201. Števili. LjubljaiiA, v torek 1. septembra 190?. yil d*,, 29013 XXXVI. lem i ■ . : « - H ; shaja . vsak dan svačer, it- oeoeiji u, . ia< bet »on. posti pre^mai 4» avatro- «raka Ae*t>ic «a vse leto 26 K, sa pol leta 13 K, za Ćetrt leta B K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano • is dom za vse leto 2* K aa pol 'et» 12 K, za ftetrt teta 6 K sa ocen mesec 2 K Kdor hodi sam *>onj, velja sa celo leto 22 K, za pol leta 11 K; sa Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuja dsiai« toliki fec, kolikor znaša poštnina. — Na usroCbc brer tstodoboe vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlia plačuje se od peteros topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, u po w h, Ci « t;lkrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se iavole fran kovati. Rokopisi se ne vračajo — u r samtu o In vpravnlitvo je um Kongresnem trga St. 12« — OprmvniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanili t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednittvo ]• te Vegove alice It. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. klerikalni predlog o ustanovitvi katoliških župnih občin. Dunajski škofijski konsistorij je zdelal nadroben zakonski načrt, kako naj bi se snovale posebne katoliške Župne občine. S temi načrti, ki se bodo predložili državnemu zboru in nižjeav-strijskemu deželnemu zboru, nameščajo klerikalci v prvi vrsti si za-:c toviti one gmotne koristi, katere danes uživa katoliška cerkev v Avstriji, v drugem oziru pa stremijo za tem, da bi se cerkveno politični za-ni preustrojili v klerikalnem smislu, avna tendenca teh klerikalnih re-mnih predlog temelji, kakor se v črtu samem priznava, v tem, da e katoliškim župnijam dado, oziroma - oskrbe novi viri bogatih dohodkov. to se nasvetuje troje. Prvič bi naj 75 v občini stanujoči katoliki prosto-:ljno prispevali v cerkvene svrhe. mu nasvetu ni ugovarjati; sicer se ^ ti prostovoljni doneski po žup-lah že od pamtiveka vedno pobirajo in je pač odveč, da se stavi poseben predlog, kakor da bi se hotelo nasvetovati in upeljati nekaj no Tega. Nam se zdi, da so klerikalci to namenoma storili, da bi nepoučene kroge preslepili in jim sugerirali mnenje, da so vsa poročila protiklerikalnih listov o klerikalnih atentatih na žepe pobožnega ljudstva prosta izmišljotina in da so katoliški duhovniki edini med vsemi konfesi-jami, ki niso dosihdob pobirali od svojih ovčic nikakega prostovoljnega davka. V načrtu se nadalje zahteva, da se vse pogrebne zadeve izreče župni občini in da se isti prepuste vsi dohodki pokopališč. To pač niso več »cerkvena sredstva« v smislu § 36., ampak tu se hočejo za cerkvene, ali bolj klerikalne namene izrabiti naprave, ki nimajo niti po svoji naravi, niti po zakonu na sebi ničesar cerkvenega. Pokopavanje mrličev je obrt, ki je sedaj popolnoma odgovarjala zahtevam prebivalstva. In če bi se ta obrt v bodoče izročila duhovščini, bi pač marsikdo imel vzroka dovolj, se bridko pritoževati. Saj je splošno znano, kako so katoliški duhovniki v veliki večini baš v zadevi cerkvenega pokopa skrajno nestrpni in ne znosljivi. Ce bi pa dobili »monopol« za pokopavanje, kakor je pobožna želja premetenih klerikalcev, potem bi se pač še lahko pripetilo, da bi se marsikomu odrekel ne samo cerkveni pogreb, kakor se to dandanes tolikrat prigodi, ampak zabranil bi se morda celo še pokop sploh, kakor se je to prakticiralo v srečnem srednjem veku. Pri skrajni nestrpnosti in netoleranci naše častite duhovščine bi bilo kaj takega že mogoče! Kar se tiče pokopališč, se ista nikakor ne morejo smatrati kot cerkvene institucije in vsled tega pač ni nobenega povoda, da bi se dohodki pokopališč rezervirali cerkvi in da bi se rabili izključno v cerkvene svrhe. Naše občine pač prispevajo kolikor toliko za cerkvene svrhe, toda samo zbog tega, ker še ne obstoje župne občine, ki bi morale v smislu zakona nositi ta bremena Ako se torej ustanove take župne občine, bi morale le te prevzeti znaten del izdatkov, nikakor pa bi ne smele prikrajšati dohodke, ki jih je dosedaj imela občinska uprava. Uničenje zasebne obrti in oškodovanje občinskih financ bi bilo tem odijoznejše, ker je katoliška cerkev, kakor je obče znano, zelo bogata in bi prav lahko v večji meri prispevala v cerkvene svrhe, kakor do sedaj. Ako bi se to izvršilo, bi pač ne bilo potreba raznih doklad za cerkvene namene, ali pa bi se vsaj iste znatno znižale. Nadalje se terja, da plača država za vodstvo matrik cerkvi primerno odškodnino. Sama na sebi ta zahteva ni neopravičena, pač je pa dobrodošel povod, da se jame razmotrivati važno vprašanje, ali bi sploh ne kazalo, vodstvo matrik izročiti državnim organom? Da so baš matrike, ki imajo za javno življenje veliko važnost, izročene pri nas še duhovnikom, je brez dvoma v mnogem oziru škod ljivo, ker država teh ljudi, ki niso podrejeni njeni oblasti, ne more nadzirati v tisti meri, kakor bi to bilo v interesu nje same in cele javnosti še posebe. Sploh pa je menda Avstrija edina država v zapadni Evropi, v kateri ne oskrbujejo matrik državni organi. Zato bi bilo že tudi pri nas čas, da bi se vendar enkrat ta kočljiva zadeva v smislu modernih zahtev pametno uredila to tem bolj, ker so klerikalci sami to stvar sprožili in se kaže, da bi se sami radi vodstva matrik iznebili, ako se jih za to dobro ne plača. Naše mnenje pa je, ako že mora država za oskrbo vanje matrik plačevati, potem je pač boljše, da za ta posel nastavi in plačuje svoje uradnike, katere bode lahko nadzirala in na katere se bode smela zanašati, da bodo svoje dolžnosti vestno izpolnjevali, vsekakor pa bolje, kakor dosedanji cerkveni služabniki, ki smatrajo matrike kot breme, ki jim samo omejuje sicer prosti čas. Kakor klerikalni časopisi poro čajo, se namerava te zakonske načrte glede katoliških žup »za poskusnjo« uvesti na Nižjem Avstrijskem. No klerikalci pač vedo, da se dado načrti edino tamkaj oživotvoriti, ker je krščansko-socialna večina popolnoma pod komando škofijskega konsistorija. Da si klerikalni zakonodajalci ne upajo s svojimi osnovami naravnost pred državni zbor, je zelo značilno. To je znak, da sami dobro vedo, da so njihovi načrti tako prozorno zasnovani, da ne prenesu kritike državnega zastopstva. Sicer pa bodo, če se tudi morda v spremenjeni in spopolnjeni obliki predlože državni zbornici, napredni poslanci vseh strank skrbeli za to, da ti klerikalni načrti, vsaj v tej prvotni obliki, ne bodo postali zakon. Laški kralj v Vidmu. V Vidmu se je nedavno otvorila razstava, katero pridno posečajo tudi naši avstrijski Lahi. Da se pomen razstave poveča in da se prireditev tudi obda z zunanjim bleskom, je razstavni odbor povabil na poset tudi kralja Viktorja Emanuela III. Kralj se je vabilu prijazno odzval ter pretekli četrtek s kraljico Jeleno posetil razstavo. Razume se, da je ta dan vse od blizo in daleč hitelo v Videm, da se pokloni ali vsaj vidi kraljevsko dvojico. Tudi avstrijski Italijani niso zamudili ugodne prilike, da bi ne pozdravili kralja Viktorja Emanuela. Gorica je bila ta dan kakor izumrla, vse, kar je laškega imena in duha, vse je odšlo v Videm. Podžupan goriški Bombig je bil celo predstavljen kralju in se je ž njim dlje časa razgovarjal, o čem, to viri ne poročajo. Gospe iz Gorice in Trsta pa so izročile kraljici Jeleni krasen šopek cvetlic. A tudi beneške Slovenke so, kakor smo že poročali, poklonile kraljici sveženj pestrih cvetk s trakovi v slovenskih barvah. In ta šopek je položila Jelena v svoj voz poleg onega laških dam, da so že od daleč bile vidljive barve slovenske trobojnice. Kakšen čut je neki prešinjal goriške Lahe, ko so videli, kako ostentativno o d • likuje laška kraljica ono isto slo ver sko tro bojnico, katero oni doma niti ne morejo videti?! Ta slučaj je pač dobra lekcija za italijanske prenapetneže! Da so naši Lahi navdušeni za italijansko kra ljevo rodbino, je umevno in ni jim zameriti, da so porabili ugodno priliko, da pozdravijo kralja sosedne Italije, zakaj kri ni voda; najbrže pa bi se tudi ničesar ne doseglo, ako bi avstrijska vlada to demonstracijo zabranila. Take demonstracije so torej Lahom dovoljene in nikdo jim ne bode predbacival, da vsled tega teže preko črnožoltih državnih mej. Tu je vse v redu! Radovedni smo samo, kaj bi rekla naša vlada, ako bi se na primer mi Slovenci šli poklonit — ruskemu caru; prilika za to bi bila dana, saj pride Nikolaj II. v kratkem na Dunaj. Kar je drugim dovoljeno, ne more tudi nam biti zabranjeno. Tako bi vsakdo sodil! Toda za nas Slovence bi imela vlada najbrže le drugačno merilc! Ni dvoma, da bi nas, ako bi hoteli kaj sličnega inscenirati, posadil* kratkim potom na zatožno klop in stavimo glavo, da bi bili brez par« dona obsojeni radi — veleizdaje. Je pač vedno še resničen oni starorimski rek »Si duo faciunt idem, non est idem:« Vrnitev bolgarskega kneza. »Ubežni kralj« iz Sofije je bil vendar prisiljen zapustiti svoje skrivališče na Ogrskem. Vrnil se je ▼ domovino, toda v takih okolnostih, da mora vsakdo videti, kako se boji. Potoval je s posebnim vlakom, a to strogo ineognito. Tudi se ni vrnil naravnost v prestolnico Sofijo, temuč se je vozil preko Rumunije ter se ustavil v Evksinogradu. Biti so morali posebni nagibi, ki so kneza pripravili do vrnitve. V knezovi rodbini so bili že dolgo v skrbeh za prestol, oz roma za knezovo varnost. Odsvetovala se je vsled tega knezu vrnitev, in knez je z isto res odlagal od tedna do tedna. Te dni pa je prišlo h knezu odposlanstvo bolgarske vlade in armade. Odposlanci so odločno pozvali kneza, naj se brez odlašanja vrne v Sofijo ter izpolni svoje vladarske dolžnost', ker bi se sicer že v nekaterih dneh odstavit. Knez je takoj zbral rodbinski svet, v katerem se je sklenilo, da knez takoj odpotuje. V knezovi rodbini pa še nadalje trepečejo za bodočnost. O takem strahu priča najbolje dejstvo, da se je knez vrnil čisto sam brez otrok| Že najbližja bodočnost mora prinesti iz Bolgarije senzacije. Na ogrski ravnici. (Zofka Jelo v S ek. Oj, ti ogrska ravnina! Tako velika, tako bogata, tako uboga! Ne ti pusta, daljna, gladka brez hribov, z konjskimi pastirji in ciganskimi go-siami! Ne ti samotna, ne ti ponosna! Ne, one široke, valovite planjave med Dunajem in Pešto, med nepreglednim žitnim poljem, malimi vasmi, obrobljenimi s koruznimi njivami in dolgimi topolovimi alejami na obzorju. Dolgočasno in enkomerno! Ure in ure se voziš tod in vedno isto, vedno isto! Zlatorumeno polje, nebo modro, kakor plavice v žitu in čisto ob železniškem tiru ozki, dolgi trakovi ilovice. Neskončni trakovi rmeno-rjave ilovice s suhimi, delavnimi ljudmi, Hlače zavihane preko kolen, zgornji život nag, ali v umazanih, razcapanih srajcah. In ženske ubožne, suhe, stare, blatne in izsušene! Sužnji dela, beraška sodrga! Umazano ljudstvo, bedno ljudstvo! Pol ljudje, pol živina! Oj, ti ogrska ravnina! Pozabim na te, tvojih delavcev v iloviti zemlji, v samotnih opekarnah ne pozabim. Ljudje so, izgledajo kakor suž nji. In ko sem gledala iz železnic nega voza to ljudstvo, bilo mi je težko in strašno. Ali ste že videli kdaj ilustracije po časopisih od one strašne lakote v Indiji? Na tiste slike sem se spomnila, ko sem se vozila po ogrski ravnici, po neizmernih žitnih poljih, rumenih in zlatih, kakor cekin. Na tiste slike sem se spomnila, ko so sledili ozki trakovi ilovnate zemlje nepretrgoma železniČni tir, skozi to plodno žitno bogastvo. Povesti so mi šumele v ušesih, enakomerne in žalostna povesti; žalostne, kakor črne, lačne oči v izsesanih obrazih teh ljudi ob potu. Kakšno ljudstvo je to? Cigani!? Mogoče. Proletariat njihovega rodu, umazani, topi, brez znanja o krasnem, dalnjem avetu. Imajo gosle ? Ne, gosel nimajo, nimajo pesem. Ne poje se, ne brenka se pri njih. Videla sem mladega fanta. Mlad je bil in vitek. In črne oči je imel, črne kakor noč na ogrskih ravninah. — Dohitel bi te, ti pošast, — je dejal železnici, ki je siknila mimo; — dohitel bi te, ali ilovioa se je oklenila okrog mojih nog! — In ostal je v ilovici, samo njegove oči so odhitele včasih proč, daleč, daleč; sam ni vedel kam. Žgoča bolečina mu je ostala v prsih in sovraštvo do te umazane, smolaste zemlje. In gnetel jo je, tepel, rezal, jezen, besen; s srditostjo z uživanjem, kakor da jo sliši stokati pod svojimi rokami. — Delavec je — govorili so vsi delavec! takega nikdar več! Tepci, ničesar niso vedeli in on je molčal. Smejali bi se bili njegovi mržnji, kakor se je sam smejal včasih, kadar so mu etopile solze v oči od vročine in truda. Saj je sam vedel, da je slab, da ni bil nič proti tej težki ilovici, ki ga je uničila. V leseni baraki je spal z dru gimi, z možmi in ženami. Niso gledali na to. Kadar je solnce zašlo, legli so po tleh in niso se več ganili. Neko dekle je bilo pri njih. Videl jo je vsaki dan ali dolgo je ni opazil. Nekoč jo je njen oče pretepel, da ni dosti pridna. Jokala je in takrat jo je mladi fant ugledal. Videl je, kako se njene solze padale na ilovito zemljo, ki jih je popila počasi ali gotovo, kakor žejna žival. Pogledal je dekle, kakor prej še nikoli. In zvečer, ko je solnce zapalo, je pristopil k nji, prijel njene roke in jih pritisnil na svoj od ilovice umazani, raskavi obraz in je dejal: Rad te imam! Dekle ga je pogladilo s svojimi trdimi, ožuljenimi prsti po licih in je zašepetalo tiho: — Ti me imaš rad?! In vsak večer, kadar je solnoe umrlo na ravninah, naslonil je svojo glavo na njena kolena in ji pripovedoval: — Jaz te imam rad! Zelo! Dekle je bilo tiho, oba sta mol čala in nekaj, kakor sreča je zasijalo v njihovem življenju. Daleč narazen sta delala, redkokdaj sta se videla po dnevu. Oj, ozki so odkriti, nagi trakovi žolto-rjave ilovice, ozki in dolgi, dolgi! Neki večer ni bilo dekleta v baraki, ko je prišel. Iskal jo je povsod ali ni je našel. Odšel je ven na plan in zaklical je v mrak: — Kje si ti, tolažba mojih očij?! — Dolgo ni čul ničesar in še le po dolgem času je začul stokanje iz ozke struge pri železniškem tiru, kjer se je kopala ilovica. Ležala je na zemlji in se zvijala pod črnim nebom, kakor črv. Pri-bežal je k njej in vzel njeno glavo v s?oje naročje. — Ne jokaj, ljubljeno! Jaz sem pri tebi! — Nihče ga ni učil govoriti tako mehko, ali on je govoril nežno in sladko, kakor nočni veter med klasjem. Ali nje ni mogel potolažiti. Ne, nje ne. Od nekega gospoda iz opekarn * je pripovedovala, iz one velike opekarne, ki je stala, kakor grad s svojimi velikanskimi pečmi v ravnini. Prišel je k njej in govoril ž njo. Čudno je govoril ž njo. In potem jo je pograbil in vrgel na ilovnata zemljo, ki se jo je oklenila, kakor pijavka. Ni mogla bežati. Fant je poslušal molče. Ničesar ni dejal, samo roke je odtegnil od nje. In potem sta ležala na ilovici eden poleg drugega in sta jokala in stokala pod črnim nočnim nebom. Solze so kapale na tla, kakor rosa. Ko je prišel dan, prva zora, takrat je fant odšel. Njegove oči so bile suhe, kakor ugasnjene luči. K oni opekarni je šel. — Kje je gospod? — je vprašali — Kakšen gospod? — Notranji politični položaj še ni bi[ tako kritičen, odkar je knez zasedel prestol, kakor je sedaj. Vstaja v Macedoniji. Vstaši so poslali velesilam sledeče zahteve: 1. Ustanovitev štirih pokrajin: Albanija, Macedonija, Stara Srbija in Tracija z upravno avtonomijo pod politično in vojaško kontrolo sultana. 2. Evropskemu višjemu komisarju, ki ga imenujejo velesile na tri leta, se poveri zdrževanje reda v štirih pokrajinah 3. Sultan imenuje za vsako pokrajino enega vrhovnega guvernerja za dobo pet let. Njegovo imenovanje morajo odobriti velesile. 4. Sestavi se evropska komisija, da napravi v vseh štirih pokrajinah enotno upravo. Komisija izvoljenih zastopnikov jo bo pri tem podpirala. 5. Ta komisija bo štiri pokrajine tako dolgo upravljala, da bo nova organizacija popolna. 6. Mednarodna armada 50000 mož pod poveljstvom generala nevtralne države bo zasedla deželo med organizacijskim delom, pozneje se bo reducirala na polovico. — Sedaj, ko se bliža konec žetve, bodo vstaške čete hitro naraščale. Ko.bodo dovolj številne, proglasi se splošna revolucija po celi evropski Turčiji.. In potem ne bodo pokale bombe samo po Macedoniji, temuč prav lahko celo v Carigradu. — Nagla sodba v Solunju je obsodila 33 Bolgarov v težko ječo, štirje so obsojeni na smrt. — Arnavti so se začeli znova puntati ter groze, da bodo v Peču poklali vse kristjane. V trumah prihajajo z gorovja ter se zbirajo okoli Prištine. Turčija je mo-bilizovala celo črno vojsko v So lunju, Bitoljah in Kosovu, kar pač najbolje dokazuje o veliki resnobi. Ko bo vseh 700 bataljonov mobili-zovanib, napove Turčija najbrže Bolgarski vojno. Gorje deželi, koder se bodo vsipale te roparske tolpe tur ške črne vojuke! — Orijentni eks presni vlak Carigrad-Sotija je ustav Ijen, ravno tako ne vozi konvencionalni vlak med Carigradom in Drino poljem. Politične vesti. — Afera nemške ljudske in ogrske neodvisne stranke zadobiva čimdalje večji obseg. Neki bivši član nemške ljudske stranke piše, da je prišel posl Polon y i v klubno dvorano nemške ljudske stranke ter v svojem govoru povdar-jal, da je bil edini namen nagodbe, zagotoviti v Avstriji nadvlado Nem cem, na Ogrskem pa Madjarom. Nadaljuj pismena pogajanja v imenu ljudske stranke je vodil posl. Stein-w e n d e r. — Zveza vsenemških poslancev je pisala dr. Korberju, naj z ozirom na ogrske zmešnjave, na dalje zaradi pridržanja vojakov-tretje- — Gospod ! — Takrat so se zasmejali in so dejali, da se je odpeljal. Že včeraj, z železnico. Molče se je vrnil k dolgi, ilovnati grabi ob železničnem tiru. Vrgel se je na ilovico na obraz in zagrizel je v zemljo, da bi ne bilo glasu od njega. Čakal je. Iz dalje je prišel vlak. Kakor panter je skočil kvišku, vzdignil svoje koščene pesti in seje zaletel v divji, piskajoči, hropeČi stroj. Ni ga hotel. Samo odsunil ga je, da je odletel iz pota nazaj na svojo ilovnato zemljo. Tam so ga našli. Ničesar mu ni bilo, samo pamet mu je vzelo. Norec! Mogoče je bil eden izmed onih, ki sem jih videla, eden izmed onih topih ljudij, ki so z bedastimi, neiz razovitimi očmi strmeli v iihš ■ ohraze, ko smo se vozili mimo. Mnogo jih je njih in vsi so en.,ki, izsušeni do kosti, bedni, brez duš in pameti, katero jim je požrlo po manjkanje. Oj, ti ravnica ogrska! Ti ravnica valovita in brezkončna z zlatim žitom, zelenimi topoli, modrim nebom in s tvojo bedo, 8 tvojo strašno bedo v žolto-rjavih ilovnatih rovih! letnikov in bede vsled poplav takoj skliče državni zbor. — Angleški kralj na Dunaju Včeraj je prišel angleški kralj Eivard VII na Dunaj. Sprejem je bil prisrčen Pri dineju je napil cesar kralju; kralj se je prisrčno zahvalil ter imenoval cesarja angleškim maršalom. — Srbski kralj in armada. V Nišu je kralj Peter predstavil mlajšim častnikom sina prestolonaslednika z besedami: »Mi stari bomo zapustili pred vami življtrnsko pozorišSe. Vi tvorite bodočnost Srbije in srbstva. &ato se ljubite in živite že sedaj v slogi med seboj « — Francoski predsednik Loubet pride v Rim Šele meseca februvarja prihodnjega leta. Določeno je že baje, da sprejme tudi papež predsednika. — Kulturni boj na Francoskem. 2500 krščanskih socialoev je zasedlo samostan Marianistov v Grand Villars ter so se uprli izgonu menihov. Poslalo se je po kavalerijo. — »Atentat« na ameriškega konzula v Bejrutu se je sedaj izkazal povsem neutemeljen. Nihče ni na konzula streljal, temuč le gostje neke poroke so streljali v zrak blizu konzulata, kakor je to deželni običaj. Dopisi. Z Jesenic. Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Z Jesenic se nam piše« v št. 186. »Slovenskega Naroda« z dne 13. avgusta t. L, pro s-m slavno uredništvo, da sprejme sledeči popravek: Ni res, da s svojimi delavci nečloveško postopam. Tudi ni res da sem dobil od Jeseničanov kamenolom za smešno nizko ceno. Ni res, da odiram ubo.ce delavce na nezaslišan način. Ni res da sem 26 kamenosekom g Češkega obljubil plačo 3—4 K, plačal pa 2 K 20 h in da so morali pUčati hrano po 70 kr. Nt res, da sem delavce, ko so protestirali proti takemu postopanju spodil iz službe in naščuval nanje laške delavce. Res je, da sem sprejel 26 dninarjev in 12 kameno-sekov s Češkega po posredovanju kamen">seškega mojstra Ivana Hiou flVja v službo in dninarjem po 2 60 do 3 K, kamenosekom pa i—5 K mezde obljubil. Oi Ivana Hloudvja poslani delavci pa niso hoteli v kamenolomu delati, so bili sploh zelo predrzni in so se vedli proti sode lavcem nesramno, vsled, česar sem b'.l prisiljen, jih iz služba odpustiti. Prt tem moram opomniti, da sem pri vseh teh ljudeh potne stroške okoli 500 K izgubil. Ko se je ž njimi obračunalo, pokazalo se je, da so si delavci, kateri so bili tukaj 21 dni, imeli k večjemu 11, nekateri celo samo 3 delavne dni, več predujema v/eii, kakor je znašal zaslužek. Ii-vzemši 3—4 nedoraslih, 16—17 let starih fantov, kateri niso bili niti za kopanje sposobni, plačala se je vsa kemu delavcu pri obračunu dnina 3 K Mogoče je, da so nekateri de lavci po 70 kr. na dan za hrano pla Če?a!i, pri tem je bilo za kruh 20 kr na dan vračunjenr. Hrane pa niso dobivali pri meni, ampak od voditelj* svojega oddelka samega in je vedno od delavcev samih odvisno, koliko porabijo za hrano, ker si kupujejo le živila, katera se jim poljubijo, račun jim pa napravi njih kuhar. V moji kantini obedujejo samo delavci, ki store to prostovoljno. Ne sili se nobenega ne. Tu velja juha, meso in prikuha 21 kr., prikuha sama z juho pa II kr. Večina delavcev združi se pa v oddelke, ka teri si priskrbujejo, kakor rečeno hrano sami po svojem lastnem ku harju, da jih hrana še manj stane. Ko so se delavci pri žandarmeriji in pri županskem uradu v Jesenicah ne radi obračuna, ampak radi odpustitve pritožili, pokazalo se je, da se je vršil obračun popolnoma pravilno, kar lahko vsak čas orožmška po staja in županski urad na Jesenicah potrdi, ker se je navedena okolnost od teh dveh faktor|ev konatatovala Danes dela pri meni 300 delavcev, med temi 140—150 že eno leto, ne da bi se pritoževali. Če bi s svojimi delavci res nečloveško postopal, biti bi moralo razmerje nasprotno, nam reć da bi 26 delavcev pri meni ostalo. 300 pa bi izstopilo. E. Fabian. Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Dne 11. avgusta t 1. stopil je v veljavo zakon od 10 junija 1903 št 133. drž. zak., kateri določuje, da morajo zadruge, osnovane na podlagi zakona od 8. aprila 1873, št. 70 dr/ zak , kakor posojilnice, kmetijske in druge zadruge, ter društva osnovana na podlagi zakona od 26 novembra 1852 ter 1. junija 1889 in 11. junija 1894 dati pregledovati svoje poslovanje in upravo najmanj vsako drugo leto po posetmem, strokovno izobra ženem revizorju. Takega revizorja nastavi sodišče za zadruge, za društva pa namest-ništvo. Ako pa obstojijo zveze zadrug in društev, ki imajo več kot 50 Čla nov, imajo taae zveze pravica si same takega revizorja, katerega potem vlada potrdi, nastaviti. Ta zakon dal je povod, da je »Zveza slovenskih posojilnic v Celju«, katera obstoji sedaj že 20 let, spre menila svoja pravila ter jih prilagodila novim zahtevam tega zakona. Dne 8. avgusta t. 1. bil je v Celju mnogoštevilno obiskan občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic«, pri ka terem so se spremenila njena pravila tako, da moreje k isti, katera je do-zdaj imela za člane samo posojilnice, pristopiti tudi ostale registrovane zadruge in druga društva, osnovana na podlagi zakona od 9 aprila 1873, št 70 drž zak. in od 26. novembra 1852. K »Zvezi slovenskih posojilnic« v Celju pristopajo toraj zanaprej lahko tudi kmetijske zadruge, kakor tudi druge zadruge, ki so osnovane na zadružnih principih. Ta sklep je velikega pomena; kajti kmetijske ter druge zadruge, kakor n. pr. »R nka«, »Listni dom« »Diana«, »hmeljarsko skladišče« itd., katere po prejšnjih pravilih niso mogle pristopiti k »Zvezi slovenskih posojilnic«, to sedaj lahko store. Se važnejši sklep storila je pa »Zveza slovenskih posojilnic v Celju«, da je v Bvoje namene sprejela tudi pospeševanje denarne zmene, oziroma zravnave med posameznimi člani po svoji denarni centrali. Denarna centrala pa bide po teh pravilih »Posojilnica v Celju«, s katero sklene »Zveza slovenskih posojilnic posebno pogodbo, vsled katere prevzame »Posojilnica v Celju« za vezo, dovoljevati in dajati članicam »Zveze« kredit ter sprejemati od njih denar na obrestovanje. Po tam načinu bode dovoljevala in odprla »Posojilnica v Calju« s posredovanjem »Zveze slovenskih posojilnic v C -iju« posojilnicam in drugim članom odprt kredit do določene visokosti, katera se dotičnim Članom naznani. Dotična posojilnica, katera potrebuje denar iz tega odprtega kredita, obrnila se bode, će treba, tudi brzo javno n* »Posojilnico v Celju« in bode ista njej, ako treba, tudi brzojavnim potom nakazala potreben de nar v mejah odprtega kredita. Ker je celjska posojilnica naj močnejša posojilnica na Slo venskem, je ista gotovo tudi v prvi vrsti po klicana in tudi v prvi vrsti zmožna najuspešneje delovati v t^m oziru ter postreči drugim posojilnicam in za drugam v vsakem trenotku s potrebno svoto. Taka centrala je slovenskim p-> sojilmcarn dozdaj manjkala in so bile posojilnice večkrat lahko v velikih zadregah, ako so morale nenadoma kake večje vloge izplačevati, pa niso imele za to dovolj gotovega denarja. Tej neugodnosti bode sedaj konec. »Zveza slovenskih posojilnic v Celju« imela je že dozdaj svojega revizorja. Ker obsega več članic, kakor po -*tava zahteva, namreč ne samo 50, ampak 112, ima pravioo, da si sama nastavi svojega rev'zjrja, katerega potem vlada potrdi. »Z^eza« je že predložila svoja prenarejena pravila ministrstvu v odo-brenje ter je obenem prosila za priznanje pravice nastaviti revizorja. Ker, kakor Čujemo, deželna in državna sodišča že sedaj poživljajo zadruge, da naznanijo, kakšnemu načinu revidiranja se bodo podvrgle, opozarjamo slovenske posojilnice in zadruge, da, katere še niso pristopile »Z vezi o, naj to store in potem naznanijo, da se bodo dale pregledovati po revizorju »Zveze slovenskih poso jilnic v Celju«. Šuklje pred volilci. IV. Šuklje v Zatičini. (Dalje.) Kmetski stan si je bil tedaj svest svojih dolžnosti proti družbi. On je svoje delo smatral kot urad, on je bil reditelj drugih, on je dajal družbi zdrave, krepke ljudi. Kmet je bil v svoji konservativnosti trdni temelj druge družbe, ki se ni dal omajati, imel je le z Bogom svoje račune, bil le njemu odgovoren. Žal mi je, da že nisem bil leta 1848 „hofrat" in grajščak. Tedaj se je razdrlo razmerje med kmetom i n veleposestnikom, plemenitašem. „Tedaj se je to razmerje ^ razdrlo brez vse državniške pameti. Človek bi mislil, da tedaj niso vladali možje, ampak da so se igrali otroci. Vladali niso najomika-nejši avstrijskih narodov, ampak najslabši so dali tedaj postave. Tedajni liberalni iu absolutistični politiki so bili brez možgan, niso imeli ne malo pojmovanja o tem, da so raztrgali z odpravo tlakarsiva pravo premoženje narodov ua drobne kosce, ko so je razdelili in dali vsakemu v poljubno porabo." (Tako je pisal dunajski „Vater-landu.) Če je bil že tedajni grajščak iu samostan za nič iu je preveč kmeta izsesaval in drl, ako je bil sam kmet za nič, bi se na njegovo mesto moralo postaviti kako vodstvo in če drugače ne, iz kmetov po zadrugah voditeljstva, da ta zveza zemljišč s kmetom ne raztrga, da se ga oe vrže v slobodno kapitalistično gospodarstvo. Duftbn piše: Čim dalje je kaka zemlja obljudena, tem ubožnejša postaja v h i »stali in vodi". Ali stari soc. demokrat, Švicar Kari Burkli: »Kapitalizem privatnega roparskega gospodarstva je celo opustošil naravo, on je porušil bosto, izsesal zemljo in vse ob-nebje pokvaril. Zaradi tega ekstremi v vremenu, kakor js Fonrier že pred 80 leti prerokoval. Suša, preplavljenja, velika vročina in huda zima, grozne nevihte, uime. In to vse zaradi profitov, zaradi nabiranja zasebnih kapi talij". „Kmet se je izločil iz zveze s svojo kmetijo po tem novem gospodarstvu. On je smel prodati, zadolžiti, razkosati isto. S tem se je izločil s svojo krepkostjo in lastnino iz solidarnosti z narodom, državo, družbo, kateri solidarnosti je vse zahvaliti, kar nas loči od divjakov. To je revolucijonarna neumnost, ki misli, da Človek sam kaj pomeni, da sme s stališča svoje individualne pameti in slobode vse zavreči in razdreti, kar njemu ne ugaja, da sme v sič devati delo tisočletnih naprav delavcev, ki so stavili najlepše cerkve sveta in vseh časov in občinske hiše v mestih ter imeli najtrdnejši ljud." — „Samovoljno, individualistično, pri-vatno-kapitaiistično mišljenje zaznamuje v zgodovini propad narodov. To stremljenje brezobzirno uporablja kapitalije preteklosti. Res isto v sedanjosti bli ščeče rezultate dosega, ali ti so vedno bili vzrok intelektualnega, nravnega, socijalnega in političnega propadanja. Glejte kmeti, kam vas je prignal liberalizem, j>rosta lastnina, prost človek! Kakor podgane zapuščate tonečo ladijo, v Ameriko hitite. Trgovci s človeškim mesom vas spravljajo tja. Nevedneži ste, morate se prodati tem trgovcem. Zadolženi ste. Razparcelirate naša zemljišča in ko je le še bajta in par njivic pa jo krenete Čez veliko lužo. — Davki so veliki, doma ni postranskih zaslužkov, živeti se hoče. Vse imamo v najemu od države, židovskim svetovnim krvosesalcem tlakarimo, kateri posojajo našim zdajšnjim državam denar, da vzdržujejo toliko uradništva in plačujejo penzijone tudi mlajšim višjim uradnikom, ki bi Še lahko delali in vzdržujejo vedno večje armade. Zato vse imaš kmet odplačilo, da si slobo-den državljan, ki se lahko premika kakor hoče, pustivši kmetijo v nemar, prodajavši svoj mozeg v delavnicah svetovne industrije. Eden primer iz zgodovine! — Napoleon I. je privoj-skoval kraljestvo Sicilijansko. Postavil je brata za namestnika. Ta ni mogel umiriti močnih kmetov in piemenitašev. Napoleon mu je pisal, da naj upelje tam Francozom po njem dano postavo 9Gode civil". Po njem se bode vse razdružilo, kar ni iideikomis. Glejte, taki ndeikomisi niso bile prej samo grajščine, ampak tudi kmetije. Niso se smele razdeliti, ne zadolžiti, kmetski sinovi so jih pridobili po smrti očetovi nezadolžene in brati in sestre so ostali doma in pomagali delati, če se niso zakonsko družili na kmetijah. Tako je stvarnik sveta hotel, ko se je izrazil o zemljišču (genesis II.) ut operaretur et custodiret illum, (da ž njim dela in ga ohranjuje. (Daiie pribj Dnevne vesti. V Liubljani. 1 septembra. — Osebne vesti. Profesor v Kranju, dr. Fran Koprivnik, je premeščen na II drž. gimnazijo v Ljubljani. Profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Oskar pl. G ratzy, je premeščen na Dunaj, na njegovo mesto pa je imenovan suplent na Dunaju, dr. Karol W e d a n. Suplent na ljubljanski realki, dr. Anton Wallner, je imenovan pravim uči teljem na tem zavodu. — Šuklje popravlja. Gosp dvorni svetnik Šuklje nam piše: Pod naslovom oSlovenec« in Šuklje prijavil je »Slovenski Narod« v svoji številki z rine 29. avgust* t. 1. daljšo notico, v kateri pripoveduje o meni, da sem »obiskal Sohwegla in ga raz veselil s svojimi ljubavnuni ponud e a H »i e n el r )C ni ..■i M •i bami« ter dalje o dr. SusterŠiču, dtp »je po nasvetu grof« Paceta poslal Šukljeja na Gorenjsko snubit barona Sohwegla«. Temu nasproti popravljam stvarno, sklioevaje se m § 19. tisk zak, da to poročilo ni resnično, marveč res je, da sem obiskal eksc. barona Schwegla zgolj iz lastne/a nagiba, dalje je res, da je stvarni povod mojemu posetu bila zgolj želja, nadrobno razgovarjati se z g. baronom kot predsednikom dolenjskih železnic in načelnikom državo zn r skega železniškega odseka o znanih mojih projektih trlede dopolnitve do lenjskega železniškega omrežja, kon čno je res, da pri celem nad dv-uri trajajočem razgovoru se z moj« e strani m bila izustila niti najmanjša besedica, katera ne bi bila v popol nem soglasju z mojimi nazori, razloženimi na mojem volilnem shodu dne 13 avgusta t. 1. pred zaupniki volilnega okraja. Franc Šuklje. — Lepo se čita ta popravek in mordd^i se v kakem kotičku slovenske domovine res najde naivna dušica, ki vse to verjame dobesedno tako, kakor je zapisano. Dvorni svetnik Šuklje pravi, da z baronom Schweglom ni ničesar govoril, kar bi se ne strinjalo z njegovim kandidatskim govorom z dne 13 avgusta. To je prav lahko mogoče, zakaj z njegovim kan d i datskim govorom se Btrinja — vse, prav vse! Šuklje ni v svojem kandidatskem govoru zastonj delal komplimentov »prevzvišenemu graščaku z Rečice«, se zastonj navduševal za trajni mir z nemškim življem in ni zastonj priporočal zmernosti in državniške previdnosti. S programom, ki ima toliko skritih vratio je lahko boditi v vizite k baronu Schweglu in mu delati ljubavno ponudbo — saj se vse strinja s kandidatskim govorom z dne 13 avgusta 1903 Šuklje pravi, da je šel zaradi dolenjsk h železnic obiskat baroni Schw gU. To je dragoceno priznanje. V svojem kandidatskem govoru je silno veliko besedici! — sedaj je pa z dejanjem pripoznal, da on sam tudi na gospodarskem polju ne more ničesar doseči brez pomoči Nemcev! Sicer pa so bile dolenjske železn le pretveza Šukljejevemu obisku pn baronu Sch\veglu — pravi vzrok obisku pa je bil političen. V tem oziru pa lahko Šukljeju z njegovimi lastnimi besedami zakličemo: »Ah, Franc Šuklje, ne dogovarjaj se ti i prekanjenim baronom, ne zahajaj kot Ig praznično oblečena Mirijina devica Id v skrito njegovo lopo.a — Vil* venalis. S starcem, ki je v se zaljubljen m ki je pri tem dvorni svetnik, vpokojeu z nezasluženo visoko penzijo, se je težko prepirati. Do skrajne meje robati, ti očitajo brez vsacega povoda, da imaš ganljive ozirc do lastnega žepa, in da počenjaš -druge take infamije; ako dobe na to primerno brco, zlezejo ti v se zaljubljeni starci na svoj svinjaČek, rek stojimo previsoko, da bi odgovarjali! Ta recept poznamo in zategadelj se nikakor ne razburjamo ! Druga navada takih kričačev je, da svojim nasprotnikom predbacivajo, da bolehajo na psihični nedostatnosti — oni sami so pa morali imenitno službo pustiti, ker jih je neprestano glava bolela! — da druzega ne ume govoriti, nego velika kopico praznih besed! No! No! Frau-eelj Hruška imel je Že od nekdaj navado, da je vsako figo, katero je dal od sebe, imel za zlato misel! Vsakemu drugemu pa je prisojal pleve in plevel! Poznamo tudi ta recept in zategadelj se nam ne vidi potrebno, na izbruhe renegata iz Kamna na dolgo in široko odgovarjati. Mož nam bode odslej tisto, kar nam je bil prednik njegov, Ven-cajz. Tu in tam mu hočemo priložiti kako brčico, Če bode le preširoko odpiral svoja usta, drugače sc pa za ta politični kadaver, kojega je dr. Suster-ŠiČ nakupil, da bi kuhal ž njega klerikalno politično Žaj fo, ne bo demo dosti brigali. Škoda bi bilo Črk in čruila! Tudi bi se morali pri tem približati kuhinji Šusteršičevi, ali taka kuhinja smrdi, kakor znano! — Nemški naval". »Slo vence?« besednjak je majhen, kakor besednjak kake papige in kakor ponavlja natakar v Henriku IV. vedno n vedno le eno in isto besedo, tako ieklamuje »Slovenec* kaiar govori I nemški nevarnosti, vedno le eno i isto. In včasih se tudi malo zlaže, e ravno tako kaže, saj ni hod^l za tonj v šolo famoznega sv. Liguorija. f~ko se je n. pr. malo zlagal, ko je trdil, da so izginile v Ljubljani ulične sklice z ne»-nakovehkimi črkami. In šer je mojster v takih lažeh, jih rieze vsak dan nekaj, ob sobotih pa c*l tucat. In kadar ni ničesar t%kega, ar bi se dalo lepo zaviti in zasu riti, tedaj si tudi kaj izmisli. Zdaj ? že narodno - napredna stranka riva, da imajo Nemci v Ljubljani ve šoli — oni šoli, proti katerim p je narodno - napredna stranka bo rila z vsemi silami — da imajo mško šolo v D )mžalah in jo dobe Jesenicah. In ker je »Slovenec« pošten list in Časti resnico kot hčerko božjo, zato tudi nič ne pove, da je ni nobene moči na svetu, ki bi mogla Nemcem zabraniti ustanavljanje nemških šol na svoje troške. Sa Jesenicah so pač slovenski duhovniki delali na to, da bi se stanovila javna nemška šola, a reprečila je to narodno-na-e d n a stranka — vzlic tisti pre-cani »zvezi« z Nemci, in sedaj orajo Nemci ustanoviti privatno o, če jo hočejo imeti. Pa kaj bi vorili o šolah s klerikalci. Spodti o se ob šolah za Nemce, liko slovenskih otrok pa se germanizuje v uršulin-s k i h šolah v Ljubljani in v kofji Loki, zato te nikdar ne cenijo! — „ Slomškova veza" je ^vo najklavrnejša vseh klavrnih tev, kar so jih ustanovili kleri-I ci. Še člani »Slomškove zveze« se š arnuiejo, da pripadajo temu dru |s vu in zato to prikrivajo in se ne ležujejo njegovih shodov. Na rovanju »Zaveze učiteljskih dru-« prihaja na stotine učnih moči, letošnje zborovanje »Slomškove zveze« pa ni prišlo niti tucat učiteljev. To je žalostno, strašno žalostno in da je »Slovenca« grozno speklo, ko smo konstatirali to strašno blamažo, je več kakor naravno. Stoj ždIc je izlil na g. Jelenoa, ki pa je tako preklicano ošaben, da se zmeni zanje toliko, kakor za lanski sneg. Postavljati »Učit Tovariša« in »Po potnika« v eno vrsto z glasilom »Slomškove zveze« pa nikakor ne ?re. »Tovariša« in »Popotnika« v z držuje učiteljstvo, giasi'o ■»Slomškove zveze« pa »Katoliška ■tiskarna« in nekaj blagoslov-lljencev. To je pa velik razloček, liki je p&č na čast učiteljem, ne |p* na čast Slo m škarje m. — Za pogorelce v Vačah le deželni odbor dovolil podpore 14000 K. — Učiteljske vesti. Ker se za razpisano mesto v Starem trgu pri Ložu ni nihče cglasil se je pro- jvizoriČno nastavil suplent A. Še me ■iz Škofje Loke. Začasno sta nastav njena Julij Čenčič v Senožečah I in Katarina Sušel v Matenji vasi {Začasna učiteljica v Mirni peči IjA malija Vardjan se je ti slu-; i bi odpovedala. — Umrl je v Ljubljani v vi-Isoki starosti 75 let umirovljeni okr. sodnik g. Gregor Žerjav, značajen E rodoljub, ki je v svoji uradniški karijeri zaradi svojega neomahljivo l narodnega prepričanja pretrpel mnogo preganjanja, a si je vendar vedno E ohranil uprav mladeniško narodno 1 navdušenje in bil vedno zvest in I zanesljiv somišljenik narodno - na ipredne stranke. Bodi značajnomu ■ možu ljub spomin! — Pričetek Nolskega leta na obeh učiteljiščih v L j ubijani- Opozarjamo na današnji razli glas učiteljiščkega ravnateljstva, da I se prične vpisovanje v I. letnik žen iskega učiteljišča dne 14. kimovca, v II. razred moškega učiteljišča pa 21. I kimovca t 1 Ravnateljstvo ob enem I naznanja, da je žensko učitelji Išče prenapolnjeno in se vsled ■ tega ne more v II., III. in IV. ■ letnik nobena n o v n gojenka I več vzDrejeti. — Mestna tržnica in ohla-jevalnica za mesnino. V krat- 1 kem času se bode gradila v Ljubljani tržnica. Važno je pri taki gradnji, da se uporabijo skušnje, ki so se obnesle drugod, koder imajo enake naprave. Vsled tega opozarjamo na ohlajevalnico aea meso, k a koršnjo je pravkar otvorila v Celovcu zadruga mesarjev, in ki jako spopol-nuje primerno preskrbovanje celovškega mesta ter bi bila tudi za Ljubljano, da za celo deželo velike važnosti in koristi. Zadruga celovških mesarjev je izdala za hladilnico 100 000 K. od katerih je porabila za poslopje 50 000, za stroje in notranjo urtdbo pa ostalih 50000 K. Oglejmo si nekoliko vso napravo! V zadružni ohlajevalnioi se uporablja sedaj petero prostorov. V dveh lokalih so postavljeni stroji, katere goni elek trični motor 40 konjskih sil. 13 m globok vodn)ak iz cementa daje potrebno vodo. C*la stavba ima v tlorisu 510 kvadratnih metrov, od katerih zavzemajo prostori za stroje 170 kvadratnih metrov. Prostorov za stroje ae dotika lokal, ki ima vhod z dvorišča ter meri 37 kvadratnih metrov. V tem lokalu je stalna toplina 71 V Celzija. V ta lokal pri neeo meso takoj ko živali zakoljejo ter ga puste tu 24 ur. Iz tega pro štora vodijo dvojna vrata in sicer v 133 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem meso zmrzne, kajti v lokalu je 4 do 5* C. mraza. V tem prostoru je 1200 metrov dolg sistem cevi, ki so nekaki akumulatorji za mrzloto. V tem lokalu je mogoče obdržati vsakovrstno mesnino osem tednov, ne da bi ae kaj pokvarila ali izgubila na okusu. Mesarji bodo v tem lokalu hranili pljučno pečenko in enake vrste mesa, ki se zelo rabijo meseca julija in avgusta, katere se pa labko dobe le marca in aprila, da bodo imeli tudi v tem času na razpolago te finejše vrste mesa. Zadnji, kakih 170 kvadr. metrov obsegajoči prostor, je pa »hladilnica«, ki ima stalno toploto 2l/, do 5' C. To temperaturo se vzdržuje z ohlajenim zrakom, ki pride čez 400 kvadratnih metrov veliko valovito vkriv-Ijeno pločevino, čez katero teče in jo oblaja solna raztopina, ki ima 20# C. mraza. Ta prostor služi za vsakdanjo uporabo. Vsakemu mesarju bode mogoče ob vsakem času imeti popolno sveže meso. V tem prostoru bodo pa lahko shranjevali tudi drugi trgovci blago, ki mora biti v hladu spravljeno. Da je vsa naprava popolno izolirana, so tla najprvo 30 centimetrov na debelo iz betona, 15 centimetrov so nasuta z žlindro od želez, strojev (lesom) in potem še 25 cm iz betona. Strop je nasut 50 cm na debelo z gramozom. Svetloba prihaja skozi jako debela dvoj-nata stekla, med katerimi je debela plast zraka. Dobro bi bilo, da si merodajni faktorji ogledajo to na-pr.tvo, ker bi bila tudi za naše razmere jako priporočati, saj je znano, da je eksport priznano dobrih, slovitih kranjskih klobas v vročem let nem času zelo otežkočen in kvaliteta v t-m Času razposlanih klobas ni vselej ravno dobra, ter celo pogosto diskretira renome kranjskih klobas. Pri nas se bode lahko stvar še bolj spopolnila, ker bode dosti časa, da se bodo opazovali nedostatki. ki bi ■e slučajno pok&zali pri celovški ohlajeval niči mesa. — Prihodnja javna vinska poskušnja v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno „Evropa" bo v soboto, dne 5 t. m. ob 8. uri zvečer — Bralno društvo na Dolu pr:r--rt' ot> priliki svo|e desetletnice, dn** 6 kimovca (t. j. pnhodnjo nedeljo) ob 3 uri popoludne pod ko zo'cern g F. Roša v Hrastniku ve libo veselico z burko »Doktor Hri-bar«. Spored je sploh jako raznoliden in bogat. Po igri je prosta zabava s piesom. Vabimo naše bližnje in dagnje sosede, da nas počaste s svojo navzočnostjo in s tem kolikor toliko po m ore jo radi brezbrižnosti občinstva že h rajočemu društvu k no ve m u razvoju. — Idrijski sodrugi osam* Ijeni. V nedeljo se je z a vršil veleza-nimiv boj med osrednjo jugoslovansko socijalno-demokratično organizacijo in med krajnim odborom v Idriji ,radi izdaje lista „Naprej". Sklep, da ostane „Naprej", se je Btoril z malo večino že v soboto, a v nedeljo je skušal na javnem shodu Še jedenkrat odposlanec osrednjega odbora v Trstu, g. Kopač, pregovoriti idrijske sodruge, da se uklonijo in ne rušijo discipline. Sprva je britko tožil, da se ne vpošteva zasluženih starejših sodrugov, da bodo to nasprotniki izkoriščali, da je le v slogi moč, govoril tudi o konkurzu itd. Odgovarjal mu je g. Kristan, ki noče biti minoriteta kakega Linharta, ter izpovedal svoje srce idrijskim sodrugom. Ko je videl Kopač, da je njegov poskus nevspešen, pričel je brati levite nepokornim idrijskim sodrugom, izključil jih iz stranke ter ošteval Kristana kot kakega Šolarja. ItinaJdo, ki je nekako v sredi, je pretakal krokodilove solze na tej neslogi med sodrugi. Kristan je ostal zmagalec. Socijalistična stranka je razcepljena in idrijski sodrugi so osamljeni. — Slučaj Bratuša. Te dni so pripel|ali ženo B^atuše iz jetaiš-niče v Begunjah v Maribor ter jo predstavili deklici, ki trd', da je Ivana Bratuša. Dasi ni mati ničesar 0 tem srečanju slutila, spoznala je hčerko takoj, jo objela in poljubila. Brezdvomno je tedaj, da je to prava hči, o kateri je oče izpovedal pri sodišču, da jo je umoril in »pekel. Sedaj je mogoče le dvojno: ali je Bratuša umoril kako drugo deklico, ali pa si je celo grozno zadevo iz mtsbl, da bi b«l preskrbljen v ječi. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Dne 31. avgusta je bila na zatožni klopi Jožeta Lakuar iz Ržiš pri Kostanjevici, mati 3 otrok, dosedaj nekaznovana. Tožena je bila poskušeiiega zavratnega umora. Zagovornik je bil dr. Slane. Dne 25. maja je jedel Jožef Laknar, njen tast, repo in riž, koje je skuhal v kuhinji obtožene. Kmalu potem jelo mu je slabo prihajati, dobil je glavobol, na noč pa je začel močno bljuvati. Izvedenca sta povedala soglasno s kemiki iz Gradca, da je bil zastrupljen z ar ženikom in lopatiko. Živela je tožena že dalje časa v sovraštvu s tastom. Za psihologa je bila ta obravnava prav zanimiva. V preiskavi je Jožefa Laknar skoro vse dejanje obstala. Poslala je tudi po izpovednika in izjavila raznim pričam, da je storila božji rop, ker je duhovniku pri spovedi rekla: nDelala sem svojemu bližnjemu krivico". Dotični duhovnik je pač moral nekaj drugega slutiti, ker je ni obhajal. Jožefu Laknarju se je že na obrazu bralo, kako bo vesel, ko bo njegova sinaha sedela nekaj mesecev. A želja se mu ni izpolnila. Zagovornik je zlasti opozarjal, da ženska, tako preganjana kakor obtoženka, ni nepristojna sugestiji, da ji je bilo pred pričami storjeno priznanje sugerirano. Porotniki so zanikali prvo glavno vprašanje z 11 proti 1 glasu, drugo pa soglasno. Dober vtis je obtoženka naredila tudi s tem, da se je po razglasitvi razsodbe obrnila do porotnikov in rekla: „Lepa hvala gospodje porotniki za prepričanje o moji nedolžnosti. — Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Pn dopoldanski obravnavi sedel je na zatož^ni klopi 39 let stari posestnik J«nez Zlobec iz Orlega, obt>žen hudodelstva goljufije. Dne 9. svečana t 1 prišel je obt »ženec v pisarno tukajšnjega c. kr. notarja g. Ivana Pian-tana z naroč'iom, da bi se mu preskrbelo pri tukajšnji mastni hranilnici posojilo v znesku 1000 K V to svrho je predi žil dokumente ga-seče se na ime Valentina ^rjanca iz Sela pri Rudniku; in je s tem imenom podpisal informacijo in pooblastilo. V pogled v zemljiško knjigo je pokazal, dr je Škerjančevo posestvo dolga prosto, torej se ni bilo nikake zapreke bati za ugodno rešitev prošnje. Napravilo se |e dolžno pismo, katerega je obtoženec pred pričami pri tukajšnjem okrajnem sodišču lastnoročno podpisal z imenom »Valentin S-i^rjanco Dne 2 sušca t. 1. prišel je Zlobec po denar in odštelo se mu je po odbitku običajnih str škov 926 K 61 h. Pr - vara je prišla šele na dan, ko se je Skerjanc z dostavljenim odlokom, da se je na njegovo zemljišče na podlagi doiž nega pisma vknjižila zastavna pravica na korist tuk-»jšme mestne hranilnice — zglasil pri tukajšnji okrajni sodniji, in da so zadeva pojasn«, se je predstavil notarskemu koncipi jentu g. Avguštinu Drukarju, kat- ri je takoj sprevidel, da ta človek ni oni. ki je denar spre|el in da je p -stal žrtva prevare, kajti g. Drukar poravnal je vso škodo in preskrbel obenem izbris zastavne pravice n« Šk« r,ančevem zemljišču; poizvedbe po sleparju so pa ostale brezvspešne. S-le 20. sušca t. 1. zglasil se j* Janez Zlobec pri tukajšnjem mestnem magistratu in skesano prijoznal, d« je on izvršil goljufijo, izročil je tudi znesek 880 K Zlobec je svoje de janje pnposnal in sodišče mu je, ker je večinoma škoda poravnana prisodilo 5 mesecev teče. — Joie Oltra, delavec iz Podgore, je dne 18. rožnika t. 1 dopoludne v hiši J jžtfa B »ha v Spodnji Slivmoi med tem, ko so bili domači na polju, vzel iz zaprte sobe 130 K gotovine, Mani B >h 3 zl»te prstane in pozlačeno zapestnico Luciji Bm 2 K 90 h in Uršt Boh 22 h. Popoludne ga |e pa vozil izvosček Anton M«rkovič h kateremu se je Oltra na poti med La veroo in Rudnikom na voz prisedel; popivala sta po raznih gostilnah, naposled ga je peljal po njegovem naroČilu na Selo, kjer je pa Oltra mt*d potjo vsied pijanosti v vozu tako trdno zaspal da ga ni bilo moč prebuditi. Da bi Markovič pogojeno voznino prejel, krenil je ž njun proti Ljubljani in ga oddal na mestni stružnici, kjer so takoj Oltra kot nevarnega tata spoznali, tudi ae je našlo pri njemu 89 K 80 h gotovine, 3 zlati prstani in zapestnica. S početka je v preiskavi tajil Oltra tatvino in se izgovarjal, da je denar »prifucal«, kasneje je pa odkrito priznal tatvine pri Bohu. Ker je bil Oltra že opetovano zaradi hudodel stva in prestopka tatvine kaznovan in mu je krasti že navada, obsojen je bil na 5 let težke i e Č e. — Zapreiičke žrtve. Iz Zagreba se nam poroča, da je k. bansko sodišče vsem obtožencem, ki so bili radi izgredov v Zaprešiču dne 11. aprila t. 1. obsojeni, kazen znatno znižalo. Ta ukrep bode brez dvoma mnogo pripomogel k temu, da se bodo razburjeni duhovi vs tj nekoliko pomirili, dasi bi bilo želeti, da bi se tem nedolžnim žrtvam madjarske prepotence na hrvatskem ozemlju dovolila splošna amnestija, kar ni gotovo najugodneje vplivalo na razvoj političnih odnošajev na Hrvatskem — Iz policijskega nadzorstva je pobegnil Nan Bončar, roj*n leta 1865. v Zgornji Hrušici, pristojen v D »brunje. BonČar je prišel k svojemu županstvu ter zahteval] da mu napravi delavske bukvice. Ker se je župan temu upiral, je začel Bončar postajati rabijaten in ae je hudoval tako, da mu je župan iz strahu, ker je bil sam, napravil delavske bukvioe. BonČar je zelo nevaren in silovit, že večkrat kaznovan tat. Kam je pobegnil, se ne ve. — Kom ar jeva na Vodovodni časti« V zadnjem času ata se otvorile tudi dve gostilni na Vodovodni cesti, izmed katerih ena spada pod šišensko občino. V tej so hoteli gosti takoj pokazati, da sim-patizujejo s komarjem. Zvečer proti deseti uri so se vračali neki gostje iz ob isti cesti stoječe mestne go stilne, ki so bili seveda tudi veseli. Srečavši se, s > se tak >j spopadli in začel se je tak ravs in kava, da so bili mestni gostje lahko telesno po škodovani, a omh eden pa je prišel ob srebrno verižico, katero pa k sreči še dobi nazaj. Tudi jo je eden tako dobil po zobeh, da sta se mu dva zlomila. Tedaj, komar ni bil miren. — Poskusen ulom. Danes ponoči skušal je neznan tat ulomiti v mizarsko delavnico pri prisilni delavnici. Na oknu je zvil železno omrež|e, pa je ni mogel zlomiti. Nato |e hotel tat pri vhoda, kjer stoji vojaška straža, iti v prisilno delavnico. Vojak ga je trikrat pozval, naj postoji in ker tat tega ni storil, je vojak ustrelil nanj pa ga ni zadel. Tat |e nato zbežal. — Nesreča« Mestni delavec Franc Mlakar, stanujoč na Trnovskem pristanu štev. 36 je danes opoiudne padel s 4 metre visoke lestve v vojašnici 27 pešpolka. ko je tam nekaj popravljal. Poškodoval seje na obrazu in na hrbtu. Moral bode v deželno oolmoo. — Na božji poti znorela. Roza Frešah, 20 let stara iz Pnhove, je sla na b )ž|o pot k Mariji pomagaj na Brezje. Včeraj je na Brezju znorela in so jo morali v varnem spremstvu odpraviti domov. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 220 oseb, in sicer 125 Hrvatov in 95 Slovencev. — Izgubljene reči. Natakar Ivan S»>rtnai na Dunajski cesti št. 2, ie izgubil na poti oesta na Rožnik, Bleiweisova in Erjavčeva cesta, Gra dišč^, Kongresni trg in Šslenburgove uhce do kavarne »pri Slonu« zlat prstan z op tlom. — Prodajo „Slovenskoga Naroda11 v Ljubljani prevzel je i daiiasnjim dnem tudi gosp. Rudolf Tenente posestnik, gostilničar in ira-ti-tant v Krakovem, Gradaške ulice štev, 10 — Ameriške novice. Š tr a j k i v Coi«»radu. V Idabu Spnngs so zaprli 83 uglednih meščanov, ker so zaradi štrajka isgnali iz mesta 18 un jsKih delavcev. Pri nas bi seveda eaprit — delavce. V Cripple Creek so skoraj v -o rudniki ustavili delo, ker štrajka nad 3000 delavcev. — Novi kolodvor v New-York Central bodo zgradili v 30 mesecih. D *lo je proračunjeno na štiri milijone dolarjev Z delom bodo pričeti istočasno na 12 mestih. Delalo bo 3000 delavcev in nebroj parnih lopat, katerih vsaka nadomešča 100 deUvo«v. Pod glavnim kolodvorom t>o kolodvor za predmestne železnice. — Pod ražena moka Trust za moko je ceno zvišal za 20 centov pri sodu, tako da velja sod 5 dolarjev. — Ponesrečil je v rovu v Eiyju Slovenec Peter Šterk. Vrv vzpenjače mu je odtrgala glavo. V Blooton, Ala je zasulo v rovu brata Frana in Josipa K u l o v i c a, doma iz Gredišč pri Toplicah. Fran je bil na mestu mrtev, Josip pa |e težko ranjen. * Najnovejše novice. — Vstaja v Panami se je začela opasno širiti, ker se je odklonil predlog za napravo kanala. — Policijskega uradnika — zaklali. V Rakoš-r%loti pri Budimpešti so pretepajoči skmetje zaklali posredujočega policijskega uradnika M a > c . -Dva vlaka sta trčila s X a p a med postajama Osječanka in Ljubin-ska na Ruskem. Strojevodja in kurjač sta mrtva, sedem potnikov je ranjenih. — Grozna nesreča na morju. V Tenerifi pri Gibraltaru je 11 španskih mornarjev vzdigalo neko ponesrečeno ladjo. Pri tem jim je vihar razbil čoln. Dva dni so se oklepali jamborov ponesrečene ladje, ne da bi jim bil mogel kdo priti z bre^a na pomoč v razburkano morje. Tretji dan so jih valovi odnesli. — V samostan je šla grof i ca El. Goudenhove, bivša vzgojiteljica nadvojvodinje Eli-zabete-Windischgratz. — Samomor na dan zaroke. V Budimpešti se je ustrelil narednik Gabrijel Meh, ker mu stotnik ni hotel dati dopusta, da bi obhajal zaroko, temuč mu je naložil še sobni zapor. — Velika eksplozija se je pripetila v tovajni Bose v Berolinu. Tovarna je razdjana. — Kaznovani častnik V Odesi je bil obsojen poročnik pl. Skadovski v eno leto ječe, ker je ustrelil nekega dijaka. * Župnikova kuharica — detomorilka. V Vel. Prečici pri Preravi je služila v župnišču za kuharico 381etna Viljemina Ganzar. Dne 2. julija je rodila dečka, ki ga je ponoči na farovškem vrtu pokopala. Zločin se je zvedel šele čez 14 dni. Obravnava bo oktobra v Olomucu. Značilno je, da je pristojna občina dala detomorilki nravnostno spričevalo, v katerem se imenuje „ v z o r vseh devic". * Ose so napadle. V Char lottenburgu je hotela neka gospodična politi grob svojega ženina. Pri tem je stopila na gnezdo os, ki so razdražene planile v njo ter jo neusmiljeno pikale. Vsa zbegana si je vrgla obleko preko glave ter padla po tleh. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, ki so metali pesek na njo, da ose preženejo. Neki gospod je brž izlil dve vedri vode nanjo, na kar so ose gospodično zapustile. * Zaradi varčnosti. V nekem ameriškem listu je it.šel sledeči inserat: »Svojim prijateljem in znancem naznanjam, da mi je včeraj vzela smrt mojo ljubljeno ženo v tistem trenutku, ko me je razveselila z živahnim dečkom, za katerega iščem krepko dojilko, dokler se mi ne posreči kake ljubeznive, premožne dame zopet najti za družico, ki bi bila vsposobljena začasno voliti mojo dobro vpeljano trgovino perila, v ka teri se vsaka naročitev izvrši v 12. urah najcenejša, ker šele n^m^ravam nastaviti izborao ravnateljic3 z 200 dolarji letne plače, ko se bo sedanja splošna razprodaja dovršila ter ko bo moja trgovina s 1. avgustom pre 1- žena na N —■ cesto štev. 11, kjer lahko še oddam eno nadstropje za 500 dolarjev. telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. septembra Angleški kralj je včeraj dopoldne dospel sem in bil slovesno sprejet Zvečer je bil v cesartkem dvorcu gala-dine, pri kateri priliki je kralj Edvard podelil cesarju Francu Jožefu dostojanstvo maršala angleške armade. Beligrad 1. septembra. V časopisju se zrcali silna razburjenost, ki je zavladala med prebivalstvom in v armadi zaradi tega ker so Turki prišli čez srbsko mejo in napadli ter razdejali samostan Proljovo in poklali vse njegove prebivalce Vojni svet je imel včeraj pod kraljevim predsedstvom sejo; njegovi sklepi še niso znani. Sofija 1. septembra. Kajma-kan mesteca Malko Tirnovo je pozval več odličnih meščanov, naj podpišejo pritožbo, di ustaši ropajo pri kristijanih. Pozvanci so se branili podpisati to neresnično ovadbo, na kar jih je kajmikan dal obesiti. Carigrad 1. septembra. Namesto ekspresnih in konvencionalnih vlakov sta uvedena dva nova vlaka, ki vozita na turškem ozemlju samo po dnevu. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 791 strank 426.013 K 36 h, 769 strank pa dvignilo 723.909 K 24 h. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca avgusta t. 1. se je vložilo pri »Ljubljanski kreditni bankia na vložne knjižice in na tekoči račun 965.63$ K 04 h, vzdignilo pa 1 054.159 K 33 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca avgusta t. 1. 4,737.G3S K 60 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1903 je 213 strank vložilo 74.915 K 76 h, 163 strank vzdignilo 33.758 K 77 h, 26 strankam se je izplačalo posojil 20.600 K, denarni promet 316 534 K 38 h. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditne banka1' v LJubljani. Dradni knrzi dnnaj. borze 1. septembra 1903. IValovbcul papirji. ftflf/t majeva renta . . #*2° o srebrna renta . . £% avstr. kronska renta Ic/o zlata „ i°/0 ogrska kronska „ ia/0 „ zlata „ i°/o posojilo dežele Kranjske 4Vs°/o posojilo mesta Spljeta f4-/s0/o >. m Zadra f- ,c/0 bos.-herc. žel. pos..l&J2 a°/0 češka dež. banka k. o. *0' 2 o. §*/«•/• zast- Pis- Sal. d. hip. b. iVt*/. pest. kom. k. o. z ,8°/o zast. pis. Inner8t. hr. i1/!0/« h n ogr- centr. de2e"'lo hranilnice 4Vt°/o zast. pis. ogr. hip. b. i*/t°/0 obl. ogr. lokalne zo-lezrics d. dr. . . . 4*/t°/0 „ Češke ind. banke 4°/o pricr. Trst-PoreC lok. 2ei. 4*/o h dolenjskih Železnic Be o „ juž. 2el.kup.Vi Vi 4Vi°/o av. po8. za 2el. p. o. Br«čke, Srečke od leta 1854 . . . i m i» 1860Vi • • ti m »i 1864 . , tizske...... ztmlj.kred. I. emisije i »i n* »# f grške hip. banke . n srbske a frs. 100 — - turške..... Basilika srečke . . Kreditne . . • . InomoSke , • . Krakovske ■ • • • Ljubljanske „ . . Avstr. rad. križa , ... Ogr. „ k ■ • • Rndolfove B . . Balcburske B • • « Dunajske kom. „ ... Delnic«. Jn2ne železnice . . • Državne železnice .... Avstr o-o grške bančne del Avstr. kreditne banke . . Ogrske . » Zivnostenske » . . Premogokop v Mostu (Brine) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Bima-Muranvi..... Trboveliske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ce&ke sladkorne družbe . Valate,^ C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke.......t Sovereigns . .... j Marke....... Laški bankovci, . . . Bablji . . . . . . Dolarji...... . Žitne cene v Budimpešti. dne 1. septembra 1903 Termin. Ueuu j Biago 100 05 100 25 100- 100 20 IOC'45 10066 12« 5 120 70 98 16 98 35 11920 119 40 99 75 100-75 100 — 1 —'— 100' 1 —"— lOOgO 101. 0 99 70 93-90 99 70 99 90 101 — 101*70 1C525 106 25 101 — 102 — 100 25 10125 100- 100 60 1 100""" 101*— 100-25 10125 98 50 90**0 99 75 i 303 75 305 75 100 — 100 60 170- 179*— 183-- 184 50 247 — 251 — I 155 — 167 — ! 287*- 292 — 278- 283 60 ! 260 — 265 — 87 — 89 — 117 — 118 — 436- 440 — 83 — 87-— 80 - 83 50 71 — 75 — 63 50 54 60 68- 72 — 77 — | 81 — 470 — 476 — 8025 8125 659 - 660-— i' 1579- 1584 — 65150 65250 B 717 50 719 50 250 50 251 50 635 — —'— 372 — j 1655 - 1675 — 46125 46225 379 — 380 — 354 — 355 — 148 — 150 — 1135 11-39 1905 19*07 2349 23 51 23 93 2401 117-30 117-50 9515' 9535 253-- 251 — 1 -.-j —"— Pšenica 2a oktober april 19C4 Rž Koruza Oves oktober april 1903. . sept, 1904 . maj 1904 . . oktober . . april 1904 . . ETeittlv. Pod ceno. za 50 kg , 50 „ . &o „ . 60 „ „ 50 . . BO „ - BO „ K 7-43 ■ 768 • 6 19 . 642 * 615 . 538 . 545 . 568 Henneberg-svila aamo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11, 35 per meter sa biuze in obleke. Franko in ie ocarinjene se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje 8 prvo poŠto. Tsmrna za avli« Henneberf, Ztirleb. 1 40—2; Umrli so v Ljubljani: Dne 27. avgusta: Ivan Sinkovc, vratar, 52 let, Dunajska cesta &t. 19, Darcinoma deo8opbagi. — Franjo Dimnik, posestnikov sin, 2*/t leti StreliSke ulice št 2, Bronchitis capillar — Ivan Koman. posestnik, 60 let, Poljanska cesta St. 69, otrpnjenje pljuč. — Rudolf Lipovšek, poduradnikov sin, 1 mes Cesta na južno železnico &t, 1, Črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 22. avgusta: Gregor Jelovčan, delavec, 29 let, Meningitis. Dne 23. avgusta: Gregor Štrukelj, pri-peniač, 65 let, je bil na železnici povožen — Fran DolinSek, dninar, 46 let, jetika. Dne 24. avgusta: Angela Bernik, te-sarjeva hči, 1 mes., Scarlatina. Dne 26 avgusta: Fran Rugelj, vajenec, 16 let, jetika. Dne 28. avgusta: Franja Bojt, gostija, 72 let, Marasmus dementia senilis. Dne 29. avgusta: Jera Rezek, stražnica, 70 let, pljučnica. Heteorologično poročilo. Viiinm nad morjem £06*8. Srednji araćni tlak 73«-o mm ♦a to & > < Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera«! tura v °C, Ve* rovi Nebo 31. 9. z v. 742 0 161 si. szahod jasno 1. ■ 7. zj. 2. pop. 743 2 7419 10 0 26 8 si. vzhod brezvetr.l megla jasno Angeljnovo milo Jtfarzel jsko (belo) milo* (972—43) sta najbolj koristni za hišno rabo! stedilni mili Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemanr Ljubljana. Učenca sprejme (2218—2: F. Skušek trgovina z mešanim blagom in z deželnimi pridelki v Metliki. rudeče in belo, jako dobro in iz lastnih vinogradov v najboljših legah, prodaja 2150 najceneje fin\on Eaurinšek Trška gora pri Krškem Na zahtevo pošlje vzorce. Deklice na hrano iz dobrih h s, se sprejmo. Več pri trospej Šešark trafika v Šetenburgovih ulicah v Ljubljani. Dva učenca iz dobre hiše, se sprejmeta v modni trgovini J. S. Benedikt, Ljubljana, Stari trg 6. (2225 - 2) borovčeve, v večjem številu, DV~ se prodajo. "^MK Ogleda se lahko v Rakovniku št. 3 pri Medvodah. (2250—1) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. la-voet veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane )už. kol. Praga čoz Trbiž. Ob 12. ari 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L»psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pari-s, Cez Klein-Reitling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja, Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. \oi. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo cakovo. Inomost (direktni vozovi I. in H. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl«?.k z Dunaja Cez Amstetten, Prago (direktni vozovi I m H. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Grenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osoDni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta, Cez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoCi osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Zamntt Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. la Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih. (1719; Tioiazredna cesarja Franca Jožefa I mestna Tišja dekliška šola v Ljubljani. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vls. c. kr. ministrstva za bogo častjo in nauk z dne 12. julija 1900, št. 18.588.) Gosposke ulice št. 8. Za Šolsko leto 1903/1904 bode vpisovanje dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dop< dne t ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste na novo vatopivse srojenke. ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične osmo šolsko leto s slovesno sknpno službo božjo. Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se t spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šo'anju, za sprejem v I letnik pa posebej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega se 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepo-piBjeT telovadba, petje, stenografija. /.■»vod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo je združen poeeben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absoiventinjam tega zavoda, potem pa tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dne 22. in 23. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. (2246—1) V Ljubljani, dne 1. septembra 1903. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa L mestne višje dekliške šole. i Obleke, koce, stare vojaške P P V11P z dobrimi podplati na debelo UUflJU tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri Ij. §»■•«>tsknrfer »In, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg 3 Restavracija M Jutri v sredo, 2. septembra 1903 Boljše stanovanje za dve deklici se išče pri bolj rodbini. R-ibi se tudi glas >vir. Več se i2ve pri upravništvu »Sir, Naroda«. (-2248 Spreten ■arj ste (Heizer) se sprejme v tovarni za lim. Šramel-kvarteta. 2245 Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski . Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po tO vinarjev list. (n—193 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. V Ljubljani je pravkar zjf/o J3 naših krajev Spretnega stenografa sprejme (22 dr. Josip Furlan odvetnik v Ljubljani. Absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi spričevali idče službe kot kom« ptoaristinja. Naslov pove upravništvo »Slov Narod« a. (2249—1 <4 Spisala Eofka Jfvedrova Cena broš. 2 50 h, po poŠti 2 Jf 60 h. Znana pisaieljica j s 5 to jbirko črtic in povesti dodajala, ka% o bistro Je opazovala in preštudirala našega kmeta, čegar enostranski verski i™ drugi nabori tako često pridejo v trpko uasprotje 3 nabori moderno ij-obrajenega človeka, ki Je tudi ijšel O njegove srede. }^ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivol Slegantna oprema! Gostilno želi nekdo prevzeti v najem al pa na račun. Gre tudi kot natakar na račun proti kavciji. Ponudbe pod t,natakar št. 20' poste restante Šk. Loka. (2233 2 (2241 Restavracija pivovarne J. Auerjevih dedičev „Pri belem konjičku Wolfove ulice št. 12. Danes 1. septembra 1903 KONCERT ljubljanske društvene godbe, Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri K blagohotnemu posetu vabi na Jtasberger. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. (2252-1 Razglas o pritetku šolskega Ifta 1903/4 na obeh c. kr. neiteljiicik v Livbljaii. A) Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec, kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vadnico bo v torek, dne (5. septembra 1903, od 8« 10. ure dopoldne. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se p: v sredo, dne 16. kimavca 1903, ob 8. uri zjutraj. B) Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarice naj se zglase v ponedeljek, dne 14. kimavca 1903, med 8. in 11. uro dopoldne. Sprejemne preizkušnje se pricno v torek, dne 15. kimavca I9C3, ob 8. uri zjutraj. C) Zglasila za I. letnik c kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v ponedeljek, dne 21. kimavca 1903, od 8. do 11. ure dopoldiu Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v torek, dne 22. kimavca 1903, ob 8. uri zjutraj. D) Dozdanji gojenci 11., 111. in IV. letuika na c. kr. moškem nČitel naj se zglase v Četrtek, dne 24. kimavca 1903, ob 9. uri dopoldne, dozdanu gojenke II., lil. in IV. letnika e. kr. ženskega učiteljišča pa ravno isti da: 10. uri dopoldne. V 2., 3. in 4. razred c. kr. dedke in dekliške vadnice in v II., III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo sprejeti. Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na l deski obeh c. kr. učiteljišč. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani dne 1. kimavca 1903. Srednja včerajšnja temperatura 161°, normale: 17 O6. Mokrina v 24 urah: 00mm. „LJUBLJANSKA Akcijski kapital K 1,000.000- Kupuje In prroflujn vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. KREDITNA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. BANKA" Zamenjava In ekskomptujs Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednoBtne papirje in 23a.-vstr-a.je srečke p>roti vnovCaje zapale kupone. k-orznl Izgrculol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. POT Enhompt Id InkMNO menle. TtJi gnT Uoricin naroči In ~fcjq Podružnica v SPLJETU. <32*5-= lleiittrne > loc<* m prejemu v tekočem računu ali na v*ožne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do Jne vzdiga. (2975-111) Promet s čeki in nakaznicami. I Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne' 4 ^028^^1700