Natisov 15.000. *^PI „Štajerc" izhaja vsa' petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. scprodajajopočv. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za 6 krat razdeljeno petit vrstico 1 krat 15 h, 2 krat 25 h, 3 in večkrat 35 h. Pri večkratnem ozna- nilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 7. januarja 1912. XIII. letnik. Yabilo na naroebo. Z današnjo številko pričenja 12. letnik našega »Štajerca." Brez da bi se sami hvalili, pač lahko trdimo, da si je naš list na vseh straneh pridobil toliko vpliva in veljave, kakor noben drugi list. »Štajerc" je najcenejši in največji tednik v slovenskem j e z i k u. A on je tudi popolnoma n e-odvisen na vse strani in zamore vsled tega brez'obzirov zastopati pravice kmetskega, obrtniškega in delavskega ljudstva. Vabimo torej cenjene prijatelje na novo naročbo našega lista. »Štajerc" stane: Za Avstrijo: Celo leto in četrt leta razmerno. Za Ogrsko:* Celo leto 4 kuverti.) Za Nemčijo: Celo leto 5 ?a Ameriko: Celo leto G Za drugo inozemstvo se računa naročnino \z pzirom na visokost, poštnine. Posamezne številke stanejo po <> h. Naročnino je plačati naprej. * * * Inzerati imajo v »Štajercu" vsled njegove priljubljenosti in razširjenotti največji U9peh. Pri inzeratih se računa 6 krat razdeljeno petit-vrstico ali njen prostor za 1 krat 15 h, za 2 krat 25 h, za 3 krat 35 h itd. — Pri večjih in letnih naročilih seveda veljajo Še posebne določbe. * * * Naročajte list, širite, priporočajte »Staj erca 3 K pol leta K 50 h • (* K. K. «t Torej naprej ! Praznični dnevi so minuli, še nekaj spominov živi v naših srcih, vonj božične smreke se čuti še v sobi in žarek sreče v otroškem očesu. A že stopamo zopet v življenski borbi naprej, ie prihajajo zopet vsakdanje skrbi in že je treba zopet na politične in gospodarske potrebe misliti. Mi si sicer v splošnem s politiko nismo mnogo glave belili, kajti v naših slovenskih razmerah postati mora sleherna politika kmalu nezmiselna karikatura. Zato smo mi tudi vedno smešili tisto visoko slovensko politiko, ki hrepeni po visokih šolah, medtem ko je število analfabetov še ogromno, — tisto prvaško politiko, kije v vseh svojih oblikah 1 e najodurnejše izkoriščanje in izsesava n je slovenskega ljudstva. In prav smo imeli, da te Bpolitike" nismo vpoštevali. Kajti to je „politika" trotov, »politika" zatiralcev! Kakšne res politične cilje imajo vendar prvaške stranke? Napačno razumejo nacionali-rem, ki je pri Djih le nasilno kupčijsko podjetje. Napačno razumejo demokracijo, ki je nagla-šajo le tedaj, kadar iščejo med ljudstvom kalifov. Vsakdo nam mora priznati, da je s 1 o-jreneko ljudstvo ravno tako v političnem, kakor v gospodarskem jozirn grozovito zanemarjeno. In vsakdo mora tudi priznati, da je tega ravno prvaška politika kriva. V duševnem o z i r u niso prvaki za slovensko ljudstvo ničesar storili; po uradniških fabrikah so hrepeneli, da bi sinovi prvaških voditeljev temlepše življenje imeli. Na deželi pa so slovensko ljudstvo navdajali z najhujšim babjeverjem, s sre-dnjoveškim naziranjem, slovenski škofje so se-žigali leposlovne knjige in slovenski nadučitelji poljubujejo še danes fajmoštrove roke. Kaplani, torej člani „slovenske inteligence", dopuščajo še danes, da jim lastni oče roko liže in jih »vika" in jim pravi „gospod." In istotako drugi stanovi. Liberalni senzacijski romani niso za las boljši od klerikalnega duševnega zanemarjenja. Velikanska je torej ta duševna mizerija . . . Io v političnem ozira? Moderni prvaški politiki niso vstvarili nobene dosledne, poštene stranke. Skoraj vsi prvaški voditelji so dokazali s svojim življenjem, da jim ni nič za nazore, marveč le za osebo. Dr. Verstovšek, dr. Benko-vič, pl. Šnklje, dr. Šusteršič, Grafenauer, dr. Brejc, — liberalci, br,e?,,"'~T?.i, „nemčurji" so bili in zdaj so do pleše klerikalni Slovenci. Veleiz-dajstvo, ilirizem, patriotizem 100°, srbofilstvo, rusofilstvo, katoličanstvo, vse mečejo prvaki v en pisker in v tej posodi se kuha potem tista »rihta", katero naj bi ljudstvo pod imenom »slovenske politike" jedlo ... V gospodarskem ozira pa je postala prvaška politika pravi rabelj slovenskega ljudstva. Vsa važnejša podjetja prvakov na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem so za polomom ali pred polomom, — posojilnice, »zvese", »konzumi", »zadruge", društva, vrag vedi kaj vse še, vse je bankerotno, brez gospodarske podlage, brez bodočnosti . . . Pred . tako »politiko" seveda mi napred-njaki nismo mogli imeti rešpekta in tej »politiki" se nikdar klanjali ne bodemo! Žalostna majka slovenskemu ljudstvu, ako bi vse trobilo v prvaški rog! . . . Naše napredno stališče toliko sovraženih »štajercijancev" pa je vedno ednako in v svoji ednostavnosti dosledno. Majboljše glave tudi med narodnimi Slovenci so pravzaprav istega mnenja, kakor mi. Sami Čutijo, daje mali slovenski narod kulturno in gmotno od mogočnih sosedov odvisen. Vse, kar je slovenski narod, postal je na ramen ah nemškega in celo narodno individualiteto so dali slovenskemu ljudstva — Nemci! Nemci niso slovenskega ljudstva »potujčili", čeprav bi bili to pred desetletji s prav malim naporom lahko storili. Ali dvignili so slovensko ljudstvo, odpirali so mn svet, dajali mu kulture, bogatstva, — vsako besedo se lahko dokaže z zgodovinskimi slučaji. In zato pravimo: slovensko ljudstvo ima le tedaj bodočnost, ako se bode naslanjalo na mogočnega nemškega soseda. To je naše stališče. Po navadi pa označimo to svoje stališče z znanimi besedami: skupno gospodarsko delo Slovencev in Nemcev... Tega edino pravega stališča se bodemo tudi v novem letu držali! Politični pregled. Politični položaj je vsled počitnic državnega zbora precej dolgočasen. Delegacije so zborovale in so vse tisto storile, kar se je od njih ravno pričakovalo. Delegacije so še vedno vse dovolile! Deželni zbori »nemirnih" dežel pričnejo šele e svojim »delovanjem." Edino na Kranjskem so klerikalci že glavarja v penzijo poslali. Tako je pravzaprav vse precej dolgočasno in iz te dolgočasnosti nas niti ne rešijo znani, že v naprej znani govori naših ministrov . . . Avstrijski dolgovi so razmeroma tako velikanski, da jih ue doseže nobena druga država. Skupno lahko rečemo, da ima Avstrija 12 tisoč milijonov dolga. Te velikanske svote si niti predstaviti ne moremo. Ako bi hotel šteti le do enega milijona, rabil bi zato 115 dni in noči; skoraj štiri leta pa bi moral šteti, ako bi hotel 12 milijonov prešteti. In tisoč oseb bi moralo 4 leta dolgo neprenehamo šteti, da pridejo skupaj do svote 12,000 milijonov. In toliko kron ima- Avstrija dolga! Poročilo o državnem dolgu kaže sledeče žalostne številke: Redni dolg............K 5.025,043.258 Splošni državni dolg........„ 135.997 637 Kavcije in depoti.........„ 964 637 Odškodninske rente........„ 23,750.364 Ako se vzame k temu še plačilo za ogrsko vlado, znaša splošni državni dolg 5.109,255.665 kron. K temu pride še državni dolg avstrijskih dežel in kraljestev, ki obsega te-le številke: Kons. drž. dolg.........K 3.351,623.325 zapadli dolg........... „ 4,369.647 nezapadli dolg.........„ 3372,700.328 drugi dolg........... „ 287,785.130 Skupno znaša potemtakem državni dolg Avstrije 12 tisoč milijonov (natanko rečeno: 12.205,814 133) kron ... Le za obrestovanje tega nezaslišanega dolga se rabi vsako leto več kot 481'A milijonov kron. Na te številke slavni politiki in državniki nikdar ne mislijo. Vse njih hrepenenje je le, da bi itak izmozganemu ljudstvu še večje davke in doklade napravili . . . Odstopil je kranjski deželni glavar pl. Šuklje in se odtegnil popolnoma političnemu življenju. Šuklje je bil svoj čas med ustanovniki liberalne stranke, pozneje pa je presedlal, postal klerikalec in napravil lepo karijero. Vendar pa zdaj ni hotel pri gnusnemu nasilju kranjskih klerikalcev sodelovati in je raje odstopil. Kdor od papeža je, umre, — pravi stari pregovor! / Povsod razburjenje, to je splošno znamenje današnje svetovne politike. Komaj se je poleglo razburjenje radi aneksije Bozne in Hercegovine, ki bi povzročilo kmalu evropejsko vojno, ko so se že začele nemško-francoske in nemško-an-gleške prasko zaradi Maroko. Zdaj so te končane, brez da bi se vnela krvava vojna, in že se pojavljajo zopet spletke v Perziji, katero bi Rusija tako rada pogoltnila. Rusija izrablja ravno položaj, v katerem tiči danes Turčija vsled vojne z Italijo. Zato je morala Perzija tudi za sedaj v splošnem ugoditi ruskim zahtevam. Medtem pa je pričela tudi revolucija na Kitajskem in že gledajo Rusija, Japonska, Anglija in Severna Amerika s škilastimi pogledi, je-li bi se dalo ob tej priliki kaj pridobiti. Na Balkanu zopet Pri hladil G! ŠCIHU TrOlUGHU 8e priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje se ponavljajo znani dogodki: rop, požig, ubijanje ... In tako je položaj po celem svetu prav resen. Splošno se sodi, da zna v spomladi priti do še resnejših dogodkov in strah svetovne vojske stoji zopet pred nami . . . Za koga ni denarja? Mi imamo milijone in milijone za visoke peuzije in ministre; ali za socialne zahteve, to je za pomoč delavcem, obrtnikom in kmetom, nimamo na Avstrijskem nobenega denarja. Francoska vlada je izdala v tem ozira zanimive številke, ki dokazujejo, da je naša država v socialnem oziru jako zanemarjena in klavrna. V naslednem podamo te številka, ki nam kažejo izdatke posameznih držav v socialne namene ; država skupni izdatek % skupnega na franki proračuna glavo Anglija.....300,000000 645 665 Švica...... 6,000.000 4 00 5 75 Francoska .... 120,000.000 300 300 Nemčija.....81.000.000 2 15 1-25 Italija......21,000000 094 062 Avstrija . . . . 14,500.000 0 53 029 V ljudske namene izda torej največ Anglija (300 milijonov frankov), Avstrija pa komaj 14'/s milijonov. Auglija izdaja v socialne namene 6'A% vseh svojih izdatkov, Avstrija pa le 'A°/o !! To je dokaz, da se pri nas še vedno ne pozna gospodarskih potreb ljudstva. Beg Špijona. Francoski stotnik Lux, ki je bil na Nemškem zaradi vohunstva vjet in na večletno ječo obsojen, zamogel je iz trdnjave Glatz pobegniti. Francoski vojni minister je imel neo-kusnost, da je Lnxa oficijelno sprejel. Draginja na Angleškem. Londonski dopisnik lista „Berliner Lokalanzeiger" pripoveduje o draginji v Londonu prav gorostasne stvari. Potemtakem vladajo tam le-te cene: 1 kila govejega mesa od 2 46 do 3'— kron; ovčjega mesa 272 K, svinjskega 2-60 K, 1 kila putra 480 K, 10 krompirjev 1-60 K. Mleko košta na Angleškem celo 51 vinarjev za 1 kvart (to je nekaj čez 1 liter). To je posledica, da se je na Angleškem zanemarilo kmetijstvo, da so je kmete odpravilo in da se mora zdaj življenska sredstva iz tujine dobivati. Portugalska vlada je zaplenila vse dragocenosti pregnanega kralja in jih bode zdaj razprodala. Vrednost teh dragocenosti znaša okroglo 15 milijonov kron. Del kupnine hoče vlada porabiti v namene ljudske izobrazbe, del pa za — zvišanje duhovniških plač! Italijansko-turška vojska seveda še ni končala; pač pa je že zanimanje zanjo hudo ponehalo. Vzrok temu je zlasti zimski čas, v katerem odločilni vojaški koraki niso mogoči. Vsak dan se poroča sicer o manjših praskah, pri katerih Italijani ne dosežejo ravno posebnih uspehov. Ali vse te praske nimajo odločilnega pomena. Medtem se velevlasti na tihem še vedno trudijo, da bi mirovna pogajanja dovedla do uspeha. Ali tudi v tem oziru se ne more ničesar odločilnega povedati. Na Turškem imajo tudi hade notranje politične boje in je prišla zopet nova vlada na krmilo. Italijanska vlada zopet je pričela na vso pretege tajiti, da se oboružuje ob avstrijski meji; ali avstrijska javnost navideznemu prijateljstvu Italije nikdar ni verovala. Prepričani smo, da Italija i trozvezo edino v svoje sebične namene izrablja. Ali italijanske hinavščine bode tudi enkrat konec 1 891 ki drži kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstranili ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z .Steckenpferd' lilije nim mlečnim milom (znamka „Stecken) fevd") < d Bergmsm i Co. felstliei a. £. Kos za bu h se dobi v vseh apotekah, droženjah in trgovinah s parfumom itd. Občinske Tolitve v Loki pri Zidanem mostu. (Izviren dopis.) Pred božičnimi prazniki, dne 21. in 23. grudna 1911 vršile so se v občini Loka pri Zidanem mostu občinske volitve, katerih so se naprednjaki skupno zNemci lev prvem volilnem razredu udeležili; v drugem in tretjem volilnem razreda pa so pripustili volilno bojišče liberalnim prvaškim petelinom in klerikalnim kandidatom. V drugem in tretjem razredu so zmagali z mnogimi nepo-etavnimi sredstvi pr-aški liberalni petelinčki nad klerikalnimi kandidati, ki so do sedaj v občini gospodarili. V prvem razredu, kjer so seveda združeni liberalci in klerikalci z mnogimi n e p o s ta v n o s t m i in nasilnostmi kršili občinski volilni red, so sicer napredni kandidatje navidezno propadli; kajti napredni volilci 80 vložili ugovor proti veljavnosti občinskih volitev v prvem volilnem razredu, katerega mora občinski predstojnik sedaj predložiti c. kr. n a-mestniji v Gradcu, ki mora občinske volitve v občini Loka pri Od revolucije na Kitajskem. Mesece sem že traja krvava revolucija na Kitajskem in us-taši so ostali večidel zmagoviti. Vršijo se sicer mirovna pogajanja med poslanci mandžu-hovske dinastije, a na dragi strani se je cesarja že odstavilo in republiko proglasilo. Japonska in tndi druge velevlasti so pripravljene, da varujejo v slučaja potrebe življenje in imetje svojih na Kitajskem živečih podanikov. Cesarska gar-nizija v Kiučavu se je upornikom podala. Istotako so uporniki napadli in zavzeli mesto Hank&u. To mesto je večidel pogorelo in naša slika kaže (zgoraj) Hankau v plamenih. Zanimivo je, da so uporniki bolj držali človečanskih določil in da so bili mnogo manj krvoločni, nego cesarski vojaki. Le v slučajih ropa in požiga so bili nevsmiljeni. Koga so zasačili pri ropanju, tega so takoj na smrt obsodili. Tako vidimo tudi na naši sliki spodaj kitajskega roparja, ki so ga uporniki vjeli, obglavili in mu položili odbito glavo med noge. Tako so mrliča v svarilo ležati pustili. Aoa»r»llung ALeieh« emes v.ij. r^publikltnenitogericfrereri Plunder«^ Zidanem mostu razveljaviti ko ti ne po stavne, in bode skoraj gotovo občini j zaukazalo, da se morajo vršiti] nove občinske volitve v Loki. Kakor se sliši, se je tudi s klerikalne strani vložilo ugovor proti veljavnosti občinskih volitev v drugem in tretjem razreda. $ Omeniti še moramo, da so se kot strastni ' prvaški agitatorji pri občinskih volitvah odlikovali: asistent c. kr. pri v. južne železnice Ivan ( Ste miš a, pristav c. kr. priv. železnice Ivan I Terzič, pristav c. kr. južne železnico Ernest ". Vargazon, ki je po ves dan stal pred voliščem v Loki, strastno agitiral, popisoval glasovnice s prvaško-liberalnimi kandidati, letal od volilca do volilca, tako da si je „znucal" dvakrat v tem kratkem času svoje podplate. Tadi po8tajenačelnik Avgast Ludvik, rodom Čeh, ki pa je bil do sedaj nepristranski, se je pri teh volitvah vmešaval v agitacijsko delo. Vidimo torej, da so bili glavni in najhujši agitatorji pri teh občinskih volitvah uslužbenci c. kr. priv. južne železnice in zatoraj opozarjamo ravnateljstvo južne železnice, da te svoje uslužbence opozori nanjih dolžnosti; drugače jih bodemomi občani, ki plačujemo skoraj ves davek v občini, podučili in jim pokazali, da se ne damo od njih komandirati! ------------------------------------------------ isi. Slov. Gradec. V prvaških listih, zlasti v znanem lažnjivem „Slov. gospodarju" objavlja nekdo zaporedoma hujskajoče članke proti nemški šoli sploh in zlasti proti oni v Slov. Gradca. Dotičui hujskač se podpisuje sicer z lažnjivim priimkom „kmet", ali mi vsi dobro vemo, da to ni kmet. Lažnik svari ljudi, da bi pošiljali svoje otroke v nemško šolo, češ da se tam ničesar ne priačijo in da izgubijo tam svojo vero. To je pač nesramna trditev!. Ako bi „Gospor darjev" dopisun ne hodil svoj čas v nemško šolo, bi se mu danes ne godilo tako dobro in bi moral mnogo težje svoj kruh služiti. In veri škoduje pa tudi tisti najbolj, kateri jo v poli- . tične namene izrablja. Nam je „Gospodarjev" dopisun prav dobro znan; saj se krije njegova pisarija natanko s pridigo, ki jo je pred kratkem imel. Hujskač naj raje poneha s svojo gonjo proti prepotrebui nemški šoli, drugače mu bodemo brez ozira na levo in desno enkrat javno lažnjivo krinko raz obraza potegnili. Svaka sila do vremena, — in tudi naša potrpežljivost ima svoje meje. Ljudstvo pa ostane zvesto pre-potrebni nemški šoli, brez katere nima nikdo prave bodočnosti. Pravi kmet. Sladkagora. Dragi „Štajerc"! Ker že dalje časa nisi od nas nikakega dopisa sprejel, si go- , tovo mislil, da je tudi nas žnpljane močno spanje I prijelo, kakor je to že svoječasno od našega č. £ g. župnika Martina Kraj ne „Štajerc" poročal. Pa mi ne spimo, ampak smo molčali z nadejo,"' naj svet vidi,- da smo mi Sladkogorčani mirni! in složni med seboj. Pa ker našemu črnemu na umu bolnemu dopisunu v „Slov. Gospodarju" ne da miru, smo prisiljeni tudi mi malo spre-. govoriti. „Slov. Gospodar" je v štev. 53. in 54.' leta 1911 prinašal dopise iz Sladkegore o izidu volitve župana tako neotesano, da kaj takega zamore le ta pisati, ki ima patent na laži in obrekovanja. Res je, da je bila volitev za župana dne 7. decembra. Prišli so vsi odborniki, pa v volilni lokal so prišli samo naši odborniki; nekaj omahljivcev je šlo k tnkajšnemu trgovca g. Blatniku, č. g. župnik je pa imel svoje volilce v kaplaniji. Volilci so bili na tri dele razdeljeni; ko je razvidil č. g. župnik, da mu slabo gre, se je pa kar umaknil ter 8 tem volitev župana preprečil, posebno ker je bil on vodja volitve.. Vsled tega se je volitev na 16. decembra preložila. Do takrat je imel pa naš č. g. župnik dovolj časa za agitacijo; on je šel k vsakemu odborniku, le kamor se ni sam upal, je poslal zanesljivo osebo, da bi ja vsilil svojega kandidata za župana. C. g. župnik nas je imel za cucke; tako se je izrazil dan pred volitvijo pri enem naprednem odborniku. Rekel je namreč: „Jutri boste vsi cucki prišli volit!" Da bi ta beseda ne segla do žaljenja časti, je še 5 pridjal: „Jest sim tudi cucek!" Da si ta č. g. župnik vsled agitacijske gonje takšni priimek dovoli, to je pa že za nas farane sramotno! Toraj je imela le prav neka tukajšna gospa, ko se je izjavila, da k prejšnim gospodom je rada hodila k spovedi, k tema dvema pa že ne gre, ker sta spovedi bolj potrebna kot ona sama. Ni čada, da vera in spoštovanje do duhovnikov peša. Vsled te farške gonje in agitacije je bil dne 16. decembra za žnpana izvoljen posestnik Boser; sicer nimamo nič zoper župana, pa toliko rečemo, da tako hvalisana „zmaga" ni bila častna, kakor se dopisnik v „Slov. Gospodarju" hvali, ampak sramotna, in da občinsko gospodarstvo, ako bode pod vodstvom č. g. župnika, kateri je tudi odbornik, ne bode dobro gospodarilo. Za vzgled nam je tukajšni cerkveni konkurenčni odbor, ki se je pod vodstvom kleri-kalizma pri cerkvenem popravilu tako neumno zagospodaril, da je posestnik Filej (ki je bil načelnik) že naprej videl nesrečni polom in je svoje posestvo hčeri izročil. Matevž Majcen iz Polž, Pongrac Veber od sv. Mihela in Javornik iz Dolgegore, so morali pa v svoje žepe seči in založiti vsaki po 4.000 K, sicer bi jim bila posestva prodana. Ti posestniki pod vodstvom č. g. župnika so tudi pri raznih denarnih zavodih za posojilo brezuspešno prosjačili, pa le eden zavod je njih prošnji ugodil s tem pogojem, da ako č. g. župnik župnijski pečat seboj prinese; (kadar se stvar konča o računih in o izidu plačila, bomo še v „Štajercu" zatrobili). Mi bodemo skrbeli, da bodo novi klerikalni županski organi vsled slabega lahkomišljenega gospodarstva tudi v svoje žepe segli! Polenšak. Dragi „Stajerc"! Gotovo ne veš, kaj je največji greh? Tudi mi smo to šele zdaj ob adventni spovedi od g. župnika Podplatnika izvedeli. Spoved je bila pri nas zelo lahka. Dru-zega fajraošter ni vprašal: koga si volil, ali be-reš jŠtajerca", ali si „živio Ploj" kričal? Nekega moža je tako vprašal in ko je ta odgovoril, da ni čital ^Štajerca", da ni volil Ploja in tudi ni takrat „živio Ploj" vpil, temveč da je takrat doma svojo kravo pasil, — pove mu župnik, da je to največji greh na svetu. Istotako se je u godilo ženskam. Ker je neka žena, ko jo je > njen vujec obiskal, mu postregla s kruhom in ; vinom, napadel jo je hudo, češ da se ne zna i spovedovat in da „fehta." No, g. Podplatnik, mi pa vprašamo, kdo je tisti, ki največ „fehta", ! ki nima nikdar polnega žaklja? Siromak se sra-i muje prositi; in Vi, g. Podplatnik ? Pa še nekaj Vam na uho zašepetamo: Naš mežnar bukov ; — holt! — Bonkof Tone bo v kratkem oče i postal; do te časti mu pomaga pobožna devica. Bog požegnaj! Farani. V gospodarski premislek! Piše: Aloizij Križani S, Vel. Nedelja. Časi v katerih živimo, so resni. Vsak se peha za Svoj obstanek. Ta pojde v tovarno, da si nekoliko prisluži, drugi zopet prične postransko obrt, tretji se ubija na «•; mogoče načine s poljedcUtvom, živinorejo, vino-in sadjerejo, četrti si spet omisli kak gospodarski stroj, ki bi mu naj olajšal delo in znižal stroške sedaj tako dragih delavcev. Toda delavec se navadao pritožuje, da ne shaja. dasiravno dnevno eno do dve ki oni zasluži, ker tudi toliko izda; vse je drago, govori; pri večjem kmetu ima >podkoruzu« ali tpodkrompir« za goto/e težake, kar ;e mu spet drago vidi; tam prevzame košnjo, krčenje, rigolanja, spet drago. Dobro I Zemlja, ki ii jo za težake »zel, je stala piej rečem dvanajst težakov, in tudi danes dvanajst; v delu je torej eno in isto; ako pa misliš, da je težak stal trideset krajcarjev pred deset let', stane sedaj gotovo eno krono ali več in se težak isto zaračunt, ko nekdaj; če se pa za denar dela, je isti podvojen. Ne pomisli pa, da je obleka, petrolej, pijača, in drugo se zelo podražilo, kmetski pridelek pa ne, ali le v neznatni meri. Pijačo ali meso kupiš v prodajalni in je isto vsaj enkiat če ne več podraženo; kmet isto proda daleč pod polovično ceno, ter je virok draginje iskati naravnost le v veleobrti, torej pri kapitalizmu, o katerem kmet ni v dotiki. Kmet pa plačuje in dela kolikor mogoče sam ko črna živina, da se še za silo vzdržuje : ali gorje mu, ako mu živina ali polje se uniči, tedaj pa se vzame posojilo ali boben! • Kmet, plačaj, besede ne zini, drugače poje bobenl K večjem, da smeš klobuk z glave sneti in ponižno pod pazduho ga žmikati. Ko pripeljaš svoje blago na sejem, se ti plačuje kod neka nepotrebna stvar. Potrebuje ga pa vendar vsak. Tvoja živina, tvoja mrva ali seno, tvoj žitni pridelek, vse, vse kar imaš na prodaj, je slabotno in drago, le lepo in ceno se hoče kupiti. N hče ne vpraša, koliko stane obdelovanje celega leta za eno kulturo ali če so okoliščine za dobavo tega ali onega predmeta ugodne. VpoŠtevaj torej, da je hvalevredno, ako se uresniči tako zažeijena, nad vse potrebna naprava, — kakor je velikansko nameravano električno podjetje na Dravskem polju v ptujskem okraju — ki bo v obilni meri povzdignila, da bodo naši sadeži tečnejši in dražji, na kar se bo tudi bo'j za nje povpraševalo, ker bomo s to napravo še bolje s svetom v dotiki; na drugi strani pa se bo dal marsi-kak krajcar zaslužiti pri podjetju samem, tako delavec kakor kmet, da bo obema olajšano in pomagano obema bodisi v življenskem ali drugem oziru. Pomagano bode tudi glede poinaujkanja delavcev, ko bo lahko si vsak repo, slamo, seno zrezal; goal bo si mlatilni stroj, trijer za čiščenje zrnja, mlin, brus, vodo v hišo, v hleve, gnojnico v sod ali v vrt, šivalne stroje, žage, tudi vozove, pluge, itd. Luč pa, kako varna da je proti Ognju in svetla, vsak čas in kraj pri roki, ter se bodejo na tak način delavci lahko pri kmetiji pogrešali, ker bode stroj za malo ceno to opravil, kar danes zelo drago pride v obliki delavcev. Delavci sami pa bodo vsak čas pri podjetju si zaslužili in ne silili v tujino, ko se to dandanes dogaja. In če rečem, da se bodejo naša zemljišča še zelo, zelo bolj obdačila v nekolikih letali, ker naša mamica vlada potrebuje vedno več denarja; in kje ga spet drugod najti, ko le pri kmetu, ki že komaj svojo družino s fišolom in lukom glada varuje, toda ti plačaj, vzemi kjer hočeš in molči! Le poglej, kolikokrat in tudi zdaj, se snuje postave, ki ti lahko napove da ti nisi posestnik ampak nekdo drug, medtem ko naši poslanci delajo rajši politiko (zagrizeno strankarstvo) ter se bavijo le z napisi na javnih poslopjih, kjer se reče »hier«, raje kakor da bi naše interese varovali I Ti poslanci s tem doka že jo, da niso za.ljudstvo. Zato pa ti kličem, kmet, pomagaj si sam, ker si zapuščen! Pomisli, da se vsak stan združuje in organizuje; eden sam je slaboten, družba je pa moč. Toda vsak se boji ko hudič križa, da bi bil v kmetijski podružnici, ker to navadno gospod župnik zanikajo, ker je treba par nemških besedi zgovoriti ali zapisati. Nemška beseda Od vojske. Durcb die Jtaliener Fusilierte kriegsqerangene Araber. _ Naša slika kaže krvav prizor iz tripoličanskega bo- | joče italijanske vojake, ki so smrtno sodbo nad nesreč-jišča. V ospredju vidimo kup mrličov na smrt obsojenih j nimi domačini izvršili. in-postreljenih Arabcev. V ozadju pa je opaziti odhaja- j --------------- je pa žegnanim in prvakom >hudič«, ki drži na verigi vsakega, kdor nemški ume. Slovenski jezik, le ta se naj govori, drugo nič! Nemški naj govorimo samo mi gospodje, da nas ta neumni kmet, ki je samo v prvaško šolo hodil, ne bo razumel, ko bomo ga mi ciganih in mu kožo črez ušesa vlekli. Primerno bomo mu že postajo pustili uvedeti, da bo plačeval, da bo kar črn postal, in tedaj se mu ne bode zljubilo več proti nam prvakom in nam, prvim za Bogom na svetu, nam blagoslovljenim gospodom, postopati, in. potem se lahko mi prvaški advokati smejimo. Mi žegnani bomo pa naslikali hudiča tako lepo, kakor še ga nihče ni videl, roge bode imel take, kakor -tretjak telec«, in če bo le z enim zmigal, bode plah kmet kar z vozom polne vreče žita peljal v farovž, ter bode s tem rešen peklenskih verig, odpuščeni bodo mu grehi, če je gospodu primerno povedal, če bo le mastno plačal. Pa le tiho bodi, besede ne zini, pl.čaj... Kaj ti je torej storiti ? Kmetijska družba je za postavodajo moč, ki te lahko sigurno brani proti izkoriščevalcem, zatorej \si k nje, da se bo reklo: eden govori v imenu 100 000 . . . Da boš lažje izhajal, poprimi se z veseljem novih naprav, ki bo ti )ih nudila električna sila, ki se uresničuje tukaj pod imenom »Poetoviat, ki sem jo zgorej nekaj navedel. Bodi prepričan, da le v znanosti ;n združitvi je moč, in le tedaj ti pomaga tudi Bog. Če so druge države zaslovele in so v stanu, sem k nam dosti bolj cenejšo blago postaviti, so to dosegle le z znanostjo in modernim napredkom svojega obdelovanja potom naravnih moči, ki je Bog jo kot znanost kmetu podaril in to je elektrika, trikrat cenejša od vsake druge sile, posebno pa pri malem obratu kmetije. Hvalimo torej svojega Biga za ta veliki dar božji, ki se nam sedaj nudi. Delajmo vsi za enega, vsak za vse! Novice. Prisrčno zahvalo za mnogoštevilna nam došla voščila ob praznikih in novem letu. Nemogoče nam je, vsakemu se posebej zahvaliti; zato storimo to tem potom skupno. Dal Bog, da bi nam vsem prineslo novo leto mnogo lepega in srečnega! — V Ptnju, 2. I. 1912. — Uredništvo in upravništvo ^Štajerca". 10 zapovedi za dopisnike. Cenjenim prijateljem, ki nam dopisujejo, se ob začetku novega leta prisrčno zahvaljujemo. Obenem pa jih prosimo, da se naj pri dopisovanju zlasti sledečih nujnih navodil držijo: — 1. Kar hočeš „Štajercu" naznaniti, piši hitro in odpošlji takoj. Mi ne moremo in ne smemo šele za drugimi listi capljati. Hitro poročanje je potrebno in sicer neobhodno potrebno! — 2. Dopisi naj bodejo kratki; s tem si prihraniš sam sebi in uredniku mnogo časa. Poročaj vedno le resnico, ki se da tudi pred sodnijo dokazati, to pa kolikor mogoče kratko. Dolge dopise ne more tedenski list sprejemati. ■— 3. Piši jasno in čitljivo. Nikdo ne ve, koliko dela napravijo uredniku slabo pisani dopisi. Vedno piši s tinto in pazi zlasti, da je številke in imena lahko citati! — 4. Nikdar ne piši „ včeraj" ali Bdanes", temveč vedao datum dneva. — 5. Imena ali številko, sploh pa najbolje vsako besedo, ne korigiraj in ne popravljaj. Ako si jo napačno napisal, prečrtaj jo in napiši poleg pravilno. — 6. Nikdar ne piši na obe strani papirja, temveč vedno le na eno stran. To je potrebno z ozirom na delo v tiskarni. — 7. Vsakemu dopisu dodaj tvoje ime in tvoj naslov. Urednik te nikdar ne bode izdal. Ali on mora vedeti, s kom ima opraviti, ker nosi pred sodnijo in povsod odgovornost za tvoj dopis. — 8. Ne bodi takoj razžaljen, ako uredništvo tega ali onega dopisa ne sprejme. Gotovo ima v tem slučaju vzrok za to. Morda je dopis premalo stvaren, brezpomemben, oseben ali tožljiv. To pravico moraš že uredniku pripustiti, kajti list ni hlev, v katerega bi smel vsakdo svoje živinče postaviti. — 9. Ako hočeš pismeni odgovor, dodati moraš pismu znamko za odgovor. — 10. Nepodpisani dopisi romajo brez razlike v koš . . . Leto 1912 je pristopno leto in šteje torej 366 dni. Zlata številka je 13, nedeljska črka GL, epakti XI, solnčni cirkel 17. Vladnjoči planet je solnce. Sodi se, da bode to leto jako toplo. Predpust traja 45 dni, torej več kot 6 tednov. Pepelnica pade na 21. fabruarja, Veli-kanoč na 7. aprila, Binkošti na 26. maja. Solnce bode dvakrat in luna istotako dvakrat mrknila. Pri nas se bode zamoglo opazovati le prvo solnčno mrknenje dne 17. aprila in prvo lunino dne 1. in 2. aprila. Po stoletnem koledarju imeli bodemo januarja in februarja javno, mrzlo vreme, marca in aprila meglo in dež, maja in junija hude nevihte, julija in avgusta suho, jako vročo vreme, septembra in oktobra oblačeno, novembra in decembra pa hladno vreme. Splošno se sodi, da stojimo pred celo vrsto suhih in vročih let. Srečna dežela je. otok Island. V tej deželi se od leta 1828 do 1892, torej lekom 64 let, ni zgodil noben zločin. V celi državi, ki meri 1.871 kvadratnih milj, imajo le dva policaja in nobene ječe. Tako naj bi bilo povsod in mnogo denarja bi se dalo porabiti v druge, človeštvu primernejše namene. Pozor! Opozarjamo tiste, ki niso pri vojakih služili in morajo vsled tega vojaško takso plačati, da se morajo glasom postave pri oni občini oglasiti, v kateri so 1. januarja stanovali. Vsakdo mora to storiti, ker zapade drugače kazni ! Novoletuo voščilo — greh. DaneB so novoletna voščila splošno navadna, ali svoj čas so veljala kot hudi greh. Sv. Ambrozij pravi, da je »nesramno" babjeverje, ako se smatra 1. januarja za začetek leta, ko „vendar novo leto vsaki dan prične." Papež Caharij je voščilo strogo prepovedal in cerkveni koncil v Rouenu je rekel, da je gratnliranje »nezvesta slabost." Kdor bi ta „greh" storil, naj bi se pol leta, duhovnik pa eno leto dolgo pokoril, šele pozneje se je tudi cerkev navadila novoletnih voščil. Ozdravljenje kuge na gobcih in parkljih? Ta grozovita bolezen, ki je v zadnjih časih tndi v naših krajih toliko škode napravila, bila je1 skoraj nevzdravljiva. Zdaj pa je predaval profesor Hofmann na živinozdravniški visoki šoli v Stuttgartu o svojem novem načinu zdravljenja te bolezni. Pravi, da je dosegel s svojim zdravljenjem naravnost krasne uspehe. V nekem hlevu je tekom 24 ur vse obolele živali ozdravil. V nekem drugem hlevu je stalo 116 krav; tekom enega tedna ni bila niti ena več bolana. Tudi pri teletih in svinjah je baje take uspehe dosegel. Hofmanovo sredstvo se bode seveda šele natanko znanstveno preizkusilo, predno se izroči javni porabi. Hitrost telegrama je hotel preisknsiti urednik ameriškega lista „Times". Oddal je torej telegram okoli celega sveta; telegram je obstojal iz 9 besed, ki so njegov namen označile. Iz New Yorka oddalo se je telegram v Honolulu, potem v Manilo, nadalje v Hongkong, Singapore in Bombay; od tukaj je letel telegram v Suez, potem v Gibraltar in od tam zopet nazaj v Novi York. Tako je preletel torej telegram celi svet, to pa v 161/- minutah. Iz tega se razvidi velikansko hitrost in velikanski pomen elektrike sploh. Iz Spodnje-Stajerskega. Naš Miha Brenčič ga je glasom poročil slo-vensko-narodnih listov grozovito polomil. Mož presega danes vso državno zbornico v — duhovitosti. Ves svet se drži za trebuh, ako čuje ime Mihčeta. Je res žaslostno, da avstrijski državniki že davno niso našli zmožnosti Brenčiča; poklicali bi ga bili že davno iz spuheljske žreb-Čarne na cesarski Dunaj; tam bi bil Miha že Škof Ketteler. Te dni praznujejo nemški katoličani 100 letnico rojstva škofa Viljema Emanuel Ketteler. Bil je eden naj- znamenitejših učenjakov katoliškega sveta in duševni ustanovitelj krščansko-socialnega gibanja. Umrl je 1. 1877. Moderni klerikalizem mu ima mnogo zahvaliti. — 4 — davno finančni minister postal in vse revščine ter bede avstrijskih narodov bi bilo konec.. . Stvar je sledeča: Miha iz Spuhelj je čital v listih, da je draginja na Avstrijskem vedno ne-znosnejša in vsled tega revščina vedno hujša. In Miha je pričel tuhtati in tuhtati, da ga je glava bolela. Spomnil se je tistega „Serenissima", ki je slišal o lačnih ljudeh in je ravnodušno vprašal: Ja, zakaj pa ti lačni ljudje ne jedo?... Iti pri tem tuhtanju je prišel Miha do prepričanja, da manjka pri nas — denarja. Res, denarja manjka! Seveda manjka denarja — nekaterim; drugi pa imajo zopet preveč denarja. Rotšildu ne manjka denarja, Figovem Tončetu pa. Ali Miha pravi: denarja je sploh premalo. In zato je predlagal v državni zbornici, da naj se pusti za 20 milijonov novega denarja izdelati. S tem — je rekel modrijan iz Spuhelj — bodemo imeli dosti denarja in nobene revščine ne bode več. .. Tako jo je iztuhtal Miha in zdaj se mu nehvaležni svet smeji, da bi mu skoraj trebuh počil. . . Mi pa pravimo: še par takih modrih predlogov in Brenčičeva slava bode zaslovela po celem svetu. Škoda Brenči-čeve glave za vsak dan... Novo orožniško postajo, obstoječo iz 3 mož, so uresničili z novim letom v Mali Nedelji pri Ljutomerju. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama («) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 16. januarja v Ormožu (sejem s sčetinarji); v Radgoni. Dne 17. januarja v Tilmiču**, okr. Lipnica; v Kapeli**, okr. Brežice ; v Petrovčah**, okr. Celje; na Ptuju (sejem s konji, govedom in sčetinarji); v Imenem (sejem s sčetinarji), okr. Kozje. Dne 18. januarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino). Dne 19. j a-n u a r j a sejem z malo klavno živino v mestu Gradcu. Dne 20. januarja v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 22. januarja v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Marenbergu**; na Teharjih**, okr. Celje. Dne 23. januarja v Ormožu (sejem s sčetinarji). Dne 24. januarja na Ptuju (sejem s sčetinarji) ; v Imenem (sejem s sčetinarji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*. Dne 25. januarja v Upnici*; v Studenicah, okr. Slov. Bistrica; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Artičah**, okr. Brežice; v Slovenjem Gradcu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino). Dne 26. januarja v meBtn Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 27. januarja v Brežicah (Bvinjski sejem). Dne 29. januarja v Rajhenburgu, okr. Sevnica. Tečaj za kletarstvo priredi deželna sadjarska in vinogradniška šola v Maribora od 22. do 27. januarja t. 1. Nadaljne pogoje se razvidi iz inzerata današnje številke. Najdlo se je v trgovini bratov S 1 a-w i t s c h v Ptuju denarno svoto. Kdor jo je izgubil, naj se tam oglasi. Popravek. Poročali smo v zadnji številki o nezgodi, ki se je zgodila v Radlbachu pri Mariboru. Ponesrečenec pa se ne piše Roussy, marveč Anton Gasser in je bil jako priden ter pošten človek. 25 letnico službovanja praznoval je v Celju policijski stražmojster g. Fr. Mahr. Čestitamo 1 Vlomili so tatovi v pisarno notarja F. Stra-fella v Rogatcu in ukradli nekaj čez 50 kron. Divjak. Branjevec Kosiker v Libojah stre-ljal je v pijanosti na svojo ženo. K sreči je ni zadel. Sosedi so mu revolver vzeli. Iz jeze prišel je na sveti večer k tem sosedom in je z revolverjem ter nožem napadel deklo Sevšek. Divjaka so orožniki oddali sodniji. Zmrznila je dekla Cecilija Polančič župnika Hotnika v Olimju. Šla je zvečer k svinjam gledati in padla v jamo z apnom. Ni si mogla več iz jame pomagati. 7 ur je v nje ležala. O 4. uri zjutraj je šel fajmošter gledati, ker se mu je zdelo, da je ponoči jokanje slišal. Našel je deklo mrtvo v apnu. Hitro dašli zdravnik je le še smrt konstatiral. Požar. V s v. Duhu pri Ločah je pogorela hiša posestnika Joh. Zdolšek. Istotako je zgorel svinjak. Škode je za 3.000 K, nesrečni posestnik pa je komaj za 900 K zavarovan. Po- žarniki in domačini so preprečili, da bi se ogenj razširil. Sodi se, da je nekdo nalašč zažgal. Sam Obstrelil se je v Mariboru mesarski pomočnik Jos. Turner. Igral se je v postelji z revolverjem, strel je počil in Turnerja je kroglja na nogi težko ranila. Maščevanje. Med hlapcem Jurakom v Bistrici pri Kozjem in njegovim svakom Uršičom vlada že dalje časa sovraštvo. Te dni vsilil je Jurak v Uršičevo klet in razbil sod, tako daje izteklo 120 litrov vina. Nadalje je izvalil kamen iz preše, ki tehta 800 kg skozi gorice čez grič, kar je napravilo raznim posestnikom mnogo škode. Istotako je razbil prešo svoje matere in zvalil dva polna soda čez grič. Skupne škode je napravil čez 1000 K. V pretepu dobil je fant Peter Golavšek iz Migojnice pri Grižah tako težke poškodbe na glavi, da so ga smrtnonevarno ranjenega v bolnišnico odpeljali. Ranil ga je hlapec Goršek. Na „0fcet" Streljal je v Mihalovici fant Andrej Gerjevič. Zadel je s šrotom več oseb. Naznanili so ga sodniji. Zahrbtni napad. Ko sta šla brata Janez in * Leopold Zavski v Javorju pri Slivnici k svojemu bratu, napadli so ja trijo fantje z nožmi in poleni in so tudi nanje streljali. Oba brata sta težko ranjena. Surovi napadalci sO fanti Alojz Doberšek in Anton Seničar. Orožniki so ju že zaprli. Kravo ukrasti je hotel nekdo pri posestniku Serbecu pri Kozjem. Ali hlapec je tata pregnal, ki je^potem čez hrvatsko mejo zbežal. Ženo ugriznil je posestnik Vtič v Sitežu pri Ptnju. Skregal se je namreč s svojo ženko, a nakrat ji je en prst pregriznil. Zato je bil obsojen na 2 meseca ječe. > Očetu uho iztrgal je Matija Rojko v Jir-šovcih. Surovi sin bil je na 6 tednov zapora obsojen. , Iz Koroškega. Korošci! Tudi na vas se obračamo ob pri- *\ liki novega leta in vas prosimo, da v blagor ljudstva naše podjetje podpirate. Lažnjivi „ŠMir" ., in z njim vsi' drugi prvaški listi imajo vendar l edini namen, da bi kmeta poneumili in za vele- izdajalsko, protikoroško gonjo izrabljali. Naš N „Štajerc" pa kot neodvisni list kmetov, obrtni- ■£ kov in delavcev, ne dela take „politike", tem- m več hoče le gospodarstvo ljudstva izboljšati. Zato smo prepričani, da bodemo na Koroškem p z novim letom na stotine novih odjemalcev, k; prijateljev in naročnikov pridobili. Potem nam bode tudi mogoče, da žrtvujemo več prostora D za koroške razmere . . . Torej vsi na delo! 8l Nabirajte novih naročnikov, — vsakdo naj vsaj enega novega naročnika pridobi in uspeh bode y krasen! si Cenjene dopisnike na Koroškem prosimo, da nam ostanejo tudi v novem letu zvesti in je da s pridnim, hitrim ter natančnim poročanjem m napredni stvari pomagajo Dolajmo sknpno in zmaga bode naša ! m, Koroška visoka duhovščina ni napravila m edino s svojo „centralkaso" bankerot, katerega m mora lahkoverno kmetsko ljudstvo plačati. Na- jn. pravila je bankerot tudi v morali č- _ ari.! Vsled ogromHega zvišanja cen surove konoplje kakor ogrske in italijanske konoplje smo prisiljeni, zvišati cene za 201 25°L in deloma za 30( .01 Ol 0) tako da stane n. p. ednostavna aftra ali con-tar 32 vinarjev za en kos, dvojna aftra pa 60 vinarjev za en kos. Dvojne vrvi (voice), ki so doslej 24 vinarjev stale, stanejo zdaj 30 vinarjev, male vrvi (voice za teleta), ki so koštale doslej 12 vinarjev, stanejo danes 14 vinarjev itd. Skrbeli pa boderro za najboljšo izpeljavo vsega vrvarskega blaga. Priporočamo se z velespoštovanjem H. Strohmayer F. Vaidič vrvarja V Ptuju. 10 Rumeni mali potni kovček (Reisetasche) izgubil se je dne 22. decembra na poti od Turniša v Ptuj. Odda naj se proti dobremu plačila v graščini Turniš. z'Md„r gostilno um natakar na ran z 200 K kavcije. Dobro mesto za krojaškega mojstra. Vpraša se pri g. Georg Lauko, Trofitl pri Vuzenici (Saldenhofen). u Pridni 2 izurjen zlasti pri podkovanju, se išče. Več se izve pri oskrbništvu ekonomije graščine Turniše pri Ptuju. Konkurzna masa Leopold-a pl. Reinbofen proda sredi kraja Kaj-henburg leže<5<^ lepo stavbeno parcelo po zelo ugodni ceni. Kogar ta stvar zanima, naj povpraša pri gosp. dr. Fritz Zanggerju, odvetniku v Celju. Viničar priden, se pod dobrimi pogoji sprejme. Kje? pove upravništvo ,,Štajerca". 12 # • # Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranil nične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni iu po vsem : vstreže. : * « m $ ObčeBje $ $ z avst. ogersko # # banko. $ m $ «0 Ravnateljstvo. &> Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. # # nMočnate jedi so važni del človeške hrane. Dabro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca in sladkor torej za človeški organizem potrebna redilna sredstva v dobro-okusni obliki. V mnogih slučajih, zlasti za otroke, so vrednejše nego jedi iz mesa ali sestavljena jedila. Samo mnogokrat imajo zal napako, da so težko prebavjive in da jih slab želodpc. zlasti zopet pri otrocih, ne more prenašati. Tej napaki pa se danes lahko odpornega, ako se ne napravi nobene močnate jedi, nobene kolače, nobenega peciva brez dodatka dra. Oetker praškom za pecivo, kogar se danes žo mnogi milijoni gospodinj drži. Raba jo otroško-lahka in po dra. Oetker receptih, ki se jih zostonj oddaja, je vsak neuspeh izključen. 1006 Dr. Oetker-prašek za pecivu He dobi novsod »recepti. Pazi naj se, da se dob; uvirne izdelke dra. Oetker. Orkeny'jev lipovi med je čudežno domače sredstvo, ki pri prehlajenju, katarhn, oslovskem kašlju, bripavosti, težkemu dihanju itd. ir-vrstno služi. Kdor se hoče ohraniti pred boleznim na pljučah, vzemi Orkeny'jev lipovi med (sirup), ki je ape-j tit pospešujoče, dobro-okusno in pri temu ceno domačo sredstvo. Ker je mnogo posaeman), naroči naj se naravnost pri edinemu izdelovalcu Hugo Orkeny, apoteka, Budapest. Thoko'y ut. 28, depot 59. Poizkusna steklenica 3 krone, velika steklenica 5 kron, 3 velike stekle-' nice franko 15 kron. Poštna razpoSiljate/ vsak dan. 112* Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru vršil se bode v času od 22. do 27". januarja i (ii 23 nbnt ki je namenjen za lastnike viuogradov in druge! interesente in pri katerem se bode razpravljalo' vse važne predmete se tikoče zadeve teoretično' in praktično. Kratki izvleček iz kemije vina, vaje v pro-. izkušavanju vina glede njegovih najvažnejših: snovi in raztolmačenje določb vinske postave! izpopolnijo predavanja o napravi vina in rav4 nanju z njim ter praktični nauk v vinski klet« zavoda. Število udeležencev določeno je doslej na 20. Naznanilo k udeležbi pri tečaju je vposlati do] 18. januarja na spodaj podpisano mesto in moraf vsak k tečaju sprejeti udeleženec pri vstopu lffl kron za stroške pri zavodovi blagajni plačati, j Predavanja in nauki se vršijo v nemškem jeziku. i! Ravnateljstvo deželne sadjarske in vini gradniške šole v Mariboru. Kf 116 Pošljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles puške, Trojke Lankaster- in Hobert-puške, revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim esebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljše puške brez kupne obveznosti tudi 8 dni na poizkus. 11. ceniki zastonj in franko F. D n 8 e k, tovarna orožja, Opocns št. 2032 na drž. žel., Češko. HUB Kovačnica nm se da v najem v trgu Vojnih pri Celju. Več pove g. Josefiae Kleuucorott v Vajniki. Proda se 1148 dobro idoca gostilna v lepem kraju, za veliko cesto v prijazni vasi, s posestvom vred, obstoječe iz njiv, travnika in loga in dobro gospodarsko poslopje. Vse v dobrem stanu. — Cena je 7000 kron. Za odgovore se prosi znamka. Naslov: 8. V. pošta Studenie pri Poljeanaa, post« rf»tanle. Lomi, pridni prodajalec, zmožen nem-" sčine in slovenščine, in krepki učenec se takoj sprejmeta pri firmi Hans JSvttcI, Konjice. Zaslužek! 1 a 2—4 K na dan in stalno skoi prevzetje lahke strikarije donu' Edino moja mašina za hiuv Strikanje ,.Patentheael" imi izkušene jeklene dele, striki zaneslj. nogavice, modne a Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nic ne stori. Tro&i mali. Pismena garanc, trajni službe. Neodvisna eksistenca Prospekt zastonj. Podjetje ti pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj. Mananilf, NelkengasH 1/06. Sprejmeta se 113 ki zna molziti z me sečno 14 K plače, ii • z istotako 14 K plače pš L g. Loreai Patatschnu r Rogaski-SUtini. Kdor zeli kupiti malo ali večji posestvo blizi Pragerhofa, naj praša jč g. Jožefa Sutler, PragerM al. 71. 1 45 5 - — 7 — Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivib Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80h; Mih 4 K; Mili mehkih 5 K 10 h; 1 ks najfinejših sncženo-fcelih, Slišanih 6 K 40 h, 8 Ki 1 kg llautna (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prani 12 K. Ako se vzame b kg, potem franko. MT* Gotove postelje "W4 iz krepkega rdečega, phvega belega ali rumenega nankinga, 1 tohpnt, 180 cm dolg, U0 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flaranastim perjem za postelje 16 K; pol-daane 20 K; (»ime 24 K; posamezni tuhenti 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; glavne lahne, 200 cm dolge, 110 cm. široke, 13 K, 14 K 70 17 K 80, 21 K; glavne blazine BO cm dolge, 70 cm široke 4 K 60 6 K 20, b K 70; spodnje tnhne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, lili cm Sinke i! K 80, H K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. .8. Benisch. Deachenitz Mr. 716. Češko bogato ilustrirani cenitt gratis in franko. 759 Brata Slawitsch m —-toWr-ss. * Ptuiu Maniplalz in Dngartorrasse priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschincn) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60 — Singer A . K 60— 70 — Dttrkopp- Singer . . K 70- 90— Dtlrkopp-Ringschiff za šivilje . K 130-Diirkopp-Tj-Vi^-SŠJ* -. Zcntralbobbin %£}■■■'- % ' . za šivilje K140— S**^ Dttrkopp-A-»- Ringschiff ___ .1. - xa krojače K 160— Durkopp Zentralbobbin »nit versenkbarem Obertcil, Luxusausstattung..............K 160*— Durkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160"— . Howe C za krojače in Čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidoost je le tistim znana, kateri imajo mašim1 od nas. Cenik hrezplaeno. 6 Giht in revmatizem | poznajo žal mnogi; aH malo jih je, kateri vedo, kako lahkose da pomagati. Vzrok bolezni je preobila kislina orina v organizmu ; j pomagati se zamore torej le tedaj, ako se to kislino odpravi. Da tega mazilo ali sploh mazanje ne zamore, je razumljivo. NaS čaj i proti g i h tu vpliva najhitreje, odpravi bolečine in prinese zanesljivo pomoč. Zavoj 3 K 50 h in 6 K Skrbne matere ne čakajo, da se pri njih ljubčekih ?z lahkega kašlja resnejša bolezen razvije, temveč dajo v takih slučajih otroku takoj zdravniško priporočeno, dobro okusno sredstvo proti kaSlju TI.ymon.el Soillae. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fiaoneijeva apoteka &Vn£,K. Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2 20 K. Po pošti franko pri naprej plačilu 2'9» K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7— K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata, isdelelovalca in na varstveno znamko v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in II. Molitor. 967 uzl na, trema ika Vinogradski ekonom 2 večimi delavskimi močmi se za Zavrč sprejme. Vpraša se pri 1161 g. Hutter, Ptuj. Priporočljiva domača sredstva.1(* Kitajski železni Malaga, kapljice za okreptanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaslju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od* strani bolečine. — Bleiburiki Živinski prašek a 1'20 K PraJek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — • Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Ru-pošiljatev L. HorbSt, apoteka, Bleiburg na KoroJkem. 1 do 2 vinarja >»■**«*■«».« z mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Rohol-Hocbdruck-Motorcn od 16 IIP naprej, 4 Ha \ fiimriPV Pri moi'h petrolin-motorjih in petrolin uu ° »IH«IJ«5V lc,koraoj>ilih, ter 2-10 HP in tudi stoječih motorjih. top J. Dunaj III. Paulusgaase 1. ':'—- Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji. Zastopnik: Rudolf Blum & Solin obrt za kleparstvo in pokrivanje streh Maribor, ogelj Carneri- in Hilariusstrasse. 118 Varstvena marka „Ankeru Liniment Capsici comp. nadomestilo za ftf^~ anker-pain-expoller -«a je znano kot odpeljajočo, izvrstne In ■tloolne odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseb apotekah po ■SO h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega Bredstva naj se pazi na originalne steklenice v škat-Ijah z našo varstveno znamko ,,Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Di. liatn-im apoteka ..zlati \if v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe 1144 Leo Klein, Dunaj I, Kluaeratr. 5/St. Važno za delavce e vedeti, kje se potrebščine v obleki dobro in poceni krije. Kot priznano zanesljiva izkazuje se trgovina z rezanim blagom, perilom in obleko Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse. 4. Tam se dobi pri veliki izbiri trajno blago po jako nizkih cenah. Kdor kupi enkrat, OBtane zvesti kupec. low Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Ktipojte in zahtevajte po vseh trgovinah ..Štajerce ve užigalice"! Glavna zal. firtr.a brata Slawitsch v Ptuju. Friedricli Ogris tOTarna pušk Sv. Marjeta v Rožni dolini (Koroško) se priporoča za dobavo najfinejših, prvorazrednih pušk za šajbi) in za lov vsa-cega zi-tema, repetirskih pušk. dvocovk, ' flint (lluehsflintenl. istih za ktfžle, trocevk, štucnov za lov, itd. z ali brez petelinov. Popravila, predrugačbe, nove šaftanje, prevzame se radovoljpo in izvrši v najkrajšem Času ceno in dobro. Največji in najsk rbnejši trud za rci'lno in dobro postrežbo. Ceniki brez troškov. — Wemdl infantrijskih pušk, medel 67/77 prenare-jenih za Lancastre-šrot-p3trone, kal. 28, i komad z zavojem zzz: samo 14 kron; ------ Ako se vzame 10 komadov, dobi se I zastonj. Prazne patronc se vsaki puški zastonj doda. (garantirano izberni strel. Ne zamudite takoj naročiti. 1061 „Titauia" brzoparilnik za živinsko krmo I je Cist iz kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv. Nenavadno hiter razvi-tekpare. Pošiljamo na poskušajo. llLMAMiS. Zj. tt. ls^sa» Me se zast,'pmke- | Največja špecijalna tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEX, ftradec Eariengasue 22 Vsaka kurjava porab« Ijiva. 70°|o prihranjenje kurjavo. Zahtevajte cenike. 23 019258 veliko trgovino Mann Koss, Celje ■ "■* zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane En sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- -----^^^^===E==EEE= grobne vence in trakove, z eno besedo vse. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnataga blaga kakor kofre, taške za šolo, -a nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Soiinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tod pletarsko blago npr. korbe za potovanje vser. vr»t Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko ipadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20. Veliki priložnostni nakup, garantirano prava (Hirschbart) Krasni eksemplar temna, košata z Jako lepim rajfom, 18 cm dolga, z okviro iz starega srebra in jelenovi „grandl", sravba in regulircr skupaj samo kron 6. Redka prilika! Pošilja po povzetju L Fontanel, Gemsbartbinder, Dunaj IX, AltmUttergassc S/123. 106» Pozor! 11*0 Kdor ima veselje kupiti ali prodajalci posestev! Kdor hoče priliko porabiti, da si pridobi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrni m> Čimpreje na od visoke c. k. deželne vlade koncesionirano =^^=^^= pisarno za promet ==^=^= Kari Magnet, Knjigoveznica in trgovina s papirjem v Vellkovcu (VOlkermarkt), obere Postgasse. Tam so sedaj na razpolago posestva z gozdom, lastnim lovom, hiSe v mestu, za stanovati in za obrtnijo. tw JW A 4 A 3ie gefertigte Bank gewahrt zu den Torteilhaftesten Hedingungen: ► gegen Schuldschein, Ruckzahlung in Monatsraten nach Vcreinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Belehnung. Hypothekar-Darlehen. Helil-KinlaRen tui Her AiMalt in (irai nninittpllmr werden bestens verzinst. Auswartige Einleger erhalten Postsparkasse-Erlagscheine. AnleilB Kiiila£en der Mil-glieder genieBen scit 15)08 einon Gewinnanteil von --------------------- 4i tr TT ______________ 1--------------------- *+ /a V 11.---------------------- Stidmarkische Yolksbank, Graz Radetzkystrasse I, i. eigenen Geb&ude. r '*r 828^ Pozor pred manjvrednim blagom! Tomaževa moka je za vsaki čas in za vse kulture najboljše in najcenejše gnojilo fosforjeve kisline, čUtost, vsebina na skupni fosforjevi kislini ter na oni, ki se v citronovi kislini raztopi ter tudi fino mlenje pod znamko ..deteljice" (Kleeblatt) inane ter v več kot 30 letni rabi najbolje priznane Tomaževe moke se jamči od prodajalne pisarne fosfatne moke čeških Tomaž-tovaren Dnnaj L, Bauernmarkt 13. 193 Ugodna prilika! 1139 Lepo kmetijsko posestvo! 15 minut od mesta Velikovec (VOlkermarkt) na Koroškem, meri 37 jobov (jako dobra zemlja za njive in travnike z dovolj vode), novo gospodarsko poslopje, novi prostorni svinjaki, cnonadstropna stanov alna hifia, posebno majersko poslopje, — se poceni proda. Posestvo ima blizo krasne gozdove, jako lepo solnčnato lcgO( krasni razgled na Karavanke in planine v Savinjski dolini. Pri memo bi bilo za mali gosposki sedet (HerrensHz). V neposredni bližini nahajajo se izborne kopelji (Quellenbader) Trasa projektirane vzhodne železnice pelje čez posestvo. VeC pove Kari Magnet, Velikovec, pa samo resnim interesentom. rad na revmatizmu, gihtu, nevralgiji, ozeblini itd. in vendar se dobi Se ljudi, ki so kar prekomodni, da bi si nabavili priznani, zdravniško priporočani CONTRHEUMAN (besedna znamka za Meutbolo salicilizirani izvleček kostanja, ki za hitro pomirjenjc in vstavljenjc bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstra njenje čutov (Kribeln) presenetljivo sigurno vpliva pri ob-kladkih, obribanju in masiranju. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga III. St. 203 Pri naprejplačilu K 150 se 1 tubo ,. 6— ., M .. 968 - „ io ;, , It Pozor na ime preparata in izdelovalca 1 Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. jelenova brada j 11 aajdba! R,admHl svitla budilnica 20 cm visoka, nikel, cifernica in kazalci so obdelani z substanco, ki vsebuje radium, se sveti krasno lepo v temi, tako da se lahko čas natančno čita. Moč te svetlobe večna (ni fosfor). Cena za en kos......K i'— z dvojnim zvoncem .... K 6.— s štirimi zvonci......K 6"— z godbenim kolesjem . . . . K 8"— Babij-budilnica brez radiuma . K 2'— 881 3 leta pism. garancije. Pošlje po povzetju 2v£a,22: ZBSDaja-el Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. . Originalni fabriski cenik zastonj. ^== 5 000 najfinejših higijeničnih za,-vitls:oT7- za cigarete (Halsen) >P r i m u s« s preparirano vato -Oplimus« pošlje za 10 K : Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke „Primus", Lvov, Godecka 35. 1084 za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru (Zahtevajte ceuikj. 22« \CrcUelinc 1 kila sivega Slišanega K2—, boljšega K 2-40, pol-belega prima K 280, belega K i-—, prina mehkega kot daune K «—, rrleprima R 7 —, 8— in 9BO. Danne.sive. K 6—. K 7-—, bele prima K 10'—, prsni tla um K 12-- od 6 kil naprej franko. gotove napolnjene posteSji i/. Icsno-nitnega, rdečega, plavega, rumeneza ali belega Intel« (Nanking), I tohent ca. 180 cm dolga, 121) cm Široka, z 2 glavnima Mazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim no-sMjnin perjem K 16—, pn]-daiiue K 20-—, dapii* K 'A—. Posamezne 'nhne K 10—, 12—, H—, 16-—. Pusa.....z»« glawie bi zine K 3—, 360, 4-—. Tulme 200XH0 cm velike K 13-—, 18—, SO—. Glavna blazine 90><70 crn v.like K 4 60, 5- , 6-60. Spodaj« tuhtae iz najboljšega po»lcijneia gradi 160X116 oni velike K 18— in K 16-— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu Wax Berger, Deschenitz ft. 3Wa (Bohmerwald). Brez r.ziki' k>r je izmenjava dovoljena ali se vrne denar Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7.-3 jg Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z | ™ 826 znamko gumi-tran-ma- cp rpvlia žilo za usnje ^C L.CV1JC res nepredorne za vodo, mnogo trajneje, mehke in vkljub temu za >viks« zmožne napravi Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne, pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo-renz, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo: Prosim Vas, da mi blagovolite naznaniti ceno 3 doz gumi-trana, katerega od I. 1886 kot špecialiteto izdelujete. Rabim to sredstvo že več let in sem z njim jako zadovoljen. Leipzig, 1. II 1910. G. Palter. Po zelo znižanih cenah.! "WI Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo eboval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lait-ne?? '." luJl'F» izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in l«vsk» čevlje. Izdeluje se po meri v Ustni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba tacia, t«ie gtlidle, Zunanja naročila proli povzetju. 617 Ljudska kopelj mestnega ^ kopališča v Ptuju. ^ I Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. lure do 2. ure popoldne (blagajna je od k 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 1 kopeli z fTOcun zrakom, paro »Bnusebad" z rjuho K —'60; postrežba I ro ali I trezhal brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kova nega železa in železne pločevine! Svari te pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa I i slovensko! Delniška družba Alld OCPdrdlOl Dunaj XII|3 i zs - Izdaiateli in odroTomi urednik: Kari Linhart. Tiakai: W. Blank« v Ptniu. 47