Učiti, vzgajati in usmerjati — v kaj? Kam? Tako da bo mlademu človeku mogoče najti najustreznejše mesto v družbi, da bo lahko razvil svoje sposobnosti in se vključil v sedanjo stvarnost. Učitelji - vzgojitelji vedo, kam gre pot našega gospodarstva, zato je njihova naloga, da po svojih spoznanjih usmerjajo sposobnosti in nagnjenja mladih ljudi. Slepo pričakujoči, v nemogoče zaverovani ali vnaprej obupani brezposelneži, ki se ne znajo in ne želijo prilagoditi času, niso v srečo ne sebi ne družbi. Trdimo, da mladina ni vztrajna, ni marljiva, da iz dneva v dan bolj prezira telesno delo. In mi? Kje nagrajujejo marljivost? Je kakšna ocena ali nagrada za pridnost? Tekmovanja — in spet tekmovanja - hitri uspehi, visoki načrti! Jutri pa spet nekaj drugega. Tako vzgajamo. Življenje pa terja poleg sposobnosti tudi vztrajnost in delavnost: delavcev, gospodinj, učiteljic, kmetov, obrtnikov, strokovnjakov — vseh teh, ki ne utegnejo tekmovati in jim zato navadno ne prisojamo nagrad. PROSVETNI DELAVCI - BERITE SVOJ LIST, DOPISUJTE VANJ IN RAZŠIRJAJTE GA! PROSVETN DEIAVEC LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH ■ LJUBLJANA, 3. DECEMBRA 1970 LETO XXI. — ST. 19 ŠOLA — POMOČ BANJALUKI Z denarjem slovenske prosvete jo je v rekordnem času zgradil novomeški »-Pionir« Sončno nedeljo, 15. novem-'ra, so imeli prebivalci banja-nškega predmestja Vrbanja in Ijegove okolice velik praznik, lobih so novo šolsko poslopje, 'red njim so to dopoldne pla->olale zastave in množica se je hirala okrog njega. Ljubljanska 'odba je igrala in domača fol-doma skupina je prišla. In pri- recitirali slovenske pesmi in učenka iz Ljubljane bosanske. Knjižnico nove šole so imenovali po slovenskem pisatelju Francetu Bevku in učenci te šole ter učenci ljubljanske osnovne šole dr. Jožeta Potrča so sklenili pobratimstvo. Učenca obeh pobratenih šol, oblečena v nacionalni narodni noši, no hišo, ki je bila za naraščajoče število učencev tega industrijskega razvijajočega se predmestja vsako leto bolj tesna. In potem je lani katastrofalni potres razmajal zidove preneka-tere hiše v Banjaluki in njeni okolici. Tudi skoraj vse šole v mjo. Med tem časom, ko so otroci v drugih krajih države prezimo-vah in se v pospešenem tempu učili, so v Bosanski Krajini mrzlično hiteh obnavljati in graditi. Razen stanovanj in drugih objektov so gradili tudi tem lepem bosanskem mestu, v šole. Na pomoč so s posebnimi tem velikem središču šol, so v namenskimi sredstvi priskočili Učenec slovenske šole, oblečen \ narodno nošo, je prerezal svileni trak in tako odprl v Vrbanji moderno šolo za 1.000 otrok. Ja je uradna delegacija iz SR 'lovenije in delegacija iz SR *osne in Hercegovine ter Banja-ake. Tam sta bila član sveta federacije Osman Karabegovič in 'tedsednik prosvetnokultur-'ega zbora slovenske skupščine 'liloš Poljanšek. Govorila sta 'fedsednik slovenske republiške *obraževalne skupnosti dr. ing. -ujo Šuklje in bosanski po-lanec prosvetnokultumega bora zvezne skupščine Slavko ^ukojevič. Bosanski učenci so sta slovesno prerezala trak in novo šolsko poslopje je bilo odprto. Množica si je ogledala prostore velike sodobne šole in priletna ženica je rekla: „0, da bi bila še enkrat mlada! Da bi hodila v tako šolo!“ Njene besede ni težko osmisliti, če si predstavljamo veliko nasprotje: velika in živahna betonska stavba sredi pol kmečke pol delavske vasi Vrbanja na obrobju bosanskega mesta Banjaluke. Prej so imeh enonadstrop- nekaj sekundah postale neuporabne. Med temi je bila tudi šola v Vrbanji. Za tem hudim udarcem je prišel drugi. Otroci so zapustili starše in odšli prezimit in se učit v druge jugoslovanske kraje. To slovo, pravijo, ni bilo nič manj žalostno, kot je bil nekaj dni prej pogled na razrušeno mesto. Tudi s postaje v Vrbanji je v noči pred 15. novembrom lanskega leta odpeljal vlak 1.000 otrok. Ti so šli v Slove- meško gradbeno podjetje „Pionir“ in se ob začetku dej, to je sredi junija letos zavzelo, da bo delo opravilo do srede novembra, torej v petih mesecih. To je rekord, ki ga naša praksa v gradnji v zidanih, betonskih šolskih poslopij še ni poznala. Načrte za stavbo, namenjeno 500 učencem v eni izmeni, oziroma 1.000 učencem v celoti, je po zamisli ing. Milivoja Lapuha izdelal Projekting biro iz Ljubljane. Podobne šole kot ta so v Sloveniji v Grižah, Mirni, Moziiju, Starem trgu pri Ložu. Letošnje šolsko leto so učenci vrbanjske osnovne šole „Ajša Karabegovič4* začeli ob železniških tirih, v nekaj starih vagonih. Tudi tisti, ki tčga ni videl, si bo lahko predstavljal, kaj vse zato pomeni nova šolat podoba novih časov Vrbanje. Štirinajst učilnic, kabineti za predmetni pouk, šolska kuhinja, telovadnica, kije obenem večnamenski prostor, poraben za vsakovrstne prireditve učencev in prebivalstva, knjižnica za šolo in vse naselje - hram prosvete za tisoč učencev in celotno naselje. Pravi pomen in iskreno zahvalo za ta sicer droben prispevek slovenskih prosvetnih delavcev porušeni Banjaluki smo slišali v nedeljo zvečer, po lepem koncertu, ki ga je imel pihalni orkester ljubljanskega zavoda za Glasbeno in baletno izobraževanje. ,41111 ste med prvimi, ki ste sklenili pomagati in te obljube tudi uresničili. Zato je toliko več vredna,“ je dejal eden izmed domačinov^ Učenci in učitelji osnovne šole Ajša Karabegovič in osnov, šole dr. Jožeta Potrča bodo — tako upamo in želimo — resnično prijateljstvo ohranili in razvijali. J. SVETINA Obljube in dinarji za šolstvo S seje predsedstva Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Enotni smo si v prepričanju, da je izobrazba eden izmed temeljnih kamnov slehernega naprednega gospodarstva — in tudi slehernega napredovanja države sploh. Pri razdeljevanju sredstev za pridobivanje izobrazbe, to se pravi za šolstvo, pa smo vendarle skopi. Ne zavedamo se, da krademo sami sebi. Nalaganje v kadre je dolgoročno, obrestuje se šele čez desetletje ali dve — mi pa v želji po čim hitrejšem vračanju sredstev obračamo pozornost predvsem na industrijo in ostale gospodarske panoge, ki nam uspejo vsaj v letu ali dveh vrniti vložena sredstva. mnogi iz naše države in iz tujine, ki so sklenili pomagati pri obnovi šolskih prostorov. Med temi so bili slovenski prosvetni delavci, njihove izobraževalne skupnosti in šole med prvimi. Sklenili so zbrati denar za šolo. In odločitev v Banjaluki je bila, da naj bo to prav šola v Vrbanji, v banjaluškem predmestju, kamor se naraščajoče mesto hitro širi. Gradbena dela in skrb za opremo šole je prevzelo novo- Na svoji XXXI. razširjeni seji je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (dne 16. novembra letos) razpravljalo o osnutku zakona za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji, dalje o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1971, člani pa so obravnavah tudi stališča izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti o financiranju šolstva prihodnje leto. V uvodu k razpravi je tovarišica Silva Bauman-Cenčič med drugim dejala: „Ko smo ugotovili oziroma priznali, da imamo v Sloveniji manj razvita območja, smo se znašli pred dilemo, ah nadaljevati s koncentracijo materialnega bogastva v središčih in s tem dopustiti, da se vse bolj siromašijo nekatera območja, ali z ustrezno ekonomsko politiko pospeševati določeno razmestitev razvoja- (Nadaljevanje na 4. strani) VOZAČI Beseda vozači ni psovka - in vendarle često tako zveni. Pomeni šolarja ali dijaka, ki vsak dan pred šolo ali po njej naredi toliko in toliko kilometrov z vlakom ali avtobusom. Ta vožnja sama po sebi nikaka muka, kadar je vreme primerno in prevozna sredstva niso Preveč napolnjena - mladim telesom pa vendarle pobere določeno količino moči, ki bi bila potrebna v šoli za dojemanje snovi in drugo šolsko delo. Tako ob konferencah ali roditeljskih sestankih, ko s starši vred pretresamo ocene, ob slabših učencih dostikrat brezbrižno skomignemo - kot v opravičilo ali kot v obsodbo: „Kaj koče te, je pač vozač. “ Mnogi od vozačev pa imajo še to smolo, da ne stanujejo blizu j Prometnih poti. Več kilometrov je treba pešačiti do avtobusne Postaje ali do vlaka. Kadar zapade sneg, se poti zdaljšajo - včasih kar za dvakrat po težavnosti in času, ki ga mlade noge potrebujejo, \ da jih prehodijo. So primeri; ko pelje avtobus redne proge ob šesti Pri — šolar pa mora iti od doma že ob petih ali še prej, če naj Pregazi zasneženo pot. Tak otrok ali dijak mora biti izredno trdnega zdravja pa tudi zelo bister, če naj brez težav sledi pri pouku °stalim učencem. Kakor hitro eno ali drugo ni izredno, učenec nujno zaostaja v zmožnostih dojemanja - prvemu neuspehu se pridruži malodušje in potem gre rado navzdol. Občine in šole-se trudijo, da bi vozačem olajšale življenje in učenje. Občine ustanavljajo šolske proge (kjer le imajo sredstva za to in so dani tudi drugi pogoji), šole pa odpirajo varstva za vozače. Vendar zdaj, ko je toliko podružničnih šol od četrtega razreda dalje vezanih na matično šolo in ko se vsled oddaljenosti prevažajo ponekod že ceh učenci prvih razredov, postajamo malce neobčutljivi do težavnega življenja, ki ga imajo vozači. Občina - ni taka samo ena v Sloveniji - strogo meri kilometre, kolikor jih mora otrok prehoditi do šole in če manjka dvesto metrov, mu ne plača vozovnice. Za poletni čas, ko so prehodne včasih tudi polovico krajše bližnjice - je to v redu. Pozimi pa hodijo šolarji po dolgih cestah, katere so edine plužene. Občina se brani, da bi plačala zimski prevoz - doma pa tudi ne dajo denarja (ali se jim zdi neumno ali pa ga res nimajo). Resnica je namreč, da staršem ponekod ni nič kaj všeč, da hodi otrok tako daleč v šolo. A ko je šola v vasi - potem je to njihova domača šola, kamor se lahko gredo pogovorit o otroku, pa tudi o drugih rečeh se lahko z učitelji posvetujejo. Šola v vasi je kulturno središče - šola v sosednji vasi pa je za oddaljene družine samo prostor, kamor mora otrok hoditi. Vsa ta nasprotja in nesoglasja glede prevažanja v šolo redno padejo v breme šolarjem: občina se ubrani dajatev, šola se ubrani posredovanja, starši se ubranijo stroškov - vsi so odrasli in uveljavijo stoje pravice. Šolar pa pešači. Vendar so izjeme, kjer so se starši, šola pa še občina zedinili in solidarno — ne strogo po predpisih o šolarjih-vozačih - rešujejo prevoz, pa tudf bivanje v kraju šolanja. Tako npr. na Tolminskem (prav v hriboviti okolici Tolmina) ni nič novega, da otroci skozi vso zimo živijo pri znancih bližje šoli. Sami med seboj se starši dogovorijo, pripeljejo nekaj hrane, pa gre. Starši Podvolovljeka v Zgornji Savinjski dolini so dali pobudo, pa tudi sredstva za šolski avtobus. Znana je letošnja akcija celjske in mariborske organizacijske enote republiškega zavoda za šolstvo za pomoč vozačem - kjer so se javila tudi številna podjetja. Samo - nekdo mora biti, ki začne, vodi in izpelje! Navadno je to šola, lahko pa so tudi starši in lahko je o bčina. Koliko je pri nas cest po Gorjancih in po Kozjanskem, pa tudi po Tolminskem in Koroškem (po vseh hribovitih predelih), ki so pozimi često neprevozne. Šolski pa tudi redni avtobusi izostajajo ter zamujajo. Pouk je za vse vozače otežen. Ni mogoče pri vsaki šoli, ki vključuje vozače, ustanoviti dom za oddaljene učence -mogoče pa je, da starši sami ali s pomočjo učiteljev poiščejo družine, kjer bi njihovi otroci lahko živeli čez zimo, da bi bili bliže šoli. Občina pa naj bi denar, ki ga sicer daje za prevoz, nakazala tem družinam. Takih rešitev ni možno izvesti z uradnim odlokom ali priporočilom - uresničiti jih je mogoče samo s solidarnostjo, medsebojnim zaupanjem ter željo, da pomagamo šolarjem - vozačem. Pri hišah, kjer imajo radi svoje otroke in res skrbijo zanje - navadno tudi tujim otrokom ni težko. Vodstva šol in učiteljski zbori, ki resnično želijo svojim učencem čim bolj pomagati - in te so v večini - bodo našli pot tako do občine kot do staršev, da olajšajo življenje ter izboljšajo učne pogoje svojim vozačem. NEŽA MAURER Usposabljanje za samoizobraževanje — ena najvažnejših nalog sodobnega izobraževanja (Zapiski s simpozija o problemih sodobnega samoizobraževa-nja, Beograd, 4. do 6.11.1970) Ob vse hitrejšem tempu družbenih in znanstveno-tehnolo-ških sprememb, v času, ko se količina razpoložljivih spoznanj podvaja že skoraj vsako leto in ko na vsakem koraku vznikajo novi poklici in c§lo nove znanstvene panoge, postaja usposabljanje ljudi za samostojno pridobivanje in ustvaijanlno uporabljanje novih znanj ena najvažnejših nalog izobraževanja tako v šolah vseh vrst in stopenj kot tudi v raznih obhkah zunaj šolskega in pošolskega izobraževanja. V Beogradu je bil od 4. do 6. novembra simpozij z delovnim naslovom Problemi sodobnega samoizobraževanja, katerega namen je bil zbrati strokovnjake, ki razmišljajo o tej problematiki, jo raziskujejo ah se praktično ukvarjajo z organizacijo raznih oblik samoizobraževanja, da bo izmenjavi spoznanj v referatih in razpravi sistematizirajo in strnejo dosedanje izkušnje in pomagajo doseči novo kvalitativno stopnjo v razvoju tega področja. Simpozij je organiziral Inštitut za pedagoška istraživanja stop, posebno potreben tudi v razpravljanju o samoizobraževa-nju. Mednarodni prizvok so dah simpoziju trije udeleženci iz Poljske, ki je znana po svojem interesu in kvahtetnem raziskovanju na tem področju. Referate so poslali tudi posamezniki iz Češke, Romunije in Francije, ki pa se simpozija niso mogli udeležiti. Da bi v razprave ob vsebinsko dokaj raznolikih referatih vnesli nekaj načrtnosti, so jih organizatorji tematsko porazde-hh na štiri skupine z naslovi Sociološke in teoretične osnove samoizobraževanja, Empirični pristop k problemom samoizobraževanja, Nove koncepcije pouka, učnih načrtov, učbenikov in priročnikov ter Metodološki problemi. SAMOIZOBRAŽEVANJE NAJ BO NELOČLJIV SESTAVNI DEL IZOBRAŽEVANJA V prvi skupini smo slišali referate Permanentno izobraževanje - zahteva znanstveno-teh-nične revolucije (S. Bakič), Šola v razmerah permanentnih znan-stveno-tehničnih revolucij (M. Bakovljev), Motivi in njihova funkcija v sodobnem izobraževanju odraslega človeka in DRAGI NAROČNIKI! Poravnajte naročnino za PROSVETNEGA DELAVCA — s tem nam prihranite neprijetno pošiljanje opominov, sebi pa zadrego ob sprejemanju opominov. SR Srbije v Beogradu. Na inštitutu teče že deseto leto, odkar so se začeh ukvarjati z raziskavami o samoizobraževanju. Uvodni referat je imela Magdalena Jovanovič-Ihč, pionir tovrstnega raziskovanja pri nas, ki je začrtala vsebino in namen simpozija. Na simpoziju je-prija-vilo aktivno sodelovanje nad 30 referentov, ki so s svojimi strokovnimi usmeritvami (med njimi so bili poleg pedagogov in andragogov tudi psihologi, sociologi, ekonomisti in drugi) zagotovili interdisciplinaren pri- Funkcionalna pismenost in njega vloga v samoizobraževanju (oboje - R. Bulatovič), Problem samoizobraževanja v okviru prostega časa vojaških starešin (U. Janičijevič), Dialektični materializem kot splošna metodološka osnova konstituiranja teorije samoizobraževanja odraslih (R. Jovičič), Mesto in funkcija samovzgajanja in samoizobraževanja v globalnem sistemu vzgajanja in izobraževanja (I. Mrmak), Pomen samoizobraževanja za samovzgajanje osebnosti (R. Peašinovič) in nekaj pripomb o samoizobraževanju (J. Polturzycki). Dr. Mrmak je v svojem referatu prispeval pomemben delež k razčiščevanju osnovnih pojmov na tem področju. Poudaril je, da samoizobraževanja ne bi smeh tretirati ločeno od izobraževanja in govoriti o „izobraže-vanju in samoizobraževanju", temveč da je treba samoizobraževanje pojmovati kot glavni vidik izobraževanja, kot njegov integralni element. Bakovljevje opozoril na vse večje potrebe po permanentnem izobraževanju, ki bodo, kolikor ustaljenih oblik pouka pravočasno ne reformiramo, v kratkem privedle do absurdne nujnosti, da bo „ena polovica človeštva poučevala drugo polovico". Zato je treba ljudi vse bolj usmerjati na samostojno učenje brez neposredne prisotnosti in pomoči učitelja. Če pa naj bi bili odrash usposobljeni za samoizobraževanje, moramo ustrezne zmožnosti razvijati pri učencih že vse od vstopa v šolo dalje. Med poukom naj bi mnogo več kot doslej načrtno kombinirali poučevanje s samostojnim učenjem in s tem učence postopno intelektualno osamosvajali. Tudi Poljak Polturzycki je poudaril vlogo šole v pripravljanju učencev na samostojno učenje. Učitelj pri tem ne nastopa več le kot posrednik in ,,kontrolor" znanja, temveč kot organizator samostojnega dela učencev in njihov konzultant. Potrebno je razvijati kulturo umskega dela in seznanjati učence s principi uspešnega učenja, obenem pa jim širiti interese, da se bodo kasneje tudi hoteh samostojno dalje izobraževati. V razpravi, ki je sledila, se je izkazalo, da še zdaleč nimamo izdelane zadovoljive teorije samoizobraževanja, kar delno izvira iz neizdela-nosti teorije pouka sploh; dalje, da je motivacija za samoizobraževanje resda odločilnega pomena, danes pa še vedno prevladuje finančna motivacija in težnja po formalni kvalifikaciji. Poljak Kaminski je postavil tudi zanimivo vprašanje, na katerega je odgovor verjetno kompromisen, namreč, ah naj samoizobraževanje uvrščamo v prosti ah v delovni čas posameznikov. RAZISKAVE O SAMOIZOBRAŽEVANJU DAJEJO PRVE REZULTATE V drugi tematski skupini so referenti predstavih nekatere rezultate raziskav s tega področja, tako M. Jovanovič-Ilič - Koliko so učiteljiščniki usposobljeni za samoizobraževanje, M. Krsma-novič — Nekatere značilnosti učiteljiščnikov, ki so zmožni uspešnega branja v primerjavi s tistimi, ki ne znajo uspešno brati, B. Marentič-Požarnik — Možnost usposabljanja učencev na gimnazijah za uspešno učenje. A. Kaminski - Vloga amater-skih krožkov v samoizobraževanju, T. Prodanovič — Funkcija samoizobraževanja v pokhcnem izpopolnjevanju, D. Štary, Preverjanje učinka metode samoizobraževanja iz varnosti pri delu, M. Todorovič - Subjektivni faktorji v izobraževanju ob delu, F. Urbanczyk - Motivi poljskih učiteljev za samoizobraževanje, L. Živanovič — Vloga svobodnih aktivnosti in šolskih skupnosti v samoizobraževanju in B. Wolf — Vphv nekaterih vidikov položaja starešin v JNA na njihovo stališče do samoizobraževanja. Prve tri od omenjenih raziskav so posegle v redni šolski sistem in prikazale na eni strani, kako pomanjkljivo so pri učencih razvite učne navade v celoti, posebej pa še pomembna tehnika učinkovitega branja in učenja iz učbenika. Pokazalo pa se je tudi, da je razvijanje učinkovitih učnih navad v šoh zahteven proces, ki se ne bi smel omejiti le na nekaj predavanj učencem o uspešnem učenju, temveč bi moral tudi pouk posameznih predmetov dobiti sodobnejšo podobo in bolj miselno aktivirati učence. Nadaljnji prispevki so bili s področja izobraževanja odraslih, kjer se samoizobraževanje ob manj ustaljenih metodah dela laže in z večjim uspehom uveljavlja. Tako je npr. D. Stary ugotovil, da je dalo samoizobraževanje iz varnosti pri delu boljše rezultate kot klasična seminarska oblika (razlika sicer ni dosegla statistične pomembnosti), obenem pa je bilo samoizobraževanje manj zamudno in cenejše, kar je pri izobraževanju odraslih zelo pomembno. V razpravi sta Vukanovič in Tišleijeva predstavila tudi prizadevanja na osnovnih šolah v Osijeku, da bi učence čimbolje usposobih za samostojno učenje. Predavanja razrednikov o metodah uspešnega učenja dopolnjujejo s primernimi anketami in razgovori z učenci, uvajajo pa tudi tako imenovane „ure učenja", v katerih učenci sami na osnovi delovnih nakazil pridobivajo nova znanja iz učbenikov in druge primerne literature. ZA SAMOIZOBRAŽEVANJE SO POTREBNI TUDI PRIMERNI UČNI PRIPOMOČKI Tretje tematsko področje je bilo še bolj konkretno, saj je v glavnem obravnavalo učne pripomočke, ki naj napravijo samoizobraževanje učinkovitejše. V prvi vrsti so to programirani učbeniki, saj so ti po svoji naravi namenjeni samostojnemu učenju. To je bila vsebina referatov V. Andriloviča — Programirano učenje in samoizobraževanje, M. Bakovljeva - Prispevek programiranega pouka k usposabljanju učencev za samoizobraževanje, K.Orlova—Vloga simulatorjev v razvijanju samostojnega mišljenja pri pouku elementarne algebre in M. Špan-Ružičkove- Ugotavljanje učinkovitosti različnih načine' pripravljanja kandidatov za sf' moizobraževanje s pomočjo programiranih učnih materi^' lov. Tudi klasična sredstvo omogočajo samostojno učenj6' le da jih je treba sodobneje ko*1' cipirati in bolj domiselno vklj11' čevati v pouk (M. Bogičevič " Grafična komunikacija v proc^ su samoizobraževanja, N. Lup — Prednosti sodobno koncipira nega učbenika nad klasičnimv samoizobraževanju učenci osnovne šole, D. Japund# Stojkovič - Funkcija učbenik v samoizobraževanju, B. Prok# — Učna sredstva in njihov? funkcionalno-didaktična svoj' stva v očeh učencev). Zanim šahisti in podobno. Teh fencev je bilo 758, svoj prosti 'A pa so izpolnili s 1956 btml. VELIKO TEKMOVANJ Preteklo šolsko leto je bilo v tostovoljmh dejavnostih tudi žromno tekmovanj. Na žalost Auamo vseh podatkov o tek-k°vanjih in dosežkih, za primer 5 lahko navedemo tekmovanja J dosežke na telesnovzgojnem ; na nekaterih drugih podlih. V atletiki je na občinskem tekmovanju sodelovalo 23 šol s 650 učenci. Ena šola se je uvrstila tudi v republiški in zvezni finale. Občinskega tekmovanja v gimnastiki se je udeležilo 11 šol s 126 nastopajočimi. Tudi v tej disciplini so se pionirji izkazali in se udeležili republiškega tekmovanja za osnovne šole. Na občinskem tekmovanju v smučanju je tekmovalo 19 šol s 174 nastopajočimi, ki so dosegli zelo lepe uspehe tudi na področnih in republiškem tekmovanju. Naše šole pa so sodelovale in dosegle lepa mesta tudi v rokometu, v košarki in sankanju. Naveden je program republiškega odbora za šolska športna tekmovanja, katerega so se udeležile osnovne šole, ki imajo svoja šolska športna društva in šole, ki teh društev za sedaj še niso organizirale. Pripominjamo, da se šolskih športnih tekmovanj na žalost udeležujejo v glavnem le mestne šole, ki imajo za to več ah manj že urejene delovne pogoje in strokovno kvalificiran kader za telesno vzgojo. V preteklem šolskem letu je bilo izvedeno na šolah več tekmovanj tudi iz prometne vzgoje. Tekmovanje je doseglo svoj namen, učenci so se naučili pravilnega ravnanja v prometu. Na teh tekmovanjih je sodelovala večina šoloobveznih učencev. Mladi matematiki so tekmovali na občinskem in republiškem tekmovanju. Na občinskem tekmovanju v Mariboru je sodelovalo 27 šol in 81 učencev iz 7. in 8. razreda. Pionirji 7. razreda, ki so dosegli odlične rezultate, so bili iz osnovnih šol: Janko Padežnik, Maks Burja va, Boris Kidrič in Franc Rozman Stane. Prav tako odlične rezultate so dosegli pionirji 8. razreda osnovnih šol: Bratov Polančičev, Draga Kobala, Slavka Šlandra in Maksa Durjave. Na republiškem tekmovanju pa je sodelovalo 9 učencev iz šestih šol. Na tem tekmovanju so pionirji, mladi matematiki dosegli naslednje rezultate: 2. mesto in zlato značko je prejela pionirka osnovne šole Maks Duijava, zlato značko pa so prejeli učenci naslednjih osnovnih šol: Bratov Polančičev, Prežihovega Voranca, Draga Kobala, Slave Klavore, Maksa Burja va in Slavka Šlandra. Pohvahti moramo tekmovalce in mentorje, ki so v tej težki disciplini dosegli tako lepe uspehe. DOSEŽENI VZGOJNI SMOTRI Preteklo šolsko leto je bilo prvič organizirano na Sloven- skem „Srečanje pionirskih dramskih skupin Slovenije14. Kljub temu da je nastala v zadnjih letih v tej disciplini dokajšnja kriza in je iz objektivnih razlogov prenehala z delom pre-nekatera šolska dramska skupina, so se vendar odzvale štiri pionirske skupine, in sicer iz osnovne šole Ivan Cankar, iz osnovne šole Sladki vrh, iz osnovne šole Jarenina in iz osnovne šole Miklavž na Dravskem polju. Te štiri dramske skupine so sicer delale vse leto zunaj šolskega območja, pač pa spada njihovo udejstvovanje v prostovoljne dejavnosti naše šoloobvezne mladine. Na republiškem srečanju sta dosegli dramski skupini osnovne šole Ivana Cankarja in osnovne šole Sladki vrh presenetljive uspehe, saj sta dosegli najvišjo kakovost med vsemi ostalimi številnimi sodelujočimi dramskimi aktivi v Sloveniji. Aktivnim in uspešnim igralskim družinam je treba izreči vse priznanje z željo, da bi to šolsko leto prav ti primeri pritegnih k intenzivnemu delu tudi ostale tovariše na naših šolah, ki imajo ambicije in sposobnosti za to koristno vzgojno in izobraževalno delo. i Tudi preteklo šolsko leto je bila organizirana revija pevskih zborov osnovnih šol v občini Maribor. Na tej reviji je sodelovalo več kot 2000 pionirjev in pionirk iz 28. osnovnih šol. Tako na dopoldanskem nastopu, kjer je sodelovalo 19 zborov, kot v popoldanski reviji 11 zborov v Unionski dvorani v Mariboru je bilo opaziti, da kvaliteta pionirskih pevskih zborov raste iz leta v leto tako, da do- sega tudi glasbeni pouk svoj smoter, tj., da zbuja učencem veselje do glasbe, da jih glasbeno izobražuje in da goji v učencih poleg estetskih zlasti še domoljubna in socialna čustva ter življenjski optimizem. Nekaj šol iz občine Maribor je preteklo šolsko leto tekmovalo tudi v „Veseli šoli“, ki jo je organiziralo uredništvo Pionirskega lista. Želeti je, da-bi se tega tekmovanja letošnje šolsko leto udeležili vsi pionirski odredi v občini. Nazadnje pa je treba podčrtati, da je preteklo šolsko leto sodelovalo pri „Kurirčkovi pošti“ nič več in nič manj kot 11740 pionirjev in pionirk. Ob resumeju dela in uspehov naših šol in 40 pionirskih odredov, mladinskih organizacij, podmladka RK, in drugih organizacij, ki šoli pomagajo pri vzgoji in izobraževanju, lahko rečemo: preteklo šolsko leto je bilo na področju prostovoljnih dejavnosti vsebinsko bogato in pestro v vseh naših šolah, naši pionirji in njihovi mentorji pa so odlično opravili svoje naloge. Vsa dejavnost, vsebina in vse oblike dela so oblikovale učenčevo osebnost v celoti: razvijale so družbeno zavest in socialno zrelost, jo oblikovale s spoznavanjem pridobitev socialistične, morale in z bogatenjem vsakdanjega življenja za osebni in družbeni napredek. V imenu 21.243 šoloobveznih učencev v občini Maribor izrekamo vseh mentorjem prostovoljnih dejavnosti posebno priznanje. drago KONČNIK Poletni tečaji za učitelje V sporazumu z Zvezno komisijo za kulturne stike s tujino razpisuje Republiški sekretariat za prosveto in kulturo štipendije za udeležbo na jezikovnih tečajih v tujini v letu 1971: 1. 1 enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi in 1 štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Brnu avgusta meseca; 2. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika in kulture na Danskem; 3. 2 štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika ah prirodoslovnih predmetov v Sevru od 15. januarja do 4. februarja; 4. 3 štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Besanconu avgusta meseca; 5. 2 štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu julija in avgusta; 6. 3 štipendije za študente in absolvente romanistike za udeležbo na tečaju francoskega jezika avgusta meseca; 7. 1 štipendijo za udeležbo na 16-dnevnem tečaju iz privatnega prava v Holandiji avgusta meseca; 8. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju madžarskega jezika in kulture v Debrecinu; 9. 5 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Dresdenu avgusta meseca; 10. 1 dvomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Zvezni republiki Nemčiji za profe-sorje-germaniste in negermaniste; 11. 1 dvomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo daje Goethe inštitut za univerzitetne lektorje, asistente in mlajše predavatelje, ah za predavatelje višjih šol; 12. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju poljskega jezika v Varšavi; 13. 7 enomesečnih štipendij za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi, 1. do 30. julija; 14. 1 šesttedensko štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi od 5. januarja do 20. februarja; 15. 1 šesttedensko štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi od 15. aprila do 1. junija; 16. 1 šesttedensko štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi od 15. septembra do 1. oktobra; 17. 1 šesttedensko štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi od 5. novembra do 20. decembra; 18. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju švedskega jezika in kulture v Stockholmu; 19. 5 tritedenskih štipendij za udeležbo na tečajih angleškega jezika in literature v Veliki Britaniji julija in avgusta; 20. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju bolgarskega jezika v Sofiji avgusta meseca. Za udeležbo na tečajih se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: — da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ah višji pedagoški šoli; — da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika; — da so zdravi mlajši prosvetni delavci, za tečaj v Grenoblu pa ne starejši od 35 let. Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, kjer so zaposleni. Kandidati morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne podatke, priložiti še soglasje oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni, da se smejo udeležiti natečaja. Rok za prijavo je 31. december 1.1. oziroma za tč. 3 in 14 deset dni po objavi razpisa. Prijave sprejema Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo Razstava likovnih samorast- nikov v Ljubljani Mnogokrat so njihova dela šablonska, ker menijo, da jim je študij le v škodo. Po eni strani kažejo nedoslednost v tehniki drugi pa se pretirano držijo enolične tehnike. Če uspejo med gimi odpraviti te slabosti, za njihov uspeh ni bojazni. Društvo likovnih samorastnikov zasluži vsestransko mate* in moralno podporo. Njegovi člani bodo s svojimi dragocen prvinami: zavzetostjo, pristnostjo, in predvsem z veliko ljubek do dela še obogatili sadove naše tradicije upodabljanja. Igor Pid Sobota za prostovoljne dejavnosti Učitelji v soboški občini vse bolj živahno razpravljajo o prol mu prostih sobot. Opažajo namreč, da se uspehi, doseženi v p{ 'Ije, ipn °g‘ ht dneh — zaradi proste sobote preprosto „porušijo“. Otroci, ki so sobotah brez varstva, neradi vzamejo knjige v roke; tako temelj, pozabljajo, kar so se naučili med tednom. Učitelji predlagajo, bi bile svobodne dejavnosti raje v sobotah. S tem bi bili učenci tj ta dan zaposleni, hkrati pa bi se organizirano razvedrili. TI LIKA KR Slika z razstave: Ema Ham — „Vrbe“, olje 1970. Med razstavljenimi deli kaže podoba vrb barvno ubrano sliko z nežnim občutkom ter obsežno tonsko skalo. Pri delu vendarle nismo V razstavnem prostoru Doma JLA so člani Društva likovnih samorastnikov priredili razstavo svojih slikarslih del. Predsednik društva je ob otvoritvi pozdravil številne goste, posebno še predstavnike Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana-Center in Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane, ki so s svojo moralno in materialno pomočjo omogočili razstavo. Ob otvoritvi so razstavljal-cem čestitali tudi predstavniki drugih amaterskih likovnih društev Relik-Trbovlje itd.). Kaže, da smo z nanovo ustanovljenim društvom dobili primemo kulturno obliko, ki bo združevala vse tiste umetnike - samorastnike, samouke, amaterje, pedagoge itd., ki težijo po' samoizpopolnjevanju, po možnosti aktivnejše vključitve v družbeno sredino poklicnih in interesnih skupnosti. Vse to je bilo posebno za starejšo generacijo mnogokrat nemogoče, ker je bila prejšna družba ozko naklonjena vrhunskemu profesionalizmu. Posledica tega so bile negativne tendence, ki so marsikoga celo odvrnile od najožjega bistva umetniškega ustvarjanja. V novi družbeni sredini se lx>do kristalizirala mnenja, sodbe in formirale se bodo organizacijske oblike dela, študija in izpopolnjevanja. Ob takih pogojih se bo tudi mlajši ustvarjalni rod z mnogo manjšimi socialnimi in moralnimi pretresi lahko vključeval v delo in si omogočil spro-ščenejši razvoj. Čeprav je bila to prva razstava pred letom ustanovljenega društva, kažejo dosežki nekaterih lepo raven umetniškega upodabljanja. Pričujoča razstava je resda najprimernejši pregled za člane same. S slik veje bogata vsebina soljudi, ki so se odločili za družna sodelovanja in občasno skupna pota. Ob prvih korakih bi bilo prezgodaj pretiravati s kritiko, saj bi s tem posegli v občutljiv organizem spletajočih se silnic nečesa, kar smo pogrešali, pa smo se tako poredkoma za take korake odločno zavzemali. Med dvajsetimi razstavljalci si dovolimo v poročilu o razstavi v našem časopisu omeniti nekaj pedagoških delavcev, ki so dolga leta v šolah poleg strokovnega poučevanja še z lastnim umetniškim delom bogatili poglede mladega rodu na človeka in svet. Predsednik Društva likovnih samorastnikov FRANJO SMOLE je uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Že kot dijak v Kočevju je sodeloval s slikami na šolskih razstavah pod vodstvom takratnega profesorja Jožeta Pungartnika. Vojna je Smoleta zatekla kot rezervnega oficirja v internaciji, kjer so formirali krožek slikarjev. Med ostalimi je tesno sodeloval z D. Klemen-čičemT in Vitom Globočnikom. Tudi Pregelj in Pengov sta bila takrat internirana. Po vojni so v Ljubljani priredili razstavo umetnikov slikarjev internirancev. Smole Franjo kot akvarelist kaže velik občutek za tnotiv, za poudarek v barvnih odnosih in za material predstavljenih objektov. Njegovi akvareli so tehnično solidni, odlikuje jih nežnost in svežost pristopa. DRAGO MEHORA je upokojeni svetovalec za tehnični pouk pri Zavodu za šolstvo SRS. Služboval je kot učitelj in nadzornik na raznih šolah in zavodih. Razstavlja akvarele in grafično risano primorsko pokrajino. Razstavljena dela kažejo čvrsto prizadevanje doseči vizijo konkretne vedute, kar mu je v motivu ljubljanskega Tromostovja v precejšnji meri uspelo. Prizadeva si v perspektivično podobo vključiti človeške figure. Njegovi dosežki bi se v mnogo-čem lahko primerjali s predvojnimi dosežki tudi bolj znanih slikarjev. MILAN MERHAR je upokojeni telovadni učitelj in učitelj risanja v Domžalah. Razstavlja slike na platno in steklo. Vešče ravna s čopičem in ustvarja prijetne podobe, krajine okoli kolodvora v Domžalah, torej iz svoje neposredne okolice. Tehnično so včasih njegova dela zelo dovršena, pač pr neprimeren motiv včasih utesnjuje sproščenost in zagnanost njegove tehnike. Posvetiti bi moral večjo skrb izbiri motiva in ga prilagoditi sproščenosti tehnike. JOŽE PARTE je upokojeni učitelj risanja, zadnjih 15 let je poučeval V Mostah pri Komendi, preje pa v Stični, v Ravnah in na šoli za žensko obrt v Ljubljani. Njegova razstavljena dela so akvareli z dobrim občutkom za barve in solidno tehniko akvarela, pozna se jim studioznost, so prijetni, prisrčni in dajejo občutek vedrega pristopa k slikanju. RAFAELA POTOKAR je upokojena predmetna učiteljica nemščine, službovala je v raznih krajih Slovenije, v Trbovljah, v Senovem, v Stični in zaključila službovanje na osemletki Poljane v Ljubljani. Kot samosvoja in razmišljajoča slikarka predstavlja v naj-kpšem pomenu besede amaterskega entuziasta. Svoje slikarstvo je izpopolnjevala v slikarski šoli Ivana Roba in v slikarski šoli KI.AS v Ljubljani. Potokarjeva goji akvarel in olje, ima smisel za figuraliko in pokrajino, z odmerjenim občutkom delno stilizira, delno karak-terizira. Razstavljala je že večkrat samostojno in skupinsko v Kranju, v Mariboru itd. Omenili smo le razstavljalce-pedagoške delavce, prepričani, da bodo o drugih uspešnih razstavljalcih spregovorili drugi listi in revije. Ob številnih ustvarjalcih v zadnjih desetletjih po drugi svetovni vojni se nam zastavi neizbežno vprašanje: Zakaj ljudje toliko upodabljajo, odkod toliko talentov in čemu umetnost? Prišli smo do stopnje razvoja, ko je že malo ljudi, ki bi ne ustvarjali. Samorastniki postajajo krepka vez med umetnikom in opazovalcem, s svojimi izkušnjami bogatijo medljudske odnose in zagotavljajo najširši odziv tudi najvišjim kulturnim in umetniškim manifestacijam. Stopnja lastne kreativnosti jim omogoča bogatiti neposredno in posredno okolico in tudi duhovno voditi sredino, v kateri delujejo. Ker današnji človek vse bolj sistematično pristopa k svojemu poklicnemu delu, ga to delno avtomatizira, utruja, zato išče sprostitev prav v intenzivnem kulturnem udejstvovanju. Poizkuša še in še in uspeva. Število tečajev, privatnih svetovalcev, število razstav je vse večje kot nekdaj — in zato tudi število ustvarjalcev. Ne glede na pohvale in kritike del naivcev, amaterjev, samorastnikov, vsakokrat ko stojimo pred njihovimi slikami, začutimo toplino, ki veje iz del, tisto občečloveško, kar je vneseno v shema-tičnost podobe, občuteno, doživeto, zaradi česar se ljudje navežejo ne le na soljudi, ampak tudi na dela le-teh. Za vso to dejavnostjo najdemo intenzivno ustvarjalno nujo. Zadnje čase je pri nas čutiti določeno nestrpnost, pa tudi polarizacijo za in proti naivni in amaterski umetnosti. Zdi se mi, da je vsaka nestrpnost odveč, da bi morali strmeti, da nadaljujemo gradnjo iz vsega, kar imamo in kar nam zagotavlja izpopolnjevanje. Naj pa le omenim nekaj negativnosti, ki spremljajo množičnost na tem področju z vidika strokovnosti: Mnogi samorastniki so naklonjeni posnemanju in - ker jim to dobro uspe - so mnenja, da je njihovo delo enako vzoru, kar seveda ne drži. Ne potrudijo se, da bi začeli od temeljev, ampak grade, kar nekje na sredi, tam, kjer gradnje ni mogoče začeti. Cesto je stopnja njihove imaginacije plitva, ker ne zajema iz odprtega studenca lastnih izvorov, ampak posnemajo smetano z drugih. enaki P Temeljna izobraževalna skupnost občine Maribor je iz triodst ne rezerve namenila en odstotek za nagrade, ki bi jih podelila' prižadevnejšim prosvetnim delavcem občina, ostala dva odstop pa bodo prejele šole za nagrade tistih učiteljev, ki so se prav fl sebno izkazali pri svojem delu. Predloge za občinske nagrad^ obravnavali šolski kolektivi, ki so se mnogokje znašli v hud ih ^ žavah glede presoje in meril Ponekod so bili preohlapni, drv prestrogi ali celo familiarni. Morda je prišla prOv tokrat zelo do izraza ugotovitev, da ve® pri svojem delu nismo vsi enaki, čeprav si tega nočemo priznat^ manj pa sodelavcu odkrito povedati Še najboljšo rešitev so w tiste šole, ki so sestavile poseben pravilnik in s pomočjo točko* nega sistema skušale zajeti delo vsakega posameznika na šolsk področju in pri vseh tistih dejavnostih, ki so s šolo kot tako tesneje povezane. Kolikor bo mogoče tudi v prihodnje nagrajt marljivejše prosvetarje, bo lahko vsaj delno poplačamo delo v ’ kih, dopolnino delo s slabšimi učenci, pri pripravah proslav in.. denju raznih kultumo-umetniških prireditev, ter uveljavljanju ŠOvt širši družbeni skupnosti IVAN POŽA ^ Roditeljski sestanek je lahko tudi sproščen Imeli smo sindikalni sestanek, na katerem se je zvrstilo lepo število predavanj. Slišali smo o najsodobnejših dosežkih v razredu, o tem, da se je naša osnovna šola vendarle dokopala do tiste svetle točke v današnji stvarnosti, ko lahko smelo potrdimo, kako, vsaj v malem korakamo vštric z dosežki v našem gospodarstvu. Mnogi razpravljavci pa so v sapi potrdili: - Razlike v gospodarstvu, razlike v šolstvu! Razprava je rodila razpravice, minilo je šest krepkih ur, ko smo se zbrali v avli še kar moderno urejene stavbe, ki je, na-nagloma povedano, last gospodarstva; šolstvo v občini ne premore ene same večje sobe, kaj šele okusno urejene dvoranice; oddavnaj so take reči le naše pobožne želje. Naj bo tako ali drugače, pet ur smo zavzeto nategovali svoje pedagoške uhlje in z njimi:prestregli toliko svetlih besed o dejanskosti v naših razredih, da smo navsezadnje zavzdihnili: - Možje od zelene mize imajo prav!... Izkoristil sem priložnost in se približal tovarišu mojih let, oba skupaj jih naštejeva devetdeset, nekam zaprepaščeno je gledal v kozarec in sem ga pobaral: - Prijatelj, slabe volje? - In še kako! Trikrat sem dvignil roko, trikrat me je srbel jezik, da bi vprašal kolege, kako uspevajo na roditeljskih sestankih, in trikrat me je predsedujoči potolažil, da imamo o tem velikanski kup strokovne literature, kjer je teoretično dokazano, kako je treba tak sestanek voditi, da ne bo zgolj besedičenje in mlačva prazne slame. Pa ti, imaš kake sitnosti na tem področju? - Kje pa! Otrokom narekujem obvestilo, starši ga podpišejo, pridejo, kolikor jih pač pride, zdeklamiram svojo pesmico, 'namečem ocene. Ne, z roditeljskimi sestanki pa res nimam težav... Namrdnil se je in šel svojo pot. Ondan pa me je nekaj pičilo, pravzaprav si do dobrega nisem mogel odpustiti, da sem tovariša, ki že vrsto let službuje v kraju bogu za hrbtom, kamor tako rekoč kljub poviški nihče ne sili - tako nanagloma odpravil; tovariško rečeno: pekla me je vest, obiskal sem ga, ne da bi me naročil. Sprejel me je odprtih rok, pripravljen, da izmenja svoje pedagoške misli. Že prvi stik z njim in šola mi je dal vedeti, da je hišica in vse v njej v dobrih rokah, rekel bi -pedagoških rokah. In takoj sva začela tam, kjer sva se pravzaprav razšla: pri roditeljskem sestanku. Takole mi je razložil: - Pripravim pet sestankov. Po nekaj dneh pouka skličem prvega. Ta je informativen. Starše seznanim s stanjem na šoli, o tem, česa se med letom najbolj bojim, kje mi lahko starši priskočijo na pomoč. Kar na prvem sestanku povem datume naslednjih štirih sestankov, napovem naslove predavanj, ki jih pač, čeprav smo na šoli trije, opravim sam. Glede udeležbe nimam problemov. Zakaj ne? Pred tremi leti sem se oprijel javnega ocenjevanja. Nikdar ne strašim z redovalnico pod pazduho. Tabelo z imeni in razpredelnico za posamezne predmete obesim na vidno mesto, ki pa je dosegljiva učencem in jo lahko pred poukom, med odmori obračajo po mili volji, ocene med seboj primerjajo, o njih razpravljajo in do danes še nikomur ni prišlo na misel, da bi kdo oceno skušal popraviti. Ne dovolim, da bi učenci z menoj o ocenah ,po trgovsko barantali". Večkrat pa se mi je primerilo, da sem petico zapisal učencu, ki bi moral dobiti dvojko, dvojko pa tja, kjer bi morala „stati" petica. O, takrat je ogenj v strehi! Seveda napako pred vsemi popravim Poglej, tukaj pa je prostor, ki je namenjen roditeljskim sestankom. Vpisani so datumi, označena je udeležba pa tudi izostanek. Nekaj dni pred sestankom si vzamem čas in za vsakega učenca m listič napišem vse ocene, ki pa se morajo ujemati z ocenami na tabeli. Nanje pripišem še nekaj stavkov, ki številčne ocene vsaj v malem dopolnijo. Na primer: Med poukom mora resneje delati, posebno pri računstvu in slovenskem jeziku. Če hoče, je zelo prizadeven. Včasih pozabi doma knjigo, zvezek. Malo več truda in bo razred izdelal s prav dobrim uspehom. Itd. Ker je na lističih napisano skoraj vse, kar naj bi jaz staršem na roditeljskem sestanku „ra-portiral", ker otrok in roditelj o vsem tem že prej razpravljata, nepotrebna nervoza pri otroku in roditelju izgine, je ni. Otroci naravnost tekmujejo, da, starši pridejo, da bo na tablici križec in ne črta. In še to: starši so glede glasno povedanih ocen zelo občutljivi. Sedaj pa, ko imajojocene na dlani, ko so se doma z otrokom pogovorili, ko so sami vsaj v glavnem doumeli, za kaj gre, je naš razgovor dosti bolj sproščen, lahko bi rekel -tovariški. Na primer, ko pripravim četrti sestanek, izročim učencu kar štiri lističe. Roditelj in otrok potem lahko doma sama ugotovita, ali je čutiti napredek ali pa je skupno prizadevanje padlo v vodo; ponavadi, skoraj devetdeset odstotno, zadnja skrb odpade. Vidiš, to sem hotel takrat pred vsemi povedati. Ne zato, da bi se bahal, marveč zato, da bi skupaj ugotovili, če je ta pot prava in pedagoško utemeljena. Verjamem, da bi se nekateri oglasili, češ, spet cel kup nepotrebne pisarije. V petem razredu še, ko si tako rekoč sam za vse predmete. Pa mi, predmetni, v sedmem, osmem? Res, dela je kar precej. Pri vsem tem pa je važno naslednje: roditeljski sestanek ne sme biti staršu zoprn bau-bau, temveč srečanje dveh partnerjev, ki se oba trudita samo za eno: izboljšati otrokov učni in vzgojni uspeh. No, v tem pri- meru smem trditi, da je v sklop pritegnjen tudi otrok. sem razmišljal, v katerem rl^rl redu se taka „metoda" Uffit uveljavi, bi dejal, da od tretfcHf navzgor. Razrednik četrVr11 raz reda šem Naš kraj je tak, y ne vem, kam biga opredelil sicer za gosposke dolince od^P čen, precej je kmetov, mnog' zaposleni v dolini v industbh nekaj pa je tudi izobražen^'^ Celo inženirja imamo. pa je, da sem pred leti dobil roditeljski sestanek borih r.. deset odstotkov staršev, doČf\1 sem sedaj s poprečjem pe^j devetdesetih odstotkov res ^ > dovoljen." . Čeprav sem spočetka tudir' pomišljal, sem se pri kraju nega srečanja „omehčal" in š,) zaupal, da sem se za njeg0f ■ metodo ogrel in da jo bom se da kmalu preizkusil. Za m C sva se ustavila pri viseči orf*. ^ rici, kjer je bilo razporejaj j. kar trideset pisanih škatlic, j ^ vsaki ime in priimek. Hitro ' u je razložil, da je vse to vkllff čeno v tekmovanje za bol,( uspeh. Učenec, ki pri predrrid j odgovarja za petico, dobi žeto* ček. Na njem je zapisano uČk. čevo ime, vrsta predmeta V- snovi, potem še datum in ^ J Tudi škatlice so izdelali sarrU- prav pri izdelovanju škatlic scj1 ’ začelo z žetoni. Tudi po dvajj jih je bilo v kateri, prazna t nobena. Nekaj podobnega še * sem zasledil, ampak si je vred* zapomniti. Povsem neprisiljen tekmovanje za boljši uspeh, 1 čim več žetonov z žig01. Uspeh k uspehu. Na sindik*.. nem sestanku pa mu niso Pus!l0 govoriti. Samo zato ne, ker str morali dolgih šest ur napeto 1 skoncentrirano slediti razl*N kako smo se v VELIKIH SP-* DIŠČIH približali tudi v šold*. strumnemu koraku v gospod* stvu. Jaz pa sem sklenil, da bo tovariša v ODROČNEM 0* JU še večkrat obiskal. Obli** terja dolg. Izpolnil ga bom! DRAGO K niti lecti V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU V LJUBLJANI 'JJean J. Rousseau — kot ga doslej še nismo poznali j cen beli Razstavo J. Rousseau -’fienje in delo" je muzeološko [0 pravil Pedagoški muzej v ogradu. Potem ko je gosto-k v Zagrebu, je prišla za štiri he tudi v Slovenski šolski Gej v Ljubljani. S sto poveča-oto\ tii fotografijami in spremnimi v p8 'endami ter z literaturo, ki so manj poznam Rousseaujeva dela. Prav tako je obiskovalcem m voljo galerija slik najpomembnejših francoskih enciklopedistov, kot so bili Diderot, Condillac, Helvetius, Holbach, Buffon, Voltaire, Reaumur, Ra-meau, DAlembert in še drugi. Z njimi se mmreč Rousseau k - Ir i ^ & K -vi Ji kot botanik Rousseau ne v svojem času ne zdaj ni dovolj f^nan. posodili društvo „Pro Hel-^ da" v Švici in Francoski kul-Ftirni center v Beogradu, dopolnilu pa tuci' muzei‘vsak s svoi° 'fvano bibliografijo o Rous- ni ta velikan duha prika-euk k v Pedagoškem pogledu, Pmrveč z vseh zornih kotov: ift večen popotnik in brez-jtfomec, avtodidakt, filozof-sa-'fhrastnik, razsvetljenec iz fran-ij^skih salonov, sodelavec enciklopedistov ter pisec političnih, •Pedagoških in literarnih del, dbsbenik in botanik, skratka fot vsestransko aktivna in za iWoj čas tudi vodilna osebnost, f f .Predvsem je muzej prikazal r*paj najvažnejše Rousseauje-fv spise: Razpravo o znanostih f? umetnostih („Discours sur Sciences et les arts" -K’ki jo je nagradila dižon-akademija, znamenito so-'ifploško delo O izvoru neena-f.pti med ljudmi („Discours sur 1 kegalite parmi les hommes" -t kS), romantično novelo rffva Heloiza („La Nouvelle ly doise" - 1760), pedagoški ^tian Emi ali o vzgoji ^ 'k 'Emile ou de 1'education" -f /62), znamenito Družbeno v\odbo („Du Contrat social" ^ '1762), in svoje življenjske Iz-ffvedi („Confessions" -f J^O), med bogatim slikovnim 'e ^divom pa so tudi še druga •t spozna v raznih pariških salonih, v katerih so se izobraženci po običaju redno zbirali, prebirali literarna dela, razpravljali o aktualnih družbenih problemih in gojili tudi glasbo. Posebej je prikazan tudi Rousseaujev izreden vpliv na sodobne in poznejše evropske znanstvenike, pedagoge in pisatelje, od katerih spoznamo predvsem naslednje: idejnega vodjo francoske revolucije Condorceta, pedagoge filantropiste, L. N. Tolstoja in Pestalozzija, literata Goetheja in Schillerja, filozofe Kanta in Fichteja ter Engelsa. Njegove ideje so prenesli kaj kmalu tudi k nam, in sicer imajo za to zasluge: I. Lapajne, dr. J. Bezjak, J. Stritar, A. Mahnič, dr. Karl Ozvald, dr. L Lah, M. Neškovič in še drugi. Prevajali so njegove spise ali pa pisali o izvirnosti njegovih idej. Pedagoške nazore je Rousseau gradil na filozofskih idejah Montesquieuja in Lockea ter jih izpovedal v delu „Emil ali o vzgoji". Sirota Emil naj raste na deželi, daleč od civilizacije in naj spozna družbo in njeno kulturo šele v mladeniških letih. V prirodi naj se znajde kakor Defoe-jev Robinzon, najbolje ga izučijo življenjske izkušnje. Ima sicer tudi učitelja, vendar je nje- gova vloga sekundarnega pomena, ker se mora do vsega dokopati sam. Zato pa mora veliko opazovati, preudarjati in tudi delati, vse brez institucionalne šole, brez učbenikov in ne da bi ga kdorkoli silil k učenju, marveč le iz veselja in življenjske nuje. V Enilu je Rousseau povedal povsem izvirne zamisli o naravni in svobodni vzgoji. Ta naj bi bila postopna: najprej o telesni negi in razvoju čutov, pozneje razumska in nazadnje še nravstvena ter naj bi navajala gojenca na samostojnost in odgovornost. Je izrazito individualistična in tudi utilitaristična ter povsem v skladu z naravno religijo in moralo in ne ozirajoča se na obstoječe zahteve tedanje družbe. Najbolj je vzgoja odvisna od Enilove narave, manj od ljudi, ki ga obdajajo, še najmanj pa od obdajajočega stvarnega okolja, ki ga more vzgojitelj spreminjati. Če bi Rousseaujeve pedagoške principe skušal sumirati, potem bi jih formuliral takole: - vzgoja naj bo svobodna in naj upošteva predvsem otrokovo naravo; - najpomembnejše so otrokove življenjske izkušnje; - vsakdo je že po naravi dober, razlike med otroki so neznatne; - vzgojitelj bodi gojencu res prijatelj in svetel zgled; - upošteva naj štiri faze otrokovega razvoja: dobo telesne nege, od rojstva do drugega leta; dobo spečega razuma in razvoja otrokovih čutil, od drugega do 12. leta; dobo umske vzgoje, od 12. do 15. leta ter čas za vzgojo čustev in nravstvenega ravnanja, od 15. do 20. leta, dokler mlad človek ne dozori za družinsko življenje. Ta shematična razdelitev je sicer v nasprotju z Rousseauje-vimi poudarjenimi načeli naravne in svobodne vzgoje, vendar je sprožila med poznejšimi psihologi in pedagogi živih pobud za znanstveno raziskovanje mladinske psihologije in mladino-slovjfl. V razpravi o vplivu znanosti in umetnosti pa je Rousseau prišel do sklepa, da civilizacija le kvari človeštvo. To je bil povsem nov pogled na znanstveni in tehnični napredek. Čar novosti in odpora proti vsemu dotedanjemu v družbi in vzgoji je Rousseauju prinesel posebno slavo. Odločno je namreč zavračal prednosti civilizacije in zahteval spet povratek v naravno stanje. Priporočal je, da pri otrocih ne ovirajmo njihovega naravnega razvoja s kakršnokoli knjižno vzgojo. Pod njegovim vplivom so se pedagogi začeli ravnati po navedenih nasvetih ter so z otroki hodili v naravo in opazovali njene skrivnosti. Rousseau jim je omajal vero v poslanstvo znanosti, ker je prepričevalno trdil: „Usoda človeštva ni v tem, da bi ga vodila znanost, marveč v tem, da se povrne k naravi. “ Sam je prišel do takih misli po izrazito avto-didaktični in dialektični poti. Njegov oče, urar v Ženevi, je za sinovo vzgojo kaj malo skrbel, mati mu je nekaj dni po rojstvu umrla in je siroto prevzela v rejo teta, pri kateri je preživel otroška leta. Potem so ga dali učit graverstva, a je grobemu mojstru ušel in pobegnil iz Ženeve ter se do svojega dvajsetega leta potikal po svetu, pravzaprav pa ostal brezdomec vse svoje življenje. Kruha si je služil z vsemogočimi zaposlitvami, kot lakaj, prepisovalec not, učitelj glasbe, pisar, družabnik ipd. Zašel je v visoke pariške kroge, kjer je spoznal mnoge vodilne francoske iz-obražence-enciklopediste. Podpirale so ga lastnice pariških družabnih salonov in mu nudile gostoljubnost, da je inogel sam veliko študirati in napisati izredno pomembna dela. Zaradi odločnih in odkritosrčnih izpovedi pa si je nakopal tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Njegovega Emila so javno obsodili in sežgali, enciklopedisti so Rousseauju kar po vrsti obračali hrbet, Voltaire ga je javno smešil, versko naščuvani ljudje, za katere se je najbolj potegoval, so ga celo okamenja-li, oblast ga je sodno zasledovala, moral je pred njo bežati ceh v tujino in se nekaj let skrivati pod drugim imenom. Na razstavi obiskovalci lahko spoznajo tudi Rousseaujeva glasbeno ustvarjalnost. Mladi Rousseau najprej prepisuje note, nato poučuje glasbo. Francoski akademiji znanosti predlaga novo metodo zapisovanja not s številkami. Napiše tudi disertacijo o francoski glasbi, potem pa še več drugih del, od katerih so dosegle največji uspeh opera Vaški čarovnik („Le Devin du Village"), glasbeni slovar („Dictionairc de Mu-siifiic") in melodrama Pygma-lion. Celo z botaniko se je Rousseau veliko ukvarjal, najbolj v letih preganjanja in sodnega zasledovanja. Tedaj mu je bilo nabiranje rastlin v posebno uteho in razvedrilo. Na razstavi je slika njegovega herbarija, kopije njegovih botaničnih pisem in podoba, kako poučuje otroke o tajnih čudesih v naravi. Sodelavci Slovenskega šolskega muzeja so bogati razstavi dodali tudi vse Rousseaujeve vplive na našo pedagoško teorijo in leposlovje. Pravo sliko njegovega pedagoškega ustvarjanja pa smo spoznali šele po drugi svetovni vojni, ko smo dobili prevode Rousseaujevih najvažnejših del s tehtnimi pedagoškimi razlagami. Izredno napreden in zares široko dejaven Rousseau je s svojimi idejami močno prerasel svoj čas ter nam marsikaj pove tudi danes po več kot dvestotih letih. Predvsem ga štejemo k utemeljiteljem naravne, demokratične in svobodne vzgoje, k pobudnikom znanosti o mladinski psihologiji, k odločnim nasprotnikom vsakega absolutizma, predvsem pa k predhodnikom francoske buržoazne revolucije. VINCENC ŽNIDAR, SŠM ! NAŠ PRAVNIK SVETUJE i SANJE: i , delovno skupnost osnovne 1 ‘‘k Škocjan zanima, ali je člen ' tilnika o dehvnih razmerjih, ' ; govori o porodniškem dopu-! zakonit ali ne. V njem je fd drugim namreč določeno, j* lahko delavka na svojo željo ^ na temelju zdravstvenega iz-da nastopi porodniški dopust fed porodom ter da lahko izusti redni letni dopust po deku porodniškega dopusta, če ta pade v čas letnega dopusta oziroma letnih počitnic. ODGOVOR: Po 76. čl. 1. in 2. odst. temeljnega zakona o delovnih raz-meijih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/69) ima za nosečnost in porod delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni. Z zdravniškim izvidom sme delavka nastopiti porod- niški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom. Po 66. čl. 1. odst. TZDR izrabi učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih letni dopust med letnimi šolskimi počitnicami; ta dopust sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. V zvezi 's citiranim členom je zvezni sekretariat za delo izdal mnenje (267/1-68), po katerem ima prosvetna delavka, ki je med letnimi šolskimi počitnicami na porodniškem dopustu, pravico do letnega dopusta do konca tega leta, trajanje pa je določeno pod splošnimi pogoji. Isto izhaja tudi iz 72. člena 2. odst. zakona o osnovni šoli (Ur 1. SRS, št. 9/68). Glede na povedano torej omenjeni člen vašega pravilnika o delovnih razmerjih ni nezakonit. BREŽICE Dan prosvetnih delavcev Posavja Po dogovoru z medobčinskimi sveti ZKS, občinskimi sindikalnimi sveti in temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi Posavja je bilo 21. 11. 1970 v dvorani prosvetnega doma v Brežicah srečanje prosvetnih delavcev Posavja. Prireditve se je udeležilo okrog 400 prosvetnih delavcev. ža uvod je gledališki umetnik Stane Sever recitiral Prešernovo Zdravljico. in odlomke iz Martina Kačurja. Direktor zavoda za šolstvo SRS prof. Boris Lipužič je predaval o znanstveno-tehnološki revoluciji in modernizaciji šolstva, psiholog dr. France Pediček pa o učitelju v sodobnem izobraževalnem procesu. Po končanem programu so si udeleženci ogledali poslopje sodobne osnovne šole v Brežicah. Šola je ena najmodernejših: zelo prostorna je, saj ima 36 učilnic in raznih kabinetov. Stroški zanjo so zmšali več kot 9 in pol milijona din. • Pred skupnim kosilom v restavraciji zdravilišča Čateške Toplice so si prosvetni delavci ogledali zanimive rastlinjake, po kosilu pa je bilo družabno srečanje, na katerem so se našli mnogi sošolci in znanci. Ugotavljali so, da so taka srečanja učiteljem tudi strokovno potrebna, zato jih bodo v Posavju prirejali vsako leto. STANKO SKOČIR Zaklad s potopljene ladje V ,,Arkadah" — v razstavnem salonu Narodnega muzeja v Ljubljani (Trg revolucije 18) je od 25. 11. 1970 do 3. 1. 1971 odprta razstava „Zaklad s potopljene ladje". Razstava prikazuje tovor in ostanke trgovske ladje, ki se je ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja potopila ob otočku Gnaliču (južno od Biograda n/m). Mnogi predmeti na tej razstavi (medeninasta pločevina in žica, cinober v sedemdeset kilogramskih kroglah itd.) so zares edinstveni primerki trgovskega blaga, o katerih se je doslej samo vedelo, da so jih ljudje pred 400 leti izdelovali, da so z njimi trgovali in jih uporabljali, a se mm doslej niso ohranili. Nad- vse presenetljiva je ohranjenost in materialna vrednost teh predmetov, da ne omenimo njihove kulturnozgodovinske vrednosti, ki je sploh ni mogoče izraziti v demrju. Tako bi ena krogla ci-nobrskega barvila zadostovala da z njo prebarvajo pol Carigrada. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina za odrasle 2 din, za otroke 1 din. Na voljo je strokovno vodstvo v slovenščini, italijanščini in nemščini. Če potrebujete vodstvo po razstavi, sporočite vsaj en dan prej pismeno ali telefonsko na naslov: Narodni muzej, Prešernova- 20, pp. 529-K, tel 061-20-406. * * \ Smučarski tečaji £ Smučarske tečaje, ki jih je v preteklih letih prirejala ^ Zveza pedagogov telesne kulture SRS za šolsko mladino £ in prosvetne delavce, bo v prihodnjih zimskih šolskih po-£ čitnicah organiziral Zbor učiteljev in trenerjev smučanja £ SRS. Tečaji, ki jih bodo vodili naši priznani smučarski * učitelji, bodo potekali v Martuljku, in sicer: — sedemdnevni tečaj za mladino osnovnih in srednjih * šol £ - devetdnevni rekreacijski tečaj za prosvetne delavce £ ’ — osemdnevni tečaj za pridobitev naziva smučarski £ vaditelj. £ Prijave pošljite na naslov: Smučarska zveza Slovenije, ^ Zbor učiteljev in trenerjev smučanja SRS, Ljubljana, £ Dvorana Tivoli, kjer lahko dobite tudi informacije vsak £ torek od 17. do 18. in ob četrtkih od 18. do 19. ure, £ telefon 320-788. OSNOVNA SOLA ZIBIKA PRISTAVA PRI MARIBORU razpisuje na slednji prosti delovni mesti: — učitelja za nemščiino in glasbeni pouk ali učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali U za nedoločen čas — učitelja za razredni pouk, U za določen čas Na voljo je enosobno stanovanje. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. POSEBNA OSNOVNA SOLA V MARIBORU Razlagova 16 ' razpisuje prosta delovna mesta za: — 1 predmetnega učitelja-ortopedagoga za pouk v razredu — 2 predmetna učitelja-ortopedagoga za varstvo — 1 psihologa — 1 logopeda Prijavijo se lahko kandidati, ki so absolventi PA-orto-pedagogike ali učitelji z najmanj petletno delovno prakso ali vzgojitelji z najmanj petletno delovno prakso in ki so pripravljeni izredno študirati na PA-ortope-dagogiko. Stanovanja ni. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa. Razstavi: »Talci« in »Boj za Maribor in severno mejo« v Ljubljani Muzej ljudske revolucije Slovenije obvešča, da bosta v Ljubljani dne 16. decembra 1970 ob 18. uri v prostorih Moderne galerije odprti razstavi: „Talci 1941 - 1945 na slovenskem Štajerskem", ki sta jo pripravila Muzej narodne osvoboditve Maribor ter Muzej revolucije Celje; „Boj za Maribor in everno mejo na območju štajerskega obmejnega poveljstva 1918 - 1919“, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve Maribor. Potujoči razstavi sta bili doslej prikazani le na Štajerskem. Zato priporočamo, da še iz ostalih predelov Slovenije šolska vodstva organizirajo obiske za ogled bogatega zgodovinskega gradiva, ki ima naslednjo vsebino: Razstava „Talci 1941 - 1945 na slovenskem Štajerskem" prikazuje okupatorjev teror z originalnimi letaki o ubijanju talcev, s fotokopijami dokumentov o talcihin njihovih svojcih in 197 fotografijami zadnjih poslovilnih pisem, ki predstavljajo eno največjih zbirk v naši državi. Velika večina poslovilnih pisem je legalnih in napisana pod okupatorjevim nadzorstvom od septembra 1941 do začetka oktobra 1942. Ta pisma so najbolj pretresljiv dokument v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem. PROSLAVA ZA STAREJŠE Za dan republike so pionirji v Krogu priredili proslavo, posvečeno tednu starejših. V tem tednu so obiskali bolne in socialno ogrožene ljudi ter jim pomagali. TILIKA KREFT Razstava „Boj z^ Maribor in severno mejo na območju štajerskega obmejnega poveljstva 1918 - 1919“: Na slovenskem Štajerskem je po majniški deklaraciji jugoslovanskega kluba v dunajskem državnem zboru 30. maja 1917, ki je zahtevala, naj se v monarhiji uredi državnopravdna enota iz jugoslovanskih pokrajin, zopet oživelo narodno gibanje. Z bojem za Maribor je bil povezan boj za severno mej<> na slovenskem štajerskem, to je na ozemlju, ki je bilo podrejeno štajerskemu obmejnemu poveljstvu s sedežem v Mariboru. Segalo je od slovenske hrvat-ske meje do črte Dob-Pliberk-Travnik. Ko je bila razorožena mariborska zelena garda, je prišlo na vrsto zavarovanje meje. 27. novembra 1918 je po pogodbi med generalom Maistrom in polkovnikom Rudolfom Passyjem, ki ga je poslala v Maribor štajerska deželna vlada, je slovenska vojska smela zasesti Špilje, Lučane, Radlje in Dravograd ter postaviti častniško stražo na radgonskem kolodvoru; kljub protestom štajerske deželne vlade in celo narodne vlade iz Ljubljane, ki nista priznavali te pogodbe, so enote štajerskega obmejnega poveljstva v decembru 1918 zasedle Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto. Iz Mežiške doline so zasedle Dravograd in Št. Pavel. Vojaški oddelek pod poveljstvom Franja Malgaja je v sporazumu z generalom Maistrom že 23. novembra 1918 zasedel Pliberk, 3o. novembra 1918 pa Velikovec. • O mejah je na mirovni konferenci v Parizu odločal Vrhovni svet, v katerem so bili zastopani predstavniki ZDA, Anglije, Francije, Italije in Japonske. Razprave p jugoslovanskem in avstrijskem predlogu pri ureditvi meja so se vršile februarja, junija, ju- Neznana deklica v zbirnem taborišču v Celju pred dohodom v taborišče Frohnleiten (avgust 1944). \ RAZPIS \ \ Iščemo | s sodelavce — ^ * * \ akviziterje j £ za razširitev prodaje oziroma zbiranje na- £ £ ročnikov naših izdaj. Delo je terensko in £ £ plačano po pravilniku osebnih dohodkov. ^ £ Podrobna obvestila dobite v oddelku za komercialo £ £ , Časopisno založniškega podjetja »KMEČKI GLAS«, £ £ Ljubljana, Kopitarjeva 2, V. nadstropje. S * S S £ % Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, p. Kozina £ ^ razpisuje prosto delovno mesto »J - učitelja za telesno vzgojo, P ali PRU £ £ za nedoločen čas S S ? / S lija in avgusta 1919. Vrhovni svet je prisodil Maribor, Slovensko Podravje in večji del slovenskega Pomurja Jugoslaviji. Pomembno je bilo, daje mirovna konferenca prisodila Mežiško dolino in Prekmurje Jugoslaviji, preden je vrhovni svet v Parizu odločal o plebiscitu na štajerskem mejnem odseku. Važno je bilo tudi dejstvo, da so enote štajerskega obmejnega poveljstva že novembra in decembra 1918 zasedle sporno ozemlje. Pedagoška služba MLRS Srečanje v Cerknem Na pobudo propagandne komisije pokroviteljskega odbora za gradnjo šole — spomenika NOB in ob sodelovanju uredništva Pionirskega lista so se 23. in 24. oktobra srečali učenci cerkljanske šole s povabljenimi gosti - borci in aktivisti, ki so med vojno delali na Cerkljanskem. Med prvimi so prišli nekateri preživeli tečajniki VI. partijskega tečaja, ki je doživel v Cerknem tragični udarec. Med njimi so bili tudi domačini, ki se še spominjajo tistega strašnega dne, ko so po svojih močeh pomagali zbeganim tečajnikom in ranjencem. Pogovori z učenci so bili pri spomeniku na Brdih. Nekdanjo zelo priljubljeno igralsko skupino IX. korpusa sta zastopala Polde Dežman in Danilo Turk—Joco, ki sta otrokom izredno doživeto pripovedovala svoje doživljaje iz dni, ko sta po naših vaseh pripravljala številne kulturne nastope. Zbrali so se tudi učitelji partizanskih šol. O ustanovitvi in delovanju teh šol je poročal nji-/hov organizator in takratni nadzornik Viktor Jereb. Skupina pionirjev je obiskala tiskarno Slovenijo na Vojskem, druga skupina pa uovabila na pogovor vodje delavnic, v katerih so izdelovali opremo za partizansko vojsko. Zelo prisrčno je bilo srečanje najmlajših pionirjev z zdravniki in osebjem partizanske bolnišnice „Franja“, zanimivi pa so bili tudi pogovori z okoliškimi kmeti, ki so pomagali to bolnišnico graditi. Starejši pionirji so se pogovarjali s predstavniki IX. korpusa in nekdanjimi funkcionarji o delovanju partizanskih enot na Cerkljanskem in o razvoju ljud- ske oblasti. Učenci so ob pripovedovanju udeležencev spoznali mnoge dogodke, osebna doživetja in mnoga dejstva o NOB na Cerkljanskem in v njegovi okolici. To je bil tudi namen tega srečanja in uvod v proučevanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja s sodobnejšimi metodami, ki naj vodijo k živemu posredovanju tradicij NOB mlajšim generacijam in razvijanju njihovega aktivnega odnosa do naše bližnje preteklosti. Učenci so s pomočjo učiteljev razgovore zapisovali in snemali na magnetofonske trakove. To so začetki gradiva, ki ga bodo zbirali in hranili v novi šoli, urejali po tematiki in ga uporabljali za stalne in občasne razstave. Prvi korak je storjen. Morda še negotov in nespreten, čeprav je zahteval od učiteljev veliko priprav in prizadevnosti. Toda dal je že tudi prve izkušnje in nakazal nove poti in nove oblike za delo v prihodnosti. V prihodnje naj bi obravnavali samo eno temo in vključili čimveč učencev, ki bi spraševali, zapisovali, snemali, fotografirali in poslušali. Že prej naj bi zvedeli, s katerimi osebami se bodo pogovarjali, vnaprej naj bi zbrali nekatere podatke in na podlagi le-teh spraševali. Naslednje srečanje pripravljamo za pomlad. Obiskal nas bo znani glasbeni pedagog Makso Pimik, ki je med vojno vodil na Cerkljanskem pevovodske tečaje, pevske zbore in komponiral. Popeljal bo učence po svojih partizanskih poteh, otroški pevski zbor pa mu bo ob obisku zapel nekaj njegovih skladb. S. Kinematografi prikazujejo KDOR POJE, HUDO NE MISLI — Režiser Krešo Golik se je ponovno lotil režije filmske komedije. Posegel je v stari malomeščanski Zagreb. Ponorčeval se je na eni strani iz zlaganega sanjskega, na drugi pa preračunljivega načina življenja tipičnih „purgeijev“. Uspel je ustvariti atmosfero tistega časa. K temu so pripomogli igralci — predvsem Mate Relja in Mija Oremovič, ki z rahlo karikirano igro poudarjata stil življenja, kakršen si je iskal vzornike v ceneni literaturi Zagorke in podobnih. Vse to je režiser poudaril še z izrazom popevk iz tistega časa. Vendar nam film ne nudi žlahtne zabave. v mb BICIKLIST - Puriša Djordje-vič mogoče v svojem novem filmu ni tako uspel kot v prejšnjih. Vendar je ostal sebi zvest. Čeprav je opazna tematska pa delno tudi stilska preorienta-dja, je še vedno samosvoj iskalec lastnega filmskega izraza. Tema je vojna in ponovno presega po ideji čas dogajanja. V prvem planu so tudi sedaj — kot vedno pri Djordjeviču - ljudje in njihovi medsebojni odnosi. mb PODARI JI TUDI LUNO Z NEBA je najnovejša komedija Philippa de Broca. Hudomušno in dostikrat tudi zelo domiselno razmišlja o nezmožnosti sožitja med idiličnim vaškim in velemestnim življenjem. V konfliktu obeh načinov življenja, ki se odraža v ljubezni mUijonaija in lepe vaščanke, se opredeljuje za idilo. Gledalcem pa sporoča, naj v splošni veledirki ne zapro oči pred sicer drobnimi, in malimi, a nadvse prijetnimi radostmi. 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE ŽENSKE - je film po romanu S. Zvveiga, dokaj osladno, vsebino je pretežno ženska filmska ekipa poskušala rešiti z izrazito liričnim orisom atmosfere nenavadne ljubezni. Vendar je to premalo, da bi film gledalca zadovoljil. TETOVIRANI - Filmska komedija s priljubljenima Louisom de Fynes in Jean Gabinom, polna situacijske komike, bolj zahtevnega gledalca odbija. Saj je poprečna igra velikega igralca Jean Gabina pač premalo, da bi film bil tudi dober. mb DIPLOMIRANEC je delo režiserja Mikea Nicholsa. To je komercialen film. V njem se kaže določena struktura življenja prek različnih načinov komuniciranja mladega človeka z okolico. Najprej je to komunikacija s samim seboj kot obramba proti vsiljivim, vljudnostnim stikom. V tej komunikaciji pa ne zdrži in začne komunicirati z okolico, ki mu dovoljuje samo določen način življenja. In na koncu se znajde glavni junak s svojim dekletom v odnosu z okolico po svoji odločitvi, ki mu omogoča da živi drugače kot okolica. n. d. Spominu Ive Kulovec V Mariboru je 6. oktobra 1970 nenadoma umrla naša tovarišica Iva KULOVEC-Breda, rojena Korbar. Rojena je bila 17. avgusta 1910 v vasi Kristan vrh. Po končani dekliški meščanski šoli v Celju in državnem ženskem učiteljišču v Mariboru, kjer je maturirala leta 1933, je bila šele po dveletni brezposelnosti zaradi ukinjenega bednostnega fonda nameščena (le prve mesece je pomožno izmenoma poučevala v Rogaški Slatini) v bližnjem Križu in v Loki pri Žusmu - najprej v Kuzmi v Prekmurju, kjer se je tudi poročila. Nato sta z možem, učiteljem in socialnim delavcem Francem Kulovcem, službovala v Pernici pri Mariboru, kjer ju je zajela druga svetovna vojna. Takoj sta se povezala z ilegalci, člani KP (Kerenčič, Špindler idr.) in delala v najnevarnejših okoliščinah kot aktivista. Po osvoboditvi sta na željo tamkajšnjega prebivalstva, Id ju je zelo spoštovalo in imelo rado, še nekaj časa vztrajala v Pernici, nato pa sta prevzela novo službeno dolžnost v Svečini. Tu sta se lotila z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo šolskega in zunajšolskega dela: ustanovila sta nižjo gimnazijo, uvedla lutkovne igre, organizirala folklorno skupino, Iva Kulovčeva je še posebej vodila gospodinjski tečaj in ročna dela, oba pa še vrtnarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo. Težko so se ločili prebivalci Svečine od njiju, ko sta nastopila službeno mesto na steklarski šoli v Rogaški Slatini in nato na nižji gimnaziji v bližnjem Križu, od koder sta odšla v Maribor, kjer je delala Iva Kulovčeva. še v Vzgojnem domu ter postala prava mamica vzgojno zanemarjeni mladini. Ob grobu skromne in delavne tovarišice Ive Kulovčeve so se poleg njenih bivših kolegov, med njimi ravnatelj Vuka, poslovile bivše učenke in učenci iz njenih nekdanjih službenih krajev in ji zasule grob z jesenskim cvetjem. Vsi, ki so poznali življenje in delo Ive Kulovčeve, jo bodo ohranili v najlepšem prijateljskem in tovariškem spominu. B. P.. Delovna skupnost glasbene Sole Trbovlje razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA VIOLINE Nastop službe je možen takoj. OD po pravilniku šole. Stanovanja ni. OSNOVNA SOLA SIMON GREGORČIČ KOBARID razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA ANGLEŠČINO za nedoločen čas Pogoji: predmetni učitelj ali profesor z doka- zili o strokovnosti. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe. Na voljo je samsko stanovanje tik ob naši novi šoli. osnovna Sola »savo kladnik« sevnica razpisuje delovno mesto — MEDICINSKE SESTRE — PEDIATRIČNE SMERI Nastop dela 1. decembra 1970. VZGOJNA POSVETOVALNICA V MARIBORU razpisuje delovno mesto — PEDAGOGA Pogoji: višja ali visoka izobrazba, zaželena je smer MVO. Kandidati s prakso imajo prednost. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Delovna skupnost OSNOVNE SOLE VELKA razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za Matematiko in fiziko, pru Pogoji: končana PA ali absolvent PA za matematiko in fiziko Stanovanje je zagotovljeno. Dodatek za delo na vasi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. S * * * * PROSVETNI DELAVEC 1 List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbeni)1^ dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letofl11. - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer ^ Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 ^ — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 ^ l, Poštni predal 355-VlI.' Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole in drug6 ( ustanove 30 din — Št. tek. računa: 501-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica