^ dtf ***** sobot. to praznikov. . .uiiy except Saturdays, snd Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški te upravnilkl prostori: 1607 South Lawndala Ara Office of Publication. ' 1667 South Lawndala Am Telephone. Rockwall 6904 ist^jg s sl5"t*5s chicaoo 23. ill. petek. to. septembra (sept. n). ms AccepUnce for mailing at ipecial rata of postage provided tor In ifcction 1103, Act of Oct. I. Ifl7. authorized on June 4. 1616 Subacrtpilon MUX) Yearly fiTEV.—NUMBER 163 isija se izrekla za ij| m ta o oblasti gover-ger/fl na mirovni konferenci [NIZANJE ITALI-UNSKE ARMADE gh 19. sept.—Sovjetska Ru-je na mirovni konferenci uila. da morata Trst in o-t dobiti samovlado. Vlada-j prebivalci, ne pa varnost-et Združenih narodov, če-bi bilo ozemlje nominalno nacionalizirano. nki koncept o tvorbi inter-mliziranega ozemlja je v lotju s konceptom ^merike elike Britanije. To nasprot-t je pokazalo v teku debate likem vprašanju na konfe-i foblem, ki ga morajo rešiti li posebnega pododbora, kali je bila poverjena sestava usa za Trst, je, ali naj ima jner zakonodajno oblast ali Amerika in Velika Brita-sta za to, da ima governer Wast. (govarjal je dr. Aleš Bebler, Mkrvanski delegat. Izfazil je ■n. da bi governer lahko il diktator ali tiran, če bi zakonodajno oblast. Ruski kji podminister Andrej Vili je podprl Beblerja, loverner svobodnega tržaš-\ ozemlja, če bi ga imenoval Bitni svet Združenih naro-, le ne bi mogel vmešati v »nje zadeve zaradi restrik-»čarterju Združenih naročje rekel Višinski. "Gover* bi bil le čuvar statuta, ki ne daje zakonodajne oblasti. lUče Rusije je, da governer nore biti načelnik vladnega U (kabineta), ker skupščina M odstavi vladni svet in go-krja. Titel naj se spreme-n pol ure. Nastale so * zapreke, ki ovirajo rešitev •Ha Možnost je, da bosta )• »n Jugoslavija pozvani, fcšita vprašanje z direktni-P^ajanji. Kakuje se, da se bo itali- ■ premier Alcide de Častil v Pariz in se lotil na-1 te'tve tržaškega vpraša-Emilio Reale, italijanski v Varšavi, ki je pred * tednoma predlagal di-J4 podajanja z Jugoslavijo, * vrnil v Pariz. No vprašanje je obseg svo-tržaškega ozemlja. De- * p«lMe m Belorusije, ki M^oriU o predmetu, sta se ^ * omejitev obsega o- *ni Trst in predmestja. »tram pa sta delegata ^ »n Južnoafriška unije P^J- naj tržaško ozemlje h' ^kvadratnih mili M prebivalcev, t^ Juznoafi tške unije je povečanje obsega K»rmade, mornarice in 7; Uk1* Podlog j« bil g" Liani vojaška komisi-U^kljH arrr,;.-! nance pa na Klsv/ula glede ome- Domače vesti Obisk Chicago.—V sredo sta obiskala glavni urad SNPJ miss Janett Benniger iz Sheboygana, Wis., in miss Yvonne Marshall iz Pa sadene, Cal. - 1 Is Clovelanda Cleveland.—Dne 16. sept, je v Collinwoodu naglo umrl Joseph Miklavčič, star 40 let, rojen v Burdinu, Pa., od koder je prišel v Cleveland pred 21 leti in bil član društva 614 SNPJ. Bil je godbenik in igral banjo pri Jan ko viče vem in Kušarjevem orkestru. Tukaj zapušča ženo, očeta, tri brate in pet sester.— Po dalšji bolezni je v bolnišnici utnrl Anton Oven, star 65 let, doma iz Osredka, fara Rob, v Ameriki 46 let. Bil je član društva Carniola Tent. Zapušča že-i no in več drugih sorodnikov.— V bolnišnici Glenville se nahaja John Pavšek iz Collinwooda, ki je srečno prestal operacijo. Pismo is starega kraja Cleveland. — Janez Kočevar, doma iz Starega trga pri Ložu, Slovenija, ima zelo važno pismo iz starega kraia. Zglasi se naj pri: Frank Shepec, 14015 Hale ave., Cleveland 10, Ohio. Akcija proti zaveznikom v Avstriji omejitev itn '•a 250.000 čast Milanska sile j« mirovno pogod '^Jutj »lu. fc*'« Plina klavce ■en 1» •It-. * V 1» te If '1* -Eksplozija 1 delavce, ki so 1**1 zemljo na 1 fcrtve no bi-Wro||«r, Joseph " I ^>herty. Rusija ustavil« dovoz olja in gasolina Dunaj, 19. sept.—Vsa Avstrija z izjemo severnih provinc, katere drže ruske okupacijske sile, je prizadeta zaradi sovjetske odredbe, ki je ustavila dovoz olja in gasolina v ameriško in britsko okupacijsko cono. Glavna oljna polja so pri Zister-dorfu. Odredba je udarec za Avstrijo in britske ter ameriške okupacijske sile. Motorna trans-portacija je prizadeta. Ameriške in britske vojaške avtoritete so izjavile, da bo trpela transportna služba, če ne bo odredba preklicana. Avstrijski parlament se je izrekel za podržavljenje oljnega polja pri Zisterdorfu, toda naletel je na opozicijo sovjetskih avtoritet. Slednje so polje zasegle in izjavile, da predstavlja nemško lastnino, ki se lahko konfiscira kot voina odškodnina. Ameriška vojaška vlada trdi, da avstrijsko olje in gasolin gre v Čehoslovakijo in druge države. V ameriško in britsko cono je prišlo samo 6,300 ton olja in gasolina v zadnjih treh mesecih. Izmed 250 ameriških tovornih avtov, katere je dobil Dunaj, je v prometu samo 27, ker so se zaloge olja in gasolina izčrpale. Avstrijska vlada je nedavno znižala davek na gasolin, kar so sovjetske avtoritete označile za neprijataljsko akcijo proti ruski okupacijski sili- Ruške publikacije izločene iz ameriške cone Berlin, 19 sept. — Ameriška vojaška vlada Je potegnila železni zastor med svojo in rusko okupacijsko cono v Nemčiji z odredbo, ki prepoveduje pošiljanje, prodajanje in distribucijo časopisov, knjig, revij in drugih publikacij, ki se tiskajo v ruski coni, v ameriški coni. Za one, ki bi krftili odredbo, so določene denarne in zaporne kazni Listi, ki ae tiskajo v francoski in britaki coni, bodo še nadalje prihajali v ameriško cono Odredba. katero Je podpisal ameriški general Robert A McClure. velja samo za ruske publikacije Ojačanje ameriških baz na Pacifiku Priprave za vojno z Rusijo San Franciaco. Cal.. 19. sept.— Kongrespik Short, republikanec in član odseka za vojaške zadeve, je dejal, da bo pritiskal za ojačanje ameriških momaričnih in letalskih baz na Pacifiku. On in nekateri drugi člani tega odseka so dospeli v San Francisco po obisku Japonske in Kitajske. Na sestanku s časnikarji po prihodu v San Francisco je izjavil, da je govoril z nekim ameriškim admiralom v Tokiju. Slednji je komentiral razplet svetovnih dogodkov in napovedal, "da bodo Japonci nosili ameriške vojaške uniforme v prihodnji vojni. Bodimo odkriti in povejmo javnoiti, da se pripravljamo na vojno z Rusijo." Kongresnik ni razkril imena ameriškega admirala. ""Short je dejal, da bodo člani odseka za vojaške zadeve zahtevali ojačanje baz v Alaski, na Aleutskih otokih, Guamu, Sa!-panu, Iwo Jimi, Okinawi, Havajih in drugih otokih na Pacifiku. Ameriške sile na teh otokih morajo biti ojačane. "Amerika mora biti absolutno zavarovank pred možnostjo napadov," je rekel kongresnik. "Zgraditi mora obročno verigo trdnjav okrog Kyušuja, skrajno južnega japonskega otoka. Dve najbolj nevarni točki na svetu sta danes Trst in Koreja. Ekspanzijo Rusije je treba ustaviti. Ona operira na starem pravilu razkosavanja in uničevanja." Short je dalje rekel, da se popolnoma strinja s stališčem državnega tajnika Byrnesa napram Rusiji, čeprav je republikanec. Potrebščine poslane Jugoslaviji Izjava načelnika pomožne organizacije Chicago.—Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji je naznanil, da je parnik Brown Victory od-plul iz Jersey Cityja proti Trstu s tovorom živil in drugih potrebščin, katere je UNRRA določila za distribucijo v Jugoslaviji. Glavni stan odbora je v New Yorku. Pošiljka uključuje 249,500 funtov živil, obleke, zdravil in kirurške opreme, ki predstavlja vrednost $128,733. Odbor je poslal v tem letu Jugoslaviji 2,-161,036 funtov živil in drugih potrebščin v vrednosti $1,478,194 Nadomestujoči načelnik Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji je Michael M. Nisselson, predsednik Amalgamated banke v New Yorku. Pozicijo Je prevzel po odhodu Zlatka Baloko viča v Jugoslavijo, kjer bo študiral položaj, "Diplomatlčne razlike so nastale med našo in jugoslovansko vlado," je dejal Nisselson na sestanku "Ne verjamem, da sa ameriško ljudstvo strinja z zlobno propagando, katero nekateri krogi vod jo proti Jugoslaviji Ti so za ustavitev vae pomoči lačnim in bolnim prebivalcem zavezniške države, ki Je doprinesla ogromne žrtve v življenjih v borbi proti skupnemu sovražniku in onspevaU k porazu so-vražnikov. Upam. da bo ameriško ljudstvo še nadalje pomagalo Jugoslaviji." Nisselson Je dalje rekel, da skuša njegov odbor zbrati vsoto $5.000,000 za gradnjo bolnišnic, klinik in otroških zadovod v Ju goslavijf. Prispevke sprejenyta urada odb^a v Chicsgu In New Yorku. belgrad naznanil aretacijo škofa stepinaca Obravnava ptoti kola-boratorjem šačasno prekinjana PAVELIC V BRITSKI CONt Belgrad. 19. sept. — Jugoslovanska vlada je naznanila aretacijo zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinaca, načelnika katoliške cerkve v Jugoslaviji. Aretiran je b!l na obtožbo zločinov proti ljudstvu. Obravnava proti nadškofu se bo pričela prihodnji teden. Naznanilo omenja, da jc bil Stepinac aretiran v Zagrebu, navaja pa ne podrobnosti. , Obravnava proti • 18 osebam, med katerimi je 12 katoliških duhovnikov, je bila začasno prekinjena na predlog javnega to-žitelja. Vsi so obtoženi kolabo-racije z ustaši, člani hrvaške teroristične organizaolje. Ta je podpirala režim dr. Paveliča, Hitlerjeve in Musaolinijeve lutke. -Obravnava je bila prekinjena, ker je neka priča razkrila, da je imel nadškof zveze z ustaši, Nemci in Italijani. Dr. PaveliČ še ni prišel v roke jugoslovanskih avtoritet. On se nahaja v britski okupacijski coni v Avstriji. Britske avtoritete ga nočejo izročiti Jugoslaviji. Glavni obtoženec »a obravna vi je polkovnik Erik Lisak. On je bil šef zaščitna policije pod generalom Mihajlovlceip, poveljnikom Četnikov, ki jc bil prod nekaj tedni ustreljen kot izdajalec in vojni zločinec. Lisak in Povelič sta pobegnila v Avstrijo po zakl.iučenju vojne. Ivan Čalič, tajnik nadškofa, je izjavil pred sodiščem, da se jc Lisak nelegalno vrnil v Jugoslavijo po zaključenju vojne z namenom organiziranja ustašev, ki naj bi vodili borbo proti vladi maršala Tita. Eno not je prebil v nadškofijski palači. Ustaši so si dali ime "križarji" in Stepinac Je blagoslovil njihovo zastavo. Čalič jc razkril, da Je nadškof obiskal Vlad mirja Mačka, voditelja hrvaške kmečke stranke, in da Je bil obisk političnega značaja. Maček Je sovražnik sedanje jugoslovanske vlade In Je pred nekaj tedni dospel v Ameriko. Čalič je dejal, da vest nadškofa ni čista in da je vodil kampanjo za ustanovitev neodvisne hrvaške države. 9 ■ Britsko oviranje ameriške trgovine Člani posebne misije razočarani Johannesburg. Jušnoalrlška a- nija. 19. sept,—Dovolj Je dokazov, da Je dovoz arnerllkega blaga v britske kolonija v Afriki prepovedan, čaprav Ja Amerika dala posojilo Veliki BriUnijl v 4'sot i $3,750,000,000 na podlagi domneve, da se bo trgovina povečala. Avtoritete v britsklh kolonijah odprto ovirajo ameri ško trgovino. r-> Stališče avtoritet Ja razočaralo člane posebne mlalje, ki so se vrnili v Južnoafriško unijo iz Amerike. V Ameriki so nave zali stike z industrijskimi kon-cernl z namenom, da U ustanove agenture v Južnoafriški uniji. KenJl.Tanganlkl. Ugandi in dru glh britsklh kolonijah v Afriki, v katerih področje naj bi spe dal dovoz ameriškega blaga Po povratku ao ugotovili, da so britske avtoritete proti dovozu ame riškega blaga Izjema naj bi bila le za blago, ki ae na izdeluje v drželah britakega Imperija. " Rritake avtoriM* ao izsilile preklic naročil anu-nškrga bla Britske} ameriške čete ogrožajo mir Deklaracija sovjetske publikacije Moskva« 19. sept.—Sovjetska publikacija Novi čas je objavila pregled o brltskih in ameriških četah v tujih državah in nagla-sila, da ogražajo mir. Dočim je Rusija odpoklicala svoje čete z izjemo onih v okupiranih državah, sta Amerika in Velika Britanija ojačili vojaške posadke v tujih državah, v katerih tudi gradita mornarične in letalske baze. Publikacija je objavila članek, v katerem je rečene), da ima Velika Britanija 100,000 vojakov v Indoneziji, 100,000 v Grčiji, do 200,000 v arabskih deželah, več tisoč v Indokini in trikrat večjo oboroženo silo v Indiji v primeri z ono, katero je držala v deželi pred izbruhom druge svetovne vojne. Britske čete so tudi v državah severne Evrope. Amerika ima armade na Kitajskem in Flllpipskih otokih, čeprav so slednji dobili neodvisnost, ki pa je le navidezna. , Filipini so še vedno pod ameriško ekonomsko in politično kontrolo. Amerika ima baze na portugalskih Azorskih otokih, v Avstraliji in drugih tujih deželah. Wallace bo ostal v Trumanovem kabinetu Zastoj med Rusijo in Anglijo Preiskava bitk med Grki in sosedi predlagana Laka Success. N. Y„ 19. sept,— Amerika je predlagala kompromisno rešitev zastoja med Rusi jo in Veliko Britanijo zaradi Grčije na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Svet naj bi imenoval posebni odbor, ki naj bi prelskal poro čila o bitkah ob mejah Grčije, Jugoslavije, Bolgarije ln Albanije. Herschei V. Johnson, ameriški delegat, Je pobijal rusko resolucijo, ki ostro obsoja navzočnost britsklh čet v Grčiji. On jc napovedal, da Im> rdsolucija poražena z veliko večino glasov, Johnson In drugi člani varnost nega svetu bodo glasovali proti resoluciji. Johnson je tudi okrcal dr. Os-carja Langeja, poljskega delega ta, ker je slednji v svojem go voru udrihal po ameriškem državnem tajniku Byrnesu. Byrnes je v svojem govoru v Stutt-gartu, Nemčija, dejal, da poljska meja .na zapadu je začasna. Lange je obdolžil Uyrnasa, da se te v bistvu Izrekel za obno vo nacijske Nemčija, Johnson je rekel, da vprašanje poljske meje na »pada pred člane var nostnega svet«. Britski delegat Alexander Ca-dogan je tudi govoril. Pobijal je obdolžltva ukrajinskega dele gata, da grška vlada, ki Ima o-poro pri britaki oboroženi sili, ograža mir na Balkanu. Dejal ie. da so neupravičene. Z ni tanje letaleke poitnine naznanjeno Chicago. — Cikalka pošta Je naznanila zn žanja poštnin«- ra oiama, katera prevažajo letala. Ta bo pet tontov za unčo tefe ali odlomek unča po prvem oktobru V veljavi bo la za pisma v mejah kontinentalne Amerik«-, njenih otokov in poeaaAčin In Kanade Med temi ao Havajski otoki, Alaska, !%>rtor ka. cona Panamakega prekopa, 4 Guam, Virginaki otoki, otok Canton In drugi kraji, ki spadajo v območje ameriške pošta, ga. Izjavile fo, da ao to storile v Interaeu zaščite brltskih trgov skih intareaov Kongres ameriških Srbov v Pittsburghu Pomoč jugoslovanskim sirotam zagotovljena Plttaburgh. Pa. — Prvi kongres ameriških Srbov, ki se je vršil v tem mestu, je bil uspešen. Sklican je bil z namenom, da se pomaga jugoslovanskim sirotam, ki so Izgubile starše v vojnem času. Takoj je bila zbrana vsota $35,000 za pomoč. Kongresa se je udeležilo čez 900 ljudi, med temi sto delegatov srbskih organizacij v Ameriki. Prišli so na kongres iz vseh krajev Amerike in Kanade. Srbske cerkve in bratske organizacije, kakor tudi Srbska narodna zveza, so poslale delegate. Reprezentante so poslale tudi unije jeklarskih in avtnih delavcev. Čeprav je Hearstov list v Pittsburghu kričal, da je kongres komunistična fronta, ni dosegel svojega namena. Banketa, katerega je priredil kongres, se Je udeležil tudi plttsburškl župan David L. Lawrence, On je bil glavni govornik na bsnketu. 2upan Je v svoje govoru izrazil obžalovanje, ker so jugoslovanski letele! napadli dve ameriški letali, zaeno pa je ostro obsodil strupeno kampanjo v ameriškem tisku proti Jugoslaviji. "Mi nimamo prsvice diktlra-nja, kakšno vlado naj ima Jugoslavija," je dejal, "Naša željs je mir med Ameriko in Jugoslavijo, Američani niso bili potrti, ko je Jugoslavija postala republika, temveč veseli, Amerika je tudi republika. Nobenega potrpljenja nimam napram lju-strategi in se navdušujejo za modem, ki paradirajo kot vojni tanje atomskih bomb ne evropska mesta. Njihovo kričanje Je bedasto in nečloveško." Nil banketu so govorili kongresnik Buchanan Iz McKeea-porta, jugoslovanski konzul V. Vukmirovlč iz Chlcaga, Vašo Perendljs, reprezentant jugoslovanskega poidanlštva v Wash-ingtonu, In več drugih. Murray ne bo retigniral kot predšednik CIO Washington, D. C, 19. sept.— Philip Murray Je zanikal poro čila, katera so objavili nekateri ameriški listi, da b«i resigniral kot predsednik Kongresa industrijskih organizacij. On Je tudi predsednik jeklarska unije. Kon vencija CIO so bo vršila v no vembru. Murray ne dobiva pla če kot p/edsednik CIO. Njego vs letna plača kot predsednika jeklarske unija je $18,000, Bivši češki general obešen Praga, Čehoslovaklja, 19. aept KranUšek Bartoš, blyli češki general, Je bil spoznan za krivega Izdajstva in obsojen v smrt* na vešallh. Kot pomolni šef gen« ralnega štaba je dajal informa clje o reški!i častnikih generalu Knderiru. poveljniku nemških sil v čehoslovsklji. Kkaekucija Uartoša je bila izvršena. Iznajdba novega »trupa razkrita Schenectady, N Y-, I® sapi -Dr. Gerald Wendt, glavni ured nik revije Science, je dejal, da je kemični oddelek ameriške armade iznašel nov vojni strup Ena unča tega strupa bi pokon čela vae ljudi v .Ameriki In Ka nudi v nekaj urah. Dal je zagotovilo, da začasno ne bo kritiziral zunanje politike KONFERENCA V BE-LIHISI . Waahington. D. C.. 19. sept.— Trgovinski tajnik Henry A. Wallace je dal zagotovilo predsedniku Trumsnu, da ne bo kritiziral ameriške zunanje politika, dokler ne bo mirovna konferenca v Parizu zaključena. On bo še ostal v kabinetu, čeprav so skoro vsi svetovalci predsednika, med temi Robert Hannegan, generalni poštar in načelnik o srodnjega odbora demokratske stranke, urgirall Trumana, naj ga odstsvl. Kabinetna kriza, katero je Is-zvsl Wallace, se je ublažila po konferenci v Bell hiši, ki je trajala dva uri jn 20 minut. Wallace je po konferenci Izjavil pred časnikarji, da še vztraja pri trditvi, da sedanja ameriška zunanja politika vodi v vojno. Zagotovilo, da bo molčal, dokler no ho mirovna konferenca zaključena, bo držal. V tam dasu bo skušal Truman doseči sporazum s sovjetsko Rusijo na podlagi sedanje zunanje politike. "Truman je uverjen, ds je sporakum z Rusijo mogoč," je > rekel Wallace. Na vprašanje časnikarjev, zakaj se je obvezal, ds bo molčal o zunanji politiki, ja Wallaoa* odgovoril, "ds Je polno Urinih volkov v Washingtonu in tisk odloča o stvareh. Drugo dejstvo Jo moja poštenost." Wullace je dalje rokel, da ja preklical vse svoje kampanjska govore, med temi onegs v Pro vldencu, H. I., prihodnji ponde-IJek. Kakor hitro je Wsllsce zapustil Belo hišo, je Trumsn objs-vil skupno izjsvo vojnega tajnika Psttersons in mornsrlčnega tajnika Forrestsls, v kateri sta skupno zanikala obdolžitev trgovinskega tajnika, da nekateri član I štaba vrhovnega poveljstva ameriških sil vodijo props gando za takojšnjo vojno proti Rusiji. Amerika naj bi napadla Rusijo seduj, ko Še nima atomskih bomb. Izjavs prsvl, ds so obdolžitve brez podlsge. ADF if i**ekla za politično akcijo Washington, I). C , 19. sept.— Ameriška delavska federacija Je zavrgla staro tradicijo in ae izrekla za politično akcijo. Uradniki.- unij je pozvalš, naj ustanove odbora, ki naj bi delali zs Izvolitev kandidatov za kongres nike in senstorje, ki ao znani kot prijatelji organiziranih de iavcev, Zadevne Instrukcije so dobili uradniki unij od Wllliama (lieena, predsednika ADF. Egipt pritiska za revizijo pogodbe Kairo, Kglpt, 19 sept.—Premier Ismail Nidky Je obnovil pritisk na Veliko Britanijo na revizijo pogodlie, ki je bila skle-njena pred desetimi leti. Na podlagi te |>ogodbe so britske četi« do*|*le v Kglpt. Sidky Je naznanil, da bo vztrajal pri zahtevi za revizijo pogodbe in odpoklic brltskih čet iz Kgipts. Dolga stavka v Spring• fieldu končana Springfield, 111., 19 sept.— Unija United Fat m Equipment Št Metsl Workers CIO Je nazna nila končanje stavke proti AUla-Chalmers Co, ki je trajala 1M dni. Sklenjena je bila pogodba med unijo ln kompanljo, ki določa zvišanje plače delavcem za 11.1 In pol centa na uro. PROSVETA Sovjetska Rusija povojni do f. PROS VET A THE ENLIOHTEHMEMT OLASILO m LASTOIHA 8LOVEVŠKE HABODVE FODPOlUfE JEDMOYE of aatf published bj (trtic*. I fe japriloUl 2657-59 Bo. Lawndale n. Illinois Je res vr«g, »ko vam pridne kdo mešati štreno, kadar gre vse kot po inorci. In posebno nedopustno je, ako kak kabinetni član vlade t«ta mogočne dežele kot je Amerika prične metati polena pod noge .politiki drugega kabinetnega člana, v tem primeru državnemu tajniku in njegovi zunanji politiki, za katero je po ustavi odgovoren predsednik dežele. Posebno tragično pa je, ako je predsednik mentaloo tako elastičen ali površen, da je v momentu j?rfpr*v-ijen spremeniti svojo zunanjo politiko, ne da bi se zavedal tega. še manj pa, da bi se znal potegniti iz blamaže. r , Na časnikarski konferenci prejšnji četrtek je predsednik dejal, da je vnaprej prečital Wallacev govor in ga tudi odobril v celoti. To bi lahko pomenilo, da je sam v dvomih glede ptavilnoirti seda-j^je ameriške zunanje politike, ali pa se ni zavedal, da mu fcnje-goy trgovinski Ujnik dal bombo v roke. $el* ko se je' UbOmba x%*trefcčila in je zagrrpelo v državnem departmentu in med ameriške delegacijo v Parizu, se mu Je posvetilo, da je ustrelil velike-gt kozla Potem se je skušal izvleči iz te zagate z izgovorom, da je V/allacu le dal pikico, da lahko govori kar hoče kot državljan iti nt kot član kabineta. • ♦ • n't iftiiifl'- - Ta epizoda bogato ilustrira vso politično in socialno neodgovorno*, ki vlada ne samo v visokih vladfiih krogih, marveč širom ,de-iel* kajti a to neodgovornostjo je prepletena vsa ameriška politika, vss kapitalistična civilizacija. Prav tako je s svetovnega vidika neodgovorna tudi politika "trde pesti", pa naj bo naperjena proti komur koli in s strani katere koli države. S politiko "trde pesti" je nastopal Hitler proti svojim sosedom—da ne posežemo bolj daleč v zgodovino—predno je zapalil svetovni požar. S poli-o "trde pesti" je nastopil Mussolini proti Etiopiji, etc. S poli-J "trde pesti" so nastopili japonski imperialist! proti Kitajski, Politika "trde pesti" sploh ne vodi drugam kot v oborožene konflikte. S politiko "trde pesti" v resnici nastopajo le tisti, ki imajo agresivne namene, hegemonlstične cilje, ali ki se upirajo pojavu novih družabnih oblik na razvalinah stare in razbite civilizacije— v tem primeru kapitalistične civilizacije v Evropi. * In profi politiki "trde pesti" proti Sovjetski Rusiji je zdaj nastopil Henry Wallace, edini "ncwdealski Mohikanec", ki je še ostal v Walhlngtonu. To je bilo jedro njegovega govora v New Vorku na shodu neke "sopotniške" organizacije demokratov in komunistov. On je proti temu, da bi Amerika hodila v Žerjavico po kostanj za ohrano angleškega imperializma na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju, kajti to pomeni—vojnol On je proti temu, da bi se Amerika tepa za perzijansko ali arabsko olje, kajti to pomeni umi ranje ameriških vojakov na bojnih poljanah. On je proti temu, da bi imela Anglija eksluzivne prsvice do Sredozemlja, do katerega ima ftusija prav take pravice kot vsaka druga država, odnos-no je ta morska pot njej prav tako potrebna kot Angliji ali komu diugemu On je tudi proti temu, da bi Amerika zanikala Rusiji enake pravice v vzhodni Evropi in na Balkanu si jih sama lasti v vsej latinski Ameriki. Prav tako je on tudi pfbtl temu, da bi si Rusija podvrgla /a pad no Evropo, ali izven svojega območja vodila kakšno revolucijo proti "demokratičnemu kapitalizmu". Tudi ne odobrava ruske "sjzenponarske" politike, kakor ne odobrava politike "trde pesti" proti Sovjetski Rusiji. * Z drugo besedo: Wallace je za preusmeritev ameriške in svetovne politike, za odložitev okovane gorjače s ene kot z druge stra ni, za nekakšno "gentlemansko" tekmo med zapadnim kapitalističnim in vzhodnim socialističnim svetom. Vse to s ciljem svetovnega miru, kajti mirno sožitje narodov je mogoče le s politiko "pri jateljskc konkurence" med obema svetovoma. Predvsem pa Je potrebno, da si Amerika formulira svojo laatno zunanjo politiko, da ne bo za nikogar hodila po kostanj v žerjavico in da bo ta poli tika slonela na njenih lastnih Interesih. Ampak motil bi se, kdor bi mislil, da je bil Wallace na omenjenem shodu doležen le aklamacije. Bil je deležen tudi "buanja" ker je kritiziral tudi rusko, ne samo ameriško zunanjo politiko So namreč ljudje—komunisti seveda—ki ne morejo prenesti nobene kritike na račun Rusije. To je zelo slsbo. Podobni so onim stoprocentnežem, ki ne morejo prenesti nobene kritike ameriške politike. Kritika je le takrat zgrešena ln škodljiva, kadar je nepoštena in krivična, kadar je spremenjena v politično gonjo. Wa! lace pa je bil v tej svoji kritiki napram Rusijt dokaj objektiven in zmeren—vsaj kolikor nam je xnan njegov govor. * Kakor smo te včeraj dejali, je vprašanje, kaj stori Wallace. SI gtirao je to-le: Ako bo vztrajal pri svoji kritiki Byrnesove repu bltkansko-deasokratske zunanje politike, ki jd narekujejo anglo-amenškl hegemonlstlčni-imperialistlčni Interesi, tedaj so njegovi dnevi v Trumanovem kabinetu itetl. Iz vlade bo šel on alt po Byrnes, kajti za oba ne bo prostora. V precepu st j* v resnici znašel Truman, ki se bo moral odločiti bodisi za Byrneeovo ali Walla cevo zunanjo politiko. Lahko se seveda zgodi, da bo slednji kapituliral In zopet umolk nil Lahko todi. da bo is oportuniaUfcnlh razlogov toliko spremenil svoje stališče, da bo zasul nastali prepad in sopet izgladll pot kar Je že večkrat storil. V tem primeru bo senator Pepper is Floride ostal dokaj osamljen kritik tekoče ameriške zunanje politike n>ed političnimi prvaki dežele. On je na omenjenem shodu še bolj tiančiral politiku "trde peoti" kot Wallace in proti Rusiji ni isr#-kel nobene kritike. To /prašanje vsekakor zasluti enako javno debato kot se je vršila pred Peart Harbor Jem med "Isolacionistr ' in "interventionlati"* Za formullranje zdrave zunanje politike v intoroau svetovnega miru je taka debata skrajno potrebna' KOMUNIZEM v jyGOfMWi McKlniey,-Mian. — "Komunizem, uh! Ne \nam zakaj so se naši ljudje v starem kraju tako ponižali, da so postali komunisti," sem slišal neko trojico pogovarjati se ob času konvencije SNPJ v Evelethu, Minn. "Ti le delegatje, veš, so tudi vsi komunisti,"-je dejal eden. t Dvomim, da bo to čital kateri od tistih evelethskih svetnikov. Toda poglejmo vseeno, kaj je bil vzrok, da so se ljudje -v Jugoslaviji tako ponižali, da so stopili v komunistične vrste. Vsi znamo, da je stara jugoslovanska vlpda pustila brit skim, francoskim in tudi nem Škim kapitalistom odnašati mili jone in milijone profita iz vseh večjih industrij v Jugoslaviji. Znali so to tudi zelo slabo pla čani jugoslovanski industrijski delavci. To je bil vzrok, da je vse hiralo, kajti če nima indur- -del, kaj bi evelethska trojica de- več v koncentracijska taborišča, mlade fante pa prisilili delati v industrijah, ali jih pa mobilizirali v svojo vojsko, so nalefeli na odpor. Istotakd so delali Italijani in istotako so se tudi njim ljudje uprli. Neki stari pregovor pa pravi, da vojsko sovražnik lahko premaga, ljudstva pa nikdar. To se je že mnogokrat izkazalo, najbolj pa ^daj v Jugoslaviji. ' Začela se je " pravcata gonja. Tukaj naj pišem samo o Belo-krajini, kajti o tem kraju so največ ta pisma pisana. Znamo pa, da je bilo povsod enako. Ml&di fantje in v mnogih slučajih tudi dekleta, so našli kje kako sta ro puško in šli rajši v gozdove, kot da bi bili okupatorju pomagali, ali pa bili odvedeni i, koncentracijska taborišča. Oku patorji so se zaradi tega še bolj maščevali, kradli so vse, požigali hiše in ljudi ubijali. Rad bi ve- strijski delavec denarja, je mrtva trgovina in vse drugo. Rad bi torej vprašal te Eve-ethčane, ki menda tudi v rud nikih garajo, kako dolgo se bi oni obotavljali, preden se bi ta ko ponižali, da bi postali komu nisti, če ne bi na dan zaslužili več kot 85 centov, v dosti slučajih tudi mšnj, posebno ako bi znali, da njih rudarska družba dela na milijone dobička ter to vse odnese v inozemstvo? Torej čeprav je bilo tukaj že ovoji vzroka, postaviti se tujim zkorišČevalcem v bran, niso postali komunisti, dokler jim ni pretila nevarnost, da bosta Hiter in Mussolini ponemčila in poitalijančila slovenski in hrva-iki narod. Ponemčila in poita-jančila bi bila sicer samo tiste, katere bi bila pustila živeti, kajti moriti mase slovapskega ljudstva je bilo tema možema ve-seije. To nam pričajo stotera )lsma, ki so bila priobčena v jrošlih mesecih v Prosveti. Menda je malo kdo prejel več lisem iz starega kraja kot jaz. fcčino teh pisem so pisali mož-e, ki niso pred vojno niti misli-na komunizem. Naj vzamem iz enega toliko vrstic, iz drugega toliko, pa vidim, da so oku->atorji zasejali komunizem med ljudstvo, ne pa Stalin, kot nam fi|kaj na ušesa brenkajo. Ko so spomladi 1941 Nemci in Italijani vdrli v Slovenijo (naj pišem samo o Sloveniji), da so >ili pametni in ljudem povedali, naj samo naprej delajo in živijo kakor znajo ter pozabijo, da Je vojna, in da bodo njih meje ostale nedotaknjene po vojni, bi najbrž ne bilo danes komunizma v Sloveniji. Ker so pa delali ravno nasprotno: takoj pre povedali učenje Šolske mladine slovenščini ter v več krajih nadomestili slovenske učitelje Nemci, izseljevali nekatere ljudi v Srbijo, druge v Nemčijo, naj lala, če bi videli s hriba, da so sovražniki zažgali njihovo hišo, očeta in mater pa Ctbill all pretepali pred gorečo hišo? Well, gozdarji niso to mirno gledali, ampak so Italijane na muho vzeli kar tam, ali jiji pa šli v kak gozdič počakat pri cesti ter pobili kar so jih največ mogli. V takšnih bitkah so prišli gozdarji k modernemu orožju in bili vsak dan močnejši. Male pa-trole so' se malokdaj povrnile žive na svoje postojanke. ; Premogovnik in poslopja Kanižarici sq Italijani tako ogradili, da ne bi bila šla tudi mili skozi, ter čuvali vse bolje kot oko. Toda to vse ni nič pomagalo in nekega dne so bila vsa poslopja požgana, kar je preprečilo obratovanje premogovnika Pri tem požigu je sodeloval mo; brat Jože in neki DragovanjČan Ta premogovnik je bil prvi Sloveniji osvobojen in bil prvi ki je zopet začel obratovati korist ljudstva. Kmalu se je začelo govoriti o nekem Titu (Brozu), poveljniku partizanov, ki ga je jugoslovanska vlada preganjala zaradi aktivnosti v delavskih vrstah. Ko so torej gozdarji teriu Titu za upali, so si tudi premenili ime in se od tedaj imenovali parti zani. Tito jim je poslal nekoli ko častnikov, ki so obenem tudi ljudem povedali, da je Titov namen osnovati Jugoslavijo po demokratičnem vzorcu. Začela se je tako imenovana druga ofenziva in z Italijani Beli krajini kmalu obračunala. Nemci so nekolijcokrat iz HrvaŠke noter vdrli, ali bili so v vsaki borbi poraženi. Pri Vinici so se bili šest dni in partizani bi bili tukaj poraženi, da niso prišli Hrvatje Nemcem za hrbet in tako strahovito pretepli Nemce. Tukaj je bilo prvič v zgodovini, ko so si Slovenci in Hrvatje* res iz srca prijateljsko roke podali čez trupla nemških mrtvih vojakov. Kričali so epi in drugi: "Živijo Kranjci, živijo Hrvatje, živijo naš Tito," in šele tukaj so Belokranjci prisegli zvestobo maršalu Titu, ker s to hrvatsko pomočjo je rešil njih in njihove ljube doma gotove smrti. Evelethska trojica bi v takšnem slučaju najbrže preklinjala Tita. P bitkah na Gorjancih, med Novem mestom in Črnomljem, kjer je padlo mnogo Slovencev, največ pa Belokranjcev, smo že večkrat čitali. Da je Nemcem tukaj uspelo, bi bili z malim vojaštvom z vrha gore gospodarji nad velikem delom novomeškega okraja in skoraj nad vso Be lo krajino; Kmalu po tej bitki na Gorjancih, so korakali partizani po črnomaljskih ulicah. Nekdo je zakričal "naša vojska" in od te daj naprej več niso bili partizani, ampak "naša vojska." Evelethska trojica bi te vojake, med katerimi je bilo mnogo 14-letnih mladincev, imenovala ponižane komuniste. Jugoslovanski komunisti si pa bodo s tistimi milijoni, ki so šli pred vojno v Anglijo, Francijo in Nemčijo, gradili hiše, ceste, šole in nove industrije. V Kanižarici pri Črnomlju, kjfer^ni bilo nekoč nič drugega kOt da ja ime imelo in da se je nekoliko ciganov tsim skrivalo* zda; pa gradijo veliko tovarno. Ka; bodo izdelevall v tej tovarni, še ne znam. Znam pa, da ponižan komunisti bodo dobiček sebi o-brnili v korist. Angleži so s Titovo vlado zgubili v Jugoslajfij zelo molzntf kravo in zato zda; čitamo in sli&imo na radio laž nivo propagando. Tisti rojaki, ki ste se bdzvali na moj in prof. Šterbenkov pO-ziv, a niste poslali svojega naslova, vas prosim pošljite mi ga takoj. Denar bo poslan v stari kraj kjnalu po 1. oktobru. Da boste res prepričani, da je ves denar tja poslan*, vam bodo di jaki vsakemu pisali ter koliko ste kateri prispevali. Prej sem pisal, da bodo vaša imena v časopisu objavljena, toda premisli sem se, ker to Italc ne bi bil do kaz, da je šel ves denar tam Ko pa boste pismo prejeli od di jakov, ter koliko ste prispevali boste menda verjeli, da' nihče tukaj za vaš denar cigar ne kadi John Gerzotich. Jacob Polotsk t llrro), predsednik krojaške unijo Amalgamated Clothing Workers CIO. in Polo MoaolU idoano). pokrajinski direktor CIO. groats v epromstvu Richards McCanna (v srodinl). predsednika krajevne untie godbenikov * Now Yorku. preko stav kovno linijo w nok! nowyorškt kotol na banket, ki i« bU prirojen o počasi Goorga laaacsa. britakoga delavakega miniatra. Godbo nlki so saatavkali v vsoh newyortklh hotelih BALINCARSKA TEKMA V CHICAOU Chlcago.Ill.—Pojutrišnjem, to je prihodnjo nedeljo, 22. septembra, kot je bilo že omenjeno, se bo vršila balincarska tekma na prostorih Slovenskega delavskega centra, 2301 S. Lawn dale ave. Iz Waukegana se pri pelje poseben bus tekmovalcev Cikaška publika je vabljena, da pride opazovat to zanimivo "bit ko". Odbor družabnega kluba bo v danih razmerah skrbel za jedačo in pijačo. Pridite! L. Zor ko. POMAGAJMO DOSEČI NAŠ CILJ: 150.000 ZA OTROŠKO BOLNIŠNICOl Conemaugh. Pa. — C e n j e n rojaki! Kampanja za otroško bolnišnico v Sloveniji se bliža svojemu zaključku. Pričela se je 1. marca tega leta in namen zaključka je bil koncem septembra t 1. Čitall smo v nekaterih naših listih imena prispeva te-ljev, ki so darovali $5 ali več. Kampanja se je precej dobro obnesla po vsej Ameriki. Kanadi in Mehiki, ali doaegli še nismo svote $150,000. Po zadnjem poročilu še manjka $17,000. Svo-ta nI velika in upati je. da se jo bo z lahkoto nabralo do konca tega meseca. Da. dokazano je, da imamo veliko dobrosrčnih in naprednih "rojakov, ki znajo svobodno misliti lr pr rit- - %i more rlovrh P^ j v n-v cWjlEB i ovali Nsotn „ ^ priobccna halo. *daj ps - kratkem o*"' ^ iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije trebled dogodkov (Od našega dopisnika.) ^ rSAMJO ALEŠ. LJuSlJan« tv^aadnik vlada tov. M. M a-L^ rudsrii v Trbovljah. firajno ljudsko skupščino v 91 vljah je Prižel j-eetkom ,mbra tudi predsednik LRS Marinko, da bi na ljudskem vanju obrnil pozornost na gospodarskih in političnih jemov, za katere se zanima Ln državljan Jugoslavije v i!večji meri. V svojem poro-Z je omenil posebno ljudske 2bore. ki stoje pred velikimi dogami, da v večji ali manjši en upravljajo z gospodarski-podjetji- Ogromna večina fciivstva dela danes z zavestjo, , gredo plodovi tega dela v ko-,t vse skupnosti, da te napore , interese državne skupnosti še opnjujejo in da istočasno vzbu-go pri vseh marljivih delav-Bi. rudarjih, nameščencih, in-nirjih, delovnih kmetih zani-inje za kontrolo nad upravlja-jem in za vsestransko pomoč um, ki so izvoljeni, da vrše inkcije ljudske oblasti. Jugoslavija je urejeha država ivojimi osnovnimi zakoni, ki Ijulirajo odnose naših držav-idov; ne preti nam gospodar-» kriza, nikaka brezposelnost, vse naše gospodarstvo se ne-crjetno hitro konsolidira. Na-i valuta je skoro najbolj sta-Qna in zanesljiva valuta v Ev-apt. Gradimo v silnem poletu, Mjenjska raven delovnega člo-peka se boljša iz dneva v dan, ptmagano je najhujše pomanj-inje, cene imajo stalno tenden-d navzdol, s čemer se dviga gpna moč novega dinarja in i v enem letu se nam je po-lečilo, da so dobili naši delav-in nameščenci plačan 14-dnev-l odmor (počitnice). Pri na* sa uveljavlja načelo, i m v vsem našem goepodar-rd življenju vsak dan smanj* liti o možnosti izkoriščanja člo-*a po človeku. da vsakdo šl-I od ivojegs$%(a in prejema Aodke po svojih zaslugah, lz-aiena je bila agrarna reforma, je dala zemljo desettisočem. i cene industrijskih in kmetijah proizvodov prihajajo vedno olj z vsakim dnem v pravilnej-\ ravnotežje. Vsi pristopamo ttes k velikim novim načrtnim »podarskim zasnovam, po karih ustvarjamo v naši ljudski fiavi Široko gospodarsko skup-o«t delovnih ljudi in pogoje na-f fospodarske neodvisnosti od rabežljivega inozemstva. To so dejstva in danes lahko pred ljudstvo s temi doni notranje moči in koristno-1" delovno ljudstvo kakršni » predstavnik naše ljudske Masti. Sura Jugoslavija je bila prav. P^v kolonija, ker je bilo v »em narodnem gospodarstvu l^romno inozemskega kapitala. ^>mni dobički izžeti iz naših " »n i/ naših žuljev so šl' V novi, ljudski Jugo- ™J» nihče ni več voljan ga-'in ustvarjati dobičke za ino-kapitaliste, nihče noče ^ v gospodarsko odvis — "(,Zf n h i i ustov in kar- y t-i ' no in čutimo zo JUh konference, ki *ri ' . reakdft v so-položen ju do naše •ju^lsvijt.. Mi čutimo tu , ,nnkanf. sovražnike ljud ' MJ « doma potuhnili u. ' ' vživeti, da je ranje odpravljeno " « sta za ipekula M<»ri pndobitniški '" do tudi protivfli '.«vnostl ljudskih videli v tem KV°je interese. v*ke organizacije "jejo med seboj tori, i zadrugami ^a tvorijo z ma |b*, ' sI"venskegi 4, "^ramo, ds je naš 'ranjemu in zuna-predvaem bo) ******* 9oepodmr ! * ni vet ■k *nti , Tjbrr^. J PbTBot« B k, v '^irr,, ; t?} V K „ .i skem področju in na področju čim boljšega izpopolnjevanja naše družbene organizacije. S smelim pohodom k organizaciji ljudske države in uresničevanjem idealov Matije Gubca in drugih do najnovejšega časa, se bomo najuspešneje otepali vseh vojaških provokacij in drugih nasprotnikov, ker bodo urejene družbene razmere, naš gospodarski napredek, naša industri-jalizacija pa vzor in svetilnik za druge narbde, ki še ječe pod jarmom imperialistov in njihovih neofašističnih pomagačev. * Zasedanje hrvatskega sabora (parlamonta) v Zagrebu. Na letošnjem jesenskem zasedanju hrvatskega republiškega sabora je imel načelen govor predsednik vlade HR dr. Vladimir Ba-karič. Hrvatska republika je na sigurni poti svoje nacionalne in gospodarske konsolidacije. To konsolidacijo pač skušajo zavirati temne sile reakcije, ki jim ne gre v račun napredek in pro-cvit mlade ljudske države. Pri izpolnitvi človečanske naloge v borbi proti fašizmu je imelo jugoslovansko delovno ljudstvo velike zasluge. Bomo pa še nadalje tolkli ostanke fašizma pa naj se pojavijo v tej ali oni oblici, doma ali tudi izven naših nfeja. Del duhovščine še danes noče razumeti pridobitev naše narod-no-osvobodilne borbe. Ta duhovščina ne nastopa javno,' pač pa v prikriti obliki pofzkuša u-stvariti mnenje o negotovosti današnjega našega družabnega sistema. S tem dajejo v zvezo celo nebeške svetnike, ki delajo čudeže in razne druge stvari. Nastopili bomo proti tem goljufom in špekulantom, da jim onemogočimo to kvarno delo. Naša mlada oblast je pod naj težjimi pogoji uspešno izpoljni-la svoje naloge in naše bodoče naloge so, da ustvarimo čim dalje boljše življenjske pogoje delovnemu ljudstvu. Naša pomoč opustošenim krajem mora biti velika in izdatna. Nadaljevali bolho s kolonizacijo, javnimi deli itd., da bi s tem olajšali položaj prebivalstva in mu dali za-služba. Za obnovo kmetskih naselij je bilo izdanih preko 62 milijonov dinarjev. Odobrena so bila dolgoročna posojila z nizki-mi obrestmi. Naše države, ki je danes eden izmed stebrov, okrog katerega se zbirajo sile za ustvaritev pravičnega miru, ne mote nikdo ovirati pri njenem delu za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. ' e Volilna kampanja sa SNOS (slovenski narodni osvobodilni svet) ae Je pričela. Po vsej Sloveniji se vrše ve like priprave za volilno kampanjo v slovenski republiški par lament (SNOS). Politične organizacije OF in vlada nastopajo v tej kampanji z najboljšimi argumenti o velikih uspehih eno in polletnega dela po osvobodit vi na vseh področjih družbene-gs življenja, ko se je v razme roma tako kratkem času zvišala življenjska raven našega delav-cs in kmeta. Nič ne bo omaja lo naše trdne volje, do prema gamo vse notranje sovrsžnike in inozemske reskcionsrne podpi-hovalce,. ki jim ne gre v račun naš hitri razvoj in notrsnje po Htična ter ekonomsks konsoli dacija. Nič nas ne ovirajo provoka cije na mednarodni mirovni konferenci v Parizu, niti ne drz ne manipulacije anglo smerlških okupacijskih oblast* v Trttu in coni A, k< kljub našim protestom doDuščajo. da kršijo s pre JcUvanjem vojaških In civilnih avljonov našo državno suvereni teto. Naša pet je jasna in trdna in trdno smo odločeni, ds zgrs d'mo liudsko državo. da bo koristila delovnemu ljudstvu na rodov Jugoslsviie. » t a Smrtna kasen nad Rupnikom. Roaonorjem in Hednom je bila Izvršena v LJubljani 4 septembra—potem ko Je vil Je volsško sodišče potrdilo obsodbo in je prezidij FLKJ odklonil prošnjo Rupnika in Rosehefja za pomilostitev. a Okrajna skupščina v Trebnjem. v Trebanjski okraj je v domovinski vojni imel ogromne žrtve. Uničenih ja bilo 961 domačij, 1220 je bjlo poškodovanih poslopij,, ljudi pa je bild pobftih na stotihe. To je bila cena Tre-banjcev v narodno osvobodilni borbi, kos^so te lepe k^raje stra-hovali Rupnijcdvi. domobranci. Na okrajTtf tjudski skupščini so polagali račune o delu. Devet obnovitvenih zadrug v Mokronogu, Tržiču, Št. Rupertu, Mirni, Št. Lovrencu, Sv. Križu, Vrh-Trebnju in Dobrničih pred stavlja osnovo za vsa obnovitvena dela. Obnovljenih je bilo 39 stanovanjskih posI6pij in dve šoli Delno popravljenih je bilo 502 stanovanjskih hiš, 185 hlevov, 190 gospodarskih poslopij ter 21 šol. Za dvig živinoreje je dala ljudska oblast preko 1 milijona in 300 tisoč dinarjev. Prispelo je tudi mnogo konj od UNRRE. V preskrbi stremi trebanjski okraj po čimprejšni sa-mosvojitvi. Da se uredi prehrana v industrijskih krajih, so oddali kmetje 375 govedi, 458 telet,. 4482 kg masti, dalje preko 110,000 kg žila, preko 10,000 kg fižola ter skoro 400,000 kg krompirja'. V nekaterih krajih so si napoveklali tekmovanje, kdo bo zbral več hrane za odkup pod geslom: delavec za kmeta, kmet za delavca. (Konec prihodnjič;) Andersova armada se množi PARIZ. — ONA — Andersove čete takozvane poljske armade so se na skrivnosten način v zadnjih mesecih pomnožile in še dalje naraščajo od dneva do dneva. Uradniki poljske vlade so uspeli razrešiti to zagonetko in trde, da se trenotno prebija dnevno preko 200 poljskih, jugoslovanskih, čehoslovaških in. celo nemških vojnih zločincev čez Brenner v Italijo. Eden višjih poljskih diplomatov je odpotoval v London, da predloži vladi natačne podatke o tej podtalni "železnici" ter o posledicah, katere bi utegnila i-meti ta politika z ozirom na zločinske elemente, ki bodo mogli onemogočiti vsak poizkus nase litve Andersovih vojakov. Poljska vlada je zdaj na delu, da zbere čim več dokazilnega materijala in razkrinka čim več vojnih zločincev, ki so našli zatočišče v vrstah Andersove poljske armade. Med njimi se baje nahaja ukrajinski ubijalec Szat-kovvski in veliko število nemških SS-ovcev. Poljski uradni krogi so prepričani, da general Anders namerno poskuša prevariti angleško vlado s tem, da sorejema v vrste svoje armade vojne zločince in fašiste, katerim na ta način odpira pot v samo Anglijo, kamor morijo priti kot člani poljske armade, ki se je borila pod angleškimi zastavami. v Absfftjo PARIZ.-ONjy-Nekat*ri avstrijski opazovalci so t? drti opo-tfrjali drpfc»mati6ie krojena to, kar imenujejo ^^Wt^mjTncno prešel jevunje" sudetskih Nemcev iz Čehoslovaške v rusko cono v Avstriji. Te vesti omenjajo, c(a so su-1 detski izseljenci, rl& pfihajiajo V Avstrijo, katerih šteVflo ni bilo navedeno, p^isd. vsem izurjeni delavci, ki bi utfejgnill biti najl večje važnosti za iz V edbo1 intenzivne industrializacije, katerd baje skušajo sovjetske oblast) podpirati v svtiji okutfafcijskl zoni. Ti avstrijski viri nudijo tudi razlago za to početje sovjetskih oblasti—pO njihovem nažiranju je ruska politika y Avstriji Osnovana na mislf, da bo v slučaj U delitve Evrope v posamezne interesne sfere Avstrija pretrgana na dvoje, tako da bo črta deinui kacije med vzhodom in zahodom tekla skozi Avstr^o v skladu s sedanjo delklvjo na posamezne okupacijske cone. V tem slučaju bi postala vzhodna Avstrija gospodarska predstražs ruskega bloka. Su-detski Nemci pa so posebno pripravni za to in dbber material za ojačenje« avstrijskega gospodarstva— govoffe isti jezik kot avstrijski delavci in njfh šege in navade so sllčne. Avstrijski predštavniki v Pa: rizu prav posebno pozdravljajo naznanilo, da se bo v kratkem razpravljalo tudi o njihovi deželi. Smatrajo, du je' sicer že precej pozno, a Še ne prepozno, da se prepreči delitev njihove dežele na dvoje. Kar se tiče priseljevanja, je mnenje Avstrijcev, da bl se jim ne smelo pošiljati Nemcev iz Čehoslovaške ravno v trenutku, ko si z vsemi silami prizadevajo, da bi se znebili onih .Nemcev iz raj ha, katero je Hitler prlvedel v deželo. Italijani iz Tržita | hočejo v Jugoslavijo PARIZ.—ONA — Predstavniki poslovnih unij, kmetov in itall-jansko-slovenske proti fašistične zveze iz Tržiča, ki so po svoji nsrodnosti Italijani, so prišli v Pariz, da zagovarjajo prjkljiiB-tev tega mesta k Jugoslaviji. Izjavili so, da govore v imenu pretežne veČine prebivalstva Tržiča ln njegove okolice. Prosili' so za sprejem pri vseh delegscijah, a so bili dozdaj sprejeti le pri Novi Zelandiji, Indiji, Južni Afriki in Norveški. Tud druge delegacije so jim obljubile, da jih bodo poslušsle, s tega do zdaj še niso mogle storiti, ker Je preveč dela. TržiČ je posebno važen radi svojhi ladiedelnlc. ki pa so za svojo produkcijo odvisne od u voza iz Jugoslavije—treba jim je les*, pYtfnog^ železa in nfttf go drbge^k. Predstavniki meščanov pravijo, da živi yečma tržiškth dtfavcfev v okoliških-vaseh, ki bi po francoskem *ačr-tanju meje pripadale Jugosjittjl. Na ta njičin bi nastalo naravnost nemogoče ražmere. Kar Je kmetov^ se posebno pritožujejo proti italijanskim jK grain i m zakpnum, ki še vfdno do^nš^jo litifundtje inlzfcmf nje kmetn-naj^rttnlka Po njpo-vttr izjavah mortjo ctufati krhet-je polovic^ svojega čask za odK šotnega gospodarja in le pdlo-vito za sew* prepad meo vzhodom* in zahodom N Špika I Owen Lat Umore Navzlic temu, d* sem poslovno povezan s Azijo in da jo neprimerno bolje poznam kot EJvropo, so se mi misli in pozornost y teh zadnjih mesecih neprespano obračala k Evropi, kot da me pofefeen magnet vleče tja. Kadi tega mi ni težko uvideti, kako izključno posvečajo, vsi oni, ki Evropo zares poznajo, svoje%anl-' manje dogodkom,' ki se odlgfa- Ruska armada spre• ime I BERLIN.— ONA — Rdeča armada in rdeča mornarica sta po-lUUiJtwwi, wdMne-. tfridq« bosta v naprčj nošlll ime sovjet siKa armada ln sovjetska morrta-rfca. ^ ,, Sovjetska vojaška administrate, v Nemčiji je uradno, obva: stila ursd ametlik* vojaške vlade v Nemčiji, da bo,treba upo rahljati ti dve novi imeni v «veh uradnih listinah in ustmerilK In-foi^mstljah" Navadni vojak se bo imenoval v bodoče,le .'vojak' in 'morns*' nieffc 'rdeči vrtiIV ali\k< delo. Zgrsdbe bo v kratkem Iz popolnila še z dograditvijo .p" deljlanlh ramp, garaž In velikih kleti pod njimi. K slovesnosti predaje poslopi; svojemu namenu, ki ae je Izvr lila v novem upravam poslop Ju, so se odzvali številni pdvab ljenf gostje, zastopniki raznih oblasti In organjzaclj in mnogo zadružnikov. Po pozdravu tai; nika In* Slavka Zajca, Je načJ: nlk gradbenega odeefca lov Milan UdovIČ razložil pogoje ob nove In delo. Poudaril Je, da i je bilo mogoče graditi le zato, ker Je Naproza uživala popolno zašlombo pri vladi, ki jp na predlog gradbenega ministrstva Odobrila potrebno posojilo. Ob zaključku je obe stavbi izročil v varstvo upravnemu odboru, v katerega imenu ju Je prevzel predsednik dr, Milan Lemož, Na «lovesnoiti so sodelovali tudi zadružni pevci ln tov. MalČI Roz-maitoVa,*) Je deklamlrala "poz drav Primorski". Nato so si gostje In zbrani za družntki ogledali novi stavbi. Skladišče Je dvonsdstrophO po' slopje z velikimi dvoranami in kletmi. Sprejme lafctto 120, ikrajnl sili pa tudi 170 vagonov blaga. V pritličju je oddelek za blago v vrečah, v pfvem nad stropju bodo pripravljali naroČila poslovalnic, v drugem pa Je šačasni prostor za razno embalažo. Nad dvorano v drugem risdstropju Je še "Jadja", l«*en pod, ki bo služil kot posebna shramba. Vinska klet lahko * prej me danes zasilno 6 vagonov vina. V drugih kleinlh prosto-I ih so skladišča za milo, slanim fri druge predmete. Vsi prostori1 so svetil. V pritličju bodo % kratkem nadomestili tehtnici ytarega sistema, ki jih sedaj š< uporabljajo, s posebnimi avet Jobnlml tehtnicuml. Prav taki ,o pri gradnji upoštevali potre l>o po dvigalu za blago, za ka 'erega in pustili primeren pro tor. Cim bodo dv(bslo dobili o Poim i i ana je določen« za »indikal no o^ganizačijd, lepo stanovanje na vrhu pa je namenjeno za hišnika. Pcseben proelor v prit' ličju bo namenjen za stike s po-tlovalnfcsml |K>seben pa za trgovino ln skladllČe za manufak 'uro. M je bodo mogli vskla^J-'člti 3d vagonov. , Modei no skladišče in upravno lM«lop)e nI samo velika prldo-liltev za potrebe važnega dela Naproze, temveč je tudi pridobitev za vso našo uidruino trgo vino. ki kale v ljudskih' rokah velik smisel za napredek. Bkla-i d išče in upravno poslopje denes I že služIta svojemu namenu. na um, da bl bilo umeltno dognati, kakften bi bil utlnek t§Ra govora na azljatake ljudi.' Da navedem 14 nekaj točk, ktterlm so ljudstva na Daljnem vzhodu nedvomno posvetila precej pozornosti. 1. Byrnes pravi, d^ šla mir in blagostanje nedeljiva. 2. Dalje pravt, da je blf cilj potsdamskega sporazuma; da se prepreči ustanovitev neodgovorne centralne oblasti nad nemškim narodom. 3. NadaljevaliN bomo napore denkčlflkBcijc, trdi minister Byr nes. Toda vojaki ln uradniki tujih dežel vseeho niso najbdlj-ši čuvarji demokracije nekega drugega naroda. 4. Končno je dejal tudi, da nočemo, da bl postala Nemčfja satelit neke druge deželi, ali da bl živela pod diktaturo, domačo ali tujo. Te beaede bodo imele Čuden in Jako nezaželjen odmev v asi-jataklh deželah. Ako sta mir ln blagostanje nedeljiva, aH ne velja to tudi za Indonezijo, kjer so Britanci s pomočjo našegu lend-leascnegii orožja tako dol go detail pristanišča, dokler se m izkrcalo dovolj nlzozemikih vbjakov, katere smo tudi ml ob opŽIM in i/v.■.•buli? 'Nizozemci bodo zdaj kmalu dovolj mogočni v deželi, da bomo mogli, kot pravijo, "politično" urediti položaj 1 narodom, ki se je juha Ško boril, da se osvobodi tujih gpspodarjeV, katere črti in sovraži. Ako nočemo, da bl narod prišel pod oblast neodgovorne vlade. zakaj to ne velja tudi za Fl- llplnce? Ako res verujemo, da tuji vojaki niso najboljle jamstvo sa demokrucijo neke druge defele, keko bodo Japonci, ali pa celo general MacArthur mislili o tem? In ako nočemo, du postane Ncmčiju satelit ln zdlhuje pod diktatorko oblastjo, zakaj smo potem nu Kitajskem ravnokar predali ogrorrine količine blatVe no važnih predmetov iz svojih zalog vladi, ki jih potrebuje za nadaljevanje svoje vojne, katero vodi radi tegu, ker noče spre jeti vladnega sistemu, ki bi bil odvisen od volje naroda. Cesto že ae je pokazalo, da Je ena od slabosti našega državnega dejMirtmenta ta, da strokov njakl za szijske dežele nimajo jiičessr povedati, kadsr gre za zjave, ki se posredno tičejo tu ii Azije, Strokovnjaki za Evropi imajo mnogo več vpliva. Dobro bi bilo, da odobre vuJur ]ovor<- /u Evropo tudi azijtki ^trokovnjskt Odmev v Aziji bo inJbrJe ta. ds bo vedno več ljudi prepričanih, da Je treba lodpreti Rusijo—radi njih last svobode.— CHAfrteH OLOTfflffC GRAJSKI PISAR ZGODOVINSKA PODOBA Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) , A. on d uka j v dvorcu je tedaj tekala drobna Agata po £obi in od smeha je tleskala 2 rokami, klicaje: "Tepec! Tepec!" In grofica Suzana je pristavila: "Ta naju bo kratkočasil v tej pustinji! Če bi se ne boje-vala za sveti evangelij, takoj bi vse storila, kar zahteva Njegova škofovska visokost. Niti en dan bi ne ostala tukaj! Toda za sveti evangelij rada trpim!" "Ali si videla, Suzana, kako je zvijal gorjan-ski obraz, ko si mu s prstom pometala po čelu? Oj, ta tepec! Ta tepec!" Obe sta se smejali; a Jošt Tolmajnar je še vedno vzdihoval v rosni travi in brez uspeha poizkušal umiriti razdivjane valove trpečega svojega srca. IV. "Jošt Tolmajnar, grajski pisar, pišem. Ta tuja ženska mi je zmedla srce, da v velikih bolečinah omahujem. Kličem h Gospodu, da bi se usmilil hlapca svojega. Pa Gospod ne sliši mene in tudi ne vidi mojega srca. Nje beseda se je prijela duše moje, in noč in dan ne mislim na drugo, le nje podoba mi je v spominu! Nimam tolažbe ni v molitvi, in brez pomoči me pušča našega Odreienika sveta Mati. Agata, čemu si prišla v ta kraj! Zavoljo tebe omahuje še celo sveta vera v meni, in že pripravljajo zame prostor v peklu, kjer mi bo trpeti vse večne čase. Porodnica božja, reši me obupa, reši me, kar je najhuje, reši me odpadništva!" • e e V nedeljo pred Malo Gospodnico tistega leta je loški kaplan Vrban Wurtzer prav zgodaj vstal. Bilo mu je maševati pri podružnici sv. Volnika, in ker mu dohqdki mestne kaplanije niso donaiali tolikb, da bi si držal tvojega konjiča, se je odpravil peš po slabi poti proti Visokemu. Takrat se je bila oglasila prav zgodnja jesen. 2e je rumenelo listje po gozdovih in iz grmov so žvižgali kosi na samotno mimoidočega kaplana Vrbana. Urezal si je bil grčavo palico v gošči in nanjo je opiral težko telo, če je moral preskočiti lužino sredi blatnega pota. Blizu Zminca, na mestu, kjer je gosto jelšev-je rastlo na obeh straneh ozkega pota, je srečal gospoda Vrbana človek, ki je tudi sam korakal proti Loki, tako da je zdajci stal pred Vrbanom, ki je na vse drugo mislil, nego da se bo srečal v tej samoti z Jernejem Knafljem, očetom, predikantom iz Kranja! Le-ta je bil precej močne postave in se je bil istotako kakor gospod Vrban oborožil z debelo grčavko. Gledala sta si nekaj časa iz oči v oči, in če bi bili imeli strupeni pogledi moč usmrčenja, bi bila oba v enem in istem trenotku obležala mrtva na mestu! i.t Potem pa se je prvi oglasil Vrban Wurtzer: "Hej, Bartel, a todi laziš, kakor smrljlvl dihur, če krade jajca! Si 11 bil pri sinu, slepar ti?" "Stopi s poti, služabnik hudičev!" je zavpil predikant. "Mudi se ml!" . "Pojdi v pekel! Obiskal si svojega sina. Ta ti še premalo greba dela po pogorju; zategadelj si moral še ti blizu s svojimi sivimi lasmi!" "Umakni se, ako ne, ti zapoje moja palica p* 1 hrbtu, in zgodilo se ti bo, kakor grešnikom, po našem Odrešeniku iz templja iztiranim! Mrhovina babilonska!" "Hej, Bartel, ali ti tako hočeš? Si li pozabil, kako sem namahal tvojega sogrešnika Kupljeni ka, ko sem ga srečal na železniški cesti? Mati božja, ti mi pa pomagaj!" . Že je zavihtel grčavko, da je zažvižgalo po zraku. In gotovo bi bila zaropotala predikantu na sivo glavo, da ni ta, nevarnost opazivši, spretno skočil v stran, tako da je Vrbanov udarec šinil na zemljo ln v blato, ki se je razpršilo na vse strani. Ali ravno tako spretno je zavihtel predikant svojo grčavko in jo z močjo položil kaplanu na koščeno ramo, da je kar od bolesti zaječal. "Pa boš vendar ležal v blatu, predikant sleparski!" je zavpil le-ta srdit. Oba sta sekala nato s palicama drug zoper drugega in odskakovala kakor petelina, boreča se med sabo. Pljuskala sta po luži, da So jima umazane kaplje oškropile črno obleko čez in čez. N Na pomirje nista mislila niti trenotek, in z bojem jima je rastel gnev do skrajne meje. Končno se je pa vendar posrečilo kaplanu,1 da, je svojegi nasprotnika, ki je pričel poprej pešati, treščil z močnim udarcem po glavi. "Ali si jo vendar izkupil, Bartel iz Kranja?" se je razveselil gospod Vrban, "Sedaj bova pa malo kosti štela!" . Predikant je brez zavesti obležal na mestu, kaplan Wurtzer pa mu je nekaj časa prav pridno mlatil po hrbtu. Ko je z zadovoljnostjo odšel, se nI predikant več ganil; kakor hlod je ležal v blatu. Dolgo potem, ko je bil zmagovalec papist odšel, se je prebudil Knafelj. Vlekel se je k bližnji vodi, molil psalm in tožil milemu Bogu, kako ga sovražniki preganjajo. Umil.si je obraz, počasi vstal in odlezel po stezi, pojoč slavo Bogu in svetemu evangeliju, dasi ga je vse telo bolelo in koža jako ščemela. Tem veselejši je korakal dalje Vrban Wurtzer. Dobil je mafsikak udarec in bolela ga je marsikatera kost, ali na vse je pozabil in srečen svoje zmage je premeril stezo do znožja sv. Volniškega hriba s pravimi pomladanskimi čustvi. Na holmu je bila že zbrana množica, ki je čakala njegova maše. "Ali je gospoda z Visokega že tukaj?" je vprašal kaplan cerkvenika. In ko mu je le-ta odgovoril, da še ne, je sedel na zid in dejal: "Pa čakajmo!" Dolgo ni bilo treba čakati. Prikazala se je kmalu družba z Visokega. Grofica Suzana in njena družica sta sedeli na konjih. Spremljal ju je grajski pisal in nekaj oboroženih hlapcev, nosečih na ramah dolge sulice. Počasi se je pomikala ta Četa po bregu navzgor. Grofica se je živo razgovarjala s Tolmajnar jem. Živahno je izpregovorila: "Samo vam na ljubo, gospod pisar, sem prišla v cerkev k papistom!" „"Samo vam na ljubo," je pritrjevala Agata ln pri tem tako ljubko pogledala po pisarju, da je temu razrahljala srce. Dospeli so do njive, kjer se je pozno proso zibalo v polnem latju. Povprašala je grofica: "Čigava je ta njiva?" "Kaplana Wurtzerja," je odgovoril pisar. (Dalje prihodnjič.) Jože Kljun in še nekaj ljudi Ferdo Codina Jože Kljun je bil eden Izmed tistih mož iz Žabje doline, ki so ob novembrskih volitvah vrgli kroglico v "prazno", to Je v tretjo skrinjico. Vrl in pameten je bil Jože Kljun. Kadil je naj-tajši domač tobak, vsajen skrivaj v koruzi ali v skritem kotičku duma prod podokni. Imel je v hlevu skoraj nepretrgoma breje krave, na podstrešju pa več polnih košar suhih krhljev. Zu k vet na oni strani plotov se ni brigal in v svojem življenju še ni volti. Tudi ob novembrskih volitvah ga ne bi dobili na vo-lišče, če ga ne bi nagnilo k temu več stvari. Slijtal je namreč Bežakovo Bero, ki je hodiia vsak dan iz Žabje doline v farno cerkev krasit oltar svetega Florjana in oltar vnebovzetja Marijinega Bara *e Je večkrat ustavila pri Kljunovih zaradi rož ln saradt penez. ki jih je nabirala za me 10 ln kadilo. Ko je Jože Kljun ob večerih sedel na vseh štirih /a pečjo in *ulil svoj pipe k, je iz kuhinje slišal svojo staro in Iieiekovo Baro. Bara se Je ves svoj žilav bavila samo s svetimi stvarmi: z Oltarnimi prti. s svetniki, z vo*čcnlml svečami, in hi nulla prah skoraj vse letu s pi a/nega tabernaklja. Ta čas pred novembrskimi volitvami pa je začela Bara vneto govoriti za •prazno", to je tretjo akrlnjleo. Jože Kljun je bil pameten mo/ in je vedel, da Je Bara nora žen- ska in da je slišala vse to, o čemer govori, kaplana ln plebanu-ša, ki sta oba učena človeka. Dalje ga je zmotil tudi mladi, ostri hltlerjanec Cipek, ki se je šolal še med vojno nekje v Nemčiji za beamterja. Ta se Je proti koncu vojne vrnil, si postavil v sobi Hitlerjev oltarčik in ga vneto krasil, kakor Bara oltar svetega Florjana. Cipek, ki se ni do konca vojne dal prepričati, da bo Hitler vojno zgubil, Je pred novembrskimi volitvami tudi postal močan. Toda zdaj ne s Hitlerjem, temveč s kraljem Petrom. In Kljun Je mislil ti-ko: če Cipek še zdaj ne drži jezika za zobmi, potem nova država ne bo dolgo. Največ nezaupanja do prve skrinjice pa mu je vlil prav sa prav skopuh Brnjak. Dasi drugače blazno skrben, je v tistih dneh pred volitvami rad stal pred dvoriščnimi vrati in se tl-ščal na late tako, da se še veter ni mogel igrati z njegovim predpasnikom. Mnogo smeha je bilo potem na cesti, človek bi mi si U, da je Žabja dolina kraj, kjer ljudje živijo v blaženem za dovoljstvu in veselju, kjer se bogati neprenehoma amejejo, revni pa živijo od božje milosti. Po sestankih, na katere ao aktivisti prihajali kaj pogo sto. je vedno Brnjak naamejan imel svoje predavanje, ki Je bilo sicer kratko, a celo jedrnato, Glasilo pe se Je t*Mf Vrhnja plati ŽENSKA Paziti na otroke. Lahko hišno delo. Dober dom - Ni kuhanja. DOBRA PLAČA Kličite med 1. in 6. P.M. Phone: VIRGINIA 3906 Gladovni slavlcar, cane žlvešu .. -"Pravi, da na bo Jedel, dokler se ne s viša J o Razni mali oglasi ]^nijnalioglu. machinists FOR NIGHT SHIFT Paid Vacation . Bonus Steady Work VENN - SEVERIN MACHINE CO. WIT W. North Ave. DELO DOBI HIŠNA GOSPODINJA odraščeni osebi, mati in sin. Privatno sobo in kopalnico. Ni pranja. Zahteva se priporočilo. 6231 Kenmore ave. Kličite: BRIARGATE 6764 "Če nI kralja, ni žandarja, in če žandarja ni, pride rebrucija." Brnjak je imel več uspeha kakor aktivisti, ker jih je mnogo v "reberucijo" bolj verjelo kot v agrarno reformo. Kadar so bile volitve blizu, je vsak norec vedel, da se je že od nekdaj govorilo o agrarni reformi. In v tem ozračju so se začele pripravljati volitve. Cipek ln Brnjak sta določila, da pride v volilno komisijo kot predsednik trgovec Krščak, kot član pa kovač Mrlak, potem sirota Jože Kljun in še nekaj imovitih mož Na dan volitev je lilo. Iz teme ae ni hotel dolgo strgati dan Redki, na pol rumeni in z dež jem prepojeni listi so se spu Ščali z jablan na travo v ogrado. Majhna okna Kljunove bajtice so prestrsšeno zrla v neprijetno jesen, ki je zelo zgodaj obetala aneg. V sobi pa sta ee Kljun ln njegova žena vestno napraVljaU. Kljun za volilce, Kljunov a xza rano mašo. Vsa Žabja dolina Je bila tako vtnemlrjena, kakor če ob lepem vremenu vrže! bat med žabji rod. Nekateri ao se bali, ker so mislili, da pride zdaj sodni dan In bo na božji desnici sam kralj Peter, drugi pa so se bali "rebe-ruclje". Kljun je iskal po vseh žepih svinjski mehur s tobakom in ko ga Je našel, je vtaknil vanj pi-pek In ga t debelim prstom polnil. Btopil je tako na prkletnl prag. gledal v oblačno nebo. nato pa deževne .kaplje, ki so pljuskale po blatu. Ko je pipek napolnil, je svinjski mehur zavil, ga stresel v roki kot mačka miš, potem pa ga je dal v žep. Prižgal si je pipek ip gorečo vžigalico vrgel v blato, kjer jo je dež pogasil. "Stara, kako bo pa z obedom, če me ne bodo pustili domov?" je vprašal svojo ženo. "Ko pridem volit, ti bom prinesla obed," mU je odgovorila in v govorit obeh je bilo čutiti važnost današnjega dne. In ko sta bila tako dogovorjena, je stopil ,Kljun izpod pod-oken v zabito, z dežjem oprano blato in šel na volišče. Zbrala se je slavna volilna komisija v Žabji dolini, slavna, da še nikoli tako. Pripravili so se za obred, da vržejo kroglice prvi. Še plebanuš ni bil bolj svečan " in zatopljen v zakristiji pred mašo, kakor so bili oni pred tem slovesnim trenutkom. In petem so vrgli drug za drugim, od trgovca Krščaka do sirote Kljuna, in sicer vsi v tretjo, to je "prazno" skrinjico. Kroglice so padale tiho, da jih še sami niso mogli slišati, kajti prejšnji večer sta skrinjico Cipek in Brnjak obložila z vato. Volilna komisija je potem zasedla svoja mesta. Trgovec Krščak je sedel v sredini in v spiskih iskal imena vaščanov, ki so začeli prihajati. Kovač Mrlak je držal v kosmatih prgiščih vrečico s kroglicami, ostali člani pa so sedeli za dolgo mizo in so se v teku dneva tako udomačili na volišču, da so dobili od časti kar sijoče obraze. Na večer pa je komisija vrata zaklenila, kakor je bilo to določeno po zakonu, in začela preštevati kroglice. In kaj se je pokazalo? Tretja, "prazna" skrinjica je bila polna ln "polna" skrinjica je bila skoraj prazna. Kmalu na to pride, pričakujoč zmage, v Žabjo dolino okrajni sekretar. "No, kako je tovariši?" je dejal in si stresal bleko, kajti zunaj je še vedno lilo. Ko je sekretar pogledal številke—odgovoril mu ni nihče—je prebledel. Dvignil je obrvi in gledal vsakega člana komisije posebej, kakor da bi bili nesreče oni krivi. Ko je prišel z očmi do Kljuna, je temu postalo vroče. - Povesil |e oči ln na mizi pričel zravnavati zmečkane papirje. V Žatyi dolini so živeli dobri ljudje, zato se jim je bral greh lehko na obrazu Raztegnila ne je nad Žabjo dolino jesenska, dolga noč. Vse Življenje Je potekalo potem naprej; ne da bi se kaj velikega zgodilo. Brnjak je utihnil, ker ni prišel kralj niti /andar niti "reberu-clja", Cipek ae Je nekam potegnil, Bara pa je začela spet s pravo pobožnostjo, z nabiranjem rož in penez. Le Kljun je bil nekako začuden. Pogled sekretarja ga Je vznemirjal. In globoko v njem mu je nekaj reklo, da se je pri volitvah zmotil*. "Stara " je rekel ženi. ko je bil na večer mir in čas pred počitkom "Zdi ae mi, da sva jo za vozila." "Bova pa drugič boljše," je dejala Kljunovica, legla ter kmalu trdno zaspala. (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi * MALE Se FEMALE HELP Experienced Pants Operators, Pocket Makers, Joiners, Piecers, Pressers, etc. Steady work - Highest Pay. Paid Vacations. CAMPION MFG. CO. 411 S. Clinton St. JANITOR Part time work - Exceptional opportunity to make good money - Few hours overtime during week - Full time Saturday afternoon. Phone RANDOLPH 6957 GIRLS splošna domaČa HIŠNA DELA Iskuiena navadna kuharica, t šolske starosti otroka. Manjša perilo. ' Kličite: EDGEWATER 3111 ' Izkušena služkinja sa domačo pomoč. Ni pranja. Pomagati pri otrocih. $30.00 do $35.00 na teden. Kličite s GLENCOE 133 SLUŽKINJA pasltl na 2 >4 let staro deklico. Lahka* hišna dala; manjša parilo. Dobra plača. Kličite pred 10:30 AM aH pa po $ PM: HOLLYCOURT 1622 GIRLS and WOMEN Pay day every Wednesday No experience needed HIGHEST RATES IN INDUSTRY Paid rast perioda STONE CONTAINER CORP. 4200 Weal 42nd PL 2 blocks West Pulaski Surface Line Bus THE BEST RADIO PLACE IN TOWN Has openings for assemblers solderers wirers packers HIGHEST PAID WAGES IN THE INDUSTRT Com* in and b. , ■ convinced I 4 y MOTOROLA 4545 W. Augusta Blvd. kuharica ™BI DELO PR, Mau U maniše perilo. Svojo sofcl Plača. Kličite; 0Uj'dc ——-ALBANY_2102 housework middle-aged WOMAN 3 or 4 days Your hours 7818 Stoney Island SOUTH SHORE 0160 SEWING MACHlj OPERATORS EXPERIENCED on LEAT and CANVAS STEADY WORK GOOD PAY Excellent working condi STORKLINE FURNITURE C 4400 W. 26th Street ALI GLEDATE ZA D O BR PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima n*k takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plači 72 ta uro. po treh mesecih 77Mec as« in po šestih mesecih po 12 H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči Oglasite se pri ■'.-» illinois bell telephone company v uposlovalnem uradu u im v pritličju 309 W. WASHINGTON Izvrstna prilika za stalno delo pri GRAVERTANK družbi Preskrblte al delo sa bodočnost GROVER tovarna potrebuje WELDERJE F I f E R J E POMOČNIKE Začetna plača Je %\MV% na uro - Dnevno ali ponočno < Dobro delovno atanje • Ugodna prilika sa napredek. Uposlovalnl urad Je odprt od 8 A.M. do 5 P.M. vsak dan od pondeljka do petka. VAŠE BODOČE DELO NAJ BO PRI GRAVERS DRUi GRAVER TANK & MFG. CO. MEN - BOYS GOOD JOBS AVAILABLE No experience needed HIGHEST RATES ' IN INDUSTRT Vacation with pay STONE CONTAINER CORP. 4200 West 42nd PI. 2 blocks West Pulaski Surface Line Bus STANOVANJE, / HRANO in PLACO v zameno za lahko domače delo. Malo pranja Prijazen dom pri mali družini v sredini mesta. Klkite: BITTERSWEET 4267 GIRLS Por UOHT PACKING OPERATIONS Clean, pleasant working eondltions S Day Weak Excellent Pay STEADY WORK Aero Needle Co. II« N. Michigan Ave. 2nd floor 4809 Tod Ave. East Chicago, In naročite si dnevnik prosveto Pe sklepu 12. redna konvencije sa lahko naroči na Ust Pi prišteje eden. dva. tri. štiri all pat članov is ene družine k eni*" nlnL Ust Prosvata stana sa vse enako, sa člane ali nečlane js^j eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri atesmenh. »1 tednlk. sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj n>i vsrsjatfeo. da Je list predrag ta člana SNPJ. List Prosvets Je važs »setmas gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čltal lUt mk dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bi" c SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo »htewl wm ivoj tednik, bode moral tisti član lx dotlčne družine ki Je ts*o naročena na dnevnik Prosveto, to tak* naznaniti uprajn.lt ^ in obenem doplačati dotično-vsoto listu Proevets Aao ws stori, tedaj mora upravnlitvo mižati datum za to violo naroc Cena listu Prosvets Jat Za Zdrvi, države In Kanado M.00 . - 4J0 I.SS 2.40 ______1.20 I tednikov in----nič Za Evropo Je 1 tednik In I 2 tednika In S tednika ln. 4 tednika In Za Chicago in okolico Je 1 tednik in 2 tednike in ---------- 3 tednike in-------- 4 tednike in ----------- t tednikov in ------- ......... M-* 17» . I* 1.11 . iN - J" lil dsnerje eli Iapolnlta spodnji kupon, pritožite potrebno ™to ^^ Money Order v pismu In si naročita Prosveto. Ust ki )e PROSVETA. SNPJ. 2SI7 So. Lawndale Ave. Chicago 22. U. Priloženo požiljam naročnino sa list Proeveto 1 , .........ČL druitvs * Naslov Ustavita tednik ln ga pripiši«* k moli esreta* članov moja 2.___ 2. ________________________ 4__.Aldn*"*1 ^ .1-'Z U ..... ČL dndtvs k. Drževs ——