesnik doživljal čas. Doslej je bila ta pesem kot prigodnica med Prešernovimi nekakšna pastorka. In vendar je še danes svetlo zrcalo Prešernovega obzorja. Prešeren je sicer plačal svoj obolos tedanji struji, romantiki, toda njegova izvirna kmečka modrost in preudarnost je presojala družbeno stvarnost z merili svojega hrepenenja in umstvene razgledanosti. Zagovarjal je pravice kmeta „pred aristokratov tiranstvom", gotovo se je strinjal s Smoletom, ki je prodal graščino Prežek, da bi ga bližajoča se revolucija, ki jo je zagledal, ko je begal po zapadu, ne zatekla na plečih tlačanov. Ce Prešeren nazdravlja Smoletu „kak' si za srečo človeštva bil vžgan!" in še naprej „kje bratoljubja si videl oltarje?" niso te besede zgolj čustveni vzkliki, temveč izpoved Prešernovih idej. Sredi plemiške in hierarhične ljubljanske gospode, pogreznjene v negibno poslušnost reakciji, med kramarskimi ritoliz-niki, vdanimi tej gospodi, je stal pesnik na strani mladega slovenskega meščanstva, dramečega se k zavesti, in je s prirojeno mu zdravo navdušenostjo pozdravljal njegovo podjetnost. V deželi Kranjski se je spričo razmer čas zakasnil in ideje francoske revolucije so_ v predrevolucijskih dneh oseminštiridesetega na novo oživele. Bleiweis je naprosil Prešerna, da bi zložil prigodnico ljubljanskemu županu Janezu N. Hradec-kemu za proslavo petindvajsetletnice njegovega županovanja. Prešeren ni bil poet, ki bi zlagal pri-godnice komur si koli. Ce bi rte mogel v svojo pesem — pa magari prigodnico — vliti vsaj nekaj svojih iskrenih čustev in idej, bi gotovo vsako povabilo odklonil. Zupanova dela pa so nudila dovolj snovi in izpodbude njegovi napredni miselnosti. Iz prigodnice se je rodila občutena hvalnica veliki podjetnosti, ki je pripravljala gospodarske temelje novi Ljubljani, „ljubici nebes in sreče". Kako je Prešeren doumel časovno dogajanje, ki se je napovedovalo, razodevajo besede, s katerimi je ocenil slavljenčeva dela. — Tolikanj so pomembna, da jih bodo letopisi oteli „pred hitrih let valov togoto". Prešeren se je globoko zavedal te togote valov, ki so se že zaganjali v obale fevdal-no-hierarhične reakcije. Prešeren, poet ljubezni in „Sonetnega venca", opeva prizadeva- MAJ LJUBEZNI ČAS J ' I J U S KO Z A K OVJ K/HU v nja župana Hradeckega pri reformah zemljiške knjige, pri ustanavljanju hranilnice, druge v Avstriji, pri krotitvi barjanskih voda in graditvi mostov, preko katerih se je prelival vedno večji promet skozi mesto. Pesnikova socialna stoji na brani»1 velike slovanske lo le na podobi svoje domovine in nje prirode, vžigalo se je ob dejanjih in delu za to zemljo. Iz globin plamtečega srca, ki je pričakovalo od sinov svoje zemlje največjih dejanj, je vzkipelo neizprosno vprašanje: družine. Prešernova Hut)9zen do domovine in njenega napredka se ne omejuje na županova dela, v prigodni« sporni»!3 moža, da stoji na čelu podjetnega ljudstva. čustva za uboge in osirotele, pozdravljajo med županovimi deli občinsko hišo. Zupanovo vnemo za „Novice" je Prešeren v prigod-nici dvignil visoko nad Blehveiso-vo ideološko obzorje. Slovenska domovina, hčerka „Slave matere", naj na avtonomnih temeljih neguje svojo govorico, v zavesti, da „poglej nje cVrste, bistrih glav sinove, 'S ki vnema v 5'Ih se jim želja sveta, obrnit v don18 vseh zgod osnóve; ..." . i Pesnikovi so segli na- prej, v valove “Sojkov. Njegovo hrepenenje po 1 l’0ii Se ni opa a- Zemlja kranjska,---------- a|’ kdaj bova vid’la vstati bratov jaz, ti čast otrók. Prvega maja 1946. leta v osvobojeni Sloveniji bi bil Prešeren, če bi mu bilo samo vstati iz groba, gotovo s tribune gledal mimohod delovnega ljudstva. Čeprav je v svojem času zapisal, da je „po-kćpal misli visokoleteče", bi se mu ob pogledu na korakajoče množice zaiskrilo oko in potihem bi si priznal, da je videl vstati „čast otrok". Celo stoletje je moral preteči čas, da so se Prešernovi upi izpolnili. V času, ko je Prešeren zapel „Zdravljico" in snoval prigodnico Hradeckemu, je Marx v deželi razvite industrije gradil temelje znanstvenemu socializmu in koval odločilni „Manifest", ki je izšel, ko je Prešeren legel v grob, v zemlji, kjer še ni bilo nobenih pogojev za razvoj socialističnih idei. Plameni osem in štiridesetega leta so prihajali od zahoda. V Parizu, v Berlinu, v Pragi, na Dunaju so se dvignile barikade, na katerih so delovno ljudstvo in mladina ginili v krvi proti fev-dalno-hierarhični reakciji. Pričela se je težavna borba za kmečko svobodo, za pravice državljanov. Vstaje so bile preslabotne, prižgale so le bakle upora. Z naraščajočo industrijo so se množile vrste upornega delovnega I ljudstva, ki je postalo brezpravno v dobi uneščansko-kapitalistične družbe, kateri je pomagalo na barikadah do zinage. Revolucionarji so umirali po ječah, štrajki so dvigali v neenaki borbi zavest, vera v zmago delovnega ljudstva ni ugasnila, čeprav so množice do življale poraze in so komunardc streljali kot zajce. Pod vplivom meščanskih ideologij, nacionalističnih nagnjenj, zaradi profesorskega, kratkovidnega oportunizma so v delavskem gibanju frakcije, frakcije, ga slabile in pretile omajati trdne temelje marksističnega socializma. Delavec in kmet sta bila še vedno ločena razreda, ki sta si v borbi prej nasprotovala kakor pomagala. Porazi so povzročili, da je pričel delovni razred težko parlamentarno borbo za pravice, ki so se izrodile v drobtine. Geslo „Proletarci vseh dežel, združite se", je bilo meščanski družbi bolj osovraženo kot bojni krik barbarskih krdel. Kapitalistični imperializem je črpal mogočne vire iz zasužnjenih kolonij, se rogal nacionalnim zahtevam malih narodov in se z vsemi sredstvi boril proti upornemu delavskemu razredu. Ko je pričel genialni Lenin borbo za čistost marksističnega socializma in za spoznanje, da mora delovni razred doseči oblast, če hoče izvojevati zmago človečanskih pravic za vse delovno ljudstvo, ki bi je v meščanskem parlamentarizmu nikoli ne doseelo. loštevilne množice spričo milijonov ruskega prebivalstva, in vsa vzhodna Evropa je bila takorekoč kolonija zapadnega kapitalističnega imperializma. Lenin je z vso ostrino globokega analizatorja izluščil dejstvo, da brez zrevolucio-niranih kmečkih množic ne more delovni razred v uspešno borbo. Podčrtal je tudi veliko podporo, ki jo daje delavskemu gibanju napredna inteligenca. Po prvi svetovni kapitalistično-imperialistični vojni je Lenin zaključil pohod delavsko-kmečkih množic z zmago prve socialistične države, ki je nastajala v okoliščinah in se prebijala skozi ovire kakor še nobena država na svetu. V Rusiji, kjer so bila pred svetovno vojno družbena protislovja najgloblja, je mogla skrajni desnici iztrgati oblast le skrajna levica, ki je pretrgala vse vezi s starim svetom. Pričela se je borba za zgraditev socialistične države z brezrazredno družbo, v katero so se zlile delavsko-kmečke množice skupaj z najboljšimi predstavniki delovne inteligence v trdno enoto, z eno samo zavestjo zmagujočega delovnega ljudstva. Zapadni kolonialni imperializem se je zavaroval pred sovjeti s kitajskim zidom, z zakoni za zaščito države, izločil je Sovjetsko državo iz družing narodov, naposled pa potiho oboroževal fašizem in mu odpiral razglede proti vzhodu. Meščanska družba, v katero sta se vključili tudi aristokracija in hierarhija, ko sta izgubili prestole, je prevzela od stare družbe vse predsodke in mračnjaške ideje. Napredni ideologi, ki so odkrivali razumske resnice, so ostali le še svetilniki na obali, kamor so se z ladij poredko ozirali nanje. Lenin jih je zopet obudil delovnemu razredu in se v ogromnem, komaj zmogljivem naporu prebil skozi vse filozofske sisteme evropskih mislecev, da je marksističnemu socializmu utrdil temelje modernega znanstvenega nazora, ki odpira človeku horizonte doslej najširše svobode. Kajti Lenin se je dobro zavedal zakonov borbe in je vedel, da si mora najnaprednejši razred, če hoče zgraditi nov svet in pognati vse delovne sile v življenje, osvojiti prizadevanja najsilnejših duhov, ki ne vklepajo človeka v nobene spone predsodkov, temveč mu dajo najširšo svobodo v delu in iskanju resnic za človeško družbo. Lenin je spoznal, kakšno vero vase mora dobiti človek, ki se je iz sužnja povzpel do gospodarja sveta. Tako je idejam vseh velikih človeških mislecev in drznim sanjam poetov o lepoti življenja izvojeval zmago delavski razred. Izvojevali so mu jo sajasti kurjači, od premogove- puuuuu be ma- za etan oddiha in zakletve zvesto- bi sociastični borbi. Delovno Ijud- ga prahu počrneli knapi, strojniki in • ji H Ul i|| : * in blatni zidarji, tlačani ’in koloni izgarane pletilje, delavske žene, žilavi kovinarji. Bednemu Màchi se Še sanjalo ni, da si bo njegov „prvni maj" delavski razred izbral za svoj praznik, za dan nrealeda bojnih sil, stvo si je izvolilo dan pomladi in ljubezni za obujanje vere v zmago svobodnega človeka. Od devet in osemdesetega leta so korakale množice po ulicah industrijskih mest in prepevale himne delu, na dan prvega maja, dokler ga fašistična buržoazija ni prepovedala. Proti vzhodu so se obračale oči zapadnih Slovanov. Ze 1528. leta je med tolikerimi drugimi napisal Janez Lichtenberger prerokovanje: „Exurget aquila grandis in Oriente, aquicolae oecidentales moere-bunt. Tria regna comportabit. Ipsa est aquila grandis, quae dormiet annis multis, refutata exurget et contremiscere faciet aqui-colas oecidentales in terra Virgi-nis et allos montes Superbissimos: et volabit ad meridiem recuperando ammissa. (Dvignil se bo veliki orel na vzhodu, zapadni otočani bodo pričeli jokati. Tri države bo strl. To je veliki orel, ki spi dolgo let; premagan se bo zopet dvignil, in tresli se bodo pred njim zapadni otočani v deviški zemlji in še drugi ponosni vrhovi; letel bo proti jugu da bi izgubljeno pridobil.) Juraj Križanič je eden med prvimi v sibirskih mrazovih doživel razočaranje nad svojim slovanskim navdušenjem. Vsi veliki poetje so sanjarili o slovanski skupnosti, o neizmerni slovanski moči, o slovanskem mesijanstvu, in sanje so puhtele v dim. Le malo je bilo tako treznih duhov, kakor je bil Prešeren, ki je s tolikim zanosom in vendar tako stvarno oblikoval syojo slovansko idejo. Romantiki so gradili mavrične mostove vzajemnosti, preko resničnih mostov pa so se valila caristična kozaška krdela in s sabljami sekala po domorodcih naprednih idej. Dostojevski je slavil muzika Poma Danilova, ki se je dal mučiti za svojo rusko vero. V svojih zablodah je bil slavni pisatelj prepričan, da bodo carske armade odrešile balkanske brate iz mesijanskega altruizma. Pred osem in štiridesetim letom so utopije slovanske skupnosti pognale bohotne cvetove. Megleni fantasti so iskali le-ka v nekem skupnem jeziku. Kasneje so se na sokolskih paradah patetični govorniki bratski objemali, šampanjec je zalival slovansko ljubezen. Vladajoči kapitalistični sloji v posameznih državah pa so oprezali za trenutkom, da je brat skočil bratu za vrat in ga grizel kakor volkodlak. Jeremijade o slovanski nesložno-sti so polnile čitanke in Aškerčeva „Svetopolkova oporoka" je bila izraz jalovega čustvovanja, deklamacija za sokolske praznike. — Marksisti, z Leninom na čelu, so kmalu po zlomljeni ruski revoluciji opozarjali, da je problem malih narodov, ki jih je ruski carizem tako zatiral kakor Avstro-O-grska slovanske narode, problem socialistične družbe. Borba delav- (Nadaljevanje na 10. strani) IVIikdai? se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmaknil, kakor i/ tek zadnjik drek letik i/njne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: »Ta peščica do-brik ljudi ob /Idriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!« Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vikar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! Odlomki iz govora IVANA CANKARJA v Trstu 1918 s/ 1 ' Mm Kr mmsàam *■■**&>. ■ I "iW ■ "Hi ' ■ «’O mMih&đm IMPli bEHEWEbHBBwII^ì^BB tópill •mW^ tiTMin iiTUBÉ/nmi PEPA: Zdravo Juca! Takšna sjneča! Človek pa prav tebe sreča) Zdaj pa hitro pohitiva, da kak prostor še dobiva. JUCA: Ljuba Pepa) Sem vesela, da lahko ti praznik dela tu čestitam kar ustmeno. Glej, kako vse okrašeno je na stadionu danes! Včeraj bil je tukaj Janez, je umetni ogenj gledat in tako mi je povedal, da bilò je nadnaravno. Zdajle, Pepa, je pa glavno, da se človek kam pridrenja, ker, kot vidiš, že pričenja zdaj se slavnostna parada. Ce bi bila jaz bolj mlada, tudi jaz bi naučila se teh vaj in nastopila. PEPA: Vidiš ta telesa mlada! To prekrasna je parada! Meni že kar dih zastaja. In od vseh strani prihaja vedno več teh telovadcev, brhkih deklic, krasnih mladcev. JUCA: To s ponosom me navdaja; kaj zato, če nam nagaja včasih nekaj pobalinov. Dokler bo kaj takih sinov, kot so danes tu se zbrali, ni potrebno, da bi bali mi za našo se bodočnost. Tukaj vidiš vso mogočnost in vso delavsko zavest. Kadar stisnejo ti pest, takrat bo slabo za tiste, ki se imajo za fašiste! PEPA: Prve vaje so končan-, Tam pa pionirke zbrane že korakajo v sredino. Vidiš, tamle, našo Pino? Nanjo se bom pa jezila, če pri vajah bo grešila. No, pa še kar dobro dela, Dosti dela sem imela, ko sem jo zvečer učila, da bi kaj ne pozabila. JUCA: Glej, spet nova so krdela telovadcev prihitela! Ni ne konca jih ne kraja.; to res prvega le maja človek lahko v Trstu gleda. In kar brez napak razpreda ves današnji se program. To jim od srca priznam! Se in še sta govorile Pepa, Juea in hvalile ta nastop, ki trn v peto je za glavo prenapeto. Do večera sta ostale tam in se navduševale. V mrak se zemlja je odela, ko odšle sta z Montebella, kamorkoli sta stopile množice povsod hvalile so popoldanske nastope. Le prav nepomembne trop# šovinistov godrnjale so in v kotih zabavljale Vendar tudi tem je jasno, da bilo je sicer krasno, da pa ni bilo tako, kakor je takrat bilo, ko je še njih vzor edink slavni Duce-Mussolini po tej naši zemlji hodil in različne „fešte" vodil, Obiščite zdravilišča Slovenija je tujskoprometna dežela, kamor so že od zdavnaj prihajali na oddih in zdravljenje številni domačini in tujci. Njene prirodne lepote so številne in raznolike. Pianine so divje in njih najvišji vrh Triglav je po pravljici o Zlatorogu in po svoji severni steni poznan po vsej Evropi: modra jezera so majhna, a sredi vrhov gora izredno lepa: žuboreče reke in potoki napajajo zelene doline, prostrani gozdovi na Gorenjskem in Štajerskem nudijo prijeten odmor, dolenjske in štajerske gorice pa vabijo v svoje prijetno okrilje. Res številne so prirodne lepote naše domovine. Razen tega pa je Slovenija bogata na zdravilnih vodah in njena po svetu dobro poznana zdravilišča so že številnim bolnim vrnila izgubljeno zdravje. Premnogi vrelci mineralne in termalne vode st» poznani že od zdavnaj, saj so nastali že v najstarejši dobi zemeljske zgodovine. Naše dežele je namreč v terciarni dobi pokrivalo Panonsko morje, ko je to odteklo in je prenehalo delovanje vulkanov, se je razvila bogata tropska vegetacija in pojavili so se številni izviri tople in mineralne vode Nekaj od teh jih je ostalo še do dandanes in uspešno služijo zdravju ljudstva. Ze Rimljani so pri nas pričeli izkoriščati njih zdravilno moč in eno kopališče je po njih dobilo celo ime: to so Rimske Toplice, kjer so še dandanes ostanki rimskih bazenov. Vsa zdravilišča so zdaj lepo urejena in opremljena z modernimi napravami. Bogastvo zdravilnih voda in njih mineralnih sestavin, ki zagotavljajo uspešno zdravljenje raznovrstnih bolezni ter ugodne kli-matike razmere, sc povzdignile slovenska zdravilišča v vrsto najboljših evropskih kopališč in zdravilišč. Najpomembnejše zdravilišče je Rogaška Slatina, ki je doma in po svetu poznano kot najboljše zdravilišče Jugoslavije. Leži v kotlini med Mariborom in Celjem na južnem Štajerskem ter služi zdravljenju želodčnih, črevesnih bolezni, bolezni mehurja, ledvic in krvne ga obtoka ter tudi revmatičnih in lahkih živčnih obolenj. Zdravilišče ima več vrelcev, od katerih so triie, alkaioidni slani vrelci (Tempel, Styria in Donat), najbolj poznani in najučinkovitejši. Zdravljenje samo pa se vrši s pitjem in kopelmi. Rogaška Slatina je na splošno zelo moderno urejeno zdravilišče, (14 velikih hotelov!), ki ima vse leto obilo gostov in kjer je zlasti poleti življenje zelo pestro. Najbolj razširjeno je uživanje mineralne vode ali s'atine iz zdravilišča Slatina Radenci, ki leži severno od Maribora, sredi vinorodnih Slovenskih goric. Mineralna voda, ki vsebuje obilo joda, broma, litija in železa, služi zdravljenju bolezni srca in krvnih žil. želodčnih, jeternih, ženskih bolezni, uspešno pa pomaga tudi pri sladkorni bolezni. Posebnost je v tem, da je glede na številne, po toploti in sestavi raznolike vrelce, možno individualno zdravljenje poedinih bolemi. Tudi to kopališče obsega cel kompleks moderno urejenih hotelov, kopališč in drugih naprav. Dobro znano je tudi termalno kopališče Dobrna, ki leži v bližini Celja sredi šumečih jelovih in smrekovih gozdov. Voda, ki tod izvira, je topla in dobro služi zoper srčne, živčne in črevesne bolezni. Zdravljenje se vrši predvsem s kopanjem, pa tudi s pitjem. Tik pred Celjem ležita še dve radioaktivni termalni kopališči Rimske Toplice in Laško. Obe kopališči so poznali že Rimljani in so sledovi njih stavb in naprav še danes vidni. Voda je v obeh kopališčih zelo topla (37,5 stop C) in je tako omogočeno zdravljenje tudi pozimi v majhnih sobnih in plavalnih bazenih. Laška voda pomaga pri sladkornih, žolčnih in jetrnih boleznih, voda Rimskih Toplic, ki vsebuje obilo naravne o-gljikove kisline, pa pri zdravljenju revme, anemije, katarjev, živčnih in ženskih bolezni. Razen teh večjih, najmoderneje urejenih, pa ima Slovenija še nekaj manjših zdravilišč in toplic, ki še niso pripravljene za sprejem večjega števila gostov. Najbolj znane so Dolenjske Toplice v bližini Novega mesta, ki so tudi bile poznane že Rimljanom. Voda s toploto 38 stop. C ima obilo ogljikove kisline ter služi zato zoper živčne, kožne in sorodne bolezni. Podobna je učinkovitost ter malne vode Catežkih toplic, ki leže tudi na Dolenjskem pod Gor- janci, le da je nje temperatura še mnogo višja in doseže celo 54 stop C. Po toploti, sestavu in u-činkovanju je podobna voda v bližini ležečih Šmarjeških toplic. Blizu Zagorja ob Savi so Medijske toplice, ki pa so manj pomembne. Iz navedenega vidimo, kako bogata je Slovenija. Njene številne Kavo pijemo vsak dan, vemo pa o njej bolj malo. Zato nekaj vrstic o nje pridobivanju in zgodovini. Kavo pridobivamo iz rastline, ki jo imenujemo kavovec. To Je nizko drevo ali tudi grm, ki je vse leto zelen. Njega domovina sta Arabija in Abesinija, goje ga pa danes po vseh tropičnlh pokrajinah, posebno v Južni Ameriki, ki je splošno znana kot domovina kave. Kavovec ima majhne bele cvetove, ki diše podobno kot španski bezeg. Iz cvetov se pa šele po 9 mesecih razvijejo plodovi, temnordeče jagode, ki so po dobne češnjam. Vsak plod ima dva predala z dvema ovalnima semenoma. Ko plodovi dozore, Jih obirajo ter suše na velikih pladnjih toliko časa, da se sliši ropotanje semen v njih, če jih stresamo. V posebnih mlinih odstranijo nato lupino ter izločijo temnozelena semena, ki jih prodajajo kot „kavina zma“. V ka-vinih zrnih je strup kofein, ki vzpodbuja srce in živčevje ter poživlja zdravilne in termalne vode služijo zdravljenju raznovrstnih bolezni ter predstavljajo danes važen doprinos k zaščiti zdrav:a in delovne sposobnosti. Tega naj se naše ljudstvo v polni meri zaveda in obišče naša kopališča in letovišča, ki bodo že v maju odprta. mišljenje in fantazijo. Zato močno kuhano črno kavo uporabljamo kot domače sredstvo proti zaspanosti, utrujenosti, zlasti služi duševnim delavcem v spodbudo pri napornem duševnem delu. V tovarnah pa pridobivajo iz nje poseben prah —. alkaloid kofein, ki služi kot zdravilo za srce. Kavina zrna vsebujejo tudi mnogo dišečih snovi, ki se razvijajo šele s praženjem na ognju. Kavo so prinesli k nam Turki, ki so z vojskami vdirali v Evropo. Zgodovina pravi, da so se prvi v Evropi s kavo seznanjali Dunajčani. Ko so namreč Turki 1. 1883 zaman oblegali Dunaj in jih je od tam pregnala vojska poljskega kralja Jana Sobleske» ga. so pustili pred mestom med drugim blagom tudi velike zaloge kave. Bistre glave so hitro pogodile, čemu zrna služijo in ker je prebivalstvu pijača zelo ugajala, so podjetne*! odprli posebne lokale, imenovane kavarne, kjer so prodajali kavo. Z Dunaja so se potem kava in kavarne razširile po vsej Evropi. DOLENJSKE TOPLICE Pridobivanje kave 1. MAJ LJUBEZNI (Nadaljevanje z 9. strani) skega razreda se je dotaknila svetovnega problema in ga vključila v svoj revolucionarni program. Sin malega, podjarmljenega naroda, veliki Gruzin Stalin je izdelal marksistično definicijo . narod-hosti in je postal ideolog problema malih narodov. Socialistični družbi je tuje vsako izkoriščanje posameznih narodov, kajti narodnost spada med osnovne človeške pravice človeškega občestva. Na osnovi Stalinovih tez je Sovjetska zveza podelila vsem narodnostim svoje širne zemlje avtonomijo s pravico do odcepitve. Zagotovila jim je in uresničila svojo dano besedo s tem, da je sleherno narodnost z vsemi silami podprla v njenem individualnem razvoju. Medtem ko so zaostali narodi bivše carske Rusije pričeli uživati konkretno stvarnost bratstva med narodi, sta v malih evropskih narodih — predvsem slovanskih — netila buržoazija in cerkev naravnost blazno sovraštvo med narodi, ki so iskali rešitve v vseh mogočih odtenkih avtonomije, katero je uspela meščanska družba vselej osmešiti in jo speljati na slepi tir. Tako bi bil fašizem v drugi svetovni vojni, ko je te narode obsodil na smrt, z lahkoto dosegel svoj cilj, če bi ne bila Komunistična Partija sprejela odločilne borbe. Kapitalistična družba v podjarmljenih zemljah, se je skoraj do zadnjega člana zatekla v okupatorjev objem, zatajila narodnost in najprirod-nejšo čast, delovno ljudstvo pa je rešilo „čast otrok", ki jo je terjal Prešeren pred sto leti, in še v strahotno borbo za svobodo človeka in narodnosti, uresničeno v preizkušeni, resnični demokraciji. Delovno ljudstvo je zmagalo. Morda danes, utrujeno od grozotne borbe, še ne more docela doumeti velike zmage in preloma, iz katerega se je rodil novi svet. Stoletja so grmela v prepad, stoletja predsodkov in mračnjaštva, zato so padale strašne žrtve. Zmogla jih je le tista neizmerna voli:» in vera, ki je žarela iz oči milijonskih množic, ki so prvo leto po zmagi obhajala svoj Prvi maj, dan pomladi in ljubezni, dan človeškega prerojenja. V vseh mestih, v Vladivostoku, v Tomsku, Taškentu, Tbilisiju, v Leningradu, v Varšavi, v Pragi, v ! Sofiji, v Beogradu, Zagrebu, Ljub-1 Ijani in Trstu je grmela zemlja . pod koraki množic, prepevajočih delu za človeško družbo in svobodo, ko človek ne bo več izkoriščal človeka. Preko Rdečega trg» v Moskvi pa so se skozi devet ur zaganjali valovi dva in pol milijonskih množic, ki so z mogočna zavestjo dvigale prapore nove u-reditve sveta. Obup romantičnega poeta ni novemu človeku, ki je sprejel dediščino vse lepote, več nevaren. V ČAS krvavih bojih za svojo svobodo ga je ta človek stokrat in stokrat premagal v sebi, premagale so ga milijonske žrtve za občestvo, v kateri ne prete več posamezniku udarci od družbe, le še od človeka zaradi njegove narave. Korakajoče delovne množice se ozirajo z ljubeznijo na vse stvaritelje ki so jim skozi stoletja do tega dne ustvarjali iz svojega hrepenenja in sanj privide človeške lepote. Prvi maj — laski čas je rodil novo, veliko vero v ustvarjajoče človeštvo. Trdo in veselo so pozvanjali koraki zmagovitih armad delovnega ljudstva, koraki žena in mož, kovinarjev, tesarjev, zidarjev, strojnikov, poljedelcev in tesarjev, livarjev, mislecev, poetov, partizanov in žareče mladine. Cela zemeljska obla je prisluhnila odmevajočim korakom, ki Ji bodo ustvarili novo življenjski vsebino. Inženir Leoni je v se je vozil k preizkušnji svojega topa. V vlaku se je seznanil z dvema sopotnicama: prva se mu je predstavila kot Marija Sergejevna, druga kot Natalja Mihaj-lovna. f PreizkuSnja topa je sijajno uspela. Iz Moskve je Leontjev moral na fronto, kamor so mu sledili vohuni. Njegovo bivališče je Izsledila Natalja Mihajlovna, ki je prišla na fronto z neko igralsko družino. Nemci so takoj poslali pod vodstvom Petronesca B svojih ljudi v vlogi delegacije na rusko fror^to. Za njo je skočila Tonja, ki je pred skokom komaj utegnila vzklikniti: ‘Oj, mamica(« Nato je prišel na vrsto ‘priletni proletarec«, ki se je prekrižal, si bog ve zakaj pogladil brke, in nerodno skočil iz letala. Nazadnje je prišla vrsta na »predstavnika okrožne inteligence«. Ko se je Petronescu obrnil k njima, mu je sapa zastala od jeze: oba »inteligenta« sta se zatekla v kot in se krčevito oprijela držajev. — No! — je zakričal Petronescu. — Skočita vendar!... Ali morda mislite, da gre tu za šalo?... Skočita !... Toda nista se premaknila z mesta in se še čvrsteje oprijela držajev ... — Sodrga! Živina! Skoči!... — je zarjul Petro-nescu, skočil k njima, psoval izmenoma po nemško in po rusko in zgrabil za ovratnik prvega med njima. Toda ta se je trepetaje od strahu še vedno krčevito oprijemal držaja. Petronescu ga je z vso močjo udaril po obrazu in začel trkati s pestjo po kabini pilota. Od tam je tako prišel pilotov pomočnik, mlad oticir s samokresom v rokah. Ali te svinje že spet nočejo skakati? — je mirno vprašal po nemško. — To je navadna zgodba... Takoj vam bom pomagal. Oficir je pristopil k prvemu »inteligentu« in ga udaril s samokresom po glavi. Od bolečine in strahu je ta odskočil in za trenutek izpustil držaj. V tistem hipu ga je oficir zgrabil za ovratnik in ga pahnil skozi vrata. Zdaj je bila vrsta na zadnjem. — Rus, skoči! — je mirno kakor poprej izprego-voril oficir in naperil nanj cev samokresa. — Skoči, ali pa bo Rus kaput... — Ne, ne, — je zajecljal oni, šklepetajoč z zobmi. Nimam., moči.. Potem.. Zdaj ne morem.. Srce... lu imaš srce, sodrga! je zavpil Petronescu in ga udaril po obrazu. — Tako torej, moči nimaš!... Vražja ti mati!... Tudi oficir je dodal nekaj težkih zaušnic in se pn tem smejal. loda »inteligent« se je še vedno oprijemal držaja odvračajoč krvaveči obraz pred udarci. Oficirja je minila potrpežljivost,- da je začel na čudne načine tuliti. Petronescu je bil ves potan od jeze in telesnega naoora so^eč^Tvfi 1>etr°uescu 'zgub.l potrpljenje. T< vetP7ia Wv V iPn]e isamokres 'n izstrelil vseh vet nabojev v obraz temu človeku. rWi~r P0p0l^0ma pravilno ste ravnali, — je r oficir. — od njega bi imeli malo koristi. ' i? °*rI z robcem obraz, skočil k v eem m se pognal skozi nje, ne da bi se obotav Nekaj hipov nato je potegnil za obroč padah začutil, kako ga je potegnilo kvišku. Nato je plavajoč padal navzdol k mirno speči sovjetski zemlji. Proti koncu aprila je nastopilo na tistem delu fronte, kjer je bil Leontjev, neko zatišje. Res je, da so Nemci poskušali nekajkrat zavzeti nazaj vsaj del izgubljenih položajev, ki so jih bih morali zapustiti, toda vsi njihovi napadi so bili odbiti in naše edinice so se trdno učvrstile na novih postojankah. Tisto leto je pomlad pozno nastopila in šele zdaj, v začetku maja, je bil viden njen prihod. Po prvem deževju ie bujna trava pokrila zemljo, drevje se je bohotno razcvetelo. V gozdnem taborišču, kjer je bila razmeščena brigada, je ležal ponoči omamen duh po drevesnem brstju, pomladnem evctiu in tordi, hlapeči zemlji. Leontjev je bil pri Koncu s svojim delom. Iz Moskve so mu že nekajkrat obzirno namignili, da bi bilo čas, ako bi se vrnil. Da povemo po pravici, je bilo Leontjevu težko ločiti se od fronte. V tem času se je tu privadil in se zelo navezal na borce in oficirje. Docela se je vživel v življenje na fronti. Vsakokrat, ko je prišla brzojavka na ime Leont-jeva, je polkovnik govoril, ko mu jo je izročal: — Kaj spet zahtevajo? Že zopet jih je nekaj zaskrbelo! Nič zato, pri nas ostaneš še tedenček, potem pa bomo videli, kako bo ... Vendar pa se je bližal čas odhoda. Leontjev je sam prišel do takega zaključka in se je o tem pogovarjal s prijatelji. Sklenili so, da odpotuje v sredo zjutraj. Leontjev je poslal brzojavko na vojno komando, Sviridov pa je o tem obvestil svoje oovelj-stvo. Že v nedeljo je bil kovčeg naložen, zbrani in urejeni so bili vsi zapiski in računi, skratka, vse je bilo pripravljeno za odhod, V ponedeljek zvečer je prišel polkovnik Sviridov k Leontjevu in veselo povedal : — Novice imamo! Iz štaba armije so sporočili, da se jutri pripelje delegacija iz Ivanovskega okrožja. Darove prinašajo. Pet ljudi. Treba je zanje vse pripraviti. In je šel, da ukrene potrebno za sprejem gostov. Delegacija se je pripeljala zjutraj s štabnim avtomobilom. Dve dekleti, predstavnik okrožnega komiteta partije in še dva moška, so pripeljali s seboj nekaj kovčegov z darili. Goste so sprejeli na prehodni točki. Tudi Leontiev je šel tja. Zjutraj so se odpeljali na pot. V prozornem majskem zraku so brenčale čebele. Rahla para se je dvignila od zemlje, ki jo je ogrelo jutranje sonce. — Lepo, — je pritrdil Sviridov. — Jutro, kakršnega si želimo. Mirno je, goste imamo in sonce,.. Nekdo zdaj prihaja... In v resnici, za ovinkom je bilo slišati brnenje motorja. Pokazal se je odprt štabni avto, v katerem je sedelo nekaj oseb v meščanskih krojih. Spredaj sta sedeli dve dekleti v rdečih oblekcah in mahali z rokami. Avto se je približal, a še preden se je ustavil, je skočil iz njega suh moški s smehljajočim, se obrazom m z brazgotino na licu. Naglo je pristopil k čakajočim. — Zdravo! — je veselo zaklical in istočasno zelo prisrčno in krepko stisnil roko Sviridovu in Leontjevu. — Pozdrav, tovariši, od Ivanovcev. Dovolite, da vas pozdravim preprosto kakor delavec. To sta naši Vera in Tonja — komsomolsko pleme, to je Ivan Egorič, — ne zgledujte se, ker je star, — marsikaterega mladca užene. To pa je Sergej Fedorovič agronom. In to je vsa delegacija. Saj res, šc jaz sem tu — Petrov, delavec. Oficirji in Leontjev so pozdravili goste. Dekleti sta z boječim, ljubeznivim nasmeškom ponudili polkovniku velik šop pomladnega cvetja, ki sta ga nabrali po poti. Petrov je potegnil iz žepa fotografski aparat, pomeril na skupino in dvakrat sprožil. — To je za naš okrožni časopis, — je hitel opravičevati se, čeprav ga ni nihče nič vprašal. — Naš urednik bo norel od veselja, moja častna pionirska beseda . .. Oprostite, da vas nisem vprašal za dovoljenje. — Nič hudega, — se je nasmehnil Sviridov. — Tu ni nič takega, ali dalje, oprostite, tovariš Petrov, to ni dovoljeno. Do odhoda boste morali oddati aparat v shrambo. Takšni so predpisi. — Seveda, — je odgovoril Petrov, — tu ni ugovora! Kako že pravijo: v tuj samostan ne hodi s svojo ustavo ... Prosim .. Ponudil je aparat komandirju, ki ga je vzel in del v torbo. Kakor vedno so sprejeli na fronti goste prisrčno in veselo. Vsi so jim skušali ustreči, jih zabavati in 'razveseliti. -------------YčZZ Gostom so pripravili dve zemljenici: ena je bila za dekleti, druga za moške. In treba je bilo videti, s kakšno ljubeznijo in skrbnostjo so borci pospravili in opremili ti zemljenici. To naj bo »stanovanje za družine visokega stanu« so govorili borci. Zvečer so pripravili v komandirjevem zakopu večerjo za »deset kuvert«, kakor se je izrazil jsolkovni kuhar, ki je služil pred vojno v hotelu »Intunst« in je dosegel v tej stroki »kvalifikacijo evropske višine«, kakor je samo sebi zatrjeval. Pri večerji se je razpletel živahen pogovor med gosti in oficirji. Leontjev, ki je sedel poleg Petrova, ga je izpraševal o tekstilni industriji, ki je bila zelo razvita v Ivanovskem okrožju, od koder je prišla »delegacija«. Petrov je pripovedoval o novih tovarnah, ki so jih odprli pred vojno, navedel nekaj podatkov o sov-jetskih tkalnih statvah, ki so se izvrstno obnesle. Na vprašanja Leontjeva je kratko pojasnil, da sam, žal, ni inženir, temveč partijski delavec, in da ima zato o vseh teh rečeh samo splošen pregled. — Naši kraji, — je rekel, so bogati, rodovitni. Delamo z bombažem in domačimi surovinami. Lan pridelamo stimi. Zdaj, seveda delamo v glavnem za vojsko, prej pa smo se ficcali z barvanjem pazili smo na lepoto barv, na umetniške vzorčne risbe. Naše proizvode, morda ste o tem slišali, poznajo celo v inozemstvu. Naš cic so na Vzhodu ogromno kupovali in smo v tem z velikim uspehom konkurirali z japonskim in evropskim blagom. ' : * vij. Redi-e so bile lene v preteklih letih, ki so sodelovale v manifestacijah 1. maja, ker le redke so se borile za svoje pravice in za prauicc’ svojih drulin. KakUne so pa danes vrste, ki korakajo pod zastavami deU prvega maja po vsem svetu — Irt prav toliko kot mol v teh vrstah tudi Zena. zato, ker se je lena v zadnjih letih tako silno dvignila, da je dosegla mola in koraka z njim vzporedno, zato, ker se danes lena zaveda, da brez sodelovanja z moSkim tovarišem ne bi nikoli dosegla svobode zase in za svoje otroke. Sprevod Prvega maja je simbol mogočnega pohoda v svetlo bodočnost. Tudi v STO-ju bodo lene skupaj z mol mi dale izraza svojim stremljenjem .toda tu nas lene laka še‘tetka pot, laka nas borba s kapitalističnimi mogotci,- zato so lene uvidele nujnost, da se zdrulijo v enotno organizacijo, ki bo ščitila interese vseh malih duševnih in ročnih delavcev ter se vpisale v Enotne Sindikate. 7.000 lena šteje danes ta organizacija in kako jasno je naša lena doumela svoj cilj in pot, ki vodi do njega, kalejo sindikalne volitve, ki so v teku. Vse lene so se polno zaupanja zbrale, da sc ponče o načinu volitev, ki se vrše mirno'in disciplinirano. Točnih številk o volitvah še ne moremo dati, toda njih uspeh je le v tem, da so lene enot-no in zavestno volile in tako ponzale, da ra-zumejo volitve, katerih izid bo pripomogel k demokratizaciji uprave Svobodnega Trlaškega Ozemlja, ki ji bo glavna skrb normalizacija razmer ,t. j. polna zaposlitev vseh delavnih ljudi, tako lena kot mol, uveljavljanje vseh demokratičnih in socialnih pravic, odstranitev fašistične dediščine, ki podpihovana še vedno zavira nacionalno enakopravnost. V takih pogojih tivljenja bo moina osamosvojitev lene na osnovi enakosti z molem. Le v takem položaju se bo lem -,rešena vsakodnevne skrbi za kruh, lahko posvetila drulini, vzgoji svojih otrok, da bodo postali koristni člani človeške drulbe. Toda lena se ne bori samo za svoj dom, za svojo drulino .temveč njena borba prehaja v okvir vsesplošne demokratične borbe za dobrobit in napredek vsega Človeštva. Borimo se za vse narode enako, kajti prav tako drag kot nam je Slovenec, Jugoslovan, in Slovan nam je tudi pošten Italijan, Francoz, Anglel, Indijec in Črnec. Dokalimo. da nam jc dobrobit vsega človeštva nad vse, da so nam otroci vseh narodov ljubi kakor lastni otroci. Prvi maj naj bo praznik dela in ljubezni! KAJ MAM MIDI MARAMA? i. • r»r»i nvp Začeti ie treba z nekai Zračna kopel je najbolj zdrava izmed vseli kopeli. Zal, da se pri nas vse premale uporablja. saj malokdo pomisli, da je zračna kopel najuspešnejše utrjevalno sredstvo. Za četi je treba z zračno kopeljo v toplem poletnem času zunaj na zraku in jo nadalje vati pozimi v stanovanju. Da izpostavimo telo zraku, za to ni treba nikakih posebnih priprav in nikakih stroškov. Tudi slabotni ljudje se polagoma lahko privadijo, vendar morajo biti previdni, da si z .zračno kopeljo več ne škodijo, kakor koristijo. Izpostavljanje zraku naj traja spočetka samo nekaj minut in naj postopoma narašča. Slaboten začetnik se v začetku tudi ne sme takoj popolnoma razgaliti, nego naj počasi odlaga obleko, čez nekaj dni nekaj več. Poleg utrjevanja ima zračna kopel tudi namen, da krepi delovanje kože in pospešuje preosnovo. V zvezi z dihalnimi vajami, t. j. z globokim vdihavanjem in izdihavanjem so zračne kopeli izredno koristne. Seveda spada nujno k njim gibanje, telovadba, sport. Potem še- MLEKO V ZDRAVSTVU Mleko je med najvažnejšimi in najbolj popolnimi hranili; v prvi dobi našega življenja predstavlja skoro edino hrano, prav tako se hranimo z mlekom pri mnogih boleznih, za katere je predpisana posebna, lahko prebavljiva in visoko hraniva dieta. Zaradi njegove hranilne vrednosti ga zdravniki zelo priporočajo in se trudijo, da bi ga čim več uživam V ta namen ustanavljajo v velikih mestih poseb no mlečne restavracije, kjer pripravljajo najrazličnejše jedi iz mleka in iz mlečnih izdelkov. nje v gosdinjstvu. Nevarnosti, ki jih predstavlja mleko za Siljenje bolezni, zavisijo lahko od krave, od osebe, ki molze, kakor tudi od v katerih zbiramo mleko ter od pre- posode, voza. Predvsem moramo vedeti, da predstavlja mleko izredno ugodna tla za razmnožitev bakterij; za časa molže se v poletnem času v B-7 urah bakterije izredno razmnožujejo In njih število doseže tudi milijon. le se stari pokvarjeni sokovi obnove, stanice mišičevja ožive, kri se krepi in čisti ter hitreje kroži po žilah. Ko smo navadili poleti telo zraka in sonca v vseh njunih izpremembah, nadaljujemo z zračnimi kopelmi prav do zime. Ako pri tem s primernim gibanjem poskrbimo, da se telo nikoli popolnoma ne zmrazi, lahko prenašamo vse izmene toplote in mraza v prehodnih letnih časih in pozimi brez posebne nevarnosti, da bi se prehladili. Ce se pa le prehladimo, bolezen navadno ni huda in dolgotrajna. Vodna kopel ima namen, da očisti telo in ga osveži, a ga kakor zračna kopel tudi utrjuje. Sili kožo k močnejšemu-delovanju, pljuča h globljemu dihanju in vse notranje dele telesa k hitrejšemu presnavljanju. Topla kopel v kadi je uspešnejša, ako stresemo v vodo 2—3 pesti .soli, ali primešamo nekoliko smrekovega izvlečka ali pravega vinskega kisa, ki krepi te|°' Kopanje na prostem, združeno z’ zračnimi in sončnimi kopelmi ustvarja neverjetnosti pri ljudeh, ki se jim kri leno pretaka in imajo slabo prebavo. Razen tega napravlja tem odporno proti vremenskim izpremembam, utrjuje ga, da lahko prenaša zimo. Večji učinek ima kopanje v slani morski vodi, ni pa za vsakogar. Živčno slabotni ljudje naj ne hodijo k morju, ako jim zdravnik tega ni priporočal. Kopanje naj nikoli ne traja predolgo, ako hočemo, da bo koristno. Sončna kopel, izrecno zdravilna koptd, zahteva precejšnje previdnosti. V splošnem je na mestu za zdrave ljudi, dalje za rev- sončenje je pol ure. Začeti je treba z nekaj minutami in stopnjevati sončenje vsak dan za 2—3 minute. Posebno pri otrocih in polnokrvnih ljudeh je potrebna skrajna previdnost. Glava mora biti vedno pokrita z robcem ali slamnikom. Telo je treba pri sončenju večkrat obračati. Razume se, da mora biti golo. ali čim manj zakrito, ker žarki skozi blago skoro nič ne prodrejo. Jutranji sončni žarki sicer niso tako močni, a dasi nežno, najmočneje vplivajo na telo, ker vsebuiejo največ ultravijolične luči. Cim višje je sonce, tem večkrat je treba s sončenjem prekiniti in sesti v senco. To se pravi, kdor se je že nekoliko privadil soncu, se sonči večkrat dnevno, toda vsakokrat s presledki. Nikakor pa ne smemo s sončenjem pretiravati. Sončarica ali živčni napad se pri občutljivih osebah kaj hitro pojavita. Po vsakokratnem sončenju zelo dobro vpliva umivanje s hladno ali mlačno vodo. Peščena kopel. Za osebe, ki bolehajo na revmatizmu, so posebno priporočljive peščene kopeli. Dokler je mraz, segrejemo mivko na ognjišču in jo stresemo v kopalno kad. Bolnik pokrije posamezne dele telesa ali celo telo s segreto mivko ter ostane tako, dokler je mivka topla, nikakor pa ne več kot eno uro. Ako je treba, se ohlajena mivka zamenja z novo, vročo. Toplota naj znaša za posamezne dele 55°, za vse telo pa suo C. Peščena kopel povzroča potenie. njena prednost je, da pesek pot takoj vsesa. Za ljudi slabega srca je bolj na mestu gorka peščena kopel kakor vroča vodna kopel, ker ne zviša tako zelo telesne toplote in ker pesek kolikor toliko prepušča zrak k telesu. n „ i : „ „ m«-« i co lip n p V TIH* ÌP na mestu za zdrave ljudi, dalje za rev- se* koukux t--*—~~~ V "i; matične malokrvne in slabotne in take, ki Poleti so najuspešnejše peščene kope ' ______v iMiiri Otroke 7. nmdeško bo- ravi ob bregu tekoče reke ah ob jnoriu. se nagibajo k jetiki. Otroke z angleško boleznijo (rahitis) in škrofulozo treba obsevati z naravnimi ali umetnimi sončnimi žarki, ki preženejo te bolezni, ako še ni prepozno. Nervozni pa slabo prenašajo sonce in jim raje škoduje kot koristi. Najdaljša doba za Glava mora biti pokrita in tudi tu je previdnost na mestu. Ko se pa bolnik počasi navadi, leži lahko celo uro zakopan v mivki. Po končani kopeli je treba vse telo umiti s toplo vodo. T- Bogdan Ko govorimo o mleku kot hranilu, mislimo v prvi vrsti na kravje mleko. Mleko se sestoji: iz 3,5% maščobe, 3,9<^, beljakovin, 4,35<>/0 sladkorja in 0,75pepela; ostalo je veda. En liter mleka vsebuje 39 gr beljakovinskih snovi. Ce upoštevamo, da odgovarjajo ogljikovi hidrati, mastni in dušikovi, ki jih vsebuje liter mleka, 700-750 kolorijam, lahko rečemo, da bi človek teoretično vzeto, od 4-5 litrov mleka dnevno lahko živel. Mleko je tudi ceneno hranil '; kajti ista količina beljakovin v mleku je trikrat cenejša od iste količine v mesu. Zato je razumljivo, da propagirajo potrošnjo mleka ne samo iz zdravstvenih, temveč tudi z ekonomskih vidikov. Iz statističnih podatkov pa je razvidno, da tudi v normalnih časih potrošnja mleka ni dosegla tiste količine, ki bi govorila za to, da je pri-pričanje o visoki hranivosU mleka prodrlo v široke ljudske plasti. Med tem ko je konsum mleka v najnaprednejših di-žavah, kakor sta Švica in Holandska, dosegel 150-200 litrov na prebivalca letno, je v nekaterih deželah ostal pri 10 litrih. Kljub svojim izredno dobrim Ustnostim krije mleko v sebi tudi znatne nevarnosti za zdravje, Je namreč nevarno sredstvo za prenos nska-terih kužnih bolezni. Zaradi tega je potrebno, da se tej nevarnosti kolikor mogoče izognemo. Zdravstvene oblasti so uvedle kontrolo in izdale stroga navodila, kako postopati z mlekom. Mleko preiskujejo od molže do njega potroš- Zdravstvone oblasti se trudijo, da izločijo iz produkcije mleko tuberkuloznih krav. Kaz-širjenost tuberkuloze med kravami je večja kot se na splošno misli. Vendar pa se ti obrambni ukrepi vedno ne izvajajo, ker bi se mleko znatno podražilo. Zato je oblast uvedla primernejše zaščitne predpise. V teh se zahteva, da so hlevi primerno grajeni in čisti, osebe, ki so dodeljene molži, naj bodo snažne in naj se izogibajo slehernega stika z obolelimi'ljudmi. Nadalje moramo ohladiti mleko po molži na 10-15° c. zato da se morebitnim bolezenskim kalem, ki so prišle v mleko za časa molže, onemogoči razmnožitev. Potrebno je tudi pasteriziranje mleka, ki se izvrši tako, da se mleko greje na BS« C za dobo 25 minut. S tem se zanesljivo uničijo bolezenske kali ob najmanjši spremembi njegove kemične strukture in najmanjšem znižanju njegovo hranilno vrednosti. Pasterizirano mleko je prav tako hranivo in prebavljivo kot surovo mleko. Zaradi pasteriziranja Izgubi kvečjemu nekaj vitaminskih snovi; kjer je pasterizacija neizvedljiva, moramo seveda mleko zavreti. Uživanje sOrovega mleka je nevarno, ker se lahko okužimo s tuberkulozo. Ob izpolnjevanju vseh obrambnih sredstev je zagotovljeno varno uživanje mleka, ki predstavlja danes It) bo tudi v bodočo predstavljalo eno najbolj zdravih, najbolj hranivih in najlaže prebavljivih hranil, kar Jih Imamo. === Gospodinjski nasveti KAKO ODPRAVIMO BOLHE? Najboljše sredstvo proti njim je največja snaga na človeku in v njegovi okolici. Ce ta mrčes v večjem številu nastopi, moramo dnevno stepati postelje, pohištvo in obleke, tla pa umiti z vročo sodavico ali raztopino galuna (1 kg galuna na 10 1 vode). V postelje in razpoke moramo nasuti pravi prah zoper mrčes ali v petroleju namočeno kafro. Postopamo tudi lahko * na več načinov: 1. Pripravimo najprej zelo gosto zmes iz čistilne krede in navadnega olja in zamažemo s tem posamezne razpoke in okrajke. To bo že zadoščalo, da bolhe zatfemo. Poleg tega je priporočljivo večkrat namazati dele pohištva in ila s karbolno in lizolovo razredčino. če poškropimo posteljno in telesno perilo z limonovim sokom, tedaj bolhe odskakljajo. 2. Drugo odlično sredstvo je razdrobljena In v petroleju raztopljena kafra, ki jo nakapamo v razpoke, deščice stolov itd. Da preženemo bolhe iz postelj, zmečkamo med rokami nekoliko timijana in ga položimo med žimnice; močan duh ubija bolhe. Kogar bolhe rade napadajo, naj si nakapa v spodnje perilo nekoliko kapljic prosenega olja. Bolhe ga bodo takoj zapustile. rzpoke v tleh zamašimo z mavcem, kuha-z limom; razpoko namažemo še z gorko o, ki se hitro strdi. a se peč ne kadi, kadar pripeka sonce na nik, odpremo vratca na stežaj in vzamemo pepelnik. Topli zrak hitreje potegne skoz nik in se več ne kadi. a žične posteljne mreže polagamo jrapu P nico, da se ne strga. Več pol papirja s iO skupaj v primerni dolžim, ločno steklo (neprozorno) za okna si ravimo same: V 1/4 1 mleka zamešamo '.! bele moke in nekaj časa kuhamo. Najbolje da napravimo najprej gosto pasto iz nekaj mleka in moko in potem, ko smo to glad-udelall, dodamo še ostalo mleko. Ko se adi, namažemo steklo. .11 pa razstoplmo v 1/4 1 piva nekoli o nke soli in natiramp s tem steklo, na kate-s so zimske rože. rt1 cL ž J-55 s o o o C ^ ^ s;g S a g T3 > X) _rN © •§^4S O.S ^ Oh ^3 o -S s> ^ nS « rt Cl-§ •SN> ap rt-stS Ph T3 ^ i) > 3-2 :CO>^ '1 o ^ Sf« ;«i‘ 03 '-+ž ba'~ r N 3 O u 2 o 1, c r-i <5 N c2l .© N M © >© •£.2g C CJ > C3 O O ’O -O ^ ‘5 -•I— os rt 05 «3 S ‘E sr>N « o'2 « ® .2,” « V > •^-a 43 a.2-S • U4 ^ O. OJ r-T a, 5 — C/5 O •’—• •n-a c cu._.^ • o 55 8 s = ;zl OJ O fafi * o .JS -O ho © - ^ E o T" 1-. CLh^Io 2.2 6 o gjia S c-x: • t—i d O ^3 TD C ■g P i«» O —. 03 £ a 33 3 73 OJ i_ •SS’0 a 5d iSi 03 °-5'C ^.33 ._r §2 « S g.S rt Ir1 P-> D. =3 g.«-S ••o < « S ^ ia S"S-°= ^ » P 2. T3 3 - - g.« 5.- Q ^ 3 r-1 N N I - * 3-=?l|liS r1 S * « w ili & |of S ^3 o< -< C N (/) 3 O & O P i-t A fù 05« ^ ct^ s; |- ° ^ ft- 2 ^ ^ Q sJ - ^§: 01-os <; C. "O ST § § 5. o 3 S K- v S. 3 ?r 2. rr* hr-» rfPili «g;^^5;,'5a_S’a.J5o:s :9!i!i«lia^:^s,iis 5’>, s •§ S' § 'S ‘iS ^ ^ S ^ c/< ^ ^•B:E< S=g ^ |;a a ^ ^ s 11 -tl !2.|-. N ^ ^ r §■ ~-2 s*- r^ 3 ^ » -53 -,"» S-s—•» —- si. ^ o, & o a g R.S*a;-, R R S ««< R R a 3 a S r. S 2-n P 3 S’ •2. § 5.'2 R. a N a a S. 3* '?* r 3. r ?“ illft ' F1‘ 111 3.S §•' Š*^ a r* I n' g.^a ^ ^■R: 3' 2 r ^"a JI?" s«"l R r" R R S ” sr.'g- & J2 1 H* » STo S 0 g o 5 o i? ? X N & “' 2. 5S g s-rs. C a * r„ p T) T3 g g o P 2 o->3 g‘ I-tg 3 £• a' I 5* a* ?T « f P - S '2-■ e o o (n "O "■• P 2 R a ^P > a. 2 S 2. 3 «; >— p. o « P ' “O. T3 3 ^ rti Zl. » n’ p -?• -a O- O C c^< 00 CD O ?r 5 ^ 3 o<* o CFQ 3' p 3^ ^ 7T p ^ R i^r ? » s-| s & o P 5* P P cr rt; o a tr ^ p 3 al - o ^•crci rt ^ « p g 21 7T P P -^-. N 3 P < ^ N 2-0 — o 2 Cfl< f-t- cr ^ I w ^ a n> s I; irli!|llf O 3 7T 5-p N ||1 £t o a 2 P < O- »r ■1 N ; § f? ag r as ì §‘- prNg«p;: -° > a n i D 3 a >r- ^ > ' p- O- D- N " ‘ §:^< 3 O» I * N 3.° S — ^ rt ? I:‘ a«: < N g-s: N 70. P et- er o rr ^ - 0^3 T* O P N .-• O 5' a É s- 3* p I p r p O 5- 3 3 a D. 3. p-° N« 7T 3 P O 3 3 o ? 3 hS P P Sl s» ?rw 3 ?r • S: a • T' o ° o g-lf a?- las. N p a 3* 3 „ “• r- ts — . o c« ET I sr ^P0-! .■s?' sz» ^ s_ « P- n< a _ a 5' 2. 3 St-a s 70 "B ^ a p ^ -1 — o V- fl p S- llfll s a- p ?r 3 ff. 3' f® f3 N B' ” rt- I 51 >£; < g" - 3 - “• 2. S< 30.I p O g. s< U a 3 3 ‘ rt a- <1 rt < en 3 ° P -O TJ &5 P p '5. p a EB. -I “I < -a 7T S r'o s- ?=, o< o% “ rt Fra p ■3 p £ I o £. O I <1 N< «- 2 2 0 n 3' 3 p a: a r+- •”•• N cš S- -?r '“— § ^ ?r rt ^ -H 3 P •— Cù 2i ,-l '—•• 1 » 1 v rt rt o."« P O p- g 25 s» N< n<*a ?p " n< o » p a ?> 2. rr zg?l P p o n T) O S r mI-3 "S. H el p"^ ® oZ^-O^a g’ 3. a' 3 P- p 2 rt. 1 « 2 o< -P a 2.P a o. p. “^g ,3fc£:-NCrn—•• ■* >-4 ® " 1 ?r 2 9^3 ft d o a! CL rt< * 3 a X' “■ rt c <3 CA ìr a ■ o 3 o s - 3 a s ^ i " ^ iiLTJ ~S 3-g a tia - fffls ?lst,šlg vili??? ^aa^ars'as 1 a a H^a " g.Š r> C> TJ er P gž g I- rr 2C p o Hp o r 9 -V rt. O* 3 x a. -api a O G aM.oa^ioo'^S'-ga 2.s'ìI-p 3 p ^ 3-rg ”• S g »* fi'clll.*?':": o 3 < 9 g sr o- p. 2 er " ^ ^ - - to §• a % 2 sv a I - ^ .. o» 3 « '-•Prt p' p o 9 »1 a. »< " p. o ^ _ "g' S' • ^ er _ 2 "< p. o< “ §-0 Q Q Vrt. ?r d 5 rt p er 2 "S o" Q C er g- 'x: - rt jj- ^ P 5 ^ N' rt 3 P ‘ i? 3 ” k g- g as- " a' -, ■ 9. c3 _ a s< s 3- g- » •g 0 s er g; o "< 00. ?.. o ^ 9- /"N rt v C £ O 0Q ^ V preteklem tednu sta bili zaključeni dve važni šahovski prireditvi, ena važna za vse šahiste v svetu, druga posebej za Slovenijo. Internacionalni turnir v Varšavi 'z 10 udeleženci iz vseh bratskih slovanskih držav, med njimi tudi dveh velemojstrov iz Sovjetske zveze Smisla va in Boleslavskega, je končal s prodornim uspehom mladega 24-letnega mojstra Gligo-riča Svetozara. Dosegel je 8 točk od 9 možnih in pustil kar 2 točki za seboj ostale tekmovalce, od katerih so kar štirje dosegli 6 točk in si s tem delili drugo do peto nagrado. Za jugoslovanski šah pomeni Gligoričev uspeh ogromno. Se bolj kot zdaj bodo postali v svetu pozorni in to toliko bolj, ker je bil Gligorič šele drugi na državnem prvenstvu za prvakom dr. Trifunovičem. Druga važna prireditev je bila turnir prvenstvo Slovenije. Stel je 14 udeležencev,- najboljših a materjev iz vseh krajev Slovenije. Prvič se je zgodilo, da se ie vključil v vrsto tekmovalcev delavec težke industrije Habe Srečko iz Jesenic. Prvo mesto si je osvojil Lr.nger Milan, nameščenec tekstilnih tovarn iz Kranja, drugo mesto si je priboril Mišura Andrej iz Maribora, tretje pa Mlinar Marjan iz Ljubljane. Iz turnirja prinašamo zanimivo Partijo Mlinar — Šnajder, ki dokazuje, da se tudi amaterski slovenski šah v kvalitetnem oziru hitro dviga. Damski gambit Beli; Mlinar M Crni: Šnajder J. Ljubljana Celje Kranj 1947 1. d2 - d4 d7 — ds 2. Sgl - (3 Sg8 — f6 3. C2 — c4 e7 — e6 4. Sbl — C3 c7 — c6 S. Lel — g5 1,(8 — e7 s. Tal — cl Sb8 — d7 7. e2 — e3 h7 — h6 8. Lg5 — h4 0 — 0 9. a2 — a3 a7 —a6 10. h2 — hs T(8 —e8 U. Ddi — c2 ds XC4 12. Lfl X C4 b7 — b5 13. Lc4 — a2 C6 — C51 11- d4 x C5 Le7 x cs 13- Sc3 — e4 Lc5 — e7 lo. T,a2 — bl> e7 — g6 11. De 2 — C6 Ta8 — a7 18- Se4 — dfi Le7 x d6 io Dc6 X dG Kes — g7 20 0 — 0 Dds — b6 ?1- Tel — cs Db6 — bs3 22 Lh4 x (64- Kg7 X (6 23- Drle — d44- Kf6 — e7 24- Tfi _ dl h7 — hs* 25- Dd4 — £>7 Lc8 — b7ti 26. Tel x es-t- Ke7 x e6 2T Sf3 _ Crni se vda. ker ne more kriti mata. Pripombe: h Doslej je tekla partija po te-Ta poteza je prezgodnja, 'mar je v nadaljnjem poteku 'jekazal na mojstrski način nje slabost. 2>Odslej naprej 'igrata lovec za-radi matov važno vlogo. 3' Crni bi rad poenostavil pozi-eijo Beij tega. ne pusti. Na prvi P°gled ne bi sodili, da je pozicija rr>ega že zelo ogrožena. Crni se je bal šaha na h4. S) S to potezo je Šnajder raču-nal. da se je dokončno rešil. Naslednja poteza belega dokaže, da f6 30 globoko varal. Lepa Mlinar-'Cva kombinacija spra» •. črnega Kralja v neubranljivi mat. damski gambit zelo značilna m Poučna partija. Kupon št. 16 nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Zgovorni urednik: JQ2E KOREN V ★ ★ PRVOMAJSKI SPORT ★★ sa); Montebello — Tržič 4:0; Tovarna strojev — GradlSka 0:0; Piran Krmin 1:0; Izola — Koper 1:0. Okrožna reprczentanoaTrsta - Ukrožna rcprezentaca Reke V nedeljo popoldne je okrožna reprezentanca Trsta ZDTV premagala na tržaškem stadionu reško okrožno reprezentanco. Sv. Kri/, ima dobro atloto V soboto zvečer je bila v Trstu nočna štafeta za prvomajski pokal, katerega si je osvojilo moštvo kulturnega društva Vesna iz Sv. Križa v postavi: Sedmak, Tretjak, Sedmak M., Sedmak L., Košuta, Bogateč. Drugo mesto si je osvojila Delavska športna zveza, tretje Kulturno društvo „Kraljič", četrto športni krožek Sv. Ivana, peto športni krožek Sv. Marka itd. Zmaga Releja v bnlesarski dirki V nedeljo zjutraj ob 9. uri 41 min. je bil v Barkovljah start kolesarskih tekmovalcev za mladinski pokal. Na startu so se javili sami znani kolesarski tekmovalci, med njimi Kuret, Kete, Stefilongo, Udovič in drugi. Na 100 km dolgi progi se je razvila huda borba, katero je odločil Kete v svo- jo korist. — Vrstni red: Kete Branko (Opčine) v času 2 ure 41 minut; 2. Sosič Rudolf (Opčine) 1 mm. 40 sek. za zmagovalcem; 3. Kuret Karel (TKZ), 4. Danieli Josip (Olimpia), 5. Česen Lojze (Sv. Ivan); 6. Sosič Henrik (Opčine); 7. Ponton Breno (TKZ) itd. Boks DSZ (Trst) - DSZ (Reka) 5:2 - Sinočj je bilo v kinodvorani »Mare« revan-šno boksarsko srečanje med atleti reške in tržaške Delavske športne zveze. Tržačanom je uspelo, da so se revanši ra li za nedavni poraz na Reki. Rezultati so: Bantam skupina: Lupo (Reka) je po točkah premagal Conteja (Trst). Mušja skupina: Sosič (Trst) je po točkah zmagal nad Dodičem (Reka). Petelinja skupina: Semeraro (Trst) je v drugem kolu s tehničnim knock-outom premagal Battistellija (Reka). Lahka skupina: Lego (Trst) je po točkah premagal Ukoviča (Reka) ; Barbadoro Natalino (Reka) - Godina (Trst), neodločeno. Srednjelahka skupina: Vlah (Reka) - Goltan (Trst) neodločeno ; Arnesi (Reka) je v drugem kolu predal borbo Raccu (Trst). Končni rezultat 5:2 za Trst. Ponziana v nevarnih vodah V nedeljo je bilo odigrano 21. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva, katerega biser Je bila tekma med Partizanom in Rdečo zvezdo v Beogradu. Enajsterica Partizana, ki je v jesenskemu delu proti Rdeči zvezdi izgubila, je v nedeljsko tekmo vložila vse svoje znanje. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 25.000 gledalcev, je Partizan odločil v svojo korist z rezultatom 1:0. S to zmago si je enajsterica Partizana že zagotovila prvo mesto, saj ima kar 4 točke naskoka pred drugoplasiranim moštvom v kvalifikacijski lestvici, katerega ne bo več mogoče nadoknaditi. V Trstu so ljubitelji nogometa pričakovali zmago domačega moštva, ki se bori za obstoj v ligi Vsi so bili Kvalifikacijska lestvica Partizan 21 18 1 2 55 16 37 Rdeča zvezda 21 16 1 4 60 18 33 Dinamo 21 15 3 3 57 21 33 Hajduk 21 13 4 4 46 13 30 Metalac 21 12 3 6 38 24 27 Spartak 21 8 G 7 33 29 22 Pobeda 21 8 5 8 37 34 21 Kvarner 21 5 7 9 20 28 17 Lokomotiva 21 6 4 11 25 39 16 Budućnost 21 5 5 11 34 43 15 Lj. Ponziane 21 6 2 13 24 41 14 Železničar 21 4 t 13 22 47 12 14. oktober 21 3 5 13 13 51 11 Nafta 21 3 0 18 33 73 6 Kadar je publika prevroča V pokrajinskem prvenstvu je bila v nedeljo v ospred.u zanimanja nogometna tekma med GaslinJjem In kednjem. Znano je, da sta te dve enajstoricl kandidata za osvojitev prvenstva. Takoj oo začetnem žvižgu je bilo jasno, da gre zares, kajti igralci so se bor'li za vsako žogo. Skedenj je v prvem polčasu pokazal boljšo igro, pa je bil kljub :emu do odmora za en gol, ki je padel Iz enajstmetrovke, na slabšem. V drugem polčasu se je Skedenj vrgel z vsemi silami v borbo. V 13’ drugega dela pa je sodnik tekmo predčasno zaključil, ker je prevroča publika, zaradi neke sodnikove odločitve, vdrla na igrišče. Na tem mestu pri, pominjamo, da bi bil že čas, da bi postala tudi publika malo bolj športna. Montebello je tudi v nedeljo zmagal. To pot je bila njegova žrtev enajsterica iz Tržiča. V Izoli je bil istrski derby med Izolo in Koprom; zmagali so domačini. Tovarna strojev je v Gradiški dosegla neodločen rezultat, Piran pa je v Krminu premagal domačo enajstorico. REZULTATI: Gasilni — Skedenj 1:0 (prekinjena v 13' drugega polča- Evrnpsko prvenstvo v košacki v Krogi Dne 27. t. m. so se .pričele v Pragi tekme v košarki za evropsko prvenstvo, na katerih sodeluje tudi rapre-zentanca Sovjetske zveze, ki Je že v prvi tekmi pokazala svojo visoko vrednost, saj je pregazila jugoslovansko reprezentanco. Praški športni krogi so si edini v tem, da je reprezentanca Sovjetske zveze eden naj-venstva. — Rezultati prvega dne so: resnejših kandidatov za osvojitev pr-Sovjetska zveza — Jugoslavija 50:11; Bolgarija — Avstrija 56:13; Poljska — Romunija 51:32; Italija — Albanija 60:15; Egipt — Belgija 46:35. Ituliju-Š^ica ,1-2 V nedeljo Je bila v Firencah odigrana nogometna tekma med Italijo in Svico. Italijanska nogometna reprezentanca Je po daleko boljši igri zmagala z rezultatom 5:2. Istega dne sta se v Rimu srečali univerzitetni nogometni reprezentanci Italije in Avstrije. Tudi v tej tekmi so zmagali Italijani z rezultatom 4:1. Novi jugoslovanski plavalni rekord V Beogradu je v plavalnem bazenu državnega instituta za fizlrulturo bilo v četrtek 24. t. m. postav,]eno več novih jugoslovanskih dižavnih rekordov. Nov rekord je postavil Marnje Miloslavič, na progi 400 m hrbtno, v času 5.29.1. Svetovni rekord na tej progi ima Američan Kiefer, s časom 5.13.4. Na 200 m hrbtno je dosegel nov rekord Ciril Pelhan v času 2.39.S. Na 400 m prsno pa je postavil nov rekord Tone Cerar v času 55.1. prepričam v uspem posebno Se, če pomislimo, da enajsterice, ki so v nevarnosti, zaigrajo z nezlomljivo voljo do zmage. No, in prav te volje Je v nedeljo manjkalo enajsterici Lj. Ponziane Njih igra je bila lena, brez pravih kombinatornih zamisli, igralci so tako rekoč spali na igrišču. In kljub vsemu so bili 60’ igre v premoči. Potem pa je prišlo kakor z jasnega to, česar se ni nihče nadejal. Zagrebčani so v zadnjih 30’ povečali tempo igre in uspeli 4 krat potresti tržaško mrežo. Položaj tržaške enajsterice se je zaradi nedeljskega poraza, zopet močno poslabšal in Je postal več kot resen. Kljub vsemu pa smemo upati, da bodo v zadnjih tekmah še popravili svoj položaj v kvalifikacijski lestvici in pokazali igro, kakršno smo od njih navajeni. V predtekmi so se srečali Juniorji Zagreba in Trsta. Zagrebčani so po krasni igri zmagali z rezultatom 4:0. Kvarner je v nedeljo slavil na domačem igrišču lepo zmago nad Po-bedo. Dinamo pa je uspel v Nišu. Za presenečenje sta poskrbeli enajsterici Budučnosti in Železničarja, ki sta uspeli prinesti domov po eno točko iz Splita in Subotice. Metalac je tekmo proti Nafti dobil par farfait. Rezultati: Partizan-Rdeča zvezda 1:0; Dinamo-14. oktober 2:1; Haj-duk-Budučnost 1:1; Spartak-Zelezni-čar 0:0; Metalac-Nafta 3:0 (par forfait); Lokomotiva-LJ. Ponziane 4:0, Kvarner-Pobeda 3:0. Šievilcoica 1 1 2 1 2 3 4 2 3 5 1 2 3 4 5 3 4 2 1 5 3 2 4 1 5 3 2 4 5 1 5 3 5 3 5 predlog, osebni zaimek, otok v Jadranskem morjih pega, poljska reka, sadno drevo, žensko ime, moč, selo, igralna karta, veznik. Štfriraua anekdota Češki 12345678 Franc 5 2 9 10 11 — 7 10 — 12 10 v 3 13 14 15 4 7 8 6 — 2 16 6 13 igrati na 1 14 5 17 4. — 7 4 7 10 15 — 18 14 - 12 10 — 1 4 8 10 13 — 3 14 13 4 — 19 9 14 15 14 8 6, — 20 14 mu je 5 10 21 10 13: »Oj, 4 12, — 17 5 14 22 23 10 — 24 6 — 6 18 5 14 8 10 — 21 14 21 4 5 — 15 14 24 6 15, — 13 10 ne tako 13 10 20 4,« »In vi,« 12 10 — 15 10 12 14 13 — Rubeš, »18 4 24 4 5 6 8 10 — 21 1421 45 — 7 141314 3 4 22, — 7 14 3 4 — 22 10 — 8 14 21 4 — modro.« Rešitev ugank št. 12 Reševalce prosimo, da nam o-proste, ker moramo zaradi pomanjkanja prostora deloma zopet odložiti objavo rešitev ugank. ' Križanka Vodoravno: 1. Devin; 5. barva; 10 ali; 11. atentat; 13. la; 14. opora; 15. le; 16. slana; 17. kes; 18. Afrika; 20. Trst; 21. Reka; 22. Klek; 23. Neda; L I K i 23 456 78 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 VODORAVNO IN NAVPIČNO 1. Priljubljeni list. 2. Naša ožja domovina. 3. Otoki v Tihem oceanu. 4. Preminuli tržaški vzgojitelj. 5. Domača žival. 6. Invalid. 7. Športna orodje. S. Osebni zaimek (dajalnik), 9. Oslovsko riganje. 10. Soglasnik. 24. oratar; 26. aga; 27. opoka; 28. za; 29. Azija; 30 ud; 31. Otilija; 33. ona; 34. ranar; 35. Čabar. Navpilno: 1. dalja; 2. Ela; 3. vi; 4. napaka; 5. bera; 6. Ana; 7. rt; 8. Valeska; 9. atest; 12. tona; 14. olika; 16. sreda; 17 Kreta; 19 fregata; 20. tlaka; 22. krojač; 23. nazor; 24. opij; 25 rudar; 27. ozir; 29. Ala; 30. Una; 32. in; 33 ob» TOČNA VREMENSKA NAPOVED — Ce aprila nazaj lete žerjavi, tisto leto kobilice bodo skakale po travi. SESTAVLJALNICA Slutim te, Čutim te. Sanja poeto* va letala dolgo je let nad teboi, gledala, sluSala, plakala, upala, izpraševala za tvojo skrivnost. IZID ŽREBANJA ST. 12 I. Ivan Leban, Tolmin, Zalog t n. Milic Jožef ,Povir 3 p. Sežana. III. Avgusta Sante!, Ljubljana Verstev ško va 12. IZID ŽREBANJA ST. 13 I. Milko Margon, TruSke, Koper« H. KartS Anica, Trst, Ghiri«»* dato 6; IH. Marica Jenko, Tolmin. Revolucija v Trstu! Kakor je bilo pričakovati, je na dan 1. maja v naSem mestu izbruhnila revolucija. V času, ko to poročamo, bitka med posameznimi grupami na stadionu Se traja. 2e na predvečer so pričeli izgredi. Tako Je na Montebellu okrog 22. ure nenadoma razsvetlil nebo močan ogenj, tskre so segale prav do oblakov. Prizor je opazovalo na desettisoče ljudi, ki so zaprepaščeno opazovali to vandalsko početje. Po kolikor toliko mirni noči, so že v zgodnjih jutra- —- ■- .-njih urah ponovno pričeli nemiri. Vse mesto je bilo na nogah. Revolucija je dosegla viSek v popoldanskih urah, ko še je pričela bitka na občinskem Stadionu pri Sv. Soboti (Sv. Aiil). Udarili so se mladi ljudje obeh spolov in uprizorili pravcato tekmovanje. Zavezniške vojaške oblasti' só 'v velikih skrbeh In ne védo Kàj pdčeti. Sirijo se vesti, da bo zadeva predložena v razpravo Varnostnemu svetuv Ro teh dogodkih sodeč, je jasno, da na vsem svetu ne bo mogoče najti človeka, ki bi si upal prevzeti odgovorno mesto guvernerja v Trstu. Kaže sicer, da se bo revolucija do jutri unesla, obstoja pa nevarnost, da se bo že prihodnje-leto’ na dan 1. maja zopet pojavila. Mine V Tržaškem zalivu so te dni razstrelili' zopet nekaj min. Kot smo izvedeli, je oblastna ?????? v nevarnosti, da Jo v zvezi s temi minami ponovno obtožijo. Prvi maj in tržaški tramvaj Ker so tramvajski vozniki tudi delavci in ker se tega dobro zavedam, zato so sklenili, da bodo svoj praznik, ki je točno prvega maja, lepo proslavili s tem, da na ta dan ne bodo delali. Logična posledica tega jè, dà bo prvega maja obstal za en dan ves tramvajski promet. A tam v demokratični Ameriki bo to dogodek komentiran takole: „Senzacija v Trstui Iz protesta, da so v Trstu zavezniške o-blasti dovolile delavstvu proslavo . «. ; . »-J-V prvega maja, so vsi tržaški tramvajski uslužbenci stopili v štiriindvajseturno stavko, ki je zelo u-spela. Bilo ni niti enega stavkokaza." Vnet šovinist ŠOVINIZEM DO SKRAJNOSTI: Nek šovinist je te dni ležal na smrtni postelji: kazalo je, da bo izdihnil točno na prvega maja. Pa se je revež odločil In 30. aprila zau-žil eijankali, da bi mu ne bilo treba več ostati na ta zasovraženi dan na tem svetu. -A prvomajske proslave so kljub temu potekale v najlepšem redu. „ Bo že bolje! Vprašali so nekega zapadnega vojaka: „Ali pri vas tudi tako proslavljate prvi maj kot mi?" In mož je odgoVoril: „še rte." Nosovi, nosovi. . . Zakaj da pokrivala nosata so postala, tega nihče ne ve. Zakaj nos izpod čela je dolg kakor „ombrella to vsakdo dobro ve/ ' \ 1 1 ■ * i Na dan prvega maja Bowman je zadovoljen A odkod tem revežem ti dolgi so nosovi? Prvomajskih letošnjih proslav to bujni so plodovi! Ko so vprašali Bovvmana, kaj misli obrvem maju, je dejal: „To je zame zelo neroden dan. A kljub temu sem srečen." Na vprašanje, v čem je ta sreča, je mož pojasnil: „Srečen sem, da je le en prvi maj vsako leto." Poplah med miškami Zvedelo se je , da se je trìWkih miši polotil silen strah. Preti jim namreč deložacija. Pritožile so se celo na stanovanjski urad, češ naj jih vendar puste v njih luknjah. Ker tam o vsej zadevi niso bili poučeni, so jim miši obrazložile, da bodo na dan 1. maja vse brez stanovanja, ker še nameravajo na ta dan v njih luknje poskriti tržaški fašisti. Cenjeni bralci! V zadnji številki smo vam obljubili priobčiti Bowmanovo sliko s prvomajske proslave. Tega pa iz dveh vzrokov nismo mogli storiti. Prvič, ker gospoda na proslavo sploh ni bilo in drugič, ker Je Imel tè dan tako dolg obraz, da bi ga prt najboljši volji ne mogli v našem časopisu ponatisniti zaradi premajhnega formata strani. MONARHOFAŠISTICNA OFENZIVA V GRČIJI Za dan prvega maja pripravljajo ksitosi v Grčiji velikopotezno ofenzivo v svoje kasarne. Baje so namazali vse ključavnice, da se bo dalo vrata bolje zapreti. Amerikami so jim tudi za to ofenzivo obljubili vso pomoč in jim nameravajo poslati nekaj plošč z amerikansklml napevi, da ksitosom med ofenzivo ne bo preveč dolgočasno. VPRAŠANJA IN ODGOVORI — Kdaj so šovinisti v Trstu najbolj besni? — Na dan prvega maja. — Kdaj so šovinisti v Trstu najbolj pritlikavi? — Na dan prvega maja. MASE ZADUŠNICE ZA POKOJNIM MUSSOLINIJEM V nekaterih tržaških cerkvah so brali te dni maše zadušnice za pokojnim Mussolinijem. Resnici na ljubo je treba priznati, da Vatikan v to ni indirektno prav nič vmešan, ampak direktno. , Na konferenci Dr. Gruber: „Svečano izjavljam, da mi, Koroški Avstrijci, nikoli nismo bili za Hitlerja." Dr. Gruber. avstrijski prctlsutvivik za koroško vprašanje na inoskov ski konferenci bo v kratkem izdal zemljepisno knjigo o Karavankah, y kateri bo obrazložil prehodnost in neprehodnost Kamvank. Pojasnil bo, zakaj so Karavanke s severa na jug prehodne im zakaj z juga na sever mso prehodne. Knjiga bo izšla v am-gloameriški založbi in bo obvezno šoisko učno sredstvo v okupacij skMi conah. Da O® zapadno založništvo ne bo tako vidno, jo bo formalno izdal «Hackenkreutzverlag», ki ni Gruberju nič manj naklonjen kakor Gruber njemu.