r\\9 \C Ameriška AMERICAN tN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 302 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Kongres namerava Rooseveltu vzeti precejšno oblast. Tudi demokrati proti predsedniku Washington, 25. decembra, sedniku vzeti sledeče pravice: Prihodnji kongres bo skušal: njegova oblast nad nevtralitet-omejiti veliko oblast, ki jo je iz-!no postavo, njegova tajna kon-vajal predsednik Roosevelt odkar j trola nad dispozicijskim fondom je bil izvoljen. Obenem se bo j v svoti dveh milijard, s katero skušalo tudi omejiti kolikor mogoče tujezemska posojila. Tozadevni načrt je včeraj sporožil republikanski senator Hiram Johnson iz Californije, ki ni bil še nikdar naklonjen predsedniku. Izjavil je pa, da ima v tej zadevi za seboj več demokratov. Hiram Johnson je mnenja, da je kongres tekom zadnjih petih let podal predsedniku preveč moči, oziroma, da si je predsednik sam prilastil dotične oblasti. Bodoči kongres mora to znati preprečiti. Predvsem bi se morale pred- svoto lahko predsednik določuje vrednost dolarja. Pravica spreminjati določbe carine bi se morala vrniti kongresu. Denarna valuta dolarja mora ostati kakor je sedaj in predsedniku se v bodoče ne sme dajati več na razpolago svote, s katerimi lahko samostojno posluje. Kongres začne zborovati v torek 3. januarja. Predsednik Roosevelt pride pred obe zbrani zbornici kongresa v sredo 4. januarja, ko bo prečital svojo poslanico in predložil kongresu gotove načrte za poslovanje. Božični dogodki po širnem svetu Nad 590 ubitih. Franco v ofenzivi v Španiji Nezadovoljstvo pri nacio- Za večjo varnost denarja v bankah Washintgon, 26. decembra. Kongresman Steagall iz Alaba-me je včeraj naznanil, da bo vložil v kongresu predlog, da se bančni depoziti v raznih bankah, ki so članice Federal Deposit Insurance Corporation, zavarujejo za višjo svoto. Dosedaj je zavarovana vsaka bančna vloga do svote $5,000, kongresman Steagall pa bo predlagal, da vlada zavaruje vse svote do $10,000. Kot nalistih narašča London, 25. decembra. Nezadovoljstvo med nacionalisti v Španiji narašča. To je eden izmed vzrokov, da dolgo napovedovana ofenziva generala Franca se ne more uresničiti. Nacionalisti niso nezadovoljni s svojim poveljnikom generalom Francom, pač pa povzročajo Italijani nezadovoljstvo v španskih vrstah. Da sovraštvo med španskimi nacionalisti in med Italijani v res- -:"f mitinlnijdf vrhunca, pii£.a stvo, da so Španci te dni obesili 45 laških vojakov, katere so za-lezli na neki gozdni poti. Poroča se, da prihaja iz tabora nacionalistov vedno močnejši glas, da se naredi konec civilni vojni, ki traja sedaj že dve leti in pol. -o- Zapleten slučaj Še zadnji petek zgodaj zjutraj je farmar 84-letni William Case streljal na nekega moža in ženo, ki sta sekala božična drevesa na njegovem svetu. Stari farmar je pripovedoval, da se je to godilo že več let. Naenkrat so mu odpeljali po 100 dreves iz gozda. Končno mu je bilo dovolj in zadnji petek zvečer je šel na stražo. Okoli 2:30 zjutraj je opazil kako | neki moški vleče drevo iz njego-1 Izvolitev uradnikov vega gozda. Sprožil je puško in' Društvo sv. Cirila in Metoda zadel moškega William Rous- št. 18 SDZ ima sledeči odbor za seau. Farmar je streljal tudi na leto 1939: predsednik Saragossa, 26. decembra.. V zapadni Kataloniji je končno general Franco na božični dan začel dolgo pričakovano ofenzivo napram lojalistom. Krvava borba se je raztegnila ob reki Se-gre 90 milj dolgo. Maša pred ofenzivo Regimenti generala Franca so ob polnoči na božični večer klečali na obširni planjavi v snega in — molili. Ko je bila končana maša, so nasadili bajonete na puške in začeli z ofenzivo, ki naj določi usodo strašne civilne vojne na Španskem. Iz Hendaya, ob francoski meji, prihaja, poročilo, da so lojali-sti vzdržali prve napade, razvem, v nekaterih sektorjih, kjer so se morali umakniti nazaj. Nasprotno pa poroča general Franco, da se podaja mesto za mestom v Kataloniji. Lojalisti na umiku Iz Barcelone se poroča, da je padlo važno mesto Almatret, kjer vodi strategična cesta v Le-rido in proti Sierra de Monsant okraju, ki je zadnja važna točka, ki brani generalu Francu napredovanje. Lojalisti so se tu umaknili za 15 milj. Zrakoplovi pomagajo Ofenziva je na božični dan vri- jc Rjavil Steagall ne bi banke >$ta tafco menagtomtt, da lojalisti radi tega plačevali višje zavarovalnine, ker je sedanji fond za izplačilo dovolj močan. -o- Stephen Young Odvetnik v Clevelandu, bivši državni poslanec in senator, bivši kongresman države Ohio, Stephen Young, je bil od Common Pleas sodni je obtožen nečednega postopanja v odvetniškem stanu, češ, da je lovil kliente, ki so bili pobiti od avtomobilov ali ulične kare, itd. Youngu nameravajo vzeti odvetništvo. Bivši kongresman se je izjavil, da je vse skupaj le maščevanje gotovih zavarovalnih družb, katere je prisilil, da so poškodovanim plačale primerno odškodnino. njegovo ženo, katero je nevarno zadel, dočim je moški ubit. Starec je bil prijet od šerifa in se nahaja sedaj v zaporu, toda oblasti nevedo, kako bi nastopile proti njemu, kajti tehnično je farmar imel pravico streljati na tatove na svoji zemlji. Dogodek se je pripetil v bližini Elyria, O. Mraz bo! Vremenski urad prerokuje za Cleveland nocoj skrajno mrzlo vreme in dosti snega. Včeraj na Štefanovo, je bil vreme deževno, a preko noči je mokrota zamrznila in danes zjutraj je pihala močna burja. Mrzli val, ki se bliža Clevelandu, prihaja od seve-ro-vzhoda. Pričakuje se, da bo padel toplomer na 15 stopinj nad ničlo. Najbolj hladno vPeme v tej sezoni smo imeli 27. novembra, ko je kazal toplomer 18 sto pinj nad ničlo. šesta obletnica V sredo 28. decembra se bo °b 8:30 zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega J°hn Russa v spomin šeste obletnice njegove smrti. Sorodniki in Prijatelji so vabljeni. Frank Sodnikar, podpredsednica Ana Hočevar, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St., zapisnikar Jos. Kalčič, blagajnik Anton Vider-vol. Nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrich, Jos. Jemc. Zdrav niki: dr. J. M. Seliškar, dr. F. J. Kern, dr. M. Oman, dr. L. Per-me, dr. A. škur, dr. A. Perko Zastopnik za konferenco SND in Klub društev:,Frank Merhar, za faro sv. Vida John Peterlin in John Ausec. Boljša razsvetljava V kratkem bo mestna vlada preskrbela za sijajno razsvetljavo kakih dvajsetih cestnih vogalov, kjer so važna prometna križišča. Slovenska naselbina ne pride pri tem nikjer v poštev! Councilmani, kje ste! Zaroka Mr. in Mrs. Jos. Prijatelj, 1137 E. 66th St., naznanjata zaroko svoje hčerke Mary z Mr. Jos. Leblang, 476 E. 112th St. Prav iskrene čestitke! niso bili popolnoma pripravljeni. Francovi zrakoplovi so začeli bruhati ogenj na drugo in tretjo utrjeno postojanko lojalistov, in iriesta so začela padati eno za drugim. • Negotovost na fronti Iz Barcelone se poroča, da so nacionalisti sicer v resnici napredovali na gotovih sektorjih, to da kake strategične točke niso zasedli. Videti je bilo, da je ge neral Franco z ofenzivo raje ho tel raztegniti fronto kot prodirati naprej. Strašna železniška nesreča Bukarest, 26. decembra, bližini mesta Refi sta včeraj trčila skupaj dva potniška vlaka, ki sta vozila z največjo naglico božične potnike proti domu. Katastrofa je nepopisna. Najmanj 125 mrtvih so našteli kmalu po nesreči, dočim znaša število ranjencev nad 300. Toda število mrtvih bo gotovo še višje. V obeh vlakih se je nahajalo 1,500 oseb, ki so večinoma potovale proti domovom za božič. Izredno piketiranje Daniel Dirkovič, 1585 E. 47th St. in Edward Kolbis, 1240 E. 81st St., sta na božični večer pomagala kinčati božično drevo pri Miss Tramsek na 5340 Spencer Ave. Ko je bil Dirkovič gotov, je stopil pod takozvani "mistletoe" in zahteval poljub od domače hčere, ki je bil pa zavrnjen. Jezen je Dirkovič odšel in se kmalu vrnil ter začel s prijatelji piketirati stanovanje Miss Tramsekove. Nabrala se je množica ljudi pred hišo in da se "škandalu" naredi konec, je končno Tramšekova poljubila fanta, nakar je bil štrajk proglašen končanim in piketiranje pozabljeno. žrtve božiča v Ameriki Chicago, 26. decembra. Samo na božični dan, v nedeljo, 25. de- preštete. V prvi vrsti so seveda bili avtomobili povzročilci smrti. Od avtomobilov je bilo na božični dan ubitih 195 oseb. Drugi ljudje so bili ubiti od vlakov, v te-pežu, zgoreli so v ognju ali so se ponesrečili na lovu. Nadaljnih 200 žrtev je zahteval pondeljek 26. decembra. Vsega skupaj je bilo za praznike ubitih 341 ljudi od avtomobilov in skupno število ponesrečenih ljudi v nedeljo in pondeljek znaša nekako 500. 21 oseb je zgorelo, 13 jih je bilo ustreljenih, 15 samomorov se je izvršilo, 12 oseb so vlaki ubili, 6 jih je utonilo. Najbolj prizadeta je država Ohio, kjer je umrlo nasilne smrti tekom praznikov 48 oseb. Uradi pripravljeni Danes ob 8. uri zjutraj začnejo po državi Ohio poslovati uradi, kjer se bodo zanaprej oglaševali vsi oni, ki želijo dobiti brezposelno zavarovalnino od države Ohio. Računa se, da bo tekom enega leta država Ohio plačevala sko-ro 400,000 ljudem brezposelno zavarovalnino. V Clevelandu in okolici se pričakuje navala 96,-000 ljudi. Za vse te ima država pripravljenih samo kakih 200 uradnikov. Očividno je, da to malo število uradnikov ljudem , bo moglo pošteno postreči. Poleg tega so pa ti uradniki neizkušeni, kajti postava je nova in tako zapletena, da enako zamešane postave država Ohio še nikdar prej imela ni. Glavni stan urada za brezposelno zavarovalnino se nahaja na 1242 W. 3rd St. Vlada mora pomagati Washington, 26. decembra. Marriner Eccles, načelnik federalnega rezervnega sistema, je včeraj odgovoril izjavi senatorja Byrda, ki pravi, da mora vlada prenehati s trošenjem denarja za javne naprave in zlasti za WPA in enake projekte. Eccles je povedal, da če vlada to naredi, Henrika vlada zapovedala industrijam, da se požurijo z izdelovanjem sfreljiva in vsakovrstne vojne opreme sko časopisje skoro strupeno napada Francijo, ker je slednja odgovorila, da ne dovoli Italiji niti ene pedi zemlje. Obenem je Francija izjavila, da bo preklicala pogodbo iz leta 1935, ko je Francija podpisala obljubo, da prepusti Italiji v Afriki 44,500 kvadratnih milj teritorialnega ozemlja. Laško časopisje piše na božični dan: "Italija je pripravljena za spopad na katerikoli fronti. Italija je močna, ker je pravica na njeni strani. In kar Italija zahteva bo tudi dobila." Hitler bo posredoval? V sporu, ki je nastal med Francijo in Italijo radi kolonij, se je Hitler doslej držal skoro nevtralno. Mussolini mora sam govoriti in delovati. Toda opazovalci položaja so prepričani, da, ko pride kritični trenutek, da bo Hitler nastopil in posredoval med Italijo in Francijo. Rojak okraden Ko je preteklo soboto ob 6. uri zvečer čakal rojak Lawrence Bandi, 1249 E. 67th St. na Quin-cy Ave. in E. 79th St. s svojim trukom na spremembo prometnega signala, je skočil k njemu na truk neki ropar, ki je Baiidi-tu vzel $42.00 v gotovini, potem ko mu je zagrozil z revolverjem. M*. Sandi je ueinabe« -pri M-r. Potokarju, lastniku The Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. Ponesrečena Samaritanka V Massilon, Ohio, je soproga tamojšnega pastorja s svojim avtomobilom peljala jestvine in igrače za božič kakim 75 si-rotnim družinam. Ko je vozila preko železniškega tira, je avto zgmbil vlak in Samaritanko v avtomobilu ubil. Generalni pravdnik Bivši governer države Michigan, Frank Murphy, bo te dni od predsednika Roosevelta skoro gotovo imenovan za generalnega pravdnika Zed. držav. Gov. Mur Berlin, 25. decembra. Nacij-ska vlada je imenovala ministra za ekonomijo, Waltherja Funk, za izrednega komisarja, katerega dolžnost bo, da se orožje v nemških industrijah izdeluje z večjo naglico kot dosedaj. Te vrste ekonomijo imenujejo v Nemčiji "vojaško ekonomijo," in nemške industrije zelo nevolj-no zro na povelja, ki prihajajo iz urada ekonomskega komisarja, ker je znano, da v izdelovanju vojne opreme v Nemčiji ni dosti dobička. Da Nemčija še vedno misli, da pride prej ali slej do odločilne vojne v Evropi, je dokaz tudi v tem, ker je ponovno zvišala mirno stanje armade. V bodoče se bo to stanje zvišalo za 100,000 na leto. Poleg tega se gradijo na vseh količkaj važnih strategičnih točkah posebna skladišča, zlasti v bližini ruske in poljske meje. Ta skladišča bodo v kratkem prenapolnjena vsakovrstnega orožja in vojne opreme. Kako se deli nabrani denar za Špance Washington, 25. decembra. Državni oddelek ameriške vlade naznanja, da je poročalo 24 organizacij v Ameriki, da so od maja meseca 1937 pa do konca novembra 1938 nabrale $1,916,431 v prispevkih za Špance. Od te svote so dobili Španci samo $1,400,-000, a nad $430,000 je šlo "za upravo," dočim je nekaj tisoča-tov še na rokah. Ena organizacija, The Brooklyn Tablet, poroča, da je nabrala $38,000 za pomoč Špancem, a je slednjim poslala samo $12,000, drugo so bili upravni stroški." To so uradne številke, kot jih je priobčil urad državnega tajnika. da pride v nevarnost ameriška phy je znan progresivec in pri-demokracija in da se vrnemo v ljubljen v delavskih krogih. Za stare uslužbence Standard Oil Co. v državi In- cembra, so razne nesreče zahte diani je vpeljala starostno po-'vale nasilno smrt 263 oseb v Ze-kojnino za svojih 25,000 usluž- dinjenih držav. Žrtve, ki so se bencev pripetile [v pondeljek še niso najhujšo krizo, kar smo jih še imeli. Največja temeljna pravica vsakega Amerikanca, je de-ial Eccles, je pravica do življenja in takoj potem pa, pravica do dela in zaslužka. Ako privatne lcompanije nečejo dati zaslužka, je dolžnost vlade, da gleda, da ljudje ne umirajo od lakote. Panameriška konferenca končana Lima, Peru, 26. decembra. Glavno delo panameriške konference je končano in delegat je so včeraj bili deležni raznih božičnih slavnosti. Sicer bo zadnja seja osme panameriške konference šele v torek 27. decembra, toda seja bo le formalna, da se dele-gatje poslovijo, predno se vrnejo v svoje domovine. Konferencam imela istega uspeha, kot so ga pričakovale Zed. države, ker ni bila sprejeta resolucija, da si pridejo ameriške republike ena drugi na pomoč v slučaju, da so napadene od tujezemskega sovražnika. Božična darila Cleveland šteje danes 28 ponosnih očetov. Na božični dan je gospa štorklja obiskala njih stanovanja in povsod pustila zalo hčerko ali čvrstega sina. Italija in Francija Rim, 26. decembra. Fašistov Roosevelt in mir Na božični dan je imel predsednik Roosevelt v Washingtonu govor, tekom katerega je izjavil, da bo on šel do skrajnosti svojih moči, da se približa dan, ko bomo lahko sigurni, da ne bo več vojne na svetu. To je bilo božično voščilo predsednika narodu. Hitler gleda na Balkan Paris, 26. decembra. Dobri poznavalci Hitlerja so prepričani, da Hitler te dni kuje načrte, kako bi se čimprej politično polotil balkanskih držav, Jugoslavije, Romunske, Grške in Bolgarske. V ekonomskem oziru so vse te države že popolnoma navezane na Hitlerja in ves Balkan je danes na delu za Nemčijo. Kmalu bo konec tudi politične samostojnosti, pravijo poznavalci položaja. Zločinci na štrajku New York, 26. decembra. Tekom nedelje in pondeljJca so bili newyorški zločinci, roparji, že-parji, morilci in drugi zločinci najbrž na štrajku. V vsem New Yorku se je pripetil en sam rop in par manjših tatvin. Policija, ki sicer aretira dnevno do 500 ta kih ljudi, ni imela za božič sleoro nobenega dela. Papež in Mussolini Za božični dan je papež Pij X ostro napadel diktatorja Italije Skupna društva Skupna društva fare sv. Vida imajo važno glavno sejo v sredo 28. dec. ob 8. zv. v navadnih prostorih. Zlasti so vabljeni, da se gotovo udeležijo vsi oni zastopniki in zastopnice, ki so bili izvoljeni za leto 1939. Na tej seji se bo volil tudi odbor in se bo sklepalo v prid veselice, ki se vrši 12. febr. Vaša navzočnost je potrebna. Pridite gotovo. —■ L. Bandi. Slavčki "Slavčki" imajo pevske vaje v torek 27. dec. in sicer samo solisti. V četrtek ob 1. uri popoldne pa ima vaje ves zbor in solisti, enako v nedeljo ves zbor in solisti ob 10. zjutraj. Starše se prosi, da redno pošiljajo otroke k vajam, kajti čas je zelo kratek. — Tajnica. Štirje ubiti V bližini, Lima, Ohio, so bili ubiti včeraj štirje ljudje v avtomobilu, ki je v bližini Lima trčil v Greyhound bus. Nov poveljnik WPA projektov v Ameriki Washington, 25. decembra. Včeraj je prevzel poveljstvo nad WPA projekti F. G. Harrington, ki je armadni polkovnik in se pričakuje, da bo pri vladnih WPA projektih malo bolj vojaško zadišalo. Col. Harrington je naslednik sedanjega načelnika Harry Hopkinsa, ki je bil imenovan trgovinskim tajnikom. Col. Harrington je popolnoma vojak, brez vsake politične zveze in je ob nastopu tudi izjavil, da bo odstranil vsak sled politike iz WPA uradov. Harrington je izjavil, da bo predvsem pazil, da denar, ki ga je dovolil kongres za WPA je v resnici uporabljen za take zadeve in da prevladuje disciplina pri vseh WPA delih. Benito Mussolinija, katerega je obdolžil, da krši podpisane pogodbe in tepta konkordat podpisan med Vatikanom in Italijo. Papež v svojih besedah ni prav nič prizanašal Mussoliniju, kateremu je tudi očital, da je nameravano preganjanje Židov v Italiji krivično in proti-krščansko. Kljub svoji visoki starosti je papež imel na božični dan običajne tri sv. maše. Mussolini in božič Mussolini je preživel božični dan v neki gozdni vili s svojo družino. Diktator je pred več dnevi prepovedal običajno božično praznovanje s smrekami in lužicami, rekoč, da je to "barbarska, tujezemska razvada." Iz Washingtona se poroča, da je predsednik Roosevelt imel na božični dan zbrano vso svojo družino in da je bilo v Beli hiši pet lepo okrašenih božičnih dreves. Predsednik se je z vso družino udeležil slovesne službe božje. Clevelandčan poslanik Predsednik Roosevelt je za božič imenoval znanega cleveland-skega zdravnika dr. Frank P. Corrigana za poslanika v republiki Venezueli. Dosedaj smo imeli v Venezueli samovlegacijo. Mr. Corringan je prvi ameriški poslanik za republiko Venezuelo. •Je precej dobro poznan z razmerami v Južni Ameriki. Pred nekaj leti je bil odličen zdravnik v St. Alexis bolnišnici. Njegov brat je Wm. J. Corrigan, znani delavski zagovornik v Clevelandu. Uradi za zavarovanje Od 27. decembra naprej odprejo v Clevelandu 20 začasnih uradov, kjer se bodo lahko dobila pojasnila za brezposelno zavarovalnino. Za naše ljudi bi prišli sledeči uradi v poštev: urad Union Trust banke, na 55. cesti in Broadway, Oliver Perry šola na 18400 Muskoka Ave., City Hall v Euclidu, Stannard šola na Stannard Ave. in 53. cesta, nadalje urad na 14705 St. Clair Ave. Tam dobite potrebna pojasnila. Nenavadna tožba Neki Sanders Whiteside je aprila meseca umrl v blaznici v Clevelandu. Njegovo truplo je bilo po smrti izročeno Western univerzi, kjer je bilo razsekano v znanstvene svrhe. Sedaj se je pa oglasil oskrbnik imetja pokojnega blazneža in toži za $2,500 odškodnine, rekoč, da se njega ni obvestilo, da je Whiteside umrl in da je bilo truplo izročeno univerzi. CIO priznana Vladni delavski odbor je priznal unijo strojnikov in elektri-čarjev, ki spada k C. I. O. organizaciji, kot pravo zastopnico delavcev, ki delajo pri White Sewing Machine Co. Unija je že naredila tozadevno pogodbo s kom-panijo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER tU! St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Bundays_gjid_Holldays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »1.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.60. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. ■ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 tor 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c_ ____ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers BESEDA IZ NARODA Večer pri Hrastarjevih Piše A. Grdina Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__. No. 302, Tues., Dec. 27, 1938 Za boljšo družabno varnost Še maja meseca lanskega leta je senat Zedinjenih držav imenoval posebno komisijo, ki naj dožene, kako bi se izboljšala družabna varnost in zavarovanje v Zedinjenih državah. Ta komisija je imela 25 članov in sicer jih je bilo šest zastopnikov delavstva, trije od A. F. of L. in trije od C. I. O., šest članov je zastopalo'delodajalce, dočim je ostalih trinajst članov komisije zastopalo splošnost javnost in poklicne stanove, znanstvenike, zdravnike, učitelje, itd. Pred nekaj dnevi je ta komisija dogotovila svoje delo in podala kongres in predsedniku poročilo o svojem delovanju. Priznati se mora, da je to poročilo eno najbolj točnih, kar smo jih zadnje čase dobili iz uradnih krogov. Posebno značilno je, da se s poročilom strinjajo vsi člani, tudi oni v manjšini, rizven v par nepomembnih točkah. Ako namerava kongres tekom prihodnjega zasedanja spremeniti postavo, ki se tiče brezposelne zavarovalnine in starostne pokojnine, tedaj gotovo ne more dobiti boljših virov na razpolago, kot je poročilo omenjene komisije. Poročilo sestoji iz treh glavnih delov, in sicer: finančni del, določila, kdo je upravičen do zavarovalnine in koliko naj' se plačuje ljudem kot zavarovalnino. Komisija priporoča, da se zvišajo podpore v prvih letih zavarovalnine, da se podpora zviša za 50 odstotkov, kjer je v družini ostarela žena, da se zavarujejo vdove in sirote zavarovanih oseb, in nadalje, da se nekaj ukrene glede podpore onim, ki so postali stalno nesposobni za delo. Končno, poročilo zahteva, da se začne izplačevati podpora dve leti prej, kot prvotno določeno to je. s 1. januarjem, 1940, namesto s 1. januarjem, 1942. Komisija nadalje priporoča, da naj postanejo upravičeni do starostne zavarovalnine tudi oni, ki so dosedaj izključeni, to je, uslužbenci privatnih, verskih ustanov, dobrodelnih zavodov, znanstvenih institutov, in nadalje delavci na farmah in hišni uslužbenci. Vsi omenjeni po sedanji postavi ne morejo dobiti starostne zavarovalnine.. Komisija tudi priporoča, da se začne s proučevanjem, kako bi se zavarovalo tudi one, ki so zaposleni v svojem lastnem podjetju. Kar se tiče financiranja predlaga komisija korenite iz-premembe. Dosedaj dobiva vlada vse prispevke za starostno zavarovalnino od delavcev in delodajalcev. V bodoče naj vlada iz svojih fondov prispeva eno tretino teh prispevkov, ostali dve tretini naj se pa enako razdeliti med delavce in delodajalce. Davki, katerih denar je namenjen za starostno pokojnino, naj gredo direktno v zavarovalninski fond, ne pa v splošni stroškovni fond kot to delajo sedaj. Kongres naj naredi tozadevne potrebne postave in naj imenuje upravi- telja. Komisija pravi, da se denar vplačan v fond za izplačevanje starostne pokojnine ne bi smel rabiti v nobene druge svrhe. Sedanji davek, ki ga pobira vlada za starostno pokojnino, je visok doyolj, da garantira vsa potrebna izplačila. To sov glavnem vse točke, katere priporoča komisija kongresu, da jih sprejme. Vse kaže, da bo kongres priporočila komisije tudi potrdil in jih spremenil v postavo. Poročilo komisije nikjer ne omenja, kaj bo z onimi, ki so n. pr. postali zadnja leta 60 let ali več stari, ki niso nikdar plačevali svojih deležev aii asesmcntov v zavarovalninski fond in kot taki seveda tudi upravičeni niso do podpore. Smatra se pa, da bo kongres se dotaknil zadeve tudi teh ljudi, ker bi sicer ostali popolnoma prepuščeni javni in privatni dobrodelnosti. Tudi nasvet glede hitrejšega izplačevanja je velikega upoštevanja vreden. Po sedanjih postavah bi se starostna zavarovalnina začela izplačevati šele 1. januarja, 1942. Računajo, da bo do tedaj v blagajni nekako $7,000,-OOO OOO, kar bo na vsak način več kot dovolj visoka svota za vseh žahteve napram starostnemu fondu. Mi smo že tedaj, ko je bila uvedena postava glede boljše družabne varnosti napisali, da je postava silno pomaklji-va, dasi za začetek pomenja vsaj nekaj. Amerikanci so prišli'tudi na to idejo in prepričani smo, da se bo izboljševala od časa, tako da pridejo do zavarovalnine vsi, ki so potrebni, da se bodo praznile ubožnice in da bo enkrat'zginil relif. Slučaj je nanesel, da pišem o Hrastarjevih iz Prosser Ave. Vi pa, ko boste to brali, boste radi priznali, da je prav, da se j nekaj napiše o hiši in družini j ter o gospodinji, kakor je Mrs. Marija Hrastar. Povedali so mi, da bo pri Hrastarjevih praznovanje imendana in obletnice. Povabljen sem bil in sem šel tje, da bom pokazal nekaj slik. Tako sem bil tudi jaz deležen veselega omizja in praznovanja. Saj to veste vsi, da je Mrs. Hrastar dobra kuharica. To je bilo v soboto večer 10. decembra. Prostorna hiša je bila ta večer veliko premajhna. Toda to nas ni motilo, vsi smo se zvrstili. Kadar Mrs. Hrastar zvabi svojo obširno družino in zete, ne preostaja preveč praznega prostora v hiši. Zelo lepo navado pa imajo v tej družini, da sorodniki vedno radi pridejo skupaj. V tem gre gotovo zasluga materi, katera vso ljubi in jih tudi pogosti. Torej bil je prav iskren in domač večer. Po večerji se je pričela slikovna predstava. Pokazal sem pogreb škofa Jegliča, potem Žalostno goro in potem najnovejšo sliko iz slavnostnega banketa v hotelu Statler. Ljudje so bili zelo zadovoljni z slikami in zložili so $7 za kulturni vrt. Ko smo slišali čestitke za god in imendan materi Mrs. Hrastar, nam je slavljenka povedala, da je doma iz Praproče vasi, fara Vavta vas. Pri hiši se je reklo pri Golobovih. Doma se nahaja brat Jakob in tri sestre. Mati je umrla pred šestimi leti v visoki starosti, oče pa po svetovni vojni. Mrs. Hra- , star je rekla, da bo obiskala | staro domovino, ko bo njen nečak pel novo mašo. Zadnjič je bila doma leta 1930. Mrs. Hrastar je dospela v Ameriko leta 1903 na 15. avgusta k svoji sestri Ceciliji Toma-žič. Prvo službo je dobila v sa-lunu pri' Kočarici, kjer so imeli 30 fantov na stanovanju. Voda za pranje in kuhanje je bila na dvorišču, premog za kurjavo pa na železnici. Stanovali so v drugem nadstropju, torej je morala mlada dekle mnogo prehoditi, in ji mi bilo treba čakati na ples, da bi se bila razgibala kot delajo dekleta v današnjih časih. Dolgo je bil brez dela. Neki dan se mu pa le posreči, da dobi delo za en dan. Ni veliko, nekaj je pa le. Toda pozneje je rekel, da takega dela ne mara več, ker je bil po delu deset ur v nezavesti. Vesto kakšno delo je bil dobil? Vino je pretakal! Druga služba je bila pri Jo žetu Jenškoviču. Tu sem je pa prišel mlad in zauber fant iz št. jernejske fare, ki mu je bilo ime Matija. Vprašal jo je, če bi ga vzela. Pa sta šla,v župni-šče in vrgli so ju čez prižnico. Dne 6. junija 1904 so ju za vedno zvezali msgr. Vitus Hribar. Leto pozneje sta kupila salun od John Stankota na vogalu 60. ceste in St. Clair Ave. Tu sta vodila salun do takozva-ne ameriške suše. Tako je Micka postala lastna gospodinja. Ta velika čast je pa ni odvrnila od tega, da ne bi šla k jezeru po drva in železniški progi po premog, da je lahko kuhala. Na hrano in stanovanje sta vzela osem fantov, tako mlada gospodinja ni imela preveč medenih tednov, ampak je garala od jutra do večera. Saj vemo, koliko so morale takrat delati naše gospodinje. Mrs. Hrastar je povedala, da so danes še trije živi, ki so bili Kraljev Janez je bil pri kanonirjih. Akrabolt se je postavil v lepi uniformi. Nekoč so ga dali na stražo, da je moral stati pri topovih. Ko ga pride inšpicirat oficir, ni bilo Janeza nikjer, šel iza ie iskat in ga našel v kantini. "Zakaj pa ne stražiš topove?" ga v . - vpraša častnik. "Saj nima pomena," odvrne Jane'z. "če pride ™aSlh pn njlh na stanovanju, eden, ne bo odnesel niti enega topa. če jih pride pa več, jim pa itak ne bi mogel ubraniti. Pa sem šel raje v kantino na safolade." • • •* "Kaj si pa delal, da se tako treseš?" — "Preveč sem vzdigo-val » _ "Kaj si pa vzdigoval?" — "Polne kozarce." To so Joseph Roje, John Grdanc in John Marzlikar. Ko jih je ameriška suša pregnala iz gostilne, so se naselili na svojem domu na 5901 Pros- ser Ave. Tukaj so si prav lepo in moderno uredili svoje bivališče. V Hrastarjevi družini so štiri hčere: Mary, poročena z August Brunswickom, Ana, poročena z Albin Krajcem, Josie in Elsie, ki sta še samski. Omenjeni večer pri slavnostni večerji so bili poleg domačih še sledeči: Sestra od Mrs. Hrastar, Mrs. Cicilija Tomažič, vdova, in brat Frank Golob z soprogo. V naši družbi se je nahajala zelo odlična gospodična, ki je za narodno umetnost naredila že veliko lepega in hvalevrednega. To je gdč. Frances Veljak, ki je lastnoročno izdelala tri lepe zastave in sicer društvu Marije Magdalene, Janeza Krstnika in nekemu nemškemu društvu. Ta gospodična stanuje v Hrastarjevi hiši že dvajset let in je že kar domača. Dalje je bil v družbi Lawrence Seme, ki je bil poročen z rajno sestro od Mrs. Hrastar, Ano. Ž njim so bili sinovi in hčere: Mary, Frances, Cecilija, Frank in Joseph. Navzoča sta bila tudi zauber fanta, Tony Hosta in Stanley Troha. Tako se mi zdi, pa nič ne rečem, da bosta ta dva enkrat prišteta še k družini Hrastarjevi. Dalje so bili z nami še: Mr. in Mrs. Jim Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Košak, Mr. in Mrs. John Mišmaš st. in ml., Mr. in Mrs. Nick Ketran, Mrs. Mary Kraje, Mrs. Jennie Mišmaš iz E. 53d St., Mrs. Karolina Volk. Bila je navzoča tudi Germova družina iz Bayliss Ave., ki so godbeniki in so zaigrali tisto lepo od rojstnega dneva. Oh, kako je bilo,to lepo! To sem napisal, da se spomnimo na lepo domače družinsko življenje, kakršnega se najde v hišah naših zaslužnih mater. Številne družine so pred mnogimi leti izgubile svoje očete, a slovenska mati, junaška, vsega trpljenja vajena mati, ne omaga, ne uklone, ne gre prosjačit, če je le kak način, da vzgoji svojo družinico sama. Imamo polno zgledov vsenao-krog. Dočim so druge narodnosti daleč za nami, se naše matere in gospodinje odlikujejo junaško v tem, da po smrti svojega moža vzamejo nase skrb za otroke, moževo in ma-terno. Nekatere se boje ponovne možitve, da se ne bi njenim otrokom godila krivica. Ena takih junaških mater je tudi Mrs. Marija Hrastar. Pred trinajstimi leti ji je umrl mož. Otroci so bili še mladi, veliko je bilo treba poguma in tega je imela ona že od nekdaj, saj je bila od nekdaj vajena težkemu delu. Morda bo kdo rekel, da je imela Mrs. Hrastar nekaj prihrankov. Lahko da jih je imela, toda kdor zna prihraniti, ta zna tudi obvarovati. Kdor ni posebno podjeten in vsestransko previden, deloven in varčen, ne bo mogel dolgo obstati. Kdor bo črpal iz prihrankov, jih bo prav v kratkem zmanjkalo, pa naj je bil kup še tako velik. To ne velja samo Hrastarjevi materi, ampak velja stoterim še drugim pogumnim slovenskim pionirkam, ki zaslužijo naravnost občudovanje k njih vztrajnosti. Vse to je veliko odvisno od tiste velike zavesti « in zaupnosti v same sebe, v vero in Boga. če je vera komu potrebna in koristna, je našim materam. Taka mati in gospodinja ne dela samo za sebe in za svoje otroke, ampak pomaga še drugod. Take matere vidimo v kuhinjah za javne in dobrodelne namene, vidimo jih pri cerkvenih in javnih prire- ditvah, kjer opravljajo dela, ki se ne dajo preplačati. Narod se veseli, toda ne pomislimo, da je za vsem tem nekdo, ki molči in dela, ter se o njem ne govori. Največkrat nam napravijo mnogo narodnega dela ravno te naše vdove, za kar bi jim morali biti bolj hvaležni kot smo in jim dati priznanje, ki jim gre. Zabava naše mladine Kot vsako leto, se tudi letos vrši prosta zabava mladih pevcev in pevk Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. in sicer na 29. decembra v spodnji dvorani SDD, pričetek ob sedmih zvečer. Da pa se bo vršilo vse bolj popolno in v lepem redu, pa smo sklenili, da jim pripomo-remo do popolnega veselja na ta večer. Preskrbeti jim hočemo dobro godbo in tudi drugih dobrot jim ne sme manjkati. Da se bodo pa še bolj razveselili, vabimo vse prijatelje naše mladine, posebno pa starše mladih pevcev in pevk. Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Saj otrok je le tedaj najbolj vesel, če ve, da je opazovan od staršev ali njih prijateljev. Vstopnina je prosta za vsakogar. Vhod samo pri stranskih vratih. Vabimo pa tudi najboljšega prijatelja in dobrotnika naše mladine in to je nam vsem dobro poznani Joe Žele. Mladi pevci so se sami izrazili, da njega posebno ne sme manjkati na njih zabavi. Torej ne pozabite večera 29. decembra, starši in prijatelji naše mladine. Martina Hribar, tajnica. te bo samo premotil in se ti smejal: "Glej jo, zopet sem ptičko vlovil." Spravil bo tvoj denar v svoj mošnjiček za kakega malega Izaka — in nikdar več ne boš imela ne ti ne tvoji nobene koristi od denarja, ki si ga pri tujcu potrošila. Taka je morala tujcev in marsikatera naša družina je resničnost tega dejstva že bridko poizkusila na svoji koži baš tedaj, ko je najbolj pomoči potrebovala. V teh par dneh pred božičem prav posebno imej pred očmi nadpis: "STOJ, POGLEJ in PRISLUHNI!" Ob vsakem nakupu se poslužuj domače trgovine, ki nosi napis: "ČLAN PROGRESIV NE TRGOVSKE ZVEZE!" Ob vsakem nakupu zahtevaj od svojega trgovca nagradne listke Progresivne trgovske Direktorij vas vabi in se vam priporoča za naklonjenost ter vam ponovno želi srečno novo leto. Direktorij Slovenske zadruge. zveze. —o- Važna zadružna naznanila in novice Nevarna križišča Skoro ni dneva, da ne bi se čitalo v časopisih, da se je na tem ali na onem železniškem križišču pripetila nesreča. Ne-srfeča doleti vsakojaka vozila. Citamo o konjski vpregi, katero je razmaličil vlak tam in tam, čitamo o pešcih, čitamo o avtomobilih, avtobusih. Večina križišč nosi nadpise "Stoj, poglej in prisluhni!", a tudi so opremljena drugače z raznimi svarilnimi pripravami. Največ nesreč na železniških križiščih povzroči naglica, a v mnogih slučajih tudi lahkomiselnost in drznost. Ali ste že kdaj videli mladega šoferja, ki vzdolž proge dirka in se kosa'z vlakom? Nenadoma se znajde pred križiščem. Niti da bi mogel pomisliti, kaj ima storiti. Kakor blisk mu šine misel: Pretekel bom vlak! Strašan trušč — in konec je mladega življenja! "Postoj, poglej in prisluhni !" Pred takim nadpisom bi se morala te dni znajti marsikatera naša gospodinja, oziroma nakupovalka v splošno. In če bi se tega navodila resnično držala, gotovo bi ne bilo v njeno škodo. Postoj pred trgovino domačega trgovca, kadar si se namenila, da neseš svoj trdo pri-služeni in prihranjeni denar v mesto kakem tujcu. Postoj pred trgovino, a tudi poglej v trgovino, četudi morebiti ne nameravaš ničesar kupiti, ali če si morebiti celo prepričana, da naš trgovec nima tistega, kar bi ti želela kupiti. Postoj, poglej in prisluhni, kaj ima naš trgovec povedati. Poglej, kaj ti more pokazati. Prepričaj se, kaj ima in kaj nima. In kadar si se prepričala, da ti res ne more postre-či in preskrbeti onega, kar bi ti rada, tedaj komaj odidi mirne vesti, da si storila svojo dolžnost, pojdi tedaj v božjem imenu k tujcu. Prepričana pa si lahko vnaprej, da če te naš trgovec ne bo mogel zadovolji-, ti, da te tudi tujec ne bo. Ta Velika porota je obtožila zdravniško vedo, to je voditelje, kršitve postave. Hoteli so monopol zase, pa ni šlo. Iz Washingtona smemo pričakovati raztegnitev bolniškega načrta. Lokalne zadruge so se tudi zavzele za to stvar. Danes je vsakemu in vsaki družini dana prilika imeti popolno zdravniško oskrbo v bolnišnici za malo zavarovalnino, samo 75c mesečno, mož in žena $1.50, a z otroci vred $1.90. Izmed dobro poznanih bolnišnic greste lahko v Glenville, Huron Road, Mt. Sinai, Polyclynic, St. Alexis, St. Ann's, St. John's, St. Luke's, University in Woman's. Več boste o tem čitali pozneje. Slovenska zadruga tudi ni spala letos. Imela je lep uspešen piknik poleti, sijajno 25-letnico, nekaj, česar nismo nikoli praznovali v takem obsegu in spet nakup lastnih prostorov za trgovino na 162. cesti in Waterloo Rd. Za vse to je bilo treba dosti dela, veliko požrtvovalnih sej, opustitev vseh malenkostnih prepirov in dlakocepljenja, pa je šlo. Vsakdo, kdor je videl nove moderne prostore, se ne more načuditi lepemu pročelju fini uredbi trgovine in skupnemu vzajemnemu duhu, ki prevladuje v nji. Vse to delo se je rade volje storilo, kajti ob 25-letnici je bilo pač potrebno in bilo je na mestu, da se nekaj takega doseže. Vsakdo je delal in žrtvoval, kolikor je mogel. Vse za korist podjetja i" marsikateri v lastno osebno škodo. Tak je duh in navdušenje pri Zadrugi, ka dar gre za uspeh kakega njenega podvzetja. Smo kot drugi ljudje, včasih se skregamo, povemo si svoje. Kakor hitro pa je treba napraviti večje delo, ki zahteva pomoč ostalih delni čarjev in prijateljev, jih najdeš združene in na delu z vso staro vnemo, človek je kar vesel, ko vidi pionirski duh na delu, ko vidi zadovoljne stare borce Zadruge. Vzemimo Zupanca, Hrovata, Jankoviča, Dacarja in druge. Veseli in ponosni so na svoje lepo poslopje in trgo vino kot so otroci veseli božič nih daril. Kaj bi ne bili! Mar se niso borili leta in leta za to organizacijo, mar ni to ono, kar bi radi videli pri vsaki trgovini in teh ne 3, 4 ali 5, ampak po vsem Collinwoodu, da še več, po vsem Clevelandu. Gospodinje ste najvljudneje vabljene, da si ogledate prostore. Preiskuaite zadružno blago in postrežbo, kajti veliko, da, yse naše blago je garantirano. Prepriča jte~se'same, da nikjer drugje ne boste tako solidno in domače postrežem kot v Zadrugi, v lastni trgovini, kajti vsi ste koncem konca last- Vsem hvala in pozdrav Sedaj, ko smo v dobi zahval in pozdravov, morda ne bo odveč, ako tudi jaz tozadevno napišem nekaj ter se zahvalim mnogim oziroma vsem. Ne bom nič izbiral, kar vsem se zahvalim, takim in takim, tistim, ki mi dobro žele in tudi tistim, ki mi morda ne. V prvi vrsti se zahvalim Nj. Vel. kralju Petru II. za odlikovanje. Mnogim je znano, da sem bil tudi jaz med onimi, ki sem 'prejel odlikovanje od jugoslovanske države. No, v Bel-gradu že vedo, da je bilo tako prav. Potem se zahvalim tudi knezu namestniku Pavlu, mini-sterskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, ministru dr. Anton Korošcu in pa jugoslovanskemu poslaništvu v Wash-ingtonu, D. C., za čestitke, dr. Vladimir ju Rybarju pa, ker mi je pripel odlikovanje v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. Prav iskreno se želim zahvaliti za iskrene čestitke dr. Boži-daru Stojanoviču, generalnemu konzulu v New Yorku. Enako tudi ljubljanskemu županu dr. Juro Adlešiču za poslano čestitko ter njegovi soprogi. Iskrena hvala Rev. A. L. Bombachu za brzojavno čestitko. Ker je bilo s pripravami za 4. december veliko dela, da so pripravili vse tako impozantno, se v mojem imenu zahvalim Jugoslovanskemu univerzitetnemu klubu, Jugoslav (Slovene) dubu, Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu, klubu Njegoš in vsem, ki so pri tem pomagali. Najlepša hvala ge. Mariji Kur-nik za tako lepo špesnitev, cvetličarni Slapnik Jim st. za lep šopek. Enako hvala tudi našemu časopisju. Upam, da ne bom prekoračil meje skromnosti, če tu pripomnim tudi to in izrečem zahvalo Mr. Opaškarju, Francetu iz Ljubljane ter Mrs. Zakrajškovi za zanimanje moje kolone "Po širokem svetu." Po novem letu pride na vrsto opis Svete dežele. To omenjam vsem onim, ki se za stvar zanimajo in me o tem sprašujejo. Srečno novo leto vsem skupaj, Jože Grdina. niki. ■ IZ DOMOVINE —Samomor v hlevu. Te dni je prišel k posestniku Šepcu Jožetu v Podvinjah prosit za prenočišče 29 letni rešetar Klun Franc. Po večerji z domačimi je bil Klun zelo potrt in ni maral z domačimi nič govoriti, čeprav je bil z njimi dobro znan. V hlevu posestnika Šepca mu je bilo odkazano prenočišče. V sosednem živinskem hlevu pa sta spala gospodarjeva sinova. Ponoči sta slišala težko dihanje in stokanje, a sta mislila da je živina tako težko dihala. Zjutraj je prišel gospodar v hlev pokla-dat živini in je pri vratih zagledal na hrbtu ležečega Klu-na mrtvega. V desnici je imel močno okrvavljen žepni nož, s katerim si je bil prerezal vrat, da je izkrvavel. Pri preiskavi so orožniki našli pri pokojnem Klunu okoli 900 din. kar dokazuje, da ni mogoče misliti na roparski umor. Kaj je pognalo mladeniča v obup, ni znano. Pokojnikove zemske ostanke so prepeljali na domače pokopališče v Ribnici. —V Gorici je umrl za posledicami hude operacije odličen gospodar in ugleden mož g. Ivan Turk iz Rihemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel po svojem kremenitem značaju in umnem gospodarstvu. "Čujte, master, ali je res, kar sem čul?" Vedel sem, kaj bo prišlo. Pa naredil sem se nevednega. "Kaj pa?" "Ce sem prav razumel Ha-lefovo vzklikanje in njegove kretnje, ste mu podarili Ri-ha —." Anglež ni razumel druga ko nekaj tucatov turških in arabskih besed, ki si jih je nabral na svojem potovanju po Ori-entu. Tem bolje pa se je razumel na Halefove kretnje in na njegov obraz. Omeniti še morarii, da je bil Lord Lindsay ves navdušen za vranca. Za vsako ceno ga je hotel imeti, že v Carigradu mi je ponujal bajne vsote za njega. In sam mi je priznal, da je prav za prav samo radi tega potoval v Albanijo meni naproti, da bi me morebiti končno le pregovoril in dobil vranca. Njegova jeza mi je bila čisto razumljiva. Njemu, lordu in mojemu prijatelju, nisem hotel prodati konja, svojemu služabniku pa sem ga podaril. "Res je, master!" sem dejal. "Torej pa vam povem, da se vam je zmešalo!" "Tako — ? Ali pravite pri vas na Angleškem, da se je zmešalo tistemu, ki je osrečil pridnega, poštenega človeka?" "Ne! Pravim pa, da se je zmešalo tistemu, ki je poda ril takega plemenitega konja svojemu služabniku!" "Opozarjam vas, da ne sma tram Halef a za svojega služabnika, ampak za prijatelja, ki me je zvesto spremljal po nevarnem potovanju in zapustil meni na ljubo ženo in do movino." "TO vas prav nič ne opraviči! Ali sem jaz vaš prijatelj ali sovražnik, he —?" "Mislim, .da ste moj prijatelj." "Ali sem vas spremljal na potovanju?" "Da! Dolgo sva bila skupaj." "Da! In težavne nevarne so bile tiste poti, ki sva jih skupaj prehodila! Mislite na Kurdistan!" "Priznam." "In vendar sem vzdržal na vaši strani! In povejte, ali nisem zapustil domovine, prav kakor vaš Halef ?" "Radi mene —?" "Tisto ne. Pa če bi vas ne bilo, bi bil že zdavnaj doma na Angleškem —• Isto Je! In tudi jaz sem marsikaj storil za vas! Da omenim le eno uslugo, — ali vam nisem prijezdil naproti, ali nisem ra di vas potoval v tole vražje gorovje, med divjake, ki so me prijeli, izropali in zaprli? Povejte, he —?! " "Izropali in zaprli vas niso radi mene, ampak ker ste bili neprevidni. Sicer pa morate priznati, da so moje zasluge prav v tem slučaju večje ko vaše! Je sicer zelo lepo, da ste mi prijezdili naproti in radi mene spremenili svoje popotne načrte, čeprav bi se morebiti našli za vaše potovanje se tudi drugi razlogi —. Pa recimo, da je bilo tako in hvaležen sem vam. Toda priznati mi morate in povedal sem vam že nekajkra-ti, da zagrabite vsako reč za napačni konec in da vse narobe naredite! Niste vi nas rešili, mi smo vas rešili, in sicer iz oglar j eve jame, v kateri bi bili brez nas prav klavrno poginili. Ali vam naj za to poklonim že kar vranca —'■" "Kdo pravi, da mi ga morate pokloniti —? Niti na misel mi ne prihaja, da bi zahteval °d vas plačilo za svoje usluge! Lord Lindsay sem, kakor veste! In tudi to dobro veste, da bi vranca rad imel! Kupil bi ga. Dal bi vam nakazilo na svojega bankirja, sami bi nakazilo izpolnili in napisali vsoto, ki bi si jo želeli. Še pogledal bi ne, kaj ste napisali. In bankir bi vam jo izplačal .In Rih bi dobil hlev, ki bi v njem lahko knez stanoval, iz marmorna tih jasli bi hrustal duhteče wa-leško seno, najboljši škotski oves in najsočnejšo irsko deteljo in — '— in bi pri teh in takih jas lih klavrno poginil!" "Oho —!" "Da! Rih je vajen puščave, v kateri se je rodil, in mrša-vih šopov trave, ki raste po njej. Pest dateljnov je za njega najimenitnejšo slaščica. Ne, sir! Bogataš ste, milijonar, vsako željo si lahko iz polnite. Halef pa je revež, ki si ničesar ne sme želeti, ker ve, da ničesar ne dobi. In prav zato presega moje darilo vse veselje in vso blaženost, ki jo obljublja Mohammed svojim vernikom že tu na zemlji. In zato ga bo dobil. Tako sem mu ■ekel in besede ne bom snedel." "Tako —?! Njega bi osreči li, v sedma nebesa bi ga radi posadili, moje veselje in moja blaženost pa vas nič ne bn- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti. 31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma. 31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights. 31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave. 31.—Klub društev Slovenskega društvenema doma v Eu-clidu priredi program in ples. Vrag vas vzemi, sir! Ce bi prišel sedaj le odkod kak lopov ki bi ukradel, prav nič bi vas ne branil, še vneto bi ga prosil, naj vas vzame in proda najbližnjemu starinarju za de set para." "Tako —? Hvala lepa! lo- rej deset para sem vreden —? Nisem vedel, da sem takoj poceni. Ampak — kaj pa vam je, sir? Vas glava boli?" Med pogovorom si je namreč zaporedoma segal sedaj z desnico, pa spet z levico h glavi, si porival tarbuš na, čelo, pa spet v tilnik ter grebel s prsti po laseh kakor človek, d išče neko zloglasno živalico. 'Glava —? Boli —? Zakaj?" 'Ker se s tako vnemo gra bite za čelo." "Ne vem, kaj mislite —. Menda pač nehote storim ta k0 __ Najbrž radi tarbuša Nisem vajen takega pokrivala." Že spet se je živahno po praskal. "Glejte!" sem se mu smejal. •Že spet —! In vendar tiči tarbuš čisto pravilno na glavi —." "Da! Hm —! Veste," je pra-. il in se popraskal, "pokvarje no kri imam, se zdi. V poglav-ni koži se mi nabira pa me srbi. Ko pridem domov na Angleško, se bom zdravil, da si očistim kri. Lipov in bezgov čaj in pa stroga zmernost v jedi in pijači ter osemfuntov-ski plum pudding dnevno — "Ne mučite se s takim stradanjem! Češplje in rozine tistega vašega puddinga bi vam kvečjemu pokvarile želodec. Z mastjo in z živim srebrom bo-dete bolje opravili. In zdravljenje bo trajalo samo pet dobrih minut in opravite ga lahko kar spodaj v Skadru." "Mislite — ?" "Da! Če bodete čakali do li povega čaja na Angleškem, vas najbrž že ne bo druga ko kost " j Neumno me je gledal. "Zakaj?" "Ker vas bo pojedlo tisto, kar imenu'jete pokvarjeno kri. Kapljice tiste pokvarjene krvi imajo namreč šest nog in rilec, ki vzbuja zelo neprijetne počutke." Prestrašen je zinil. "Kaj —?" "Da da, ljubi gospod! Morebiti ste še rešili nekaj latinščine iz svojih mladih let?" (Dalje prihodnjič) J 9 3 9 JANUAR 1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma. 7.—Pevsko društvo "Lira" ples v Twilight Ballroom. 7.—Frances Rupert Cadets, plesna veselica v Društvenem domu na Recher Ave. 8.—Društvo Naj sv. Imena fare sv. Kristine ima kazanje slik in zabavo v cerkveni dvorani. 8.—Euclid Rifle klub priredi srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 21.—-Društvo Ložka dolina priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani. I 21.—Interlodge liga, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. _28.—Samostoiuii Z^aria, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 28.—Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ priredi proslavo enajste obletnice v S. D. Domu na Waterloo Rd. 29.—Minstrel Show priredi mladinski oddelek društva Naj- svetejšega Imena v šoli sv. Vida. 29.—Slovenski mladinski pevski zbor-iz Holmes Ave. priredi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave. 29.—Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. FEBRUAR 4.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Frances Susel Cadets prirede Valentine Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave. 12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D. Pustna sobota. — Maškerad-na veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem, SDD. 17.—Sunny Ray's orkester, ples v S. N. Domu. 18.—Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ ima veseli v S. N. Domu v Maple Heights, 18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. MAREC Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. APRIL 15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom. 22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 29.—Ženski odsek Slovenske zadružne zveze priredi plesno veselico ob proslavi 10-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd. MAJ 14.—Pevski zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. JUNIJ 4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 18.—Piknik društva na Jutrovem na Bradley Rd. 25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi farmi. JULIJ 25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. AVGUST 5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. IZ PRIMORJA FRANC GOMBAČ UMRL Trst, novembra 1938, Dne 20 nov. je umrl naš znani vinogradniški in kletarski strokovnjak Franc Gombač. V Trst je prišel iskat zdravja, ki ga na žalost ni našel, pač pa je dobil zaželen počitek v rojstnem kraju. Pokojnik se je rodil v Trstu in je bil iz znane in ugledne slovenske družine. Študije je dovršil v Klosterneuburgu, o-biskoval predavanja na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in prakticiral je pri nekaterih vzornih gospodarskih pori jet j eh. Leta 1893 je vstopil v službo kranjskega . deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Po dobrih izkušnjah je bil imeiiovan za državnega vinarskega in pozneje za kletarskega nadzornika za kranjsko deželo, odnosno naposled za dravsko banovino. Po odsluženih letih je odšel v pokoj kot višji kletarski strokovnjak. Pridobil si je veliko zaslugo za obnovo vinogradov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je priredil v teh krajih v dobi ko je bil pouk zaradi uničenja vinogradov po trtni uši naj- nujnejši in najkoristnejši. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave. Leta 1903. je Kmetijska družba ustanovila deželno poizkusno vinsko klet, katero je Franc Gombač vodil večinoma sam, in sicer z velikim uspehom. Izdal je naslednja dela: "Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov," dalje "Novo vinogradništvo" in "Umno kletarstvo." Na stotine je izšlo njegovih strokovnih člankov o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu v raznih strokovnih in drugih časopisih. Še smrtno bolan je dopisoval. Vedno je bil pripravljen storiti vse ker je bilo v njegovi močeh. Bil je odbornik Kmetijske družbe, dalje vrsto let odbornik Sadjarskega društva, Vinarskega društva za Slovenijo kakor tudi Društva kmetijskih strokovnjakov. V mladih letih se je Franc Gombač zlasti vnemal za kolesarski sport. Tedaj so naši kolesarji prirejali izlete po naši domovini z nalogo, da vzbujajo na deželi narodno zavest. Sovjeti so za strožjo kontrolo nad delavci 'Moskva, 25. decembra. Sovjetska vlada je odredila, da mora imeti sleherni delavec v Rusiji s seboj "delavsko knjižico," v kateri je natančno opisana vsa zgodovina vsakega delavca, odkar je začel delati. Sovjetska /lada namerava s tem zvišati delavsko disciplino, odpraviti potepanje in lenuharenje in tako povečati produkcijo v deželi. Sistem se bo vpeljal 15. januarja. Poglaviti namen te "delavske knjižice" pa je, da dobi sovjetska vlada popolno kontrolo nad ruskimi delavci. Vsaka knjižica bo registrirana v državnem uradu, m kdorkoli bo zaprosil za delo, ali pride v navskrižje s postavo, bo imela vlada takoj natančen pregled vsega njegovega življenja. Delavec bo moral plačati pol rubla za tako knjižico in če jo -gubi, ga bo veljalo 25 rublov, t!ia dobi drugo knjižico. Kdor bi hotel na karti kaj spremeniti, bo prijet in je zaprt za dobo petih let. —Godovič. — Umrl je Anton Pišlar, posestnik in bivši figurant pri bivši agrarni operaciji za vojvodino Kranjsko. —Postojna. — Na meji so italijanske oblasti aretirale Srečka Vilharja doma iz Kromberga pri Gorici. Odvedli so ga v Trst. _ Trst. — Pred porotnim sodiščem je bila obsojena Marija Zonta por. Cvetrežnik, stara 39 let, na 6 let zapora, ker je neki ženski odpravila plod, ki je zaradi tega pozneje umrla. -Trst. — Umrli so: Kariš vd. Weiss Marija 86 let Gre-gorič por. Premrov Karla 44 let, Pipan por. Majer Antonija 58 Peterner Humbert 45 let. —Vipava. — V Podragi je umrla ga. Marija Furlanova, soproga posestnika Josipa urlana. Zadela jo je srčna kap. — Žapuže pri Šturjah. — Dne 6. novembra je umrl 60-etni posestnik Brecelj Vence-slav. Zapušča številno družino 10 otrok, kateri je bil zgleden oče. Podlegel je srčni hibi. Pokojnik je bil brat politika in zdravnika dr. A. Breelja v Ljubljani. __Duhovniške Vesti — Gorica, nov. 1938. Na župnijo Kred pri Kobaridu je bil umeščen Oskar Kogoj, kaplan v Št. Pe- ^ ^ tru pri Gorici, oskrboval pa , bo tudi sosednjo duhovmjo Staro selo. Za dekana in župnika v Idriji je bil umeščen msgr. Alojz Filipič, dosedanji dekan v Gr-garju nad Gorico. V Vrabčah na Vipavskem je nastavljen kot župni upravitelj J. Dorbolo, ki je služboval nekaj mesecov tudi kot vojaški kurat v Abesiniji. Evropa še vedno v najhujši zimi London, 26. decembra. Mraz po Evropi je nekoliko odnehal, toda toplomer je še vedno pod ničlo, poleg tega je pa zapadel sneg, ki je zaprl še oni promet, ki se je doslej vršil. Koliko ljudi je zmrznilo ali se sicer ponesrečilo, ni mogoče dognati. Večina potov je nedostopnih. izreden asesment za slehernega premogarja Pittsburgh, 25. decembra. Tekom meseca januarja bo moral sleherni član premogarske unije plačati izreden asesment v svoti $1.00. Premogarska unija šteje 612,000 članov v dobrem stanju. Redni mesečni unijski prispevki za premogarje znašajo $1.50. Zakaj se bo rabil izredni asesment, unijski uradniki niso hoteli povedati, izven, da so izjavili, Qa je ta asesment "notranja zadeva organizacije." -o- Ponesrečen vojaški zrakoplov. Sedem ubitih Uniontown, Ala., 26. decembra. Sedem oseb je bilo ubitih v bližini tega mesta, ko je zadel vojaški zrakoplov ob zemljo. Zrakoplov je zašel v hudo nevihto, nakar je nastala v notranjosti razstrelba, predno je zrakoplov treščil ob zemljo. Tfrupla zrakoplovcev so bila tako razbita, da jih je skoro nemogoče spo- Urugajci nagnali fašistične Italijane Montevideo, 26. decembra. Sem dospela laška križarka Duce V Weehawlcen, N. J. so pripeljali iz Nove Fundlandije 200,000 božičnih dreves, ki so vsa namenjena za New York. IZ DOMOVINE 3 ti'Aosta. Kakih 60 laških mornarjev se je napotilo v mesto, kjer so se gostili po raznih kavarnah in nazdravljali s faši-stovskim pozdravom. To pa je bilo domačinom preveč. Napadli so laške mornarje in jih pognali '.s kavaren. Lahi niti do svoje bojne ladje ne bi prišli, da jim ni pomagalo vojaštvo k begu. —--o- Prizor iz zadnjega štrajka francoskih delavcev, ki so stavkali- proti W'urnemu telovniku. MinMereki predsednik Daladier je z silo zlomil stavko. —V Martinjaku pri Cerknici je umrl gospod Franc Premrov, industrijalec. Pokopali ga bodo v četrtek, 8. decembra ob 2 popoldne na pokopališču v Cerknici. Pokojni je doživel visoko starost 89 let. Bil je eden prvih slovenskih trgovcev z lesom, ki si je s svojo sposobnostjo ter podjetnostjo kmalu pridobil velik ugled. Posebno se je zanimal za sadjarstvo m je naročal sadna drevesca iz najrazličnejših daljnih krajev. Uredil si je vzoren sadovnjak, iz katerega je dajal sadjarjem cepiče, da se je umno sadjarstvo kmalu razširilo daleč na okrog. _V Lazah pri Borovnici je umrl g. Franc Garin, železničar v pok. in posestnik. ---—o—-- * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Zopet eden Odvetnik Sam Katz se bo moral zagovarjati radi nespodobnega postopanja kot odvetnik. Za neko vdovo je pobiral najemnino od treh hiš in namesto, da bi nabrano najemnino izročil lastnici, i o je baje spravil v svoj žep. MALI OGLASI V najem se da trgovski lokal na vogalu Donald Ave. in 71. ceste. Zelo poceni. Jako pripraven za beauty parlor. Parna gorkota. Vprašajte na 7114 Donald Ave., suite 2. (Dec. 5, 12, 19, 26) V najem se da stanovanje, 5 ali 6 sob, mirni, odrasli družini blizu 140. ceste. Več se poizve na 14205 Dar-w'n Ave. (Dec. 23.27. 30.) Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN SSSISSSi —Ali res mislite, Kardov, f da so tudi m£d mojimi vojaki zarotniki? —Ne samo med vojaki, temveč tudi med generali. —Saj to ni mogoče! — vzklikne car. — Ali imate za to dokaze ? —Povedal Vam bom eno ime, Veličanstvo, ako mi uka-žete!? —Govori! — ukazujem ti! In če bo tvoja trditev pravilna, bom postopal brezobzirno. Povej mi ime! —General Knudson! Car Aleksander se glasno zasmeje. —Dragi moj Kardov! — reče on, — spoznal sem vas kot zanesljivega uradnika, toda ne zamerite mi — to je bedasto-ča! —Ali ne veste, kaj je meni Knudson? Ali ne veste, da je bil moj učitelj in da mu moram marsikaj zahvaliti?! — Jaz Vam bom dokazal, Veličanstvo, da je general v V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti blagopo-kojne soproge in mame Mary Pezdir ki je preminula dne 25. decembra 1937. Draga soproga in ljubljena manfti! Tužno je misliti, da Te ni več med nami. Ko imajo drugi dobro mamico ob rojstvu Krista, mi klečimo na Tvojem grobu in molimo k Bogu: "Daj naši soprogi in mami mirni počitek do svidenja nad zvezda-mi. Žalujoči ANDREW PEZDIR, soprog. ANDREW in VIDA, sin in hčerka. Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks in Vernie Sneller Franks 1032 E. 76th St. Tel. EN-4296. (x) OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ DOBER PREMOG IN DRVA Dobite pri SEDMA K MOVING 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 VLOGE v'tej posojilnic "-Jso zavarovane do V^ $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. oialr Ave. HEnd. 6670 tajni zvezi z nihilisti. Aleksander namrši čelo. —Kardov! — reče on in ga z roko pokliče k sebi. — Bila sva s Prl K. 8. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se m pristopi takoj. .... V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo mu društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 19. do 55. leta. — Zajia-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. tajnika: JOSIP