8554 AA	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PbimuRSKI DNEVNIK
£gna gQQ |jr
Leto XXXVI. Št. 126 (10.646)
TRST, sobota, 31. maja 1980
^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*: pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
Z 11 GLASOVI (KD, PSI, PSDI) PROTI 9 (KPJ, PR, NL, MSI)
PARLAMENTARNA KOMISIJA SKLENILA KONČATI PREISKAVO 0 AFERI COSSIGA - DONAT-CATTIN
® arhiviranju ali o utemeljenosti sumov, da je predsednik vlade vsaj poredno prispeval k pobegu sina podtajnika KD, bo komisija odločala dan&s
de Cossiga vsaj posredno pomagati Marcu Donat - Cattinu pri pobegu v tujino, s tem da je očeta obvestil, da so sodniki izdali za njim zaporni nalog. Preiskovalna komisija se vsekakor sestane zopet danes, da izreče svoje mnenje in bo tu prišlo do drugega, mnogo pomembnejšega glasovanja.
Dvajset parlamentarcev bo moralo odločiti, ali so sumi «popolnoma neosnovani» in zato zadevo arhivirati, ali pa ugotoviti utemeljenost prijave in predati vso zadevo parlamentu. Dokončno arhiviranje pa je možno le, če zanj glasuje vsaj 16 članov komisije. Če bo večina manjša namreč pravilnik dopušča preklic sklepa in parlamentarno razpravo, če tretjina (315) članov o-beh skupščin podpiše ustrezno zah tevo. Podpise je treba zbrati v petih dneh od trenutka, ko komisija sporoči parlamentu svoj sklep, ker je pa sedaj na dopustu, bi se po vsem videzu zelo razburljiva razprava mogla začeti šele po volitvah.
~~ Za sedaj poteka delo parkiterne preiskovalne komisije Ela«^ pričakovati: z večino 11 ktete.Pfoti 9 je odločila, da ne *asli?i *a Pre's^ave s tem, da bi foa8» k mater in sestro pobe-»Jr. Marca Donat - Cattina, sina teta	da bi soočila skesa-
fc • onsta Roberta Sandala z taslii'1'	proučila zapisnike z
[E^nja drugega skesanega za-domnevnega voditelja RB tovMn,3 Pec'ia’ ki je v svojih iz-baje prav tako imenoval ve Proti nadaljevanju preiskali) p Slasovali parlamentarci KD lociau ® 'n predsednik komisije, bitert!emokrat Reggiani, za poglo-t j6 Pa bilo 6 komunistov, 1 ne-levičar, 1 radikalec in 1
Tak
(t. ^ prvi izid glasovanja daje slu-'r»ifocenjujejo novinarji >e , lcat©ri politični opazovalci, da |fijaort^s'ja nagiba k arhiviranju ^ e turinskih sodnikov, ki su-’ oa bi mogel predsednik vla-
Ulllll"l»ttl„ill)lllllllllllilllll...tiiimtmiiiiiitiiimliiimi..
g DUBROVNIŠKE KONFERENCE BANČNIKOV
Ugotoviti tudi najmanj izvitim državam pristop 'lo mednarodnih posojil
Sedaj ima le kakih deset držav v razveja °dprto pet do posojil iz razvitih držav
^ mS^V^IK — Kakšno vlogo i-kj IpMarodno bančno sodelovanje k i^aaciranju razvoja v svetu,
^ma “bnjega «kroga, iz-HjjjL ® Mnenj v okviru dubrov-| do Mednarodnega srečanja več 8llčnikov, znanstvenikov in i» dn Vri!^iov finačnih, monetarnih organizacij s skorajda ^tsk 'n' P-a7Prava v okviru tega (j^sKega področja je vnovič po-j^ba je organizirano medbanč-e*°vanje v svetovnem meri-kv , lztned najpomembnejših čle-HlJfrigi reševanja nakopičenih kn j>v v mednarodnem finanč-Vau m*1, problemov, ki močno ,Vli razv°i revnih dežel.
Viat.i razPrav'a v okviru zadnjega 3 Področja na srečanju je Vint?' ,da je položaj na med-fabck55r.i flnar>čnih trgih na moč pa-i®p saj dosega kapital kljub vrti količini, ki se steka na t^lmne cene in se ravna V sEladu s profitno logiko, neugoden dejavnik pa je jb	ima odprto »zeleno luč.
Saten° v skladu s profitno logiko.
Ji
S 'z razvitih držav le ka-S stet dežel v razvoju, za ka-S* značilna plačilno-bilamčno M dokaj visoka gospo-r rast.
Hno 5®. druge, ki se že tako ne-čžvitfJt'1J0 v začaranem krogv ne-jMi tZj’ Pa postane ta krog za-Sn* os“>Pnosti posojil ali le pod heugodnimi pogoji še bolj
ba',.
1 vendar tudi za te manj o-Sj v "ajmanj razvite med deže-ra2v°ju zagotovili potrebna Vitlih sredstva za uresničevanje v’ ie bil ^gramov, se morajo rev-il večlt°tV zadnjem krogu razpra-U SogtK.f. Poudarjeno, vztrajneje N fClfJe zatekati k medsebojnemu^] Cnemu sodelovanju in k tes-t. lem b°ve.z°vanju svojih bank. r *Meti a3 ^ utegnile ključno vlo-naf. dežele v razvoju — izvozite: Dni«’•, * 80 ^ tudi v Dubrov-h, in , e s številnimi predstavil Prek mnotemi zamislimi, kako plen t b°vih in že obstoječih in-v okviru tesnejšega po-hL ?v°Ph bank z bankami U4, neral?t v razvoju okrepijo posl kot	pomoč, ki bi jo ta-
i-j. Pošiljali predvsem v i%o u, , Islamske dežele in s M1! v uLkbko revni brez nafte U^iln. ^Meri kot doslej svoje jPDManjkljaje, nastale z na-^ Pomembne energetske su-
^Sjdna ocena ^delovanja
N Italijo ^Jugoslavijo
v/bltie ~ Komisija za med-u Iznose skupščine SR Slo-tfevanii>lx>u?da problematiko ure-VirK‘ila "^^kih sporazumov in
sodelovanja so se okrepili tudi že do zdaj dobri stiki s Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kar posebej velja za maloobmejno gospodarsko sodelovanje, položaj in razvoj slovenske in italijanske narodnostne skupnosti, cestne povezave, vodno gospodarstvo, kmetijstvo, obmejne sporazume in zaščito o-kolja.
Razprava je tudi pokazala, da so nekatere naloge iz osimskih sporazumov že dosegli. Ostale pa pospešeno rešujejo. Obstojijo tudi vprašanja in naloge, katerih reševanje zaostaja. Posebej so podčrtali vprašanje mejnega gospodarskega sodelovanja, globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot tudi vprašanje uresničitve proste industrijske cone, ki jo bodo zgradili v Sežani, kot to določa meddržavni sporazum.
Delegati te skupščinske komisije so izrazili prepričanje, da bodo tudi ta vprašanja rešena sporazumno in v skladu z osimskimi sporazumi.
Člani preiskovalne komisije bodo sprejeli svoje odločitve na osnovi zasliševanj samo treh oseb, ki so neposredno vpletene v afero. Od predsinočnjim do včerajšnje zore jim je samozavestni Sandalo baje (preiskava je zavita v najstrožjo tajnost in je zato nujen pogojnik) v bistvu potrdil izjave, ki jih je že dal sodnikom, češ da mu je oče Donat - Cattin dejal, da mu je Cossiga svetoval, naj sin zbeži, dokler je še čas. Pri tem se je baje tudi skliceval na telefonski poziv podtajnika KD ženi, ki je 28. aprila bila na večerji s Sandalom in njegovo materjo. Marcova mati naj bi Donat - Cattinu dejala, da «je otrok ■»zdravel., kar naj bi pomenilo, da mu je uspelo zbežati.
Po rekonstrukcijah časnikarjev naj bi Carlo Donat-Cattin komisiji priznal le, da je po prejemu anonimnega pisma, ki mu je razkrival teroristično dejavnost sina, vprašal Cossago, če kaj ve o tem. Cossiga (zasliševali so ga včeraj več kot dve uri) naj bi mu odgovoril, da nič ne ve in naj bi mu svetoval, naj prepriča sina, da se preda. Kljub temu, da so tako izjave skesanih teroristov Pecija in sedaj še Sandala, kot zadnja pričevanja Cos-sige in Donat-Cattina pred parlamentarno preiskovalno komisijo zakrite z gosto kopreno stroge molčečnosti, pa se pojavljajo čedalje vztrajnejše govorice o številnih protislovjih in neprepričljivih odgovorih predsednika vlade in podtajnika KD.
Nekatere politične stranke (PR, PDUP) že zahtevajo njun odstop, vse pa terjajo popolno razjasnitev afere, ker bi tudi najmanjši sum izpodkopal zaupanje v najvišje državne ustanove. Ob aferi, ki itak močno razburja politično ozračje prav v predvolilnem razgretem času, je beležiti še ocvirek: tiskovni urad predsednika republike, ki se mudi,v Španiji, je novinarjem dal razumeti, da predlaga Pertini, če bi Cossige popolnoma ne oprali vsakega suma, odstop predsednika vlade in njegovo predajo ustanov nemu sodišču. Pertini je vest ogor čeno demantiral, nakar je načelnik tiskovnega urada priznal, da gre za nesporazum in bo najbrž moral podati ostavko.
magne in Mark original komunikeja, ki ga je združenje izdalo takoj po umoru novinarja Walterja To-bagija s strani teroristov rdečih brigad. Po vsej verjetnosti je sodnik ukazal zaplembo komunikeja, ker je v njem jasno rečeno, da je v zadnjem času opaziti s strani sodstva in določenih političnih skupin pritisk na novinarje in svobodo tiska in informacje. Zaplemba komunikeja je sprožila takojšen protest predsednika novinarskega združenja iz omenjenih dežel.
Zaplenjen komunike novinarskega združenja o smrti Tobagija
BOLOGNA — Na zahtevo glavnega pravdnika Sistija so včeraj ka-rabnjerji zaplenili na sedežu novinarskega združenja Emilije - Ro-
RIM — Preiskovalni sodnik Impo-simato je včeraj odredil izpustitev na prostost bivšega urednika skraj-nolevičarske revije «Metropoli» Li-bera Maesana zaradi zapadlosti roka preventivnega pripora. Maesano je obtožen sodelovanja v oboroženi tolpi in prevratniškega rovarjenja, podobno kot druga dva urednika «Metropolija» Virno in Castellano, ki sta bila pred kratkim izpuščena na začasno svobodo.
OB POGREBU UBITEGA NOVINARJA WALTERJA TOBAGIJA V MILANU
Žena in starši ubitega časnikarja VValterja Tobagija na žalnem sprevodu
(Telefoto AP)
uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
PO MARATONSKIH POGAJANJIH MED ZUNANJIMI MINISTRI DEVETERICE
SPORAZUM 0 DELEŽU VELIKE BRITANIJE ODPRAVLJA HUDO NOTRANJO KRIZO VEES
Kmetijski ministri so se nato brez težav dogovorili tudi o 5-odstotnem povišku cen pridelkov - Sporazum morajo še potrditi vlade vseh članic
BRUSELJ — Kriza, ki je v zadnjih mesecih popolnoma ohromila dejavnost Evropske gospodarske skupnosti in odpirala celo možnost njenega razpusta, je po vsem sodeč rešena. Zunanji ministri deveterice so po maratonskih pogajanjih, ki so trajala celih 19 ur, vendar dosegli včeraj zjutraj kompromis o temeljni sporni točki, ki je zadevala zmanjšanje prispevka Velike Britanije v skupnem proračunu EGS. Bojevita predsednica angleške vlade Margaret Thatcherjeva je namreč že junija lani na vrhu državnih poglavarjev EGS v Strasbourgu postavila vprašanje «deficita» med deležem, ki ga Anglija plačuje in prispevki, ki jih od EGS prejema.
Ta razlika bi pri letošnjem proračunu znašala okrog 2.000 milijard lir, zaradi česar je še novembra v Dublinu in na zadnjem vrhu v Luksemburgu angleška premierka neomajno vztrajala, da jo je treba od-
HiiiiiiiitiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiHHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiniiiMiiiiiiniiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Delegacija SZDL Hrvaške gost SKGZ
S«. strni', k nesporno dejstvo, ‘Hoi/niU Italij« dosegli vi-
dobrososedskega sode-
hVani! • lji na medsebojnem %	ln enakopravnosti,
h	sr.rJuX)lazurai so to sodelova-
in mu dBli trdnej-Za. razvoj vsestransko ko-itov temriega sodelovanja. V ^MjMisko jugoslovanskega
V okviru občinskih stikov se je včeraj ntiidila v Trstu na povabilo SKGZ delegacija SZDL Hrvaške. Razgovarjala se je z delegacijo SKGZ, s predstavniki SDGZ in predstavniki množičnih občil v uredništvu Primorskega dnevnika. Danes bodo gostje iz SR Hrvaške obiskali Čedad in Gorico. Poročilo o
včerajšnjih razgovorih objavljamo na drugi strani
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllinilllllHIIIIIIIIIIIIIinillllllltIHIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllltlllllllilHIHIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllHUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllll
ODPRLI NOVI 300-KILOVATNI ODDAJNIK ZA ITALIJANSKI PROGRAM
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA RADIO KOPER
Večina tehnološko zahtevnih aparatur je delo jugoslovanskih tehnikov in delavcev
KOPER — Na Belem križu pri Portorožu so včeraj slovesno izročili namenu 300-kilovatni oddajnik Radia Koper za program v italijanščini. Delovni kolektiv Radia Koper je v svoji sredi toplo pozdravil predsednika republiške konference socialistične zveze Mitjo Ribičiča, ki je objekt tudi odprl. V krajšem nagovoru ob tej priložnosti je ugledni gost čestital kolektivoma Radia Koper in oddajniki in zveze RTV Ljubljana k pomembni delovni zmagi. Poudaril je vlogo Radia Koper na meji, ki postaja zmeraj bolj sti-. čišče sodelovanja med narodi, ki
živijo ob njej in kjer se zmeraj bolj širi pretok kulturnih in drugih vrednot v cilju medsebojnega spoznavanja in zbliževanja.
Ob otvoritvi je govoril tudi direktor Radia Koper Miro Kocjan, ki je v uvodu naglasil ogromno izgubo, ki je doletela jugoslovanske narode. Poudaril je, da je predsednik Tito zmeraj bolj živ v naših srcih in mislih in da nas njegova vizija samoupravne socialistične Jugoslavije ter novega, miroljubnejšega in bolj pravičnega sveta zavezuje, da še z večjo vnemo izpolnjujemo svoje obveznosti. Sem sodi tudi po-
membna delovna zmaga — začetek delovanja 300-kilovatnega oddajnika.
V imenu TOZD Oddajniki in zveze RTV Ljubljana je govoril njegov direktor inž. Miha Pavlič. Povedal je, da je oddajnik po moči drugi največji v Sloveniji, celotna oddaj-niška postojanka Beli križ pa sodi med najsodobneje urejene v Jugoslaviji. Pri tem je zlasti pomembno dejstvo, da je večina tehnološko najzahtevnejših aparatur delo jugoslovanskih delavcev In inženirjev.
Ob koncu se je predsednik delavskega sveta Radio Koper Oscar Sudoli zahvalil vsem delavcem, ki
so prispevali k temu uspehu. V kulturnem delu programa je nato nastopil dekliški oktet pevskega zbora Obala.
Pred otvoritvijo se je predsednik Ribičič dalj časa pomudil v kolektivu Radia Koper. Programski in tehnični delavci so ga seznanili s problematiko koprske radijske postaje, sam pa je v svojem nagovoru zlasti poudaril vlogo Radia Koper v širšem prostoru ter potrebo po sodelovanju z radijskimi po stajami, tako v Jugoslaviji, kot v sosednji republiki.
L. O.
K ,*i
POZIV IZ VRST TERORISTOV PRIMA UNEA: PRIZNAJMO PORAZ IN PREDAJMO OROŽJE'»
Rdeče brigade z letakom obrazložile, zakaj so umorile Waltcrja Tobagija
TURIN — Prvič v zgodovini italijanskega terorističnega gibanja je skupina prevratnikov, ki še vedno živi v ilegali, priznala, da je njen «boj» zgrešen, in ob tem pozvala vse preostale teroriste h kolektivni predaji orožja. Da je prišlo do tega skrajnega razkola znotraj teroristične oborožene organizacije same, je verjetno dal povod izredno hud pritisk, ki so ga v zadnjih časih izvedle varnostne sile in sodstvo, ob tem pa je treba poudariti izredno osamljenost od organiziranih delavskih in demokratičnih struktur, v kateri so se teroristi znašli po desetih letih nasilja. Tudi med nekaterimi teroristi se je. kot kaže, blazni mit o revoluciji, ki bi nastala po nastopu fašističnega režima — posledica krvavega terorističnega nasilja — razblinil v dolgi sledi umorov in atentatov.
Dokument pripadnikov teroristične organizacije <prima linea» so včeraj predložili predstavniki ekstra-parlameinitarne skupine Lotta conti-nua med tiskovno konferenco. Po njihovih izjavah je avtentičen in so ga verjetno napisali tisti pripadniki PL, ki so se septembra leta 1977 ločili od skupine: med njimi, po izjavah «skesanega terorista* Roberta Sandala, je tudi Donat-Catii-nov sin Marco. člani Lotte conti-nue niso hoteli povedati, kdo jim je izročil dokument, ki obsega 4 tipkane strani in se deli na 5 poglavij. podpisan pa je s siglo: «Za komunizem*.
«V izredno težkih razmerah — materialnih in ne političnih — piše v začetku, si postavlja danes velika skupina komunistov — tako tistih, ki so preganjani, kot onih, ki so še vedno prisotni v oboroženem boju — cilj, da razmisli o svoji bližnji in daljni preteklosti*.
: «Lahko bi bilo prepustiti se osebnemu razočaranju pred nepričakovano močjo države, vendar tega ne smemo dovoliti. Spet moramo proučiti dinamiko kapitalističnih inštitucij, tudi s proletarskega gledišča,* nadaljuje dokument, ki nato poudarja, da ni terorizma premagala vojaška premoč države, ampak njegov notranji ustroj, disciplina in norme. Ob tem je napad na «skesane teroriste*, ki so po mnenju zapisovalcev dokumenta razočarane in nestabilne figure*, ki so se oklenile tudi nizkotne bilke za svojo rešitev.
Poziv za javno kampanjo k predaji orožja in tako imenovanega strateškega boja za izgradnjo takih političnih in pravnih pogojev, ki bodo omogočili tistim osebam, ki so sedaj zajete v zasebno vojaško službo terorističnih sekt, da se izognejo tragičnim alternativam, kot so izdajstvo, zapor, smrt in neskončna ilegala, se nadaljuje z zgoščeno analizo dveh najpomembnejših terorističnih organizacij: rdeče brigade in prima linea.
O rdečih brigadah dokument piše, da je vodstvo skrbelo predvsem za ■»izkazovanje lastnih sposobnosti*, ob «skoraj popolni politični slepoti*. Za teroristične «disidente* so namreč rdeče brigade naredile z umorom Alda Mora izredno napako, ki dokazuje »njihovo nepovračljivo oddaljenost od zakonov in discipline revolucionarnega proletariata*. O organizaciji «prima linea* trdijo, da je nastala v polemiki z rdečimi brigadami in da je tudi ona storila o-gromno napak. «Teoretske pomanjkljivosti, neustrezno pojmovanje revolucionarnega procesa, marksistično - leninistična togost, organizacijska konkurenca z rdečimi brigadami*: to so bile njene usodne napake.
Seveda ta dokument ne označuje konca prevratniškega nasilja, ampak je le pomemben mejnik. To dokazuje tudi letak, ki so ga včeraj turinski teroristi posredovali dnevniku La Repubblica. V njem brigada «28. marec* prevzema odgovornost za umor novinarja »Valterja Tobagija, obenem pa »utemeljuje* razloge za njegovo usmrtitev, Vsebina in slog pisanja dokazujeta, da je letak napisala o-seba, ki je poglobljeno proučevala vlogo tiska v Italiji. Analizira namreč vlogo «novinarskih 1 korporativnih organizacij*, »glavnih ti-rednikov znanih časopisov*, »tiskarskih trustov*. »znanih podpisov* in nazadnje »plazečih se črvov, kot so razni novinarji, kronisti itd.». Njim letak na koncu svetuje, da se lahko izognejo proletarski pravici le tako, da čimprej menjajo poklic*.
praviti, ali vsaj skrajno omejiti. Ob neuspehu prizadevanj za časten kompromis so se odnosi med 9 čla-miaffii še jaoatrili, prav v trenutku, ko bi bila potrebna čimvečja e-notnost spričo poslabšanja mednarodnih političnih razmer, sama EGS pa ni mogla niti odobriti letošnjega proračuna niti določiti novih cen za kmetijske pridelke.
Sporazum, ki so ga včeraj dosegli zunanji ministri (a bo veljal le po ratifikaciji posameznih vlad) zmanjšuje angleški primanjkljaj za letos na 700 milijard lir, za leto 1981 na okrog 850 milijard lir in vključuje načelno obvezo, da ga o-mejijo tudi v letu 1982. V bistvu bo letošnji delež Velike Britanije v proračunu EGS letos manjši za 1.375 milijard lir, prihodnje leto za 1.650 milijard, za naprej bodo pa še proučili možne rešitve. Po tem sporazumu so zunanji ministri takoj odleteli domov, saj bi ga morale vlade potrditi do nedelje, ker grozi Francija, da bo drugače u-vedla samostojne p Jpome ukrepe za svoje kmetijstvo.
Prav ministri za kmetijstvo so najbolj vznemirjeno čakali na izid pogajanj med zunanjimi ministri, ker je sporazum med njimi pogojeval zaključek pogajanj o kmetijskih cenah. Zjutraj so, po prekinitvi sestanka ,ki je potekal vzporedno z glavnimi pogajanji v drugi dvorani, dosegli prav kmalu sporazum o povprečnem 5-odstotnem povišku cen kmetijskih pridelkov. Osem milijonov kmetov iz držav EGS bo prejemalo za mleko in govedino za 4 odstotke višje cene. maslo Se bo podražilo za 2,3 odstotka, povrtnine in sadje pa za 6 odstotkov. Za o-mejevanje viškov mleka in masla v skupnosti so sicer uvedli 2-odstot-ni davek v breme proizvajalcev, razen zi italijanski Jug in gorata področja osrednje in severne I-talije.
Minister Marcora, ki je predsedoval temu zasedanju, je nato poudaril koristnost sporazuma med kmetijskimi ministri, zlasti kar zadeva Italijo. Premije (okrog 50.000 lir na glavo) n vzrejo telet bodo prinesle 100 milijard lir, nadaljnjih 45 milijard bodo živinorejci prihranili zaradi razbremenitve uvoza krmil, 320 milijard prispevkov bodo prejeli pridelovalci olivnega olja,
prispevek za rejo goveda na goratih področjih bodo povišali od 56 do 112 tisoč lir na glavo. Po njegovem mng&ju je za Italijo posebej pomembno, da bo EGS uvedla tudi finančna jamstva za vinogradnike, ki bodo shranjevali pridelek v časih, ko bi prodaja vina znižala raven cen na tržišču.
Optimistični toni torej ob zaključku dvodnevnih zasedanj zunanjih in kmetijskih ministrov EGS. Tudi angleški zunanji minister lord Carring-ton je ob odhodu izrazil zmerno zadovoljstvo in se je obvezal zagovarjati v svoji vladi ratifikacijo sporazuma. Zadnjo besedo pa ima slej ko prej gospa Thatcherjeva: če bi zavrnila tako težko doseženi dogovor bi pa EGS zašla v še hujšo in bržkone nerazrešljivo krizo, zaradi česar prevladuje prepričanje, da bo le potrdila izid prizadevanj svojega in drugih zunanjih ministrov.
Predavanja o novem sporazumu med SFRJ in EGS
BEOGRAD — Komisija EGS pri pravlja v sodelovanju z zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino, gospodarsko zbornico Jugoslavije in gospodarskimi zbornicami republik in pokrajin prihodnji mesec vrsto predavanj po vsej državi, katerih namen je seznaniti jugoslovanske gospodarstvenike z vsebino novega sporazuma med EGS in SFRJ. Prvo predavanje bo 4. in 5. junija v Zagrebu.
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj popoldne odpotoval na krajši delovni in prijateljski obisk v Zambijo na povabilo tamkajšnjega zunanjega ministra Wilsona Cha kulya.
OD VČERAJ PA VSI 00 PONEDELJKA
Papež Janež Pavel II. na obisku v Franciji
Uglednega gosta je sprejela ogromna množica Parižanov
PARIZ — Ogromna množica ljudi je včeraj popoldne na pariškem letališču pozdravila prihod papeža Janeza Pavla II., ki je začel_ svoj obisk v Franciji. Pred letalom italijanske družbe »Alitalia*, ki je prispel v Pariz s polurno zamudo zaradi okvare na gumi, so poglavarja katoliške cerkve pričakali predsednik francoske vlade Barre, najvišje cerkvene‘oblasti v Franciji ter škofi mest, ki jih bo papež obiskal na potovanju po državi.
Pred odhodom iz Italije je Janez Pavel II., kot je sicer že običaj naslovil predsedniku republike Per-tiniju vljudnostno brzojavko, podobno brzojavko je poslal tudi švicarskemu državnemu poglavarju v trenutku, ko je letalo »Alitalia* letelo nad Švico. Kot smo že omenili je uglednega gosta na pariškem letališču Orly sprejel ministrski predsednik Barre, ki mu je izrazil dobrodošlico in poudaril pomen njegovega obiska v Franciji. Papež je nato daroval mašo v znameniti pariški katedrali Notre Dame, v spremstvu nadškofa francoske prestolnice pa se je nato odpravil na Elizej, kjer ga je sprejel predsed nik republike Valery Giscard D’E-staing. Na čast rimskega gosta bo danes slovesni sprejem, ki se ga bodo poleg državnih oblasti udeležili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja. Sprejema se bo med drugim udeležil tudi generalni sekretar KP Francije Mar-chais.
Kljub veliki propagandi in ugledu, ki ga papež uživa v svetu, pa je francosko javno mnenje dokaj hladno sprejelo njegov obisk v Franciji. Iz ankete, ki jo je izvedel popularni tednik «Vie» izhaja, da je samo petdpset odstotkov Francozov zadovoljnih s papeževim obi-
skom, mladi pa dokaj indiferentno gledajo na njegov obisk. Najuglednejši francoski. časopisi posvečajo veliko pozornost obisku Janeza Pavla II. ter postavljajo v ospredje njegovo vlogo in vlogo katoliške cerkve v sedanji družbeni stvarnosti.
Prizadevanja za odpravo škode na Kopaoniku
BEOGRAD — Do začetka zime, ki je na Kopaoniku še posebej dolga in ostra je treba zagotoviti streho nad glavo vsem, ki so ostali brez domov med nedavnim potresom. Da bi zagotovili pogoje za uresničitev te naloge, bo treba škodo v šestih občinah prizadetega območja oceniti najkasneje do 15. junija, do 20. junija pa mora poročila dobiti republiška komisija za ocenjevanje škode.
To so sklenili na včerajšnjem sestanku v izvršnem svetu skupščine SR Srbije skupaj s predstavniki prizadetih občin medobčinskih območnih skupnosti Kraljevo in Niš ter pristojnih republiških organov. Poudarili so, da je škoda zaradi potresa precej večja, kot so prej menili. Po še nepopolnih podatkih je potres 18. maja poškodoval okoli 7.000 stanovanjskih poslopij, od katerih je 2140 neuporabnih. Poškodovanih je tudi 67 šol in samo dvajset jih še lahko nadaljuje pouk. Poškodovanih je bilo tudi več objektov elektrogospodarstva, PTT, trgovine, zdravstva in upravnih zgradb.
BARCELONA — Predsednik republike Pertini bo danes sklenil svoj zasebni obisk v Španiji in se vrnil v Rim.
Brez retorike so včeraj poteki pogrebne svečanosti za ubitim čas nikarjem Walterjem Tobagijem. De set tisoč oseb, med katerimi zastop niki oblasti, sindikalni predstavni ki, številni delavci, predstavnik političnih strank, študentje, novi nar ji, je sledilo krsti. Za njo naj ožji sorodniki, med katerimi sii Luca in komaj triletna hčerka B« nedetta. Milan se je svečano m ti ho poslovil od demokratičnega ii svobodoljubnega novinarja, irtv terorističnega nasilja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
URADNI OBISK DELEGACIJE SZDL HRVAŠKE PRI SKGZ
Poudarjen interes za poglobitev kulturnih in gospodarskih stikov
Razgovori na sedežih SKGZ, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Primorskega dnevnika * Danes obisk v Čedadu in v Gorici
Na povabilo Slovenske kulturno gospodarske zveze je bila včeraj in bo še danes njen gost delegacija Socialistične zveze, delovnega ljudstva Hrvaške. Delegacijo iz SR Hrvaške vodi član predsedstva SZDL Ivan Ivekovič, ki odgovarja v SZDL Hrvaške za medn; rodne odnose, v njej pa so še član predsedstva Božidar Gar—\ ki odgo. arja za kulturne odnose z inozemstvom, inž. Ivo Kuš-trak, podpredsednik Gospodarske zbornice Hrvaške in Ljuban Tintor, sekretar sekcije za mednarodne odnose RK SZDL Hrvaške. Delegacijo spremlja konzul SFRJ v Trstu Lucijan Benolič.
V dopoldanskih urah se je delegacija iz SR Hrvaške sestala delegacijo SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race, v njej pa so bili še člani izvršnega odbora tajnik Dušan Udovič, Karel šiškovič, Mi-rosla ’ Košuta, Edmund Košuta, Jože Koren in Bogo Samsa. V svojem uvodnem pozdravnem nagovoru je predsednik E >ris Race prve misli namenil spominu predsednika SFRJ tov. Tita in poudaril, kako se je vsa stovenska narodnostna skupnost doslej in kako se bo še bolj v bodoče napajala v idejah NOB in angažirala v boju za svoje pravice in za demokratizacijo italijanske družbe. Izhajajoč iz ugotovitve, da je to že četrto srečanje med obema družbeno - političnima organizacijama, jc podčrtal pomembnt ~t takih medsebojnih srečanj za informiranje o aktualnih problemih, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Italiji in s splošnim političnim položajem v državi, v kateri živi, pri čemer se je na kratko zadržal pri perečih gospodarskih in družbenih krizah, ki jih preživlja italijanska družba in katerih odraz je tudi politični terorizem. Ko je goste seznanjal s položajem slovenske narodnostne skupnosti se je precej zadržal pri osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in pri obveznostih, ki jih je italijanska država prevzela za sprejem glcba!nega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Predsednik Race je goste o-kvirno seznanil tudi s strukturo SK GZ in drugimi organizacijami slovenske narodnostne skupna ~‘.i. na koncu pa se je zadržal pri velikem interesu slovenske narodnostne skupnosti za razvijanje odnosov razen s SR Slovenijo tudi s SR Hrvaško kot posredno sosedo, in z drugimi republikami SFRJ.
Racetovo poročilo so dopolnili Karel šiškovič s podrobnejšo informacijo o najnovejšem poteku dela posebne komisije predsedstva vlade oziroma njene delovne paritetne komisije za pripravo gradiva za globalni zaščitni zakon; Miroslav Košuta z nadrobnejšim prikazom kulturnega potenciala slovenske na-
rodnostne skupnosti s posebnim o-zirom na sodelovanja nekaterih naših osrednjih ustanov, kot so SSG, GM, ZSKD in SLORI s sorodnimi ustanovami v SR Hrvaški. Zlasti re je zadržal pri sodelovanju Slovenskega stalnega gledališča z zagrebškimi gledališči, predvsem z gledališčem »Komedija* in pri tem poudaril tudi izjemno pomembnost posredovanja kulturnih vrednot med italijanskim in jugoslovanskim svetom; Bogo Samsa z orisom predvolilnega položaja in z možnim razvojem odnosov po volitvah.
Vodja delegacije SZDL Hrvaške Ivan Ivekovič se je v svojem izvajanju najprej zahvalil Slovencem v Italiji za iskreno izraženo sočutje z jugoslovanskimi narodi ob smrti predsednika Tita in pri tem še posebej poudaril, kako so Jugoslovani cenili izraze simpatij do Tita in Jugoslavije v Italiji, predvsem pa.
kako se je Titu poklonil predsednik italijanske republike Pertini. Ko je nato razvijal misli o gospodarskih in političnih interesih Italije in Jugoslavije za sodelovanje je poudaril, da predstavljajo osimski sporazumi okvir, v katerem se lahko uspešno rešujejo razni problemi, ki še niso razrešeni, med njimi tudi vprašanja slovenske manjšine. Poudaril je, da je Osimo tesno povezan s Titovim imenom, saj se je Tito vedno zavzemal za ureditev odnosov s sosedi. Govoreč o Slovencih v Italiji je posebej izpostavil interes SR Hrvaške za ureditev vseh odprtih vprašanj glede na dejstvo, da živi pretežni del italijanske manjšine v Jugoslaviji prav na ozemlju SR Hrvaške. Ivekoviče-va izvajanja je, kar zadeva kulturno sodelovanje, dopolnil Božidar
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V MILJSKI LADJEDELNICI ftLTO flDRIflTICO
DELAVCI ZA TAKOJŠNJE IMENOVANJE KOMISARJA
Včeraj nov protestni sprevod po mestnih ulicah - Sindikalna delegacija pri prefektu in predsedniku sodišča
Minister za državne soudeležbe je predvčerajšnjim obljubil pokrajinskim tajnikom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL s Tržaškega, da bo rimska vlada do 30. junija rešila vprašanje tako imenovane publicizacije miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Z drugimi besedami to pomeni, da bo ta ali ona poldržavna ustanova ali družba prek finančnega organizma Fin-cantieri prevzela 20 odstotkov delniškega paketa.
Prizadeti delavci in uradniki z obljubo niso kdo ve kako zadovoljni. Prvič, ker so besed naveličani, saj ne vedo, če jim bodo sledila dejanja, drugič pa, ker minister sploh ni omenil žgočega problema, kdo naj prevzame tistih 31 odstotkov delniškega paketa, ki je sedaj v rokah »podjetnikov - gusarjev*. Predvsem pa so zaskrbljeni, ker se ni premaknilo s slepega tira vprašanje, kdo in kdaj jim bo poravnal aprilsko in majsko plačo, pa še predujem k proizvodni nagradi.
S PREDSTAVITVE PROGRAMOV KPI V DOLINI IN NAPREDNE LISTE V ZGONIKU
Usklaje vanje intereso v prebivalstva glavno načelo vseh levičarskih uprav
Slovenska skupnost, ki je včeraj priredila vrsto shodov v zgoniški in repentabrski občini, bo danes sprejela v goste delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev
Dolinska sekcija KPI je sinoči predstavila upravni program, s katerim se predstavlja prebivalstvu iz colinske občine, ki bo 8. in 9. junija obnovilo občinski svet. Na strankinem sedežu so se zbrali kandidati, med katerimi tudi dosedanji župan Edvin Švab, sekcijski tajnik Germano Švara pa je v okvirnih obrisih podal glavne programske točke in načela, ki so vodila levičarsko občinsko upravo pri njenem delovanju. Predvsem je poudaril, da so ta načela slonela na idealili miru, svobode in antifašizma, ki so zrasli iz narodnoosvobodilnega boja. Pri svojem upravljanju je občinsko upravo stalno spremljalo načelo o-mikanega sožitja med Italijani in Slovenci, poleg tega pa se je zavzemala za take odnose med obema narodnostnima skupnostma, ki bi bili lahko v zgled ostalim v državi in v svetu.
Švara je tudi	/orisal, geto.
ki ga je občinska uprava opravila v iztekajoči se mandatni dobi in poudaril, da je bilo vse to mogoče, ker je bilo veliko sodelovanja s strani občanov. Zaustavil se je na-
Ml Milil,	..........................
HVALEVREDNA POBUDA ORGANIZATORJEV
Danes na stadionu 1. maj osnovnošolska olimpiada
Zjutraj ob 9. uri tekmovalni del sporeda, ob 17. uri pa kulturni program, kateremu bo sledilo nagrajevanje
Danes bo na stadionu «1. maj* letošnja največja manifestacija o-snovnošolskih otrok — prava olimpiada v malem. Zjutraj ob 9. uri bo namreč troboj v atletiki za vse otroke in finalna tekma med dve ma ognjema, popoldne ob 17. uri pa kulturni program, kjer bodo naši najmlajši pokazali kako znajo peti, recitirati in plesati folklorne plese, predstavili bodo ritmično telovadbo, na ogled pa bo tudi razstava likovnega natečaja na temo »Otroci in šport* Sledila bosta srečolov in nagrajevanje, kjer bo do otroci dobili diplome in darila mladinske revije »Galeb*.
Skratka, gre za hvalevredno in ambiciozno pobudo združiti ob koncu šolskega leta osnovnošolce sve toivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva, pa tudi otroke iz Milj, torej iz predelov, ki so z narodnostnega vidika najbolj ogroženi. Da gre prav zares za o limpiado v malem nakazuje že podatek, da bo na stadionu «1. maj* danes zbranih skoraj 500 o-trok. Pokroviteljstvo nad celotna prireditvijo je prevzela svetoivan-ska šola, športno tekmovanje pa je pripravila in izpeljala športna šola Trst.
VOLILNA ZBOROVANJA
Danes, sobota, 31. maja, bojo na sporedu naslednja volilna zborovanja:
K P I
Ob 9.30 pred občinsko tržnico na debelo, Ugo Poli; ob 11. uri na trgu pri Sv. Jakobu, Poli; ob
12.30	pred občinsko izpostavo na Proseku, Marta Ivašič; od 16. do 19. ure pred veleblagovnico UPIM na Trgu Stare mitnice, Geri; ob
17.30	v Dolini, Mondo in Petaros; ob 17.30 v Barkovljah, Cosolim; od 18.30 do 20. ure v Nabrežini -Kamnolomi, javna razprava o problemih okolja; sodelujejo Perco, Depangher, posl. Škerk, Markovič, Mervič, Lolong in Spadaro; ob 19. uri v Bol juncu, Mondo in Petaros; ob 20.30 v Dolini, Ota; ob 21. uri v Boljuncu, Canciani.
PS I
Od 10. do 12. ure pred veleblagovnico UPIM; od 17. do 20. ure na Goldonijevem trgu; ob 18.30 v Nabrežini - Kamnolomi, Caldi in
gram in kandidate. Ob tem, kako je občinski odbor upravljal doslej in s kakšnimi načrti se predstavlja občinski skupnosti, sta govorila tajnika zgoniških sekcij KPI in PSI Miloš Budin in Boris Štrekelj. Budin je zlasti poudaril, da je vsaka občina, pa naj bo še tako majhna, sestavni del vse italijanske stvarnosti, ki jo danes pretresajo hude gospodarske in družbeno - politične krize in stalni teroristični napadi na demokratične inštitucije.
Obenem pa je treba v ljuden graditi zavest, da so upravne zade ve stvar vseh občanov in da morajo aktivno sodelovati pri ustva rjanju boljših življenjskih pogojev v občinah. Upravljati z ljudstvom, za ljudstvo, je splošno načelo napredne liste in v tem duhu je zgo-nišjsg občinska uprava delovala v preteklosti in v tem duhu namerava delovati v prihodnje. Bistvene je, je poudaril iBudin. da uprava usklajuje interese vseh občanov, brez diskriminacij. Ravno v tem načelu je razlika med levičarskimi upravami v Italiji in upravami krščanske demokracije, ki predpostavlja zasebne interese splošnim. Bu din je med drugim poudaril tudi potrebo, da uprava in občani z doslednim izvajanjem dvojezičnosti, posegi na politični ravni in sode-lovan;em prispevajo k boju naše narodnostne skupnosti za dosego globalne zakonske zaščite.
Podrobneje je o programu govoril štrekelj, ki je na začetku po udaril zlasti potrebo po sodelovanju s kraško gorsko skupnostjo, pokrajinsko upravo in deželo. Med glavnimi pobudami uprave v izte kajoči se mandatni dobi, ki bodo glavne naloge uprave tudi v prihodnje, je omenil gradnjo telovad niče in drugih prostorov v Zgoniku, ki bodo služili za kulturne in re kreacijske potrebe občanom ter regulacijski načrt, ki naj bi omogočil skladnejši razvoj vasi zgoniške občine ter zavaroval njihovo etnično podobo.
Upravni program in kandidate za obnovitev repentabrskega občinskega sveta je sinoči predstavila tudi Napredna lista. O manifestaciji bo mo zaradi pozne ure poročali v ju trišnji številki.
NA OBISKU PRI «AUSTRALiA CHARIIV QUEEN»
Slovenska kri v avstralski lepotici
Roma Peste, ki sicer živi v Melbournu, je te dni na obisku pri stricu v Bazovici
Carbone; od 18. ure dalje leteči shodi v Mačkol.iah, Prebenegu in Gročani; ob 18.30 v Ribiškem naselju.
S S k
Ob 18.30 v Devinu: ob 19.15 v Štivanu; ob 20. uri v Medji vasi in Saležu; ob 20.30 v Zgoniku; ob 21. uri v Repnu.
dhim;k vksii
NA ZADNJI STKANI
to ob program (o njem bomo obširneje še poročali), ki ga praktično sestavlja pet točk: prva vsebuje obveze za dosego miru, svobode, enakopravnosti ir. sodelovanja, druga obravnava obrambo in valorizacijo teritorija, tretja točka je namenjena občinskim službam in javnim deiom, četrta skrbi za mlade, peta pa vsebuje obveze KPI za izboljšanje življenjskih pogojev za Starejše osebe. V razpravi, ki se je razvila po predstavitvi programa, so bila nato še podrobneje obravnavana nekatera urbanistična vprašanja; med drugim je župan Švab še enkrat poudaril, da si bo treba tudi vnaprej prizadevati, da bi se ljudje, ki se v oočino vselijo iz drugih krajev, prilagodili in vključili v krajevno družbeno - politično dogajanje.
Slovenska skupnost je včeraj i-mela vrsto shodov v zgoniški in r^pentabrski, občmirin sicer na Colu, v" "Repnu," Repnicu in v Zgoniku. Govorila sta deželni svetovalec Štoka in glavni kandidat za tržaški pokrajinski svet Zorko Harej, ki je obširneje razložil program SSk za pokrajinske volitve.
V	zvezi s splošnim političnim programom je Harej poudaril pomen sedanjega trenutka, ko so pred nami važne naloge, med temi zaključno obdobje za izdelavo globalne zakonske zaščite za Slovence v naši deželi, glede katere je SSk januarja letos ponovno vložila v parlamentu svoj zakonski osnutek v o-bliki peticije.
V	Zgoniku je bila sinoči tudi predstavitev programa in kandidatov za občinske volitve. Poudarek programa liste SSk za občino Zgonik je na ohranitvi slovenske večine pred umetnim naseljevanjem italijanskih priseljencev.
Danes pride na obisk kot gost Slovenske skupnosti delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev. Glede na to, da obe manjšinski skupnosti preživljata prelomne trenutke v zvezi z rešitvijo njihove zaščite, si bosta izmenjali informacije in 'utrdili tradicionalno solidarnost. O tej problematiki bo govor na uradni seji jutri, 1. junija, v Štever-janu.
V	Zgoniku je napredna lista v četrtek predstavila svoj volilni pro-
Vsak tlan nimamo priložnosti, da bi se spoznali z avstralsko lepotico, ki je tudi uradno priznana za tako in v kateri teče slovenska kri. Naše gore list, bi lahko rekli, pa če-
prav se je Roma Pešce, »Miss Au-stralia Charitj/ Queen», rodila pred 19. leti v Melbournu in tam preživela vse svoje otroštvo in mladost. Dejstvo pa je, da je njena mama Antonija Čufar iz Bazovice pred 23 leti zapustila rodno vas in šla z možem s trebuhom za kruhom v daljno deželo, kjer se je obetal boljši zaslužek. Sedaj je prišla tudi hčerka Roma Pešce, ki jo v Avstraliji poznajo domala vsi. Roma je v Evropi na nekakšnem nagradnem potovanju, pred dnevi je bila v Rimu, sedaj si je ogledala rodno vas svoje matere, čez nekaj dni pa jo bo pot zanesla še v Švico, Španijo, Francijo in Singapur, nakar se bo vrnila v svoj rodni kraj Melbourne, kjer bo spet nadaljevala s službo v nekem turističnem uradu.
Ko smo včeraj obiskali Rorno v Bazovici, kjer je gost strica, smo jo najprej vprašali, kako se počuti v vlogi avstralske lepotice. Dejala je, da se v njenem življenju ni nič spremenilo, čeprav ji je naslov tmiss» v veliko zadoščenje, ker je tako lahko pomagala potrebnim ljudem in handikapiranim otrokom. Bralcem je treba namreč pojasniti, da *Avstralia Charitp Queen» ni tista kraljica lepote, kot si jo predstavljamo v tradicionalnem pomenu. Gre za kraljično, biti mora vsekakor lepotica, ki jo izberejo iz vrst
30 deklet, pripadnic posameznih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Avstraliji in ki zastopajo svoje narode na človekoljubnem tekmovanju — dodeliti podporo handikapirancem. Roma Pešce je bila predstavnica klubov oziroma krožkov italijanske skupnosti, proglasili so jo za najlepšo v državi Victoria (septembra lani), oktobra pa še za najlepšo dobrodelno kraljico Avstralije. Vsekakor je to naslov, ki dela Romi čast, ne samo zaradi njene lepote, ampak tudi zaradi njenih žlahtnih čustev.
Romo smo tudi vprašali, če namerava kaj s filmsko kariero. Na to nam je odgovorila, da je zvezdništvo ne zanima, rada bi opravljala poklic manekenke, kot že pred časom. Seveda bo na natečajih za *do-brodelno kraljico - lepotico* še sodelovala in tudi če ne bi bila več izvoljena, bi vseeno nadaljevala z delom v prid potrebnim. Roma nam je tudi povedala, da namerava spet v naše kraje prihodnje leto, in sicer na poročno potovanje. Tudi starši njenega bodočega soproga so iz teh krajev (iz okolice Sežane), zato je mile slovenske zemlje toliko močnejši. Ob koncu kratkega razgovora nam je Roma dejala, naj pozdravimo še vse čitatelje Primorskega dnevnika in izrazila upanje, da se bo prihodnjič dalj časa zadržala v Bazovici, (mč)
Zaradi vsega tega so včeraj znova uprizorili protestno manifestacijo po mestu, njihova delegacija je bila pri prefektu, pozneje pa pri predsedniku sodišča Geraciju. Le-tega je pozvala, naj čimprej imenuje sodnega komisarja, ki naj poprime za vajeti ladjedelniškega vodstva, saj nimajo sedaj niti delavci, niti člani tovarniškega sveta in niti sindikalisti pravega sobesednika. Marsikaj bridkega smo čuli pred sodiščem, predvsem pa občutili veliko slabe krvi: «Pred volitvami smo pač, zato nam obljubljajo, kar hočejo*, je naglasil delavec.
V ponedeljek se predstavništvo delavcev sestane ponovno z ladjarjem iz Livorna D'Alesiom, ki je pripravljen takoj potegniti iz žepa 2,3 milijarde lir, da se njegovi začeti ladji vendar izgotovita; menda je pripravljen ladjedelnici naročiti še katero drugo ladjo, hoče pa primerna jamstva. Ta jamstva lahko da res nagla «publicizacija» ladjedelnice, zlasti pa priliv finančnih sredstev iz vrst zasebnega podjetništva. Toda deželno združenje indu-strijcev s predsednikom Tassijem na čelu je glasnikom delavcev da lo jasno razumeti, da je nasprotno «publicizaciji» in da se ogreva za nekakšno soupravljanje ladjedelnice z delavstvom. Slednja > n pravi; «Saj nismo na švedskem, ampak v Italiji, bodimo, no, razsodni*.
(dg)
Našemu delovnemu tovarišu Darku Grgiču je žena Magda povila sinčka
JANA
Malemu Janu želijo vse najboljše v življenju, srečnima staršema pa čestitajo nameščenci Založništva tržaškega tiska in kolektiv Primorskega dnevnika.
Magdo in Darka Grgiča je osrečilo rojstvo sinčka JANA
Svoji kolegici in njenemu možu prisrčno čestitamo, malemu Janu pa želimo obilo zdravja in mnogo sreče v življenju
člani SSG
Magdi in Darku Grgiču se je pridružil
JAN
Srečnima staršeina iskreno čestitata, malemil Jariu -iti želita vso srečo -t	-š
.ao	L. VztO
PD Slovan in ŠZ Gaj \
Gledališča
VERDI
Danes, 31. maja, ob 18. uri bo na sporedu simfonični koncert (red B). Dirigent Gabriel Chmura, violinist Cristiano Rossi. Rezervacije pri o-srednji blagajni.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na Golico. Izlet je primeren za vse (približno tri ure hoje). Vpisovanje še danes, 31. maja, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Združenje UNION priredi dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija.
Jutri, v nedeljo, 1. junija, bo ob 10. uri v škedenjski cerkvi slovesna maša ob prisotnosti narodnih noš ob priložnosti poimenovanja osnovne šole po domačinu in skladatelju Ivanu Grbcu.
OSNOVNE ŠOLE dolinskega didaktičnega ravnateljstva
VABIJO
na skupno zaključno šolsko prireditev
v torek, 3. junija, ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini.
Odbor za poimenovanje osnovne šole v škednju vabi na
SLOVESNOST
OB POIMENOVANJU ŠOLE
ki bo jutri, v nedeljo, 1. junija, ob 17.30
TPPZ
OBVESTILO
TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo danes, 31. maja, ob 13. uri po italijanskem času odhod iz Krvavega potoka (Jugoslavija) na predvideno gostovanje na Koroško. Zbrali se bomo na italijanski strani mejnega prehoda na Pesku. Prosimo za točnost im polnoštevilno udeležbo. Vzemite potrebne dokumente in osebno izkaznico.
A'
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
priredi v Hribenci
Proslavo 80-letnice ustanovitve društva
in 10-letnice Praznika vina
Spored:
DANES, 31. maja
—	ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Supergroup»
JUTRI, 1. junija
—	ob 16. uri sprevod od Ljene do Hribence
—	ob 16.30 kulturni program:
Koncert godbe na pihala Breg Mešani pevski zbor Slovenec Govori in pozdravi
Otroški zbor Slovenec
Osnovna šola iz Boršta
Moški zbor F. Venturini od Domja
Mešani zbor Slavec iz Ricmanj
Mešani zbor iz Mačkolj
Moški zbor V. Vodnik iz Doline
—	ob 20.30 ples z ansamblom «Taims»
PONEDELJEK, 2. junija
—	ob 19. uri nagrajevanje 24. občinske razstave vin
—	ob 20.30 Mešani zbor F. Prešeren iz Boljunca — sledi ples
z ansamblom «Taims»
Razstava domačih vin in specialitete na žaru
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi na
VESELICO
ki bo danes, 31. maja, ob 19.30 v kinodvorani VERDI v Miljah SODELUJEJO:
—	otroški vrtec
—	osnovna šola
—	srednješolci in visokošolci
—	pevski zbor JADRAN
—	harmonikaši Glasbene matice s Proseka
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
TRST
prireja v okviru ŠPORTNE ŠOLE jutri, 1. junija
SPREHOD PO KRASU
Zbirališče bo ob 9.30 na glavnem trgu v Bazovici pred spomenikom, od koder se bodo udeleženci podali peš na enourni sprehod do travnika na Hudem letu, kjer bodo na sporedu razne igre.
Izlet je namenjen PREDŠOLSKIM OTROKOM (otroških vrtcev), katere morajo spremljati starši.	Vabljeni!
Mladinski odbor SKGZ ZSŠDI
Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ)
prirejajo 20., 21. in 22. junija
POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA
Izlet je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije
Program predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, zvečer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na Dedinjah poklonili Titovemu spominu — popoldne krajši ogled Beograda. Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek.
CENA POTOVANJA ZNAŠA 40.000 LIR. Polovico zneska je treba plačati ob vpisu.
V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevanje in zajtrk. Ostali obroki hrane niso všteti.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do četrtka, 5. junija.
v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11,
Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom.
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
vabi na
LJUDSKI PRAZNIK
ki bo danes in družnem vrtu.
jutri na za-
Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Igral bo ansambel »POMLAD*
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 31. maja ANGELA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 5.46 Jutri, NEDELJA, 1. junija RADOVAN
Vreme včeraj: na j višja temperatura 19,4 stopinje, najnižja 15 stopinj, ob 18. uri 16,8 stopinje, zračni tlak 1005,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo pooblačeno, padlo je 3,8 mm dežja, morje malo razgibano, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Ramani, Mauro Calamandrei, Adriana Ver-sa, Dario Cossutta.
UMRLI SO: 27-letni Andrea Mer-sini, 65-letni Mario Ludine, 86-letna Carla Vittori vd. Tamaro, 65-letni Aurelio Cattaruzza, 73-letni Carlo Stock, 70-letrti Ettore Rispoli, 84-letna Alberta Jurdana vd. Rossi, 74-letni Agostino Franco, 94-letni Giacomo Agapito.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg UnitS 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprile 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4.
Razna obvestila
Jutri, 1. junija, ob 10. uri bo na Opčinah v prostorih športnega društva Polet, Konkonelska ulica 1, srečanje borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela. Razpravljalo se bo o socialnih in zdravstvenih zadevah ter o urejevanju dokumentacije borcev in izvolitvi domicilnega pododbora.
V TRSTU
Kulturni dom SLAVVOMIR MROŽEK
TANGO
dramsko delo v treh dejanjih
Danes, 31. maja, ob 20.30 ABONMA F druga sobota i» premieri)
Ker sta predstavi Tanga v petek, 23. in v soboto 24., -m-odpadli zaradi cbolelosti v ansamblu in ker SSG po ministrskih predpisih zaključi sezono danes, 31. maja, vabimo cenjene abonente redov A in B (premierski in prva sobota po premieri)-da si ogledajo eno izmed predstav na sporedu v tem tednu-Pripominjamo, da je za današnjo predstavo na razpolago malo sedežev, zato je potrebna takojšnja rezervacija.
* » *
Za abonente SSG znaten poPtt8*-
Prodaja vstopnic danes od lo-do 12. ure ter eno uro pred Pf1; četkom predstave pri blagajn* Kulturnega doma — telefon 734-265 - 734 269.
GLASBENA <t;®r $1	MATICA
UBii, 3	TRST
ŠOLA GLASBENE MATICE
TRIJE NASTOPI GOJENCEV
v ponedeljek, 2. junija, ob 20.3®
Podružnica Škedenj v Ukmarjevem domu	,.
Podružnica Boljunec v gleda šču «F. Prešeren*	_n
Podružnica Nabrežina in ‘. «1. Gruden* v dvorani 4| Gruden*.
Kino
vuole*-
Aldebaran 16.45—22 00 «Bob M** live*. Barvni film.	iner-
Nazionale 15 30—22.00 «QueUa fVT per.io di mia figlia*. Barvni „ Prepovedan mladini pod 18 Ariston 17.00 «Si salvi chi C. Cardinale. Barvni fdtn-.. nte-Ritz 16.00 «11 ladrone*. E. M sano.	ijc-
Eden 16.00 «Tom Horn*. Steve, Queen. Barvni film za vsaiu,y». Excelsior 17.00 «Temporale K Barvni film za vsakogar. ...^ Grattacielo 17.00-22.15 «La dei conigli*. Barvni risam ^ Fenice 16.30 »Manaos*. Fab«> sti. Barvni film za vsakogar- , Mignon 16.30-22.00 «11 festival . la Pantera rosa*. Barvni n film.	, jj-
FilbdriMiifhatico 15.30-22.00 gazzi fic - fic*. Barvni fdm-a! phVeffid'mladini pod 18. Cristallo 16.00 »La spada neUa ttj cia*. in «Tuffy e Toffy .° j-jiui. mattachioni*. Barvni r>saIU oarV Moderno 16.30 «1 Barracuda*.
ni film za vsakogar.	n-p
Aurora 16.00-22.00 «L’uomo ^ dalTimpossibile*. Barvni *llID
CapIkoMUO »B lupo e 1’ag"^ Barvni film. Prepovedan m pod 14. letom.	e*‘
Vittorio Veneto 16.30 «CaflLsr press*. Barvni film za vsa* U. Volta (Milje) 17.00 »Californi«
fp*. F^r^ni film 7F>
Šolske vesti
Celodnevna osnovna šola ,eijske Korošci prireja v prostorih žav ^ šole danes zaključno razstav nih izdelkov in risb.	tč
Na osnovni šoli »M. Greg0* ^ zaključna šolska prireditev •• ijc ja ob 11. uri. Prireditvi bo.JpSIaV stvoval mladinski pesnik Košuta, ki bo podelil bralna * jjr V osnovni šoli Virgilij Šček ^ brežini bo šolska razstava v jj. Ijo, 1. junija. Urnik od jiudo5 ure in od 16. do 20. ure. vy vabljeni.
Ob smrti Ivana Piča globoko sožalje VZPI - ANP*> ja Opčine.
J
Po kratki bolezni je preminil
IVAN PIČ
Pogreb bo danes, 31. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice ne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opči**a
Žalostno vest sporočajo žena brat Franc, teta Tereza, snahe, "r tranci, nečaki tn drugo sorod8*
Trst, 31. maja 1980
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Po mučni bolezni in z mislijo na svojo ženo Ivanko je zapustil naš dragi in nepozabni brat in stric
na8
KARLO HLAČA
Pogreb bo danes, 31. maja 1980, ob 11.30 iz mrtva: glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: brala, se nečaki In drugo sorodstvo
Trst, 31. maja 1980
šni*
GORIŠKI DNEVNIK

BESEDO IMAJO KAMBATI HM OBČINSKIH VOLITVAH
Slovenci v Miljah se uveljavljajo ob podpori napredne občinske uprave
Jurij Vodopivec (Lista Frausin -neodvisen)
i,/	^ ^
I ■ i
l *
1 ' j
.Slovensko kulturno in prosvetno ruvanje se je v miljski občini adnja jeta rnočno okrepilo in ra-,°: Slovenci smo bili deležni ®«nih pridobitev, za naš obstoj in 7?se delovanje neobhodno putreb-Brez pomislekov lahko trdimo, T 80 te pridobitve omogočili dose-M i slovenji svetovalci izvoljeni |j“Listi Frausin. ki so znak. kljub ^nim oviram političnih nasprot-
žir°V Pravdno prikazati in obrazlo-« naše potrebe in pravice za na-Probleme zelo uvidevni občinski upravi.
..^Sluvitne pridobitve zadnjega dob ja lahko smatramo Društvo ovencev, pevski zbor, otroški vr-C’ stalno razvijanje in napredo-“nJe slovenske šole in kot posledl-kaf ^emu Slovenski šolski center, lot 6ga Pr°blema nismo še v ce-„7* rešili, saj so nas poleg nam i sProtnih političnih sil ovirali ce-» nekateri o naših potrebah in ra-uier.ah neustrezno obveščeni Slo-„.nci in še celo iz šolskih krogov.
ovenci miljske občine bomo sku-u ] z občinsko upravo nadaljevali N poti, kajti to nam narekuje planje tukajšnjih razmer.
Prav ta razcvet slovenske kultur-^ ® Prosvetne dejavnosti pa zah-va večjo prisotnost Slovencev v je f SHem svetu- Lista Frausin se i tudi tokrat izkazala za izredno brega poznavalca obstoječih ra-Č7er in podprla kandidaturo tre-/fSa Slovenca
v tem primeru ne j^visneža. Poleg prisotnosti tre-r^0ga Siovenca je Lista
odvanezem in s tepi dokazala Jr0*0 stopnjo politične zrelosti nje-voditeljev. Ta poteza potrjujte Jstvo, da je Lista Frausin res-j^no demokratična, saj predstavil ,.m združuje vse napredne sloje ujskega prebivalstva ne glede na tBm°^nost in politični nazor, ter s m uresničuje svoj cilj o upravljali. z ljudstvom.
n “Pfuvičeno lahko trdimo, da smo , odvisneži sprejeli kandidaturo na 1 listi potem ko smo po večlet-s delovanju na kulturnem in pro-in etnem področju preverili pošteno demokratično upravljanje občine pi®trani Liste Frausin. Kar zadeva vence pa ne more biti glede na sezene rezultate nobenega dvo-JT: 'la je edina rešitev, ki nam o J^ia za nadaljnje delovanje in Ovijanje naše etnične skupine, .trditev Liste Frausin in izvolitev sl°venskih predstavnikov za ualjnje upravljanje občine.
Marjan Vatovec (PSI)
........	. /V
je pripomogla, da se je klavrno končalo ščuvanje proti miljskim Slovencem.
Občina Milje je bila med prvimi, ki je imela v deželi celodnevni pouk na šolah z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Sedaj je že na vseh slovenskih šolah celodnevni pouk. Prav tako razpolaga z relativno velikim številom športnih igrišč. V programu stranke je gradnja igrišč tudi v okolici Milj, kjer živijo pretežno Slovenci.
Namera miljskih socialistov je, da še nadalje sodelujejo z Listo Frausin. To. sodelovanje je v seda njih političnih prilikah še bolj potrebno in nujno. V Miljah se je pojavila Lista za Milje, ki je še bolj desničarska in šovinistična kot je tržaška melonarska lista. Na žalost se bodo nekateri volivci pustili zapeljati od demagoških gesel. Zato je potrebno, da Slovenci ne nasedejo zapeljujočim vabam.
Z oddajo glasa socialistični stranki se nudi prilika miljskim Slovencem, da povečajo število slovenskih svetovalcev v občinskem svetu s tem, da dajo preferenčni glas slovenskemu kandidatu na listi PSI.
Kiljan Ferluga (Lista Frausin)
Napačno mnenje, da je predvolilna kampanja pač čas vsestranskih velikih laži, napadov in obljub, ki se potem ne izpolnijo, moramo 4končno..Qdp£avij.L.V53i.v naših krasil). Tako stališče velike večine strank v Italiji, pa "tiMl^ljudi, samo škoduje prebivalstvu, da ne ve rjame več nikomur, ‘kar gre v račun nazadnjaškim in šovinističnim silam.
Naše stališče se že 31 let opira na točno določen program, ki smo ga vedno v celoti izpolnili in rav no toliko let dobili tudi priznanje in zaupanje prebivalstva. Da je vmes prišlo tudi do sprememb samega programa, je bila naravna in življenjska nujnost: leta 1954 je nova razmejitev zahtevala nujne u-krepe glede stanovanj, cestnih po vezav, razsvetljave, vodovoda, šol in gospodarstva. Tako tudi ob poplavah in nalivih, ob zaprtju ladjedelnice sv. Roka in ob krizah bivše ladjedelnice Felszegy ali po dobnih dogodkih. Takrat pač mora vsaka prava demokratična uprava biti gibčna in življenjska ter rešiti brez zamud nujne probleme, ki zadevajo veliko večino občanov s prednostjo za tiste, ki so najbolj prizadeti in potrebni.
Tako se je tudi komaj pretekla mandatna doba končala s popolnoma izpolnjenim programom, ki je
bil v več primerih celo prekoračen, ker so bile potrebe take ter smo napeli vse sile, da takim nujnim potrebam nemudoma zadostimo. Tak je bil primer italijanskega državnega vrtca, ki ga je prebivalstvo že deset let potrebovalo in zahtevalo, pa ga ni bilo; ustanovili so ga šele potem ko je že dve leti deloval občinski vrtec tudi s slovensko sekcijo. Tukaj je namera ovirati delovanje napredne občinske uprave očitna. Podobnih ovir in diskriminacij je bilo nešteto in gotovo niso bile le naključje; nevoščljivost nekaterih brezvestnežev, katerih glas velja pri višjih o-blasteh, je zares obsodbe vredna. Toda o izpolnjenem načrtu je prejšnji teden na teh straneh govoril župan Bordon, zato jih ne, bi ponavljal. Mene in ostala dva slovenska kandidata na Listi Frausin zanima prav specifično slovensko področje.
O stanju Slovencev v miljski občini sem že večkrat govoril in pisal v Primorskem dnevniku in menim, da je to vsem v glavnih obrisih že znano. Skozi zares težko stanje po 1954. letu, smo se z vztrajnostjo in težko borbo obdržali ter končno prešli v obdobje napre dovanja na vseh področjih in pred petimi leti na organizirano kulturno, družabno in prosvetno delovanje. Razlika mogoče ni opazna, če gledamo iz dneva v dan, toda ko pogledamo za nekaj mesecev ali let nazaj, potem vidimo, da smo storili zares velike korake. Tudi mi smo kaj pustili za pozneje, kar je bilo načrtovano prej, toda reševati je treba nujne življenjske probleme. Šolski center bi po načrtih in željah vseh prizadetih moral začeti z delovanjem že septembra lani, toda kdo si je mislil, da imajo šovinistične in nazadnjaške sile še vedno tako vplivno besedo na merodajnih mestih višjih oblasti. Mislili smo, da sta zakon in republiška ustava res odločilnega pomena za vladajoče stranke in njihove o-blasti. Pa tudi takojšnje spoštovanje osimskih dogovorov smo pričakovali, posebno po 35-letni zamudi. Niti sanjalo se nam ni, da bodo vse nacionalistične stranke od KD do PSDI na tem nedolžnem primeru zgradile celo goro izzivanj, neobstoječih problemov, podtikanj in celo laži. Stari predsodki in praznoverja so pač še koristna nekaterim, čeprav se sami imenujejo za odprtč"’fti 'demokratične. Tako glede slovenskega uradnika kot tudi tolmača, se nazadnjaške meščanske stranke opirajo še vedno na znana nacionalistična, včasih celo rasistična stališča. V tej svoji slepoti in nazadnjaštvu smatrajo tudi dogovor o prijateljstvu in sodelovanju z dolinsko in koprsko občino kot nekako izdajstvo nacio nalnih interesov. Ne morejo in nočejo videti resničnega stanja, da so naši kraji, prav po njihovi krivdi, v večji meri ekonomsko od visni od Jugoslavije.
Slovenci živimo tu že 1.300 let, zdaj nas ne bodo mogli kar tako izbrisati. Pa tudi vedno bolj povezani smo med sabo ter se ne damo kar tako zapostavljati in zaničeva ti. Tudi fašizem in nacizem sta si na naši zavednosti in upornosti skrhala zobe. Imamo pa še na svoji strani vse napredne demokratične sile, delavski razred in jasna določila republiške ustave m deželnegc. statuta čeprav jih mnogi politiki nočejo upoštevati. Končno pa se najvažnejše dejstvo, da je za mejo gospodarsko in politično močna Jugoslavija, ki uživa v svetu mnogo večji ugled kot ga tukajšnji meščanski tisk more in sme priznati, in prav to je za nas zamejske Slovence posebne važnosti.
ODBORNIK RINALDI NA GORIŠKEM SEJMISCU
Naša briška in posoška vina cenjena na domačih in tujih trgih
Na goriškem razstavišču je v teh dneh odprta razstava naših vin in vinogradniške opreme - Ves teden na sporedu razna strokovna srečanja - Danes otvoritev Gran premio Noe v Gradišču oh Soči
ŠE DOBER TEDEN DO VOLITEV
Okrog sto pridelovalcev vina, predvsem iz naših Brd, in trgovcev s kmetijskimi predmeti, zlasti s takimi ki služijo vinogradnikom, razstavlja na goriškem razstavišču pri ločniškem mostu, ob priliki razstave «Bianco e Bianco», ki je posvečena belim vinom in vinogradništvu nasplošno. Goriška trgovinska zbornica je s to razstavo hotela dati novega zaleta našemu kmetijstvu, je dejal v uvodnih besedah predsednik zbornice Lupieri. Razstava noče biti le navadna vinska razstava, marveč trenutek soočanja s tem kar se dogaja na tem področju v širnem italijanskem in evropskem svetu, sčasoma hoče postati nekakšna borza vin naše dežele in naših Brd ter Posočja še posebej.
Že od vsega začetka so v okviru Espomega pripravili posebno razstavo belih vin, ki je pritegnila pozornost hotelirjev in trgovcev iz vse države. Razstavo so v kasnejših letih opustili, sedaj ji hočejo dati novega zaleta.
To je potrebno tudi ker so se v zadnjih letih površine posajene s trto precej razširile, največ v nižinskem področju Goriške in sicer kar za 22,50 odstotka (v času od leta 1977 do 1979) in za 12,83 odstotka na področju goriških Brd. Povečala se je tudi produkcija nekaterih sort vina, največ traminca in sicer kar za 57 odstotkov, zatem sauvignona za 44 odstotkov in rizlinga za 30 odstotkov. Manj pa se pri nas pridela briške rebule.
Za Lupierijem je na kratko spregovoril goriški župan De Simone, zatem je deželni odbornik Rinaldi poudaril najprej važnost ki jo imajo take specializirane gospodarske razstave kot so one, ki jih prirejajo tudi na goriškem razstavišču. Briška in posoška vina so skupno z drugimi vini dežele najboljši predstavnik naše dežele v drugih krajih države in tudi v inozemstvu, je dejal Rinaldi, saj jih povsod ljudje sprejemajo s simpatijo. Goriška Brda igrajo tu še posebno važno vlogo, saj so se briška vina v zadnjem času precej uveljavila in tudi prodaja teh vin gre še precej dobro ter prinaša blagostanje v deželo. Deželna uprava je v zadnjih letih precej podpirala žlahtne kulture.
Goriška razstava «Bianco e Bian-co» noče biti samo razstava domačih vin, marveč hoče dati tako vinogradnikom kot kupcem možnost koristnega srečanja.
, ,V okviru te razstave se bodo danes srečali v Gorici zastopniki italijanskega ministrstva za zunanjo tr-
govino v tujih državah. Razni strokovnjaki jih bodo seznanili z našo vinsko produkcijo in z možnostmi izvoza. Jutri in v ponedeljek pa bo srečanje zastopnikov enotek iz vse države. Ob tej priliki bodo jutri dopoldne predstavili tudi pri goriški založbi Adamo izšlo knjigo o srednjeevropski kuhinji.
Sočasno bodo tudi, danes zvečer ob 18. uri, v športni hali v Gradišču, odprli 15. razstavo za nagrado Gran Noe d’oro. Na tej bodo razstavljali zares najboljša vina iz naše dežele.
Bolezen v Novi Gorici se postopoma umirja
Nalezljiva črevesna bolezen, ki jo je pri novogoriških otrocih povzročala kužna klica ^salmonela en-teritis* se umirja. V zdravstvenem domu v Novi Gorici včeraj
iiiiiiiiMimiiiiitiiiHniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiimiiiiinuiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii
Mali OglaSi telefon (04D) 7946 72
.Sekcija Socialistične stranke Ita-D 12 ie v vseh povojnih man-. “lih dobah aktivno sodelovala v
>*v| občine Milje z napredno de-Listo Frausin. Sodelovanje
od izvolitve župa-prevzema odborništva za V mandatni dobi. ki
za te
kvsko
bilo različno
£,d0
. V mandatni dobi, ki se se j J izteka, je bil odbornik j Stl° vzgojo socialist. Tako je bi-ornogočeno, da sta obe delavski g^fhki uspešno upravljali občino.
elovanje je omogočalo vse-^ ®hsko reševanje obširnih proble-V°V| ki tarejo občino, še posebno bi lVez* s financiranjem raznih ,o-od obnovitve javne raz-Sn« aVe‘ sociain° " kulturnih in 1^‘nih objektov vse do gradnje j dskih stanovanj. V zadnji man-
IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmico in toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek.
ZIDARJE in tesarje - sezonske iščemo takoj za Zahodno Nemčijo. Stanovanje preskrbljeno, zaželeno delno obvladanje nemščine. Plača 11 do 14 DM na uro, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, pod šifro »Dober delavec dobro plačilo*.
PRODAM fiat 132 - 1(AX) letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225 533 v popoldanskih urah.
PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah.
KRINKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220*495.
PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino.
d«tni
°eiti
dobi se je, morala občina so-s problemom slovenskega kul-
li»k a 'n ^0'skega centra v Mita •	hil delno rešen. Pred
je še borba za utrditev te j\‘dobitve. Sekcija socialistične ban|<e n jvjjlj Se je preko svoje a odbornika in svetovalca zavze j'* 5a pozitivno rešitev kulturnega šolskega centra v Miljah, a pre dvojih članov in simpatizerjev
PRODAM volkswagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173.
OSMICO je odprl Stanko Marušič iz štandreža. Toči pristno domače vino.
OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije za začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8. do 14. ure.
PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah.
OSMICO je odprl Alojz Milič • Re-Den 49. Toči belo in črno vino.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccije-va ulica 33, tel. 27-58.
•	MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN
•	POPRAVILA RADIO-TV
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400
V ŠTANDREŽU se nadaljuje
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes ob 20. uri: otvoritev in plesna zabava
Jutri, v nedeljo: ob 11.30 nagrajevanje slikarskega ex tempore; ob 19.30 nastop pevskih zborov. Člani prosvetnega društva «štandrež» u-prizorijo veseloigro «Jubilej» Čehova. Sledi plesna zabava.
Na voljo odlični šparglji ter domača jedača in pijača.
niso več zabeležili novih primerov, iz šempetrske bolnišnice dr. Franca Drganca pa so do včeraj odpustili tudi 36 malčkov. Po zadnjih natančnih podatkih je v Novi Gorici zbolelo 538 otrok. Število je precej nižje od prvotnih vesti. Do takšnih podatkov je namreč prišlo zato, ker so nekateri starši pripeljali svoje Otroke po večkrat na pregled, v zdravstvenem domu v Novi Gorici pa so vsak pregled zabeležili kot nov primer obolelosti. Izvršni svet skupščine občine Nova Gorica in zdravstvena služba sta včeraj ponovno pripravila poseben letak z navodili za zatiranje bolezni in za osebno higieno. V sodelovanju z občinskim odborom rdečega križa so letake po domovih raznosili šolski otroci. V prihodnjih dneh bodo po-jačene ekipe pediatrov pregledovale zdrave otroke in jih na podlagi zdravniških potrdil ponovno napotile v vrtce. Predvidevajo namreč, da bodo vrtca odprti v torek.
iiiiiimiiifuiiniiiitiittiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiMiMiiiiiNiiiiimmitiiiiiiiiiuimiiiiiuiimiiiiimiiiiiHuiiiiiinin
KAJ BO S PODGORSKO TEKSTILNO TOVARNO?
Komunisti zavračajo De Carlijev predlog o sanaciji podjetja
Nesprejemljiv je predlog o odpisu 700 delovnih mest, premalo jasnosti glede vstopa novih delničarjev
Kakor je bilo pričakovati, so izjave deželnega odbornika za trgovino in industrijo De Carlija, glede načina in možnosti reševanja krize v podgorski tekstilni tovarni, povzročile precejšnje razočaranje pa tudi ostro reakcijo nekaterih strank.
Tako je včeraj pokrajinsko tajništvo KPI objavilo daljše tiskovno poročilo, v katerem ocenjuje predlog, ki ga je dal predstavnik deželne vlade, tako gleda razpoložljivosti finansiranja, kakor tudi glede zmanjšanja delovne sile, povsem negativno. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, bi dežela nekako oskrbela 14 milijard lir, vendar je taka investicija vezana z odpisom kakih 700 delovnih mest, s čimer pa se komunisti nikakor ne strinjajo in ne nameravajo popustiti.
Polemika je toliko bolj ostra, ker smo tik pred upravnimi vojluvattii, čeprav se kriza v podgorski tovarni vlepe že v tretje >to.,	.
Komunisti napovedujejo, da bodo sprožili takojšnje pobude tako na deželni ravni, kakor tudi v parlamentu ter organizirali veliko protestno akcijo med delavci, ki že spet niso prejeli izplačila dopolnilne blagajne. Medtem pa se naglo bliža 30. junij, rok do katerega naj bi izpeljali že tolikokrat napovedano osamosvojitev podgorske tovarne od skupine Bustese, kar bi pomenilo prvi korak pri reševanju iz težkega položaja.
Predstavljamo kandidate za rajonski svet Podtum-Sv. Ana
Liste je predložilo vseh osem strank, ki s»? pote-gujejo tudi za mesta v občinskem svetu v Gorici
vili zaključno prireditev, se bodo danes popoldne odpeljali še na zaključni izlet pred iztekom pouka.
Obiskali bodo namreč Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča, po katerem nosi ime tudi goriški dijaški dom. Sicer pa so zaključni izleti že nekakšna tradicija v življenju domske skupnosti, letos pa je glede tega tudi novost. Na izlet se bodo odpeljali gojenci skupaj s starši. Tako so namreč sklenili že marca letos med domskim dnevom.
Kot pripravo na izlet so si včeraj v dijaškem domu ogledali še vrsto barvnih diapozitivov o Vršnem ter o Gregorčiču ter poslušali razlago Rudija Hoenna iz Nove Gorice.
Torej bo dnašnji izlet res kori-
Nadaljujemo z objavo kandidatov posameznih strank za volitve v rajonske svete na področju goriške občine. Danes je na vrsti rajon Podturn - Sv. Ana, medtem ko bomo v prihodnjih dneh objavili še kandidatne liste za rajona Rojce in Stražice.
Rajon Podturn - Sv. Ana sodi med srednje velike rajone po številu prebivalstva, saj je tam okrog šest tisoč volivcev. Kandidatne liste je predstavilo osem strank v sledečem zaporedju: KPI, PSDI, PRI, SSk, MSI, KD, PLI in PSI.
Kandidati KPI:	Ferdinando Di
Dato, Duilia Bernes Fedele, Romual-da Busatta Munarin, Mariantoniet-ta Culot, Moris D’Alo, Milojka Dominko Hvalič, Gaetano Grillo, An-namaria Hrdlicka Di Dato, Umberto Hvalič, Andrea Makuc, Franco Mo-linari, Teresa Perisutti Martinuč, Paolo Quondam, Albino Rcbazza, Tullio Sellan, Patrizia Paganelli.
Kandidati PSDI: Agostino Can-duddi, Salvatore Cinausero, Lucilla Durli Bini, Ferruccio Fantini, Cle-lio Fait, Rosa Fischetti Aragona, Assunto Garozzo, Paolo Michelon, Renata Perco, Fiorentina Piccolo Palamara, Olivo Scarton, Renato Toros, Francesco Ughi, Alfio Zam-pi, Mario Žiberna, Mario Zuliani.
Kandidati PRI:	Enao Comelli,
Umberto De Nardi, Gianfranco Gan-din, Giuseppe Muto, Giuseppe Vec-chiet, Giancarlo Visintin.
Kandidati SSk: Nikolaj Klanjšček, Štefan Cotič, Maks Debenjak, Goran Rustja, Alfred Vetrih.
Kandidati MSI:	Mario Saurin,
Marcello Della Ricca, Livio Lenar-don, Antonio Pacciqselli, Gianfranco Ragni, Livio Toros.
Kandidati KD: Sergio Lutman, Antonio Ballare, Fulvia Barban Tre-visani, Enzo Cividin, Bernardo De Santis, Domenico Di Santolo, Gia-como Eramo, Luciano Franco, Va-lerio Grusovin, Silvana Koren Mic-coli, Mauro Mazzoni, Franco Mic-coli, lose Nadaja Franchi, Reitzo Obit, Aldo Pierattoni, Paolo Zotti.
Kandidati PLI: Antonino Costan-zo, Vincenzo Casella, Maria Ceschia Chiozza, Gildo Gortan, Federico Lebani, Carlo Lenhardt, Maurino Meden, Luigi Milocco, Guido Mizzon, Donatella Padovan, Domenico Pe-tito, Gino Pozzati, Giovamni Si-moncini.
Kandidati PSI:	Grazia Bagat,
Marcello Bandelli, Lionello Baruz-zini, Riccardo Brunzin. Giovanni Dellago, Dante Guglielmotti, Franco Hassek, Benito La Barbera, Franco
Lupi, Bernardino Mastroianni, Paolo Millo, Ferruccio Mortera, Danie-Nanut, Dario Nanut, Dino Pe-razza.
sten in zanimiv. Srečno na pot.
j *Vi Uk ,JjuUc,uiik(uy)(
iiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiiini
PRIPIAH SRCDI NOČI V TRŽIČU
OGENJ ZAJEL ŠTIRINADSTROPNO HIŠO V GARIBALDIJEVI ULICI
Hiter poseg gasilcev preprečil najhujše
Gojenci dijaškega doma se odpravljajo na Vrsno
Gojenci dijaškega doma v Gorici, ki so prejšnjo soboto pripra-
Hudo preizkušnjo so v četrtek ponoči prestali stanovalci štirinadstropne hiše v Garibaldijevi ulici 49 v Tržiču, ob počitek pa so bili tudi stanovalci sosednjih hiš. Nekaj po eni uri je namreč začelo goreti v kletnih prostorih manjše zgradbe, ki stoji na dvorišču omenjene hiše, nekoliko vstran od glavnega poslopja. Služila je za nekakšno
III lili lili lili II lili Hilli IIIIIIIIII lili HI Ml tli III	****************
POGOVOR Z NOSILCEM USTE OBČINSKE ENOTNOSTI
Vid Primožič: Nadaljevati delo dosedanje uprave v Sovodnjah
Novi upravitelji, ki pripadajo PSI in KPI, se bodo zavzemali za nadaljnji napredek celotne občine - Z urbanističnimi posegi zavarovati slovenski značaj
krajev - Poimenovati ulice in šole
Vid Primožič je nosilec Liste občinske enotnosti za upravne volitve v občini Sovodnje, ki bodo v nedeljo bi ponedeljek, 8. in 9. junija. S kakšnimi upravnimi in političnimi izkušnjami se predstavljate na volitvah?
Bil sem deset let občinski svetovalec Liste občinske enotnosti ter član raznih občinskih komisij, v katerih sem se seznanil s številnimi vprašanji občanov ter javne u-prave. Veliko let sem se udejstvoval v organizacijah naše narodnostne skupnosti, v vodstvu Slovenske prosvetne zveze, kjer sem bil podpredsednik, v glavnem odboru SK GZ, dolgo let pa sem predsednik prosvetnega društva Skala v Gabr-jah. Poleg tega sem član komisije, ki je pripravila pobratenje s Škof-
jo Loko in ki vzdržuje stike s to pobrateno občino.
S kakšnim programom se Lista občinske enotnosti predstavlja svojim volivcem?
Naša lista vodi občinsko upravo že trideset let. V sedanji mandatni dobi prihaja do zamenjave ter bodo starejši upravitelji prepustili občinske posle mlajšim, ki imajo dovolj dobre volje in trdnega namena nadaljevati z delom za napredek občine. Listo občinske enotnosti sestavljajo predstavniki PSI in KPI, ki jamčijo, da ne bo prišlo pri vodenju občine do nobenih sprememb, da se bomo borili za njeno avtono-| mijo in za zaščito slovenskih kul-j turnih in jezikovnih značilnosti.
S pomočjo splošnega urbanističnega načrta bomo ohranili slovenski značaj občine, ohranjali in razvijali pa bomo tudi izročila narodnoosvobodilnega boja.
Kakšna javna dela ste vključili v svoj program?
Najprej moramo dati priznanje prejšnji občinski upravi, ker je veliko napravila in se je pod njenim vodstvom podoba krajev zelo spremenila na boljše. Med pomembnejše načrte za prihodnost na področju javnih del naj omenim gradnjo socialnega središča, v katerem bomo namestili knjižnico, ambulanto, pošto, družinsko posvetovalnico in občinsko skladišče. Načrt za to socialno središče je že izdelan ter določen tudi del sredstev. Če k temu dodam še telovadnico, potem lahko rečem, da bodo Sovodnje s tem še bolj okrepile svojo vlogo občinskega središča.
Poleg tega imamo v načrtu izboljšanje cestne povezave med Vrhom in Gabrjami, ureditev gabrske šole v skladu z željami in potrebami domačinov ter pokritje kotalkališča na Peči, za katero so v proračunu že določili znesek.
Kaj pa gospodarska dejavnost?
Podpirali bomo domače gospodarske pobude, zlasti obrtništvo, skrbeli za poživitev kmetijstva ter spodbujali gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo.
Zakon o globalni zakonski zaščiti je osnovna zabteva, ki jo postavljamo vsi Slovenci. Kaj nam lahko poveste o tem vprašanju.
Občina se aktivno vključuje v akcijo za zavarovanje naših pravic, ki naj bodo zajamčene z zakonom. S tem ciljem podpira delovanje kulturnih društev. Med prioritetna vprašanja postavljamo poimenovanje ulic po uglednih sloven skih možeh, poimenovali bomo tudi šole.
Kakšno prakso boste uvedli pri vodenju občine?
Če mislite na vprašanje demokracije, potem moram povedati, da za nas upravljanje občine ni stvar-ozke skupine ljudi, ampak je vprašanje, ki zadeva vso skupnost. U-vedli bomo stalne oblike posvetovanja z občani.
V programu govorite tudi o varstvu narave?
Vsakdo ima pravico, da živi v čistem okolju, zato bomo posvečali skrb ekološkim vprašanjem. Le-ta pa so iz dneva v dan važ-I nejša.
skladišče. Tam je bilo spravljeno tudi nekaj plastičnih kant kerosina id so se vnele in eksplodirale.
V	naglici so stanovalci stekli na ulico, zaradi velike vročine pa je ogenj kmalu zatem zajel polkna in druge lesene dele oken na dvoriščni strani stavbe, Le hitremu posegu gasilcev je najbrž treba pripisati, da se ni razširil tudi v stanovanja, saj bi bilo v tem primeru vseh enajst družin prav gotovo brez strehe nad glavo. Kljub temu pa sc ognjeni zublji povzročili veliko gmot no škodo, ki jo šele ocenjujejo, * teku pa je tudi preiskava o vzrokih požara. Hiša je last Celestine Zamello vdove Piapan, ki sama sicer stanuje v Dantejevi ulici 6 Tržiču.
Gasilci so ogenj pogasili približno v starih urah.
h krminske bolnišnice
V	krminski bolnišnici se zdravita, s prognozo okrevanja v 60, oziroma 10 dneh 44-Ietni Nello Musig iz Ma-riana ter 46-letna Odilia Godeas, prav tako iz Mariana. Ranila sta se v prometni nesreči v četrtek okrog 20. ure v Krminu.
MDA v Sloveniji
Tudi letos bo v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij in sicer Slovenskih Goricah (od 22.6. do 13.7.), v Beli krajini (od 13.7. do
3.8.	) in pa v Posočju (od 3.8. do
24.8.	). Posebna zvezna MDA, na kateri bodo sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa bo na Kosovem od 6.7. do 3.8.1980. Mladenke in mladinci iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v e-nem izmed navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije na u-radih SKGZ (Trst, Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 744-249. in Gorica, Ul. Malta 2 — tel. 24-95).
Spremembe v voznem redu avtobusov APT
Avtobusi občinskega podjetja V Gorici že nekaj dni spet vozijo preko ločniškega mosta, medtem ko avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja, ki vozijo na medkrajevnih progah, še vedno vozijo skozi Pod-goro. Tako bo še do petka, 6. junija.
tem dnem namreč bedo tudi te avtobuse preusmerili na novi ločni-ški most in s tem avtomatično odpadeta dve postajališči (pri pevm-skem mostu in v Podgan), medtem ko bodo zopet upoštevali postajališči v Ulici Fatebenefratelli in pri Madonnini.
V tržiški glasbeni šoli Vivaldi bo drevi s pričetkom ob 18. uri koncert mladih pianistov, gojencev tržaškega konservatorija Tartini, Lucije Smrekar, Elisabette Richer, Da-ria Regattinija in Claudia Starca. Izvajali bodo dela Schumanna, Ber-ga in Debussija.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo od priložnosti planinskega srečanja v števerjanu, 15. junija, na razpolago avtobus za prevoz udeležencev iz Sovodenj in Štandreža v Števerjan in nazaj. Avtobus bo na razpolago, kolikor se bo prijavilo zadostno število interesentov. Prijave na sedežu društva in pri poverjeni osebi v Sovodnjah. do vključno 5. junija’.
Slovensko planinsko društvo naproša udeležence izleta v Beograd, naj do 10. junija poravnajo potni-no in uredijo druge obveznosti.
Kino
Gorivu
VERDI 17.30-22.00 «La citta delle donne». M. Mastroianni in A. Truchnel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «La collina dei conigli*. Barvna risanka.
VITTORIA 17,00—22.00 «Piaceri fol-11»., Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 signore degli anelli*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Amitivilte horror».
/Vom Goriva in okolica
SOČA 17.00—19.00 mala dvorana: «Božanski dnevi*. Ameriški film. 18.00— 20.00 «Beli buffalo». Ameriški film.
22.00 «Verginella». Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Ljubezen in naboj*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Maščevanje človeka pajka*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves iui, m ponoči je V Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in. ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.

Branco&Bianco
GORICA
30. ino| — 8. junij 1980
m
SREČANJA
CD
TRGOVINSKA ZBORNICA ,ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO '. IN KMETIJSTVO GORICA
gozizici esposl2ioni
Ul. dplla Borca 15 — Tel 0481/33440
SREČAJMO SE

PREPROSTO MEDICINSKO ZNANJE ZA VSAKDANJO RABO
Važna vitaminska abeceda se začne z A, konča pri K
v
Cernu vitamini služijo in kje jih dobimo največ
Vitamini so različne kemične snovi. ki jih potrebuje organizem sicer v majhnih količinah, vendar pa so za njegovo skladno delovanje neobhodno potrebni. Še posebno potrebuje vitamine otrokov rastoč organizem. Medtem ko vsebuje pri odraslem normalna prehrana zadostne količine vitaminov pa pri majhnem otroku, zlasti če ga hranimo samo z mlekom, kaj rado pride do pomanjkanja vitaminov, zlasti C in D. Pri odraslem človeku se pokažejo znaki pomanjkanja vitaminov (avitaminoze) le ob grobih dietnih prekrških in pri izrazitem stradanju, oziroma, kadar je zaradi motene presnove (driske, kronična obolenja prebavil) otežkočena resorbcija vitaminov.
Bistvenega pomena so zlasti vitamini A, B kompleksa, C, D in K.
Vitamin A ima v organizmu predvsem dve pomembni funkciji. Ta vitamin tvori v očesu posebne snovi, ki omogočajo normalen vid. zlasti v mraku. Poleg tega pa je potreben za normalen razvoj in funkcijo kože ter sluznic dihal, prebavil in sečnih organov. Koža in sluznice ljudi, ki trpe zaradi pomanjkanja tega vitamina, je suha in razpokana ter nagiba k pogostim infekcijam.
Vitamin A najdemo predvsem v
tiMiiiiiiiiiniiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimniiiiiii
Slovenska naravna zdravilišča
Novi hoteli in pospešen razvoj
Nove možnosti po podpisu sporazuma z EGS
Slovenska naravna zdravilišča so lani dosegla milijon 78 tisoč nočitev, zmogljivosti pa so bile zasedene kar 96-odstotno. Pri zasedenosti zdravilišč so računane samo standardne postelje, v času kurilne sezone pa samo ogrevane sobe.
Novi in prenovljeni hoteli slovenskih naravnih zdravilišč so večinoma kaj hitro zasedeni do konca, čeprav so se zmogljivosti v zadnjem obdobju še več kot podvojile. Leta 1960 je bilo v slovenskih naravnih zdraviliščih komaj okoli 2000 postelj, leta 1975 že okrog 3200, danes pa jih ie že skoraj 5000. Od teh ležišč sodi v kategorijo A že deset odstotkov, okrog 80 .odstotkov pa v kategorijo B.
Lani so slovenska naravna zdravilišča, ki so združena v poslovno skupnost slovenskih naravnih zdra-. vilišč s sedežem v Celju, dosegla
175.000	nočitev tujih gostov in u-stvarila okrog sedem milijonov dolarjev deviznega priliva. Pri tem ' je zanimivo, da je bilo nočitev za štiri odstotke manj kot prejšnje leto.
To je v glavnem posledica izrednega navala domačih gostov, pri 1 čemer jih je skoraj polovica prihajala z napotnicami zdravstvenega zavarovanja. Ob velikem pritisku domačih gostov v nekaterih ' zdraviliščih niso niti mogli pokaza-| ti vneme za pridobivanje gostov iz ‘ tu rine.
i Sedai pa se stvari v slovenskih ; ra ravnih zdraviliščih močno spre-Ijrmn ajo v korist tujih gostov, na katere je lari odpadlo komaj 16 podst. vseh rvočLev.
Po podatkih posiovne skupnosti načrtujejo letos v naravnih zdra-ijjjviliščih porast deviznega priliva za ' 20 odstotkov. Premiki v tej smeri [|Lo že opazni. V nrvih treh mese-j -rili letos so imeli že precej več ! nočitev tujih gostov kot v istem Jferlobju lani.
V naravnih zdraviliščih Slove-phvm pričakujejo, da bodo po noji Lem sporazumu z evroosko gospo-tlliarsko sknonostjo v nekaterih za-|%vodmh državah pokazali več;e za fjjitmanje tudi za možnosti šloven-{•>!«>ih naravnih zdravilišč. Dogovorili eri so že ustrezni sporazumi s Jt ‘radstavniki Zvezne renublike Nem pričakuie'0 pa tudi povečan jf 'risk iz Avstrije in Italije. Zaoi-nivo ie. da se tuji eost.ie zanima-o tudi za zimsko sezono, kar ni ||&rimer pri domačih gostih.
| Sedaj je v Sloveniii prevladalo B»repričanje. da sc velike gospodar-[|'l'e možnosti pri razvijanju zdra-j,- riiške"a turizma in da so na tem BS*odroč*u velike rezerve ori neizko-I iščeniii možnostih. JOŽE OBLAK
V Dutovljah gradijo novo šolo
} V Dutovljah se dela pri gradnji ■'{me šole naglo razvijajo, tako da S i lahko rekli, da gre delo po načr-|fih in zato bi mogli pričakovati, da Kodo lepo šolo odprli že letos in si-er ob letošnjem občinskem praz-lliku 28. avgusta. V novi stavbi bo i'2 učilnic, h katerim je treba dodati | \e več sodobno opremljenih spremil;' lajočih prostorov, raznih kabinetov I i delavnic. Prihodnje šolsko leto.
I i se pravi že jeseni se bodo učenci e selili iz stare šole, ki že dolgo ne streza več potrebam sodobnega ouka. Otrokom bo kar prijetno seti se iz starih prostorov
jajčnem rumenjaku, v mleku in v mlečnih izdelkih, v mesu, v jetrih, v korenju, paradižniku, pa tudi v krompirju.
B kopleks: gre za skupino vitaminov, katerih fiziološko delovanje na organizem še ni v celoti raziskano. Bolj so nam znani le nekateri med njimi, zlasti anevrin (B 1), riboflavin (B 2). piridoksin (B 6) in kobalamin (B 12).
B 1 je zelo pomemben za presnovo ogljikovih hidratov. Pri pomanjkanju tega vitamina pride do nepopolne presnove sladkorja v organizmu, vmesni produkti pa so toksični za periferno živčevje, pa tudi za vegetativno živčevje prebavil in srca, zaradi česar pride do motenj v funkciji teh organov, B 1 pospešuje tudi rast in veča odpornost organizma. Veliko ga je v črnem kruhu, v mleku, v jajcih, v jetrih, mesu in v nekaterih vrstah zelenjave in sadja. Po dolgotrajnem kuhanju se uniči.
B 2 najdemo v istih živilih kot B 1. Lsto velja tudi za vse ostale vitamine tega kompleksa. Pri pomanjkanju se pojavijo boleče razjede v ustnih kotih, ustnice so vnete in se luščijo, jezik je rdeč. gladek in pekoč. Take znake opažamo tudi pri ljudeh, ki so jih dalj časa zdravili z antibiotiki.
B 6: ta vitamin se s pridom uporablja pri nekaterih kožnih obolenjih, pri vnetjih živcev, zlasti alkoholne narave ter pri slabokrvnosti.
B 12: se nahaja predvsem v živilih živalskega izvora, tudi v mleku, v zelenjavi pa ga ni. Pomanjkanje tega vitamina povzroča posebno obliko slabokrvnosti — per-niciozno anemijo.
Vitamin C: veliko ga je v svežem sadju, zlasti v pomarančah, limonah, grenivkah, zelo veliko pa ga vsebujejo tudi nekatere vrste zelenjave, zlasti paradižniki, paprika in sveže sadje. V kravjem mleku ga je zelo malo, nekoliko več ženskem mleku. Vitamin C pridobivamo tudi sintetično. Kuhanje ga hitro uniči. Njegova glavna naloga je ustvarjanje substance, ki lepi med seboj tkivne celice. Pri pomanjkanju se razvije skorbut z nevarnimi spremembami okostja, z oteklimi in krvavečimi dlesnami in sploh z znaki povečane propustnosti krvnih žil. Dojenčkom,1-ki uživajo predvsem mlečno hrano, preti nevarnost pomanjkanja tega vitamina. Zato priporočamo. že-.od. tret., jega tedna starosti dalje dodajanje raznih sadnih in zelenjavnih sokov,1 bogatih s tem vitaminom.
Vitamin D: največ ga je v ribjem olju, manjše količine so v jajčnem rumenjaku, najmanj pa ga je v mleku in v mlečnih izdelkih. V človeški koži so posebne snovi, ki se pod vplivom ultravijoličastih sončnih žarkov pretvarjajo v vitamin D. Vitamin D se resorbira v črevesju skupaj z maščobo, ker se v njej topa. Pri vseh obolenjih, pri kate rih pride do motenj v resorbciji maščob, grozi bolniku tudi pomanjkanje vitamina D. Vitamin D je potreben organizmu za pravilno rast in razvoj kosti in zob. Pomaga namreč pri resorbciji kalcija in fosforja iz hrane in omogoča njuno pravilno vgrajevanje v kosti in v zobe. Zato so tudi največje potrebe po tem vitaminu v obdobjih otrokove največje rasti, to je še posebno v prvem letu življenja. Prav tako ga veliko potrebuje noseča in doječa žena. Samo s hrano organizem ne more dobiti teh povečanih količin. V takšnih primerili je

nove
vetle učilnice.
Z izgraditvijo nove šole v Dutov-ah bo sežanska občina uresničila red leti sprejeti načrt izgradnje o-! rednjih osnovnih šol, za kar že pet t zbirajo potrebna sredstva pri ob-tnski izobraževalni skupnosti.
potrebno vitamin dodajati v obliki raznih vitaminskih preparatov, sicer se pri dojenčku razvije rahitis, pri odraslih in pri večjih o-trocih pa postajajo kosti vedno bolj mehke in krhke (osteomalacija in osteoporoza).
Vitamin K: je predvsem v listnati zelenjavi, v manjših količinah pa ga tvorijo tudi normalne črevesne bakterije. Njegova glavna naloga je pomoč pri strjevanju krvi.
Naša domača kuhinja nam nudi dovolj pestro izbiro hrane, da se nam pomanjkanja vitaminov ni tre-1 bati. Otroški zdravniki, ki imajo na skrbi predvsem doraščajočo mladino, pa neredko opažajo med deklicami nekatere oblike avitaminoz kot posledico različnih shujševalnih diet, ki so za organizem v obdobju razveja in nagle -asti vse prej kot primerne. Posebno skrb moramo posvetiti sestavi hrane tudi v nosečnosti, med dojenjem, v času ogrevanja po težkih boleznih in še posebno v zgodnjem otroškem obdobju, ko ima vsako stradanje lahko številne kvarne posledice.
Sicer pa so pred nami pomlad, poletje in jesen z obilico svežega sadja in zelenjave, ki nam omogoča. da kar najhitreje nadoknadimo tisto, za kar smo bili pozimi morda nekoliko prikrajšani.
dr. R. R.
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Ponovna ošibitev dolarja in zmerna podražitev zlata

NAKUPNA CENA TUJIH Trst	Celovec 30. 5.	29. 5.			VALUT Ziirich 29. 5.	Beograd 30. 5.
Ameriški dolar	825,—	12,40	1,66	20.36
Kanadski dolar	705.—	10,60	1.43	17.24
Nemška marka	465,—	703,50	93,40	1153,26
Holandski florint	422,—	640.—	84,90	1048,81
Belgijski frank	28,—	43,40	5.84	70.60
Danska krona	148.-	225,50	30.30	369,09
Švedska krona	197.—	296,50	39.90	489,89
Norveška krona	168,—	257,-	34,40	419,39
Francoski frank	200.—	301,40	40,30	496.27
Italijanska lira	—	1.50	2,025	2,46
Angleški funt	1930,—	29,36	3.92	48.11
Irski funt	1680,—	—	—	—
Švicarski frank	497,—	759,—	—	1241,18
Avstrijski šiling	65,—	__	13.07	161.67
Japonski jen	3,30	5.45	—	—
Avstralski doiar	905,—				2—	22,93
Španska peseta	11,55	17.60	2,39	—
Portugalski eskudo	17,-	23,50	3.48	—
Jug. dinar • mali	39,—	57,—	8,25	—
- veliki	38,—	57—	8,25	—
Grška drahma	19,-	28,50	—	44,98
Tudi ta teden je bil dolar na vseh valutnih tržiščih šibak in se je njegova vrednost v bistvu zmanjšala za dober odstotek. Kaže, da dolar ne bo zaenkrat zlezel niže od sedanje vrednosti, ker so v ZDA v teku primarne predsedniške volitve. Med ostalimi valutami je treba omeniti okrepitev britanskega funta za dober odstotek ter italijanske lire za pol od-
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllUlIlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinfllllllllllll
Novost na knjižni polici
Novi dan se začenja z dnem osvoboditve
Beno Zupančič na 600 straneh prikaže osvobodilni boj deloma v vojaški formaciji, deloma pa v Ljubljani sami
Bena Zupančiča, leta 1925 rojenega slovenskega pisatelja, ni treba posebej predstavljati. Zadošča, da napišemo, da je Zupančič doslej izdal nič manj kot osem romanov, od katerih je Sedmina, s katerim je pisatelj zaslovel kot mlad ptipopedTipcj, izšla štirikrat. Zupančič je izdal tri knjige novel, nekaj knjig za otroke, njegova posebna zvrst pa so knjige politične publicistike, med katero uvršča tudi potopis iz Amerike. Teh šest knjig pa povezuje Zupančiča pisatelja in kulturnega delavca z Zupančičem javnim in političnim delavcem, saj je znano, da je pisatelj opravljal tudi pomembne politične funkcije v slovenskem in zveznem merilu.
Zdaj je Mladinska knjiga izdala Zupančičev roman Noč in dan, ki je v obsegu skoraj 600 strani Zupančičevo najobširneje pripovedno delo. Posvečeno je 35-obletnici o-svoboditve in pomeni ne samo tehtno in originalno delo, posvečeno osvobodilnemu boju, temveč tudi pomemben prispevek sodobnemu domačemu pripovedništvu.
Tudi za ta roman so značilne tiste poteze, ki prevevajo vse Zupančičevo delo ali vsaj večino del. Tudi ta roman je namreč posvečen osvobodilnemu boju in usodi naših ljudi v njem. Posvečen je mladini, katero pisatelj še posebej rad predstavlja, saj je sam kot mlad človek doživljal okupacijo in boj za svobodo.

Iz umetnostnih galerij
D. Cej vabi v Podlonjer na razstavo v Ljudski dom
te približno mesec dni razstavlja Demetrij Cej v Ljudskem domu v Podlonjer ju. Tematika razstave, ki jo je pred kratkim dal na ogle:', tudi v galeriji Teatro Romano, sta Lonjcr in Podlonjer. Naslov razstave se omejuje na ta del tržaške o-kolice: ogromna nedokončana bolnišnica sredi Katinare, blok Rocol-Melara, kamnite kocke kot domino postavljenje v vrsti, katerih oko ni opazilo, dokler se ni stavba prikazala v vsej svoji negativni mogočnosti. Sei^eda to nista edini primer na Tržaškem, slikar pa si je čisto po naključju izbral prav ta prostor, da bi na svojevrsten način prikazal katinarsko in lonjersko stvarnost.
To imenuje tslučajnost slike*. Mnoge stvari so slučajne, vse ni vedno programirano. Slučajni dosežki slike so impresije, izkušnje, občutki naših že preživelih trenutkov. Slikar hoče enostavno povedati, da človek velikokrat išče nekaj, a dobi nekaj po naključju, kot ie na primer on dobil na področju Katinare in Lonjeria pobudo za razvijanja ciklusa slik. ciklusa, kjer je slikar mnenja, da se slika razpleta in razvija kot film, dokler ni več materiala ali dokler se umetnik ne sreča z drugo bolj zanimivo stvarnostjo.
Sicer pa Cej uprizarja navadno mesto, ker človek preživi večji del življenja v domovih, zaprt med stenami. V tem ciklusu hoče prikaza ti, kako se narava spreminja in kako mesto neusmiljeno prodira v vas. Lonjer je ostal potisnjen in za dušen v ozki dolini, v Podlonjer iu pa so nove visoke stavbe že obkolile stare slovenslce domove.
Slika nam vaje občutek kot da hoče slikar odkriti ne le zunanji svet, pač pa nam pokazati tudi to, kar je pod nami, celo notranjost zemlje. Skoraj v vsaki njegovi sliki opazimo obrise verig, ki niso le dekorativni element, pač pa imajo tudi nek globlji pomen. Verige vežejo hišo na zemljo, na katero je priklenjen tudi človek, ki na njej živi in opaža domači kraj. ki ga uničujejo in spreminjajo. Sliko nekako razpolovi navpični «blisk», luč, svetloba, tematično je kot grom, ki daje vtisi da se je na sliki nekaj zgodilo. Ni to le notranji nagib, navpično črto Cej uporablja tudi iz tehničnih razlogov, da bi razbil navadno horizontalnost slike in' da bi poudaril motiviko. Slika skuša doseči združitev raznih tehnik. Ne uporablja le barvo. Z novimi pripomočki izraža nova občutja nove izkušnje.
Sedanja Cejeva razstava v Ljudskem domu v Podlonjerju se bo zaključila nocoj, 31. maja, in za to priložnost vabi Cej v Ljudski dom, kjer bodo trije učenci Glasbene malice nastopili s samostojnim programom, nakar bo sledil razgovor o smislu in pomenu razstavljenih del, razgovor, ki ga bosta rodi/n dr. Milko Rener in dr. Giulio Monte-nero.
R. M.
/‘rinpomjlv zn
DIJAŠKO MANCO
Druga značilnost je Ljubljana, kateri Zupančič marsikdaj posveča svoja dela, saj je na pr. prav s Sedmino, prikazom osvobodilnega dela mladih ljudi v okupirani Ljubljani, stopil v slovensko literaturo. Tretja značilnost tega pisanja- pa je tudi mečna avtobiografska nota. Ne sicer v slabem, temveč v ..dobrem pomenu besede. In prdv te značilnosti zasledimo tudi v romanu Noč in dan, v romanu, kjer je prikazana predvsem «noč», kjer pa vendarle zaslutimo «novi dan», ki se začenja z dnem osvoboditve.
Prav ta dan pa pomeni tudi konec romana, ki še pričenja v dneh pred okupacijo, okrog leta 1940, ko se v predmestju Ljubljane zbirajo mladi fantje rkolesarji*. Radi bi imeli kolesa, toda komaj so vsi skupaj zbrali za eno kolo, kate rega si predajajo iz rok v roke in se z njim vozijo po okolici, da zadaste svojim sanjam in željam. Potem pa naenkrat udari nadnje vojna in okupacija. Sprva se smejijo laškim posebnostim, potem se začenja ilegalno delo, represalije, streljanje ovaduhov, padanje talcev, odhodi v partizane, internacija. In potem zamenjava okupatorja, zlasti pa osvobodilni boj.
Glavni junak romana, študent Jošt, v katerem zasledimo pisateljeve močne avtobiografske poteze, odide še pred italijansko okupacijo v partizane, se udeležuje bojev za Turjak, potem pa je hudo ranjen. Spravijo ga v mesto, kjer se za silo pozdravi, svrejme službico in pomaga po svojih močeh v ilegalnem delu, dokler srečno ne doživi dneva osvoboditve, ko se njegovi prijatelji, kolesarji več ali manj vsi srečno vračajo domov.
To je vsebina tega obširnega pripovednega teksta, v katerem se Beno Zupančič kaže kot širok pripovednik, oblikovalec usod mladih ljudi v usodnih in težkih časih, pa tudi kot kronist dogodkov. Vseskozi spremljamo neprisiljeno prikazovanje zgodovinskih dogodkov in resničnih oseb, v ospredju pa podoživljamo osvobodilni boj in u-sode mladih ljudi v njem, pa naj gre za ilegalno delo v mestu, za delo v internaciji ali za vojaške spopade partizanskega bojevanja.
Zupančič se nam v tem tekstu kaže kot sodoben moderen pisatelj. Njegova pripoved sicer nima širokega epskega zamaha, kot smo ga navajeni pri, klasičnih pisateljih, je pa zato bolj freskantska, prežeta z izpovednimi meditacijami. Včasih pisatelj pripoveduje v tretji osebi, včasih njegov junak govori v prvi osebi, potem spet naletimo na zaokrožene predstavitve posameznih oseb, tako da je pripoved razgibam, pestra, vseskozi pa zanimiva. V ozadju dogodkov in usod posameznih junakov so resnični dogodki in resnič ne osebe, tako da je pripoved hkrati tudi dokumentarna, saj bralec obnavlja ali pa spoznava resnične dogodke iz časa okupacije in osvobodilnega boja, vmes pa spremlja pisateljeve junake in njih usode. Seveda je ta Zupančičeva pripoved tudi v marsičem avtobio-rafsko. da ne rečemo, da je to tudi knjiaa o Ljubljani v času vojne Ni dvoma, da bodo zato ta riman radi prebirali vsi tisti, ki so doživeli volno in okupacijo in tako podoživljali usodni čqs, še brij pa morda mladi, ki so jim bile strahote vojne prihranjene.
Sl. Ru.
stotka. Podražile so se tudi plemenite kovine, med njimi najbolj srebra, nekoliko pa tudi zlato. Vrednost platine je ostala v bistvu na prejšnji ravni. Špekulativni kapital se je deloma prelil iz dolarja tudi v baker ter v sladkor.
Dolar je zlezel*med tednom od 837 na 830 Lir, petem pa se je ustalil okrog vrednosti 832 lir, 1.77 nemške marke, 1,64 švicarskega franka in 222 jenov. Glavni vzrok za ošibitev ameriške valute je bil nadaljnji padec bančnih obresti v ZDA, ki so v dobrem mesecu zlezle od 20 na 14 odstotkov. Kot znano, dolar že dolgo preživlja globoko krizo, ki sloni na precejšnji gospodarski neuravnovešenosti ZDA. Ta kriza ima korenine v energetski krizi. V aprilu si je hotel Carter zagotoviti imenovanje za jesenske predsedniške volitve, zato je obljubljal na desno in levo korenite gospodarske reforme ter zajezitev e-nergetske krize. Da bi konkretno utrdil dolar, je umetno povišal «prime rate* ali obresti na posojila najboljšim klientom na 20 odstotkov. kar je privabilo v ZDA veliko kapitalov z vsega sveta.
Po dobrem mesecu je vsem jasno, da je šlo le za predvolilno potezo, saj bi tako visoke obresti pripeljale državo v pravcati gospodarski polom. Carter si je zagotovil imenovanje, banke so začele polagoma nižati obresti, kapi-tali pa odhajajo iž"2D'X'.' ftdt prva' posledica takega stanja je ošibitev dolarja, ki je padel od 910 na 830 Ur ali za 8,6 odstotka. Še večje pa je bilo razvrednotenje dolarja nasproti marka (12 odstotkov) in švicarskemu franku (15 odstotkov). Glede bližnje bodočnosti opazovalci menijo, da dolar ne bo zlezel veliko pod sedanjo ceno, predvidevajo pa večje razvrednotenje ob koncu leta, torej po predsedniških voUtvah.
Kot običajno, je sledila padcu dolarja podražitev plemenitih kovin, zlasti srebra (12 odstotkov) in zlata (5 odstotkov). Glede zlata mnogi menijo, da se že občuti njegovo pomanjkanje na tržiščih, zato bo njegova cena verjetno še nekoUko narasla. Za to leto predvidevajo zmanjšanje proizvodnje zlata v Južni Afriki ter manjšo prodajo sovjetskega zlata na svetovnih tržiščih, razen tega ne bodo več prodajali rumene kovine
DRAGOCENE KOVINE		
29. 5. 80 ZLATO	Nakup	Prihaja
Milan (g) ZLATO	14.000	14.200
London (unča) SREBRO	519	dol. 520
Milan (kg) PLATINA	350.000	370.000
Milan (g)	15.400	15.700
na dražbah mednarodnega denarnega sklada. Unča zlata je stala ta teden od 516 do 526 dolarjev.
Britanski funt je poskočil ta teden od 1.940 na 1.962 Ur. kar je treba pripisati visokim obrestim na denarne naložbe v VeUki Britaniji ter precejšnji energetski neodvisnosti te države zaradi naftnih ležišč v Severnem morju.
Glede itaUjanske Ure sicer krožijo govorice o razvrednotenju, ker so italijanski proiz.vodi, pa tudi turistične storitve že postali nekonkurenčni pri sedanjem razmerju Ura - marka. Italijanska vlada sicer zavrača razvrednotenje Ure, trenutno pa to vprašanje niti ni tako aktualno, saj smo tik pred turistično sezono, ki običajno prinaša ItaUji veliko tujih plačilnih sredstev. Prav zaradi tega se je lira te dni celo ovrednotila za pol odstotka.	(srs)
VZHODNOEVROPSKE VALUTE y TRSTU 30. 5. 80
Sovjetski rubelj	205—
Poljski zlot	6,—
češka krona	35—
Madžarski forint	31—
Romunski lej	31,75
Bolgarski lev	305—
Turška lira	9.50
NATEČAJ ZA RAZSTAVO
FANTASTIČNE
UMETNOSTI
Deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov organizira pod pokroviteljstvom avtonomnega podjetja za gostinski 3 in turhem v Trstu ter v zvezi z mednarodnim festivalom fantastičnega filma razstavo fantastične umetnosti. V zvezi s tem veljajo naslednja pravila:
Razstava bo v palači Costanzi v Trs., in je sodelovanje na njej dopuščeno vsem umetnikom, ki so rojeni ali pristojni v deželi Furlaniji-Julijiki krajini. .Kvalificirana komisija bo dostavljena dela ocenila in sprejela slike dobre umetniške ravni, ki bodo najbolj ustrezale smislu in duhu festivala. Mnenje žirijo je dokončno.
Vsak umetnik sme sodelovati z dvema deloma brez omejitev veli-kosti. Dela bo treba predložiti na 14. oddelku tržaške občinske u-pi-ave in sicer v oddelku za kulturne ustanove v Trstu, v UUci Teatro št. 5 v II. nadstropju v dneh 18., 19. in 20. junija od 10. do 13. ure. Hkrati z deli mora umetnik predložiti tudi čmo-belo fotografijo del v formatu 13X18 za objavo v katalogu. Sodelovanje na razstavi podrazumeva sprejetje pravilnika.
Odprtje razstave bo v soboto, 5. julija, ob 18.30. Organizatorji razstave sicer zagotavljajo vso skrb za ravnanje s predloženimi deli, vendar ne prevzemajo odgovornosti za morebitno krajo izginotje ali poškodovanje slik. Podrobnejše podatke daje tajnik razstave Paolo Marani po telefonu št. 764301 oziroma 566305.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up — oddaja o zdravstvu
13.30	DNEVNIK
14.00	Kam tečeš, Joe? — TV film Zmenek v Los Angelesu
17.00	Odpri se sobota Potovanje v karavani
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Ljubezen na podstrešju TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Volilna tribuna
21.45	«Un certo discorso», glasbeni program, ki ga vodi Gianni Morandi
22.45	šolski časopisi
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Muppet show
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Iz našega žepa
14.00	Evropski dnevi
14.30	Šolska vzgoja
Odprta šola — tedenska oddaja o vzgojnih problemih
15.00	Iz evrovizije:
«Giro d’Italia»
Program za mladino
17.00	Mladi in zgodovina TV film
17.20	Buli in Bill — risanka
17.25	Gledališče in glasba
18.15	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 — DRIBBLIG
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO .
20.40	«Kashtanka, storia di un cane clown»
Po zgodbi A. P. Čehova
21.40	«11 balio asciutta» — film' Režija Frank Tashlin Igrajo: Jerry Lewis, Marilyn Maxwell, Čonnie Stevens, Salvatore Baccaloni
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
Tretji kanal
18.30	Informativna oddaja o televizijskih programih
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Volilna tribuna
20.00	Olimpijska prvenstva 20.06 Sestre Materassi
3. in zadnji del TV nadalj.
21.15	Dve rubriki za sedem dni
21.35	Volilna tribuna 22.05 Olimpijska prvenstva
22.10	LTtalia e il giro
22.55	DNEVNIK 3
23.25	Olimpijska prvenstva
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05 Poročila
9.10	Mali pingvin, otroška serija
9.25	K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob	v ..
9.40	Minigodci v glasbeni deželi
9.50	Odprava zelenega zmaja, mladinska nadalj.
10.20	Poletavček
10.50	H. Fallada:
Človek hoče navzgor,
TV nadalj.
11.50	Pred izbiro poklica:
Poklici v pomorstvu
12.20	Dokumentarna oddaja: Ljubljena, Ljubljana Poročila
16.10	Poročila
16.15	Mi trije in pes iz pasje vasi. češki mladinski film
17.25	Nogomet: Radnički - Dinaro0
19.15	športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja
19.45	Risanka
19.55	Naš kraj
20.10	Zlata ptica
20.15	Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK	'
21.00	H. Innes: ZLATO BREZNU TV nadalj.
22.00	Velika šahovnica:
Charles Trenet
22.40	Zeleno je žito, ameriški fu®
24.10	TV kažipot
24.30	Poročila
Koper
18.25	Nogomet: željezničar - Rijeka
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.35	TV DNEVNIK
21.00	VELIKI CIRKUS -Igrajo John Wayne, Claudi" Cardinale in drugi, režija-Hery Hahtaway
22.35	ORLOVI KREMPLJI,
TV film iz serije Hondo
Zagreb
13.15	TV v šoli
16.15	TV koledar
16.25	Zabavni koledar	.
17.25	Nogomet: Radnički - Rijeka
19.15	Otroška predstava
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Igrani film
ŠVICA
16.45	Program za otroke
17.25	Program za mladino
18.10	Ogenj! Ogenj! ,
19.25	Glasbena kaseta
20.45	Risanke
21.45	Toto šejk, film
ster; 17.32 Crash: 17.55 Pisf® iz. . .;	18.00 Glasovi in zvoki,
18.32 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poroči1*; 7.00 Glasbd za dobro jutro: 14W Pregled dogodkov; Navaja spore-
TRSTA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00.
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje v Ameriko; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: 11.30 Ngsveti,,paberkovanja, zanimivosti: Čoln — šport in	_ ^	„	   ,
razvejilo,;,, .12.00 _ ,«Bon neredu,	^ l4.05..R^d	rojaki v zamejstvo,
sfzdice, ejer so vcas b le», glas-	14 40	zapojmo	jn zaigrajmo; 15.1*
nik Kanalske doline; 12.30 Sodobni	Moia	generacija; 15.37 Glasben
sound; 13.20 Glasba po željah;
14.10 Otroško okence: Iz zakladnice slovenske mladinske literature;
14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 16.30 Poslušali boste: 17.10 V našem prostoru: Mi glasba:/
Slovenski zbori na ploščah; Na geriškem valu; Portreti naših i-gralcev: Lojzka Lombar; 18.45 Vera in naš čas
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30.
18.30,	19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .;
10.15 Knjiga po radiu: 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.32 Kirn, svet mladih;
12.05 Glasba po željah: 14.00 Glasba; 14.33 Srečanje s slovenskimi ansambli: 15.33 Prijetno z glasbo;
14.45 Z nami je. .	16.00 Poslu-
šam, poslušaš; 17.00 Istrski akvareli; 17.10 Dva glasova, cn orke-
notes, objave; 16.00 Dogodki in od mevi; 16.30 Glasb;, po želja1’; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Ju goton; 17.30 Primorski dnevni*
LJUBLJANA
7.00,' 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.0°; 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; ”.s« Dobro.jutro, otroci!; 8.30 Iz nas*i sporedov; 9.08 Pionirski tedni*, 10.05 Z radiom na poti: 10.45 Turi stični napotki; 11.05 Sobotna m*, tineja:,.12.05 Zapojmo pesem; J2 " Po republikah in pokrajinah; 12;’ Zapojmo z napni: 13.10 Godala » ritmu:	13.3J Kmetijski nasveti,
13.40 Veseli domači napevi; Danes do 14. ure; 14.30 Pripor® čajo vam. . .; 15.il Glasi .na P® norama; 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Zabavna glasba; 17.00 1 jak»; 18.00 Studio ob 18. url; 19;w Škatlica z godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.35 "Mladi mostovi*; 21-w Sobotni zabavni večer; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 1.05 - 5.JV Nočni program
.   nam,umu           im finimi ■nnimiuiuniiininn11!1111
Zaključne prireditve in razstave na šolah in v vrtcih
pomočjo vzgojiteljic Mirja® i in Kristine Bembi pripravil
Tudi malčki nekaterih slovenskih vrtcev so s krajšimi prireditvami pred pričetkom počitnic pokazali svojim staršem in prijateljem, kaj zmorejo. Tako so v četrtek popoldne otroci kriškega otroškega vrtca mstopili pred zbranimi vaščani in zaplesali nekaj plesov, recitirali otroške poezije in peli pesmi, za kar so v pohvalo prejeli bučne aplavze. Poleg programa so malč-
ki s
tudi zelo zanimivo razstavo slik okrasnih predmetov, ki izpričujej» globoko iznajdljivost.
Naj omenimo še, da so tudi otr°' ci iz barkovljanskega in gTOpojsk*' ga otroškega vrtca vložili veli'c truda za podobni razstavi, ki s odvijata v njihovih vrtcih.
Učenci osnovne šole v Devinu so se poslovili od'šolskega leta ter pripravili prisrčno šolsko prireditev, ki je bila v nedeljo dopoldne v največji učilnici šolskega poslopja.
Prireditve se je udeležilo lepo število staršev i:i ljubiteljev naših otrok. Najprej je učenka pozdravila, prisotne. nato pa napovedala pester in bogat spored, ki so ga pripravili učenci s pomočjo učiteljev.
V prvi točki je nastopil šolski zbor, ki je ob spremljavi harmoni-
ke zapel nekaj lepih narodnih pesmi. V drugi točki je bila na sporedu igra Oscarja Wilda rSrečni princ*. Nato je sledil nastop zbora s tremi pesmimi, nakar je bila na vrsti folklorna skupina z venčkom plesov. Tudi psi. mačke in miške so se predstavili s prizorčkom tZgubljena pravica*.
Za zaključek je zbor zapel še * Pesem primorske mladine* in «Slovenska zemlja*.
Navzoči so bili s prireditvijo zadovoljni ter nagradili vse nastopajoče z burnim aplavzom..
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
31. maja 1980
^lesarstvo
V 14. ETAPI «GIRA D’ITALIA»
PANIZZA ROZA MAJICAŠTEVERJANCI PRED NOVOGORIČANI
NA TURNIRJU <NIED DVEMA OGNJEMA*
je doslej največji uspeh v karieri VVIadimira Panizze, najstarejšega lesarja na «Giru» - Visentini privozil z več kot 6 minutami zaostanka
JJ^CARASO (L'Aquila) — »Ne SjJ®	je ob prihodu dejal
kl ga Je prevzela sreča U-j-0 sem zasledoval tole roza te »L, ekel jo. ko tega ni-uPal- Tudi če jo že jutri fejj. odtaja današnji dan naj-j J m°jem življenju.* Najstarej-;<er?far letošnjega «Gira» -! to jeJSnl«. slavje resnično zi
si je
„	________ zaslužil.
sred" Približno dvajset kilometrov ^ eiljem Francoz Hinault na i) 8 03 Rionero Sannitico silovi-fPil. je bil s klubskim tova-jjjj, 5?ronnijem edini, ki mu je Henri*"*3*11 je Saronni zaostal v jL canju, da ju bo ponovno do-iejjč R°tem ko bi opravil nadaljnjo 1]L 1J0 v skupini, v kateri so bili ^'Visentini, Battaglin, Prim jt P*®battista Baronchelli. Ko se je Kii. j k da je naredil napako, Nt u. Prepoz.no. Panizza in Hi-
jlj, J® tako sama privozila do
A!" H
finega
Viw-‘ . je bil Francoz hitrejši. jJ^ajsnja etapa je bila vse do
vse
.’azrar‘'iKa Hinaultovega naoada tj. 'rom® mirna. Po 119 km vož-* le sic,
nabral si je nekaj več prednosti, vendar
sicer pobegnil Gaetano Ba k*?®1, r ’
n; ____________________ __________
katerj11- kn?a*u dohitela skupina,
^ dve minuti
Uje k®j
SjfjjS1 ^ bili vsi najboljši: Moser, Sij p’, visentini, Panizza, Batta-^inault m brat Giam-teio nJ ,a naslednjem vzponu, kot ie rJ?®.nili, je Hinault pokazal, da Sda|cno najmočnejši in glavni VčWg. 23 končno zmago.
»laL J sta popolnoma odpovedala italijanskega kolesarstva. Ioni s-■1 111 Contini. Visentinijev po-<aj .er ni prišel nepričakovano, kolen- 'mel m'adenič hudo otečene 'tt bi) ?aradi padca, katerega žrtev »OfenT prej. Preseneča pa hud v if ■ Centimja, ki je očitno za-%p rizo’ saj je celo mislil na
^gode^Pjj razplet dirke ni docela precej -8 '^aronnija. Povzpel se
leti, , J ®est više in je sedaj de-% jjj “ostankom petih minut za !t i’3l„JIC0- Za Moserjem zaostaja k Rina,’ vendar še vedno preveč Verjey h i 3’56". Težko je torej da še vedno računa na blt0 no?1'3®0' iahko pa še osvoji So ^amezno etapo in še marsi-%n Povzroči nevšečnosti, zlasti vtli n' * menijo, da so ga oškodo-H. Ta diapi Villapiana Lido - Lec-,sv°j namen je pokazal že bi &),a<? -ae je Moser moral usta-bUj - ai. Preluknjane zračnice, Sa-b sak,* ^ ravno tedaj pospešil in Potegnii še Prima in Ba-n J8,\tako da je moral Moser ia(laljevati do cilja. ID *
V	‘
Kakšne možnosti ima sedaj Panizza, da ohrani roza majico? Verjetno ne prevelikih, čeprav bi mu Saronni dal na razpolago vso ekipo, kar pa je malo verjetno, saj tudi sam meni, da še ni rekel prav zadnje besede, zlasti kar se tiče zmag na posameznih etapah.
VRSTNI RED ETAPE 1. Hinault (Fr.), ki je 186 km od Foggie do Roccarasa prevozil v 5.58T5” s poprečno hitrostjo 31,151 km na uro Panizza, v istem času Saronni po 42”
Baronchelli, v istem času Prim (šve.) po 51”
Moser po 1'36”
Fuchs (Švi.) po 2’03”
8.	Natale po 3'13”
9.	Bemaudeau (Fr.) po 2’18”
10.	Ceruti, v istem času
11.	Ruperez (Šp.) po 2'20”
12.	Johapsson (Šve.)
13.	Beccia
14.	Battaglin, vsi v istem času
15.	Braun (ZRN) po 2’30"
25.	De Witte (Belg.) po 5’21”
26.	Visentini po 6’13"
27.	Chinetti po 6'36”
37. Contini po 713”
66. Knudsen (Nor.) po 913” SKUPNA LESTVICA
1.	Panizza v 68.56’20”
2.	Hinault (Fr.) po 105”
3.	Ruperez (Šp.) po 1’49”
4.	G. B. Baronchelli po 2’35”
5.	Battaglin po 2'40”
6.	Moser po 3'30”
7.	Visentini po 4’20”
8.	Prim (Šve.) po 4*24”
9.	Saronni po 5’01”
10.	Schmutz (Švi.) po 5*23”
11.	Beccia po 5’29”
12.	Contini po 6’04”
13.	Santoni po 6’32”
14.	Fuchs (Švi.) po 7’04”
15.	Chinetti po 9'09”
16.	Pozzi po 9'27"
17.	Knudsen (Nor.) po 10’33”
18.	Johansson (Šve.) 10’46”
19.	Natale po 11*45"
20.	Lasa (Šp.) po 12*40”
Tudi danes čaka kolesarje naporna etapa od Roccarasa do Terama (194 km). Med drugim se bodo morali povzpeti tudi na 1599 m visoki hrib Serre in na 1621 m visoki Vado
Del Sole, od koder proti Teramu.
se bodo spustili
V OKVIRU l SREČANJA GORIŠKIH TELESNOKULTURNIH SKUPIN
3. je bil Dom, 4. Doberdob in 5. Sovodnje - Prve tri ekipe bodo igrale na turnirju v Gorici proti Tržačanom in Benečanom
V dopolnitev programa 3. srečanja goriških telesnokulturnih skupin je bil v četrtek v goriškem slovenskem športnem domu še zaostali turnir «med dvema ognjema*. Nastopilo je pet ekip in sicer Dom iz Gorice, Briški grič iz Šte-verjana. Partizan iz Nove Gorice ter skupini iz Sovodenj in Dober doba. Žal, se turnirja nista udeležili moštvi Iskre iz Ronk ter Na šega prapora iz Pevme. Turnir je potekal po sistemu vsak proti vsakemu, tako da je vseka ekipa odigrala po štiri tekme. Naj omenimo tudi, da je vsako moštvo sestav ljalo 10 igralcev, in sicer 5 fantov in 5 deklet. Nastopali pa so lahko samo učenci 3., 4. i 5. razreda Oš, Tekmovanje samo je prineslo sledeče rezultate:
Doberdob - Dom	5:4
(številke pomenijo število izločenih nasprotnikov)
Sovodnje - Briški grič	3:3
Dom - Partizan	7:4
Briški grič - Doberdob	4:1
Dom - Sovodnje	4:2
Briški grič - Partizan	3:3
Doberdob - Sovodnje	1:1
Briški grič - Dom	4:2
Partizan - Sovodnje	3:2
Partizan - Doberdob	5:3
Končna lestvica pa	izgleda ta-
Hinault in Panizza sta zadnji kilometer včerajšnje etape <Gira» pre-ha* «liu tudi razdelila prvi mesti (Telef. AP)
,i-i!csn
kole:
1.	Briški grič	-	Števerjan	6
2.	Partizan -	Nova	Gorica	5
3.	Dom - Gorica	4
4.	Doberdob	3
5.	Sovodnje	2
Ekipe so igrale v sledečih postavah:
BRIŠKI GRIČ:	Silvan Komic,
Marino Buzzinelli, Dean štekar, Primož Klanjšček, Fabio Quel, San dra Perše, Nataša Vogrič, Mateja Klanjšček, Nadja Gravnar, Nataša Mužič.
PARTIZAN: Tomaž Vuk, Matej Vranež, Dean Sanič, Matej Torkar, Robi Rijavec, Denis Leban, Klavdij Semolič, Klavdija Turk, Tatjana Turk, Jana Kotar, Aljana Skok, Neva Titan, Petra Munih, Bibjana Lukšič, Mihaela Košuta. Mojca Gornjak.
DOM: Laura Legiša, Emanuela Bassini, Suši Makuc, Silvana Humar, Sonja Feri, Vanek Battello. Dušan Košuta, Ferruccio Porta. Madjan Onesti, Mitja Rupel.
DOBERDOB: Suzi Čadež, Ester Ferletič, Vittorio Di Puma, Peter Fertolja, .Marko Ferfolja, Denis
Gergolet, Dimitri Lakovič, Danjela Jarc, Majda Gergolet.
SOVODNJE: Rudi Tomcič, Pave) Hmeljak, David Fajt, Darko Kovic, Mauro Gulin, Ingrid Cotič, Vera Tomšič, Lara Vižintin, Alenka Florenin, Katrin Lovisutti.
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
SOBOTA, 31. MAJA 1980
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor A - Don Bosco B
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v Gorici
Oiympia - Libertas Sacile MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
15.00	v Szombatheliju Nastopa tudi Dom
OTROŠKI ŠPORT
OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA
9.00	v Trstu, stadion «1. maj* Nastopa 10 osnovnih šol
""um,mi,,,,im
,	11 r e r»	(VI f*f ‘ "	,
Ilir
V Szombathelyju
Wovke na Madžarskem
fefll kolu bo zelo malo ligaških nastopov naših šesterk
Odboj,
I? t*inarsko Prvenstvo bo ta ko-Ure^n° okrnjeno. Tokrat
■»Vajo
,'*ki	šesterke, razen v 3.
So mi 'Zlje' Tako bodo nastopili C*« 01, 5 zastopniki Bora ter go-m811316, ki mora odigrati za-
*	^cilej5° ko*a z Hibertasom
*C!ovanie ženske ek|pe
,*e Včj Szombathelyju
C6 Bor.aj 80 odpotovale odbojka-
S^athelna mednarodni turnir v b? v *J?ly na Madžarsko, oziro-
•	0 vra*ezn° žuPanijo. Tržačanke Ki.^aia 1J.° otnsk Haladasu iz te-
’ klJe lansko leto igral na piti 2ni . narodnem turniju ob H)0btetnice ŠZ Bor v Dolini. IvMh Araem tudi prvo gostovanje ete tALČ^rtoikov na Madžarskem.
tlačen V 1)01 ini ie bila izred* tteiiv! *1’ saJ se je končala še-5***1 ’gre in zadnji niz plan je j no igrati še na razliko,
ia domača šesterka. k1 Doou’cr)etn°sti se Haladasu to Uttea, 8, !eP« priložnost, da se *<n^°lži.
vajene	_b°do nastopile precej
tk. k) vi-,130813 sta ostali Kalano-0snel°va, Rusova je si-d. ted-n v.a a na Madžarsko, toda (i? ke bo *e Poškodovana in niti Lj ha č:JHogla soigralkam prisko-u81^- Poleg domačega Ha-Ipkk i., hastopil še mariborski jTH m-1. s' je pred kratkim pri kUk>!aši me<l jugoslovanskimi Kt,l tia i ^ariborčanke so slej ko jpie	turnirju velike favo-
,ln,čno zmago. Za naše • tun; abko rečemo, da jim bo St^teie ^elni uspeh, v veliko »pkli Nastop na Madžarskem in ou?rada za preteklo prven-kPtiiiori^8^ še večja spodbuda ^ bo);	ki bo prav gotovo ve-
J zahtevno.
^i°ŠKA DIV'ZIJA
tv,’1')],-, a prvenstva v tej
(pikata ,a Prvenstva v tej ligi M/kpia 58!0 še dve koli. Goriška vJ*a , roorala na igrišče <tU° srp*’ ker moi*a odigrati za-S iz ?a8-ie 14- kola z Liberta-t-pk 5n6!8, Ttidi ta tekma Htv'. Sai kGoridane °b nepravem (vjktii n ■ 0. moral' spot močno
V	v Im5 'F^šče, kot že mnogo-nš-ja srk, .sniern prvenstvu. Gostje
VI	točk181 lestvice in imajo kar h| u>t) Ve<?- To pomeni, da so Vj d5, 9?v°jitev izkupička, ki >a?ti je°ra<i,nom zelo dobrodošel.
z«, j; da bodo Černič in to-C ’ahkpra ’. Podjetno, ker edino . Popravijo prijetno pre-* v°jim zvestim navijačem.
tS	DIVIZIJA
C ^T^jkarji Bora bodo odi-v tdn,Vr.atno kolo jutri dopold-^adnicj Visintini z ekipo
La Talpa. Prvo srečanje na stadionu «1. maj* je Bor izgubil s 3:1. Tržačani bodo morali tudi tokrat nastopiti s spremenjeno postavo, ker sta se med tednom poškodovala še dva igralca. Pod silo razmer bodo v nedeljo odsotni kar trije, kar se bo seveda močno poznalo. Kljub temu, da so prvo srečanje s tem nasprotnikom borovci izgubili, so odigrali eno svojih letošnjih boljših tekem. Glede na dejstvo, da služi letošnje prvenstvo kot dobra šola za nabiranje prepotrebnega izkustva, bo vsaj igra sproščena in zadovoljiva.
G. F.
V NOVI GORICI
Največ* točk za Anhovo
Ta športna tekmovanja organizira vsako leto omisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici. Tekmujejo tudi v šahu — ekipno »n čeprav je bilo prijavljenih 18 ekip, — se je na dan srečanja v prostorih hotela »Sabotin* — zbralo 11 ekip.
Vsekakv.', da je tudi to lepo število, saj je bila dvorana polna članov delovnih kolektivov s področja občine, ki so se po napornem dnevnem delu želeli še sprostiti v šahu in njegovi zanimivi igri. Po skoraj peturnem igranju so zasedli prvo mesto šahisti iz Anhovega, ki so zbrali 31,5 točke, sledijo »obrtniki* z 31 točkami, naslednja mesta pa so zavzeli: Gosto! s 26,5, Vozila I s 26, SGP Gorica s 24.5, Avtopromet 21, »Primorje, «Cimos», itd. Pohvaliti je treba ekipo gimnazije, ki se je ves čas vztrajno borila in dosegla lep uspeh.
Po propozicijah tekmovanja bo povratno srečanje jeseni, v oktobru in seštevek iz obeh turnirjev bo dal končni vrstni red.
Iz poteka vseh teh srečanj, ki jih je dobro vodilo šahovsko društvo v Novi Gorici, je razvidno, da je šah med delovnimi kolektivi zelo priljubljena športna
ODBOJKA
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
Lep podvig Sloge
V 1. ženski diviziji dragoceni točki za Breg
razširjena
panoga.
B. F.
PLAVANJE
Danes in jutri bo v Bergamu mednarodno plavalno tekmovanje »Sette Colli*. na katerem bode na stopili plavalci iz devetih držav.
NOGOMET
V Rovigu je v prijateljskem nogometnem srečanju Inter premagal Rovigo z 2:0.
La Previdente — Sloga 1:3
Prejšnjo nedeljo so mlade odbojkarice Sloge opraviL podvig in s tem končale letošnje nadvse uspelo prvenstvo. Dve koli pred zaključkom tekmovanj so si namreč priborile končno prvo mesto in s tem tudi napredovanje v višjo ligo. O tekmi z La Previdente ... bomo izgubljali veliko besed. Sloga je bila stalno v premoči in je tekmo tudi povsem zasluženo osvojila.
Prestop v višjo ligo predstavlja - Slogo seveda lep uspeh. Igralke, ki sestavljajo drugo ekip , so še zelo mlade in to tudi po igralskem stažu. Spcmnimo se, da je bilo to zanje šele druro prvenstvo. Vendar so vse pokazale veselje za odbojko, veLLo volje do dela in veliko resnosti in zavzetosti r>ri treningu. Uspeh je torej povsem zaslužen in predstavljr. ponoven dokaz, da je politika društva, da začne z resnim delom z mladimi silami, povsem pravilna.
Ob koncu se nam zdi prav, da se spomnimo deklet, ki so pod vodstvom profesorja Franka Drasiča dosegle ta uspeh. * so: Anna A-dam, Damjana Benčina, Neva Berdon, Daria Čufar. Daria Debelnjak, Maruška Grgič, Kristina Kovačo, Lučka Križmančič. Martina Repinc, Mariza Sosič, Suzana in Valentina Vidali.
INKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Vlrtus — Breg	1:3
(14:16, 15:13, 3:15, 5:15)
BREG: Salvi, Olenik, Martinelli, Stepančič, Slavec, Žerjal, Premolin, Trenta, Hrovatin.
Brežanke so si z zmago v Lan-zaccu zagotovile varnejše mesto na lestvici.
Igra je bila borbena in obe ekipi sta si bili enakovredni, toda Brežanke so razpolagale z dvema dobrima centroma, ki sta skozi vso tekmo močno napadala. Nasprotnice pa so imele samo eno višjo i-gralko, ki pa je s svojim odličnim blokom delala precej preglavic našim zastopnicam. Vsekakor so naše zadovoljile prc ' /sem na servisu in v obrambi.
Predzadnje kolo bodo Brežanke o-digrale na domačem igrišču proti ekipi Donate’lo, ki je na repu lestvice.
MRS
PAV Videm — Slogo 3.0 {15-11, 15:9, 15:11)
SLOGA: Cuk, Mira in leva Gr-l j, Gulič, Hrovatin, Milena in Tiziana Križmančič, Lazar, Milič, Ra žem.
V preteklem kolu je Sloga gostovala v Vidmu. Slogašice niso zaigrale slabo, vendar so bile doma
činke, ki se borijo za prestop v višjo ligo, za r.ašo ekipo premočne. V prvem delu prvenstva je na do-r čem igrišču sicer zmagala Sloga, v Vidmu pa js letos PAV ne premagljiv Li je tako tradicija ob veljala tudi tokrat.	INKA
OBVESTILA
Nadzorni odbor ZSŠDI
sklicuje v torek, 3. junija 1980 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD Gruden v Nabrežini
IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom:
1.	predlogi za pravilnik ZSŠDI
2.	volitve nr odbora
• • *
Košarkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora sekcije v ponedeljek ob 20. uri na
stadionu «1. maj* v Trstu.
# # *
ŠZ Gaja
priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški in nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel 9. junija ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v ponedeljek, 9. junija, ob 9. uri.
JUTRI
NEDELJA, 1. JUNIJA 1980
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
9.30 na Kontovelu Kontovel - Hurlingham
11.00 v Skednju Servolana B - Polet
.maj*
11.00	v Trstu, stadion «1
Bor C - Stella Azzurra
ODBOJKA
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
9.00	v Szombatheliju Sodeluje tudi Dom
3. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, telov. Visentini La Talpa - Bor
REVIVAL 80
9.30	- 16.30 v Nabrežini Nastopajo finalisti
NAMIINI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Gorici, Stella Mattutina Nastopajo tudi Bor, Krst* Tn Mladina
GIMNASTIKA
INTERNI NASTOP
10.30	v Trstu, stadion «1. maj* Nastopa GO Bora
SKIROLKE
MEDNARODNO TEKMOVANJE
10.30	v Mavhinjah Organizira SK Devin
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00 v Čer vin jan u
Cervignano - Gaja
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 2. junija 1980
KOŠARKA
TURNIR KONTOVELA
19.30	na Kontovelu Kraški zidar - Bor
• » •
20.30	na Kontovelu Kontovel - Inter Milje
Atalanta - Sampdoria X Bari - Palermo	X
Cesena - Como Genoa - Piša	1
Monza - Parma	1
Pistoiese - Lecce	1
Samb. - L.R. Vicenza 2 Taranto - Brescia	2
Ternana - Matera	1
Verona -	Spal	X
Varese -	Forli	X
Cavese -	Foggia	X
Empoli -	Reggina	1
To tekmovanje je služilo tudi za določitev treh goriških moštev, ki bodo nastopala na zaključni prireditvi, ki bo v Gorici 7. junija letos. Na tej prireditvi bodo še nastopale ekipe s Tržaškega ter iz Benečije.
Gorico bodo torej zastopali Šte-verjanci, domovci in Doberdobci.
Vili Prinčič
KOŠARKA
Italijanska mladinska košarkar ska reprezentanca bo odigrala 12. avgusta mednarodno prijateljsko tekmo v Trstu proti Jugoslaviji. Dva dni prej pa se bosta peterki srečali v Novem mestu.
Hris/ipvnjle za
DIJAŠKO MATKO
Zmešnjava v Jatami
L..-*-	.	..... .................. ............
iiiiiiiiriiiiititiimifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiMiiiiMiimtmiiiiitiiiiiiiiitiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiinnmiiiiiiiiiiii
DANES NA STADIONU «1. MAJ» V TRSTU
NAŠI NAJMLAJŠI V BOJU ZA TOČKE
Na osnovnošolski olimpiadi bo predvidoma nastopilo okrog 400 otrok ■ Začetek ob 9. uri
Danes zjutraj se bo ob : 9. uri začela osnovnošolska olimpiada na stadionu «1. maj* v Trstu, ki poteka letos v organizaciji Športne šole Trst ter pod pokroviteljstvom osnovne šole «0. Župančič* od Sv. Ivana. Kot smo že poročali, bo na tej prireditvi poleg športnega v popoldanskih urah (ko bo na sporedu tudi nagrajevanje) še kulturni spored.
Športna šola Trst je letos razvila svojo dejavnost na vseh šolah obeh mestnih tržaških ravnateljstev in tudi v miljski občini. Dopolnilni pouk telesne vzgoje je letos obiskovala velika večina otrok iz teh šol, na osnovnošolski olimpiadi pa bodo danes nastopili prav vsi naši osnovnošolci, tudi tisti, kj m59,<#s{wy<aii športne šole. (Izjema bodo le učenci škedenjske šole, ki so sredi zahtevnih priprav , n« jfttrišiije RPftae-novanje svoje šole in so zato sodelovali le na risarskem natečaju).
Namen današnjega tekmovanja ni toliko v samem boju za rezultat, ki je v tej starosto otroka lahko zelo relativen, kot v želji, da bi tudi otroka že v rana mladosti čim bolj približali telesnokultumi aktivnosti, mu omogočili, da vstopi v svet športa, obenem pa naj bi njegov nastop tudi pokazal sadove celoletne vadbe, njegov napredek v telesnem razvoju, v obvladanju sil in razvijanju spretnosti.
Da bi bila slika tega napredka čim vernejša so organizatorji tekmovanje razdelili na deset delov, pet deških in pet dekliških, vsak od teh pa bo vseboval le učence enake starosti. Tako bodo vsi učenci prvih razredov nastopili v svoji skupini, drugih v svoji itd.
Seveda, pa je pri vsem tem najpomembnejše, da bodo imeli otroci s tekmovanjem veselje, saj je prav gibanje tisti element, ki se ga v tem starostnem obdobju najbolj radostijo. Ta radost pa bo tudi največje plačilo organizatorjem za ves trud, ki so aa vložili v to prireditev.
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Jutri bodo nastopila tudi tri naša društva
Jutri zjutraj bo od 9. ure dalje v telovadnici Stella Mattutina, v Gorici, deželno absolutno namiznoteniško prvenstvo, tako posamezno kot v igri dvojic. Nastopili bodo tudi predstavniki Bora, Krasa in Mladine.
Dan pred avtomobilsko dirko za VN Španije v formuli ena vlada v Jarami velika zmešnjava. Včeraj so sd nasprotujoče vesti sledile druga za drugo. Najprej je zgledalo, da dirka ne bo veljavna le za svetovno prvenstvo pilotov in konstruktorjev, nato je celo kazalo, da je sploh ne bo. Organizatorji so zato zjutraj zahtevali začasno prekinitev poskusnih voženj, nato pa dokončno prekinitev. Popoldne pa so poskusne vožnje le opravili, vendar na stezi ni bilo avtomobilov ferrari, renault in alfa romeo, organizator, španski avtomobilski klub, pa je sporočil, da si prevzame odgovornost za dirko, za katero pa ne veljajo več pravila mednarodne zveze avtomobilskega športa (FISA).
Kaj se je pravzaprav zgodilo? V bistvu gre za spor, ki je sedaj odkrito izbruhnil na plan, med mednarodno zvezo avtomobilskega športa (FISA) in zvezo konstruktorjev (FOČA), torej za gospodarsko prevlado v formuli ena. Povod za spor pa je bila zahteva FISA, da morajo piloti plačati denarno kazen, ker se niso udeležili sestanka z direktorjem dirke pred VN Belgije in VN Mon-tecarla. FOČA, ki jo vodi Anglež Ecclestone, se je temu plačilu krčevito uprla, FISA pa ni popustila, in je dirko za VN Španije razveljavila. Zato se včerajšnjih zadnjih popoldanskih poskusnih voženj niso u-deležili ferrari, alfa romeo in renault.
Na sliki (telefoto AP): Ustavljeni avtomobili pred boxi.
Največ možnosti za visoko uvrstitev ima Kras v ženski konkurenci.	B. S.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
-drpgLo.tti,,,,
■ISil
6. — prvi
drugi
1
1
1
X
1
2
1
1
1
1
1
1
KOŠARKA
V 1. DIVIZIJI
IZREDNO TEŽKA NALUGA ZA BOR A IN KONTOVEL
Poletovci niso brez možnosti proti Servolani
V okviru današnje osnovnošolske ollmpiade na stadionu «1. maj* bosta na sporedu tudi linalni srečanji
j igri «ned dvema ogujemas
Bor A — Don Bosco B
NASPROTNIK: Don Bosco je trenutno na samem vrhu lestvice, razpolaga s solidno ekipo, ki jo sestavljajo sami mladi igralci — nekateri kadeti in nekateri mladinci (Scabini, Cecchini, Dordei), ki so nastopili tudi v D ligi.
PREDVIDEVANJE: borovci res nimajo izgledov za zmago.
Kontovel — Hurlingham
NASPROTNIK:	Hurljngham	je
najresnejši kandidat za prvo mesto v skupini. V ekipi redno nastopa tudi Pieri, ki je član prvoligaške e-kipe (a ima kot mladinec pravico do nastopa tudi v prvi diviziji).
PREDVIDEVANJE: Kontovel ima le minimalne možnosti za uspeh.
Servolana B — Polet
NASPROTNIK: Ekipo Servolane sestavljajo igralci, ki so uspešno nastopali v kadetskem prvenstvu. O-menili bi Tonuta in Mucchiuta.
PREDVIDEVANJE:	Polet ima
možnosti za zmago, seveda če bodo Openci zaigrali, kot znajo.
Bor C — Stella Aziurra A
NASPROTNIK: Stella Azzurra sodi med slabše tekmece in je svojo edino zmago dosegla proti borovcem. Sestavljajo jo kadeti in nekateri mladinci tega društva, ki prav gotovo niso veliki košarkarski ta lenti.
PREDVIDEVANJE: zadnji spodbudni nastopi (če izvzamemo zadnjo tekmo proti Hurlinghamu) dajejo dobro upati; Perkova ekipa ima torej vse možnosti, da osvoji tretji par točk v prvenstvu.
Marko
TENIS
Na mednarodnem teniškem prven stvu Francije v Parizu so dosegli včeraj te izide:
MOŠKI
2. KOLO
Taroczy (Madž.) - Waltke (ZDA) 6:3, 6:3, 6:3
Roger-Vasselin (Fr.) - Šmid (ČSSR; 3:6, 6:4, 3:6, 6:3 Prajoux (čile) - Peeri (Par.)
7:5, 6:4. 6:7, 7:6 Gottfried (ZDA) - Luna (Šp.)
6:3, 7:5, 6:1
Solomon (ZDA) - Lewis (NZ)
6:3, 6:3, 6:3
Gunthardt (Švi.) - Amaya (ZDA) 7:6, 4:6, 6:3, 6:4
Barazzutti (It.) - Gullikson (ZDA) 6:3, 6:2, 6:1
Winitsky (ZDA) - Časa (Fr.)	<
4:6, 6:7. 7:5, 6:2, 6:2 Vilas (Arg.) - Koch (Br.)
6:2, 6:2, 6:3
ŠESTNAJSTINA FINALA Ramirez (Meh.) - Dibbs (ZDA) 6:3, 7:5, 6:2
Connors (ZDA) - Zugarelli (It.) 7:5, 6:4, 7-5
Noah (Fr.) - Teltscher (ZDA) 6:3, 6:0, 7:6
Taygan (ZDA) - Naegelen (Fr.)
4:6, 3:6, 6:2, 6:4, 7:5 Fibak (Pol.) - Bertolucci (It.) 6:1, 7:5, 7:5
ZA 3. TROFEJO »GRMADA*
Še vedno prihajajo nove prijave
Medtem, ko je praznik v Mavhinjah v polnem teku prihajajo nove prijave za nedeljsko tekmovanje, veljavno za 3. trofejo . Grmada, ki bo jutri. Med drugimi sta se javila tudi brata Djuričič iz Mojstrane, to sta olimpijec Tone in Dušan (slednji je bil zmagova-
3. trofeja Grmada
Spored prireditev, v okviru 3. trofeje Grmada, ki jo prireja S K Devin, bo tak:
DANES
14.00	odprtje kioskov
15.00	risarski ex tempore
1.	kat.: otroci vrtcev
2.	kat.: osnovnošolci
3.	kat.: srednješolci
15.00	tekmovanje v briškoli
18.00	vaške igre
20.00	ples (ansambel Galebi) JUTRI
10.30 mednarodno tekmovanje no skirolkah (13 kategorij)
15.00	nagrajevanje
18.00	vaške igre
20.00	ples (ansambel Praprot)
lec letošnjega »Lepega vrha*, ki ga je naš klub organiziral v Ovčji vasi). Naj še navedemo, da ie Tone zmagal že dvakrat na tem tekmovanju in letos starta na tretjo zmago.
Program za današnji dan predvideva otroški ex tempore in bri-školo. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 15. uri. Ob 18 00 uri bodo na sporedu vaške igre, katerim bo sledil ples ob zvokih ansambla Galebi z Opčin,
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST, Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. 1040)	79 46 72 (4 llnl|ei
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotno 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubilo™ Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	- 'j
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 nj™ 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. som l 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bes • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI,
Izdal,LJztt *an",R!l
31. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska j ^lTrst 2aložnikov &&
zveze ČasopisninfjlH
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA V BENETKAH
Večje sodelovanje med lukami na območju severnega Jadrana
«Skesani» terorist C. Fioroni včeraj spet na zatožni klopi
I jpsi
Trst in Benetke: enotna pomorska politika do zalednih držav? - Delovna skupnost «Alpe Adria» pripravlja posebno konferenco o pristaniščih
BENETKE — V Benetkah so se včeraj sestali predstavniki deželnih uprav Veneta in Furlanije - Julijske krajine ter pristaniških ustanov iz Trsta in Benetk. Seje. na kateri so obravnavali vprašanje skupnih pobud, ki bi jih bilo treba uresničiti. da bi se pristaniške zmogljivosti ob severnem Jadranu uveljavile v odnosih s srednjeevropskim za ledjem, so se udeležili podpredsednik dežele Veneto M. Cortese in od bornik za promet P. Fabris, deželni odbornik za pristanišča in promet iz Trsta D. Rinaldi, predsednik tržaške luške ustanove Zanetti in pred-sedni’ beneškega pristanišča Stoc chetti.
Sestanek je predstavljal nekakšno pripravo na sestanek zastopnikov pristanišč ob severnem Jadranu, ki bo 2. junija v Gradcu. V glavnem mestu avstrijske Štajerske bedo namreč sestavili spisek vprašanj, ki bedo predmet obravnave na posebni konferenci o pristaniščih v pripravi v okviru delovne skupnosti «Alpe Adrian.
Na beneški seji so prisotni poudarili nujnost skupnega nastopa' se-vernojadranskih luk, predvsem Tr sta in Benetk, a tudi drugih manjših pristanišč, da bi primerno ovred netili to vodno pot, ki je posebno pomembna za razvoj gospodarskega sodelovanja med Sredozemljem in srednjeevropskimi deželami. V tem okviru — so nadalje poudarili — se postavlja kot prvi imcerativ vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med Trstom in Benetkami, zlasti kar zadeva razvoj prometa z ZahcJno Nemčijo in Avstrijo. Odbornik Rinaldi je v tej zvezi omenil tudi stike, ki jih bo na območju severne ga Jadrana treba vzpostaviti z jugoslovanskima lukama KcprGm in Reko.
Na sestanku so bile izrečene resne kritike na račun gospodarskega načrtovanja v vsedržavnem merilu ter so prisotni poudarili, da država na tem območju zanemarja tako tehnični razvoj pristanišč kakor tudi razvoj prepotrebnih prometnih zvez z zaledjem, kar velja še zlasti za železniško omrežje.
Val slakga vremena zajel našo deželo
VIDEM — Furlanijo - Julijsko krajino je včeraj zajel val slabega vremena, ki je povzročilo precej
Svojevrsten protest rimskega šoferja
RIM — Svojevrsten protest šoferja mestne avtobusne službe ATAC prejšnji večer v Rimu. Moški je namreč z avtobusom linije 94 približno za pol ure zaustavil promet v središčni ulici Torre Argentina, češ da mu dva nerodno parkirana avtomobila ovirata prehod. Šofer, čigar imena niso sporočili, je tako mirno zaprl vsa vrata avtobusa, si prižgal cigareto in se lotil branja časopisa. Potniki so sprva menili, da gre za šalo in potrpežljivo pričakovali odhod vozila, tudi zato ker so jasno videli da je med parkiranima avtomobiloma dovolj prostora za prehod avtobusa. Protesti potnikov in hupanje avtomobilistov, ki so nestrpno čakali na odhod ustavljenega avtobusa, pa niso zalegli in prepričali ogorčenega šoferja, da bi odpeljal.
Nekdo je medtem telefoniral mestnim redarjem in policiji, a tudi njihov prihod na kraj ni prepričal šoferja ATAC, da ima med parkiranima avtoma dovolj prostora za prehod. Dva avtomobilista, ki sta se naveličala čakati in hupati, pa sta sama premaknila oba parkirana avtomobila in tako sklenila protest rimskega šoferja, ki se bo zaradi svojega dejanja sedaj moral zagovarjati pred vodstvom ATAC in po vsej verjetnosti tudi pred pretorjem.
materialne škode predvsem v videmski pokrajini. Velik plaz je v žganjih jutraniih urah prekinil pro-mdt na železniški progi Videm -Dunaj v bližini postaje Carnia, potniške in tovorne vlake, ki so bili na-Dv-njeni v Avstrijo so zato preusmerili na progo Neva Gorica -Jesenice. V dopoldanskih urah so odstranili plaz, tako, da je lahko železniški promet redno stekel. V nekaterih krajih- južne Furlanije je močan veter odkrival strehe in povzročil škodo na električnem in telefonskem omrežju.
V GVATEMALI
Zločinska dejavnost fašističnih sil
CIUDAD MEXICO - Po podatkih, ki jih je v mehiškem glavnem mestu posredoval bivši rektor neke univerze v Gvatemali, naj bi v tej državi v zadnjih dveh letih v raznih atentatih in pokolih izgubilo življenje več kot 4 tisoč oseb. Krvavo
teroristično dejavnost vodijo fašistične in skrajnodesničarske oborožene organizacije, ki uživajo prikrito pedpero vladnih in vplivnih gospodarskih krogov. Žrtve atentatov so aktivisti in člani naprednih in levičarskih organizacij, ki se že dolga leta z orožjem demokracije in politike borijo proti vladi generala Lucasa Garcie, ki jo podpirajo reakcionarni deli vojske.
MOSKVA — Včeraj je dospel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo švedski minister za zunanje zadeve Ull-stern, ki bo imel razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom.
NEAPELJ — Ameriški admiral William Crowe je novi vrhovni poveljnik oboroženih sil pakta NATO v južni Evnr.i. Crovve nasledi admirala Harolda Sheara, ki odhaja na drugo službeno mesto.

. :•
: - :
|
m

TRŽAŠKI DNEVNIK
Danes v Dolini drugo srečanje šola-družina
Danes bo v Dolini v prostorih srednje šole Simon Gregorčič srečanje šola-družina. Srečanje je že drugo p>o vrsti in prehaja že v tradicijo. Srečanje šola-družina, podaja nekak simboličen povzetek sodelovanja med obema družbenima inštitucijama, ki skrbita za vzgojo in vsestranski razvoj otrok, šola in družina bosta danes povezana ves dan in to z vsemi dejavnostmi, s katerimi se učenci ukvarjajo v prostem in medšolskem času. Dopoldne bodo namreč športne tekme, v katerih se bodo pomerili med seboj učenci šole Simon Gregorčič in italijanske srednje šole pri Domju.
Popoldne pa bo na šolskem dvorišču v Dolini kulturni spored; ob tej priložnosti naj bi se srečali starši, otroci in šolniki, pač vsi, ki so v šolskem in domačem okolju ter v vzgojnem procesu med sabo povezani, imajo pa premalo priložnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj.
Učenci srednje šole so zelo aktivni tako na športnem kot kulturnem področju.
Alojz Gabrijelčič - Slavk«
s
18. marca je v Trstu umrl tovariš Alojz Gabrijelčič - Slavko, rojen 18. aprila 1900 v Plavah. Konec leta 1924 se je preselil v Trst, kjer je dobil delo in se izučil za zidarskega mojstra. Od leta 1933 je stanoval v sedaj imenovani Ul. Carlo Favetti 1 na Greti.
Že v prvih letih fašizma je sodeloval v vrstah narodnoobrambnega gibanja. Med njegovimi prijatelji
mimtimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiimiiimiiiiiiiititimiiiiiiiiiiiiiiitimimiiiimiiiiiitmiiiiii
DEŽELNA UPRAVA ZA DELAVCE SIRI

ŠE OBSTAJAJO NEGATIVNA GIBANJA V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU
Podpredsednik Z!S Zvone Dragan, o stabilizaciji v gospodarstvu
Treba je preprečiti domače vire inflacije od prekomerne porabe do premajhne produktivnosti in prevelikih stroškov
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan je pred kratkim v razgovoru za Tanjug spregovoril o stabilizaciji in ukrepih, ki jih bo v zvezi s tem treba sprejeti. Med drugim je dejal: «Ne vem, ah se vsi dovolj zavedamo, da bodo pogoji razvoja v prihodnjem planskem razdobju veliko bolj zapleteni in težji kot do zdaj. Od julija lani, ko so hile sprejete smernice za nov srednjeročni načrt Jugoslavije, sq se materialni pogoji za razvoj precej spremenili, postali težji.
Bistvena negativna gibanja v svetovnem in našem gospodarstvu, ki so se začela že prej, ne le da se ne zaustavljajo — tako smo predvide vali lani — ampak so dobila še večje razsežnosti. Naše znane težave v plačilni bilanci so se večkrat in nepričakovano povečale zaradi visoke podražitve nafte, povečanja obresti tujih posojil in občutnega zmanjšanja neblagovnega priliva.
Letos bomo morah kljub temu da ne povečujemo uvoza, dati dvakrat več deviz za uvoz surove nafte, medtem ko obresti na posojila občutno dražijo vsako posojilo. To je velika obremenitev. Zaradi- vsega tega smo prisiljeni spremeniti predpostavke za srednjeročni načrt, ki
smo jih že sprejeli lani, pa tudi kasneje, da bi lahko odločneje vplivali na vire domače inflacije.
Malo imamo možnosti, da bi zajezili uvozno inflacijo in ublažili efekte podražitve nafte, zato pa moramo odločno preprečevati domače vire inflacije in to od blagovne denarne neusklajenosti, prekomerne porabe, premajhne produktivnosti dela
do vseh-veljkih stroškov, ki bremenijo cene blaga in storitev, kar vse
zmanjšuje tudi konkurenčno sposobnost na tujih tržiščih.*
V Kopru predavanje prof. Lazzarinija
KOPER — V Kopru se je mudil profesor Lorenzo Lazzarini, član sekcije znanstvenikov za ohranitev zgodovinskih in umetniških spomenikov v Benetkah. Ug'ednega gosta je pozdravil in mu zaželel dobrodošlico ravnatelj koprskega pokra'inskega muzeja profesor Salvator Žitko.
Profesor Lazzarini, ki je sodeloval in vcdil veliko lestavračijskih posegov na beneških arhitekturah v okviru akcije UNESCO za rešitev Bencik. je imel v Kopru dve zanimivi predavanji, ki se jih je udeležilo

V PONEDELJEK, 2. JUNIJA, V CELOVCU
Tiskovna konferenca o operativnem koledarju in obletnici plebiscita
Slovenske organizacije bodo zahtevale odgovor od avstrijskih oblasti glede svojega predloga o udeležbi na proslavah
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev skupaj s Slovenske prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo prirejata prihodnji ponedeljek v Celovcu tiskovno konferenco.
Zavzeli bodo stališče do operativnega koledarja koroških Slovencev in do uradnih plebiscitnih proslav.
Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 2. junija, ob 10.30 (po avstrijskem času) v hotelu Musil v Celovcu.
Kot je znano, sta obe slovenski osrednji organizaciji formulirali za njuno sodelovanje pri prebiscitnih proslavah konkretne predloge, med njimi tudi predlog, da koroška deželna vlada začne izpolnjevati nekaj točk iz operativnega koledarja. Doslej uradno niso zavzeli stališča do teh predlogov, pač pa so se tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke odklonilno izrekle o operativnem koledarju.
Osrednje politične in kulturne organizacije koroških Slovencev bodo zato na tiskovni konferenci obširno zavzele stališče do teh vprašanj in urgirale odgovor koroških uradnih mest, od katerega bo odvisna tudi njihova udeležba pri uradnih prireditvah 60-letnice prebiscita. (Sindok)
Skupščina konference jugoslovanskih mest
KRAGUJEVAC - Na 23. skupščini stalne konference mest Jugosla-
vije, ki se je začela pred dnevi, razpravljajo o perečih vprašanjih razvoja mest in občin. Okoli tisoč delegatov in gostov iz domovine in tujine je pred začetkom seje z minuto molka počastilo spomin na tovariša Tita. O ustanovitelju in simbolu nove Jugoslavije je govoril predsednik stalne konference mest Jovan Dejanovič.
Skupščina je posebno pozornost namenila perečim vprašanjem politike stabilizacije, varčevanju energije in boljši organizaciji prometa in komunalnih storitev.
Ko je govoril o teh problemih, je predsednik ZIS Veselin Djuranovič poudaril, da so minili časi cenene nafte. Mesta se morajo že zdaj tako organizirati, da sprejemajo ukrepe za varčevanje energije, ki bodo imeli učinek takoj, pa tudi ukrepe trajnega značaja. Na videz majhni prihranki lahko posebej v velikih mestih bistveno prispevajo k stabilizaciji. Djuranovič je tudi dejal, da je treba posebno pozornost nameniti delovanju enotnega jugoslovanskega tržišča in problemom oskrbe mest.
Moramo jasno določiti, kateri so kritični proizvodi, ki jih pogosto zmanjka, ali pa se bomo s tem problemom v prihodnje še večkrat srečali. Ko je govoril o cenah, je Veselin Djuranovič dejal, da je nesprejemljivo, da vsi iščejo izhod iz ekonomskih težav s povišanjem cen. Tako se obnašajo tudi nekgteri družbenopolitični dejavniki od TOZD do federacije. Vsi imajo neke posebne zahteve in potrebe, ki jih želijo rešiti s povišanjem cen, je de jal Veselin Djuranovič.
večje število domačih strokovnjakov predvsem muzejev, konservatorjev in arhitektov. Z znanstveno natančnostjo, ob spremljavi diapozitivov je prikazal, kaj vse je potrebno, da bi bib posegi pri restavracijah in konzervaciji kar najbolj učinkoviti. Njegovo predavanje je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker nas prisotnost različnih marmorjev grškega izvora v Benetkah in Istri, pripelje do spoznanja, da so obstajale močne kulturne, ekonomske vezi severnega jadranskega prostora z vzhodom in z drugimi področji sredozemskega bazena.	L. O.
MILAN — Včeraj se je v tem
mestu začel prizivni proces zaradi ugrabitve in umora mladega inženirja Carla Sarenia. Med obtoženci sta tudi Carlo Casirati in Carlo Fioroni, ki sta bila na prvostopenjski sodni obravnavi obsojena na 25 oziroma na 27 let zapora. Fioroni, ki je bil prijatelj ubitega Saronia, je znani «skesani» terorist, ki je s svojimi pričevanji omogočil veliko policijsko preiskavo, ki je privedla do aretacije številnih pripadnikov delavske avtonomije in bivših članov skupine «potere operaio*.
Na zahtevo javnega tožilca je bil včerajšnji prizivni proces odložen na nedoločen čas, vse dokler ne bodo sodniki sklenili preiskavo na račun Tonija Negrija in ostalih pa-dovskih avtonomistov, ki so vpleteni v ugrabitev in umor Carla Saronia.
Na sliki (telefoto AP): obtoženca Carlo Casirati in Gerardo Pardi ter Carlo Fioroni, ki je prisostvoval procesu ločen od ostalih obtožencev.
Sredstva za prekvaiilikacijske tečaje in začasno gmotno pomoč
Tečaje bo obiskovalo 150 delavcev bivše steklarne Dvajset delavcev Dreher še vedno brez zaposlitve
Pristojna stalna komisija deželne skupščine je na včerajšnji seji, ki sta se je udeležila tudi odbornika za delo, socialno skrbstvo in izseljevanje Renzulli in za strokovno usposabljanje Barnaba, soglasno sprejela dva zakonska osnutka, ki se nanašata na vprašanje delavcev SIRT, to je delavcev bivše steklarne Vetrobel v žaveljski industrijski coni. Problem je znan, saj je tudi naš list obširno poročal o propadlem načrtu za presnovo starega obrata in o težkem položaju, v katerem se je znašlo prizadeto delavstvo. Doslej je namreč našlo novo zaposlitev le okrog 40 ljudi, za druge pa se postavlja vprašanje strokovne preusmeritve k drugim dejavnostim.
Eden izmed pravkar sprejetih za-
konskih osnutkov se nanaša prav na to, saj daje na razpolago vsoto 400 milijonov lir za organizacijo vrste prekvalifikacijskih tečajev za delavt a bivše steklarne. Tečaje, ki se bodo začeli 2. junija, bo obiskovalo 150 delavcev. Ti bodo prejemali tudi posebno vzdrževalnino, za katero je bila z drugim sprejetim zakonom določena vsota 400 milijonov lir. Isti zakon namenja nadalje vsoto 300 milijonov lir za priznanje začasne denarne pomoči najbolj potrebnim delavcem.
K temu naj dodamo, da tudi vprašanje delavcev bivše pivovarne «Dreher» pri Sv. Ivanu ni bilo še dokončno rešeno. Od približno 80 delavcev, kolikor jih je tovarna štela ob prenehanju proizvodnje, jih je brez zaposlitve še okrog dvajset.
je bil Franjo Marušič, ustreljen 7 predn® razpad
Bazovici. Imel je stike z napredi"® gibanjem. Leta 1943 je po
Italije dobil zvezo z organizacijo^
OF
Rojanu. Postal je tajnik odborei za Greto. Oktobra 1943 je bil partijo. Na njegovem domu ^ i sestanki raznih organizacij^
• Im C
V
bili
njenu so zahajali aktivisti in sopjj vijali vsestransko delovanje. N .
je postal obveščevalec K0®*?.«, mesta Trst in se udeleževal sest»“ kov na okraju.
Veliko denarja je bilo
predvsem za tiskarno, ki je delova'* np r.r-Pt i 7.-0n sn rvohirali ČlanaH"
na Greti. Zato so pobirali cL , ^ in druge denarne prispevke. KO
aprila 1945 so okrepili vojaško 0I|* nizacijo v pripravo na vstajo._
sebnega pomena je bila akcija. jo izvedli 29. aprila, ko so rali k predaji Nemce, ki so b® jeni v svetilniku in v kateri j* riš Gabrijelčič aktivno Dokončno je ves okraj osvod°'“ jugoslovanska armada.	.
Leta 1946 se je preselil v JufSJJL vi jo, od koder se je vrnil iz dni skih razlogov leta 1949. Tudi f sta bila skupaj z ženo aktivu* raznih organizacijah.	arj
Pogreb bo 6. junija 1980 ob (po jugoslovanskem času)
vhoda na pokopališču na pri Novi Gorici.
Naj počiva mirno v svoj; & zemlji, ki jo je toliko ljubil. bomo ohranili v trajnem sP°IL,0j. Njegovi bivši soborci izrekamo cem iskreno sožalje.
V zadnjih dvanajstih meseci!1
Življenjski stroški narastli za 24.9%
. obč^ življoob
..M *
Statistična služba tržaške je objavila pregled gibanja ziW'‘ skih stroškov na našem obffloCJ
iregled8 ^
preteklem aprilu. Iz p: . v razvidno, da se je življenje na , žaškem v omenjenem meseci* dražilo za 1,3 v primeri z mar ^ a kar za 24,9 odst. v primeri prilom lanskega leta.	|af
Posamezne postavke, ki S®L,V, ljajo indeks življenjskih stroju
so k omenjenemu skoku Pr's^.ajl. v naslednjem razmerju: Pf^jels-
14,1 odst., oblačila 29,7 odst.. trična energija, plin in gonva _.t. odst., stanovanje 28,5 odst. m n: drugi stroški 30.3 odst.
Jugoslovanska delegacija odpotovala v Iran
BEOGRAD — Na povabilo iranske vlade so včeraj v Teheran odpotovali delegat skupščine SFRJ Ilija Topaloski, rektor sarajevske univer ze Arif Tanovič in profesor te uni verze Bečir Djaka. Udeležili se bodo mednarodnega srečanja od 2. do 5. junija, na katerem bodo proučili nekatera vprašanja, ki so pomembna za Iran kot tudi za mir in varnost na tem območju in v svetu
Poudarjen interes
(Nadaljevanj' z 2. strani)
Gargo, ki je posebej zagotovil zavzemanje SZDL Hrvaške za poglobitev kulturnih izmenjav s posebnim ozi- , rom na gostovanje zagrebške Ope 1 re v prihodnji sezoni v našem Kulturnem domu, prav tako pa tudi zavzemanje za večjo angažiranost hrvaških znanstvenikov pri obdelovanju manjšinske problematike. O nekaterih gospodarskih vprašanjih je spregovoril še inž. Kuštrak.
Na koncu razgovora, med katerim so se gostje živo zanimali še za druge aspekte našega manjšinskega in splošnega položaja, je vodja delegacije SZDL Hrvaške Ivan I-vekovič povabil delegacijo SKGZ na uradni obisk v Zagreb.
Delegacija SZDL Hrvatske je po poldne s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja poglobila vprašanja gospodarskega sodelovanja. Soglasno so ugotovili, da je treba na osnovi določil osimskega sporazuma in načel, ki jih vsebujejo ti sporazumi, preiti h konkretnim dejanjem na vseh področjih, od trgovinske izmenjave do kooperacije na industrijskem, bančnem, prometnem in drugih področjih. Pri tem slovenska narodnostna skupnost v Italiji in njene specializirane strokovne organizacije igrajo važno vlogo aktivnega posrednika in pospeševalca stikov in sodelovanja v splošno obojestransko korist.
V večernih urah se je delegacija SZDL Hrvaške podala še na obisk v uredništvo Primorskega dnevnika in agencije Alpe - Adria, kjer so jo s pomenom, vlogo in problemi sredstev množičnega obveščanja manjšine seznanili predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja SKGZ Karel šiškovič, glavni urednik Primorskega c^ievnika Jože Koren, ravnatelj agencije Alpe - Adria Bogo Samsa in direktor programov radia Trst A Filibert Benedetič.
Danes dopoldne se bodo člani delegacije iz SR Hrvaške podali na obisk v Beneško Slovenijo, kjer se bodo s predstavniki beneških Slovencev razgovarjali na sedežu clvan Trinkoi v Čedadu, popoldne pa bodo gostje SKGZ v Gorici, kjer jim bo priredilo sprejem tudi goriškr županstvo.
ZALOZBA
Ljubljana Kopitarjeva 2
Cankarjeva založba ob 35. obletnici osvoboditve
Slovenci radi pojemo. Pojemo tako rekoč povsod in ob vsakem času. Pojemo pri delu, pesem nas spremlja v gore in na morje, v veselo družbo in na samoten sprehod.
V PESMARICI NAŠIH PESMI se predstavljajo tiste naše pesmi, ki so nam pomagale skozi najtrše dni in so nam zato še posebno ljube. Saj so del nas. našega življenja in naše zgodovine. Tako kot so bile, puntarske in borbene, osveščujoče in tolažeče, z nami včeraj, so tudi danes in bodo šle z nami kot dediščina rodov v jutri.
Skoz viharje in skoz vse trpljenje jasnih lic gremo v svobodne dni. V dušah novo nam igra življenje znova vstajajočih mest, vasi.
Če zapojemo veselo; bo korak takoj lahak in srce se bo razvnelo, glavo kvišku dvigne vsak! Hej! Pesem vzbuja sile mlade, naša pesem je zaklad: saj slovenske vse brigade šle so s pesmijo v napad.
Gozd in log, v zelenju domačije, vse za nami v dalji se gubi.
Cesta bela se pred nami vije, nad gorami zarja se blešči.
Če zapojemo veselo... -
NAJ NAS TOREJ SPREMLJAJO NA NAŠIH POTEH, PREPEVAJMO JIH!
NAROČILNICA PD
Podpisani(a):
■ ■••i... mn,
Natančen naslov:
HIIIIHHIIIMi
Zaposlen (a):....
Reg. št. os. izk.
l|HHHMI.HWI»H.NWW.I.mH.U..«

Nepreklicno naročam PESMARICO NAŠIH PESMI, 187 str., žepna lzda|a, vezana umetno usnje, 100.— din (1 obrok).
Datum:
Podpis:
Knjiga je na razpolago tudi v Tržaški knjigami - Ul. sv. Frančiška 20, Trst
ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
i