133 štev. V Ljubljani, v soboto 29. novembra 1&79. Letnik VIi. Inserstl n« »prejemajo in veljfc tristouna vrsta: ■i kr., <"e h« tiska Ikrat, 1'» 4 * - ii it m li * ii i, || ,| u 3 || Pri večkratnem tiskani »t tena primerno emanjia. R o k O p i si se ne vračajo, nefrankovan» piBma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravniitvi, radir-inistrucija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, U. nadstropji. Politi te» list za Po poŠti prejemar velia : Za celo ieto , . 10 d. — kr, tu poiletH . . 5 ., — „ etrt iet» . . 2 „ .-,0 V administraciji velia: Za eeio ieto , .s ¿i. 40 la poi leti. < ,, -JI) xa četi t leta l ., 10 V Ljnbljaui na >iom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Medijatovi hi5i, štev. 15. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Interpelacija slovenskih državnih poslancev. 7, Dunaja, 26. novembra. Notranjski državni poslanec Obreza iu nje govi slovenski tovariši so danes v državnem zboru izročili sledečo interpelacijo, ktero so podpisali razun njih tudi še vsi tuka) navzoči poslanci Hohenvvartovega kluba, in ki je napravila veliko zavzetje, ker opominja nekoliko na tisti glasoviti krah, ki je še vsem v živem spominu. Interpelacija do prevzvišenega ministra za brambo dežele. S pogodbo sklenjeno 10. septembra 1878 « podvzetnikoma Abendroth-om in Seidel-nom, in s pogodbo sklenjeno 3. decembra 1878 z Abendrothom samim je c. kr. vojno ministerstvo podvzetniku Abendrothu izročilo preva-ževanje cesarskih reči med Metkovičem in Mostarom pa Sarajevim, ki so j h potrebovali za preskrbovale c. kr. vojne v Bosni iu Hercegovini. Vsled tega je Abendroth poslal več agentov (mešetarjev) na Kranjsko in Primorsko, ki so najemali voznike za to podvzetje; ti meše-farji so voznikom obetali prav ugodno voznino in ob enem povračilo popotnih stroškov od Trsta do Metkoviča in nazaj za preskrblie-vanje konj in voznikov za ves čas sklenjene pogodbe. Nabiranje voznikov se je vrš;lo tako, da se je zdelo, kakor da bi bilo visoko vojno ministerstvo samo prevzelo poroštvo. Povsod se je posebno povdarjalo, da je Abendroth c. kr. ritmajster; pri obravnavah z najemniki so se povsod zaznamovali župani kot posredovalci, ki bodo pri izplačevanju posredovali; pri vsih oglasih nabitih po občinah odlikovale so se na čelu besede: „C. kr. prevaževaluo podvzetje," iu vojaško mestno poveljništvo v Trstu je na pogodbe pritisnilo c. kr. orla. Kdo bi se tedaj čudil, da se je pri takih okoliščinah na sto m sto prebivalcev ua Kranjskem, zlasti v okraju postonjskem in logaškem, pa na Primorskem, zlasti v okraju Novograjskem in Goriškem , in tudi na Dalmatinskem odločilo, z Abendrothom iti v Metkovič, ter so se iz Trsta s konji in vozovi prepeljali v Metkovič. Pogodili so se, da se bode zaslužena voz-nina izplačevala vsakih deset dni. Pa žalibog, da se izplačevanje prav nobenkrat ni vršilo natančno po pogodbi in za vse voznike. V začetku je Abendroth voznikom plačeval nekoliko na račun, čez nekaj tednov pa je to opustil, dasi so vozniki nepretrgano prevaževali blago, ker so se nadejali, da bodo naposled vendar le dobili svoje plačilo. Ljudje so mrd tem, kakor je znano, trpeli veliko nezgod, pomanjkanje, siromaštvo in lakoto, in¡dokazano je, daje mnogo konj in celo tudi uekaj ljudi vsled strašnega trpljenja in pomanjkanja konec vzelo. Skoz celo poletje I. 1879 so Abendrothovi vradniki voznike z raznimi izgovori in obljubami slepili ter jim sem ter tje tudi nekaj prav malega plačali, dokler se niso nesrečneži prepričali, da so bili grdo osleparjeni. Ti ubogi ljudje iz naj bolj siromaških okrajev na Kranjskem in drugje imajo silno veliko od Abendrotha tirjati. Iz postojnskega okraja na pr. ima 299 voznikov tirjati 159.840 gld., iz logaškega okraja pa 47 voznikov 16.007 gld. Samo iz postojnskega in logaškega okraja imajo tedaj ljudje od Abendrotha tirjati strašni znesek 175.847 gold.! Ravno taka je z vozniki na Primorskem. Pokazalo se je pa , da Abendroth nima nič premoženja, in da ga tudi tedaj ni imel, ko je to velikansko prevažanje prevzel, ter je moral za varstvo vloženi denar (kavcijo) na posodo vzeti. Kakor smo pozvedeli, je bil pa račun med Ahendrothom in vojaškim oskrb-ništvom do 27. avgusta tak-le: Tirjati je imel: Za prevaževanje vsled pogodbe 472.900 gld. in kavcije 10.000 goldinarjev (tedaj skupaj 482.900 gld.). Prejel pa je: Odškodnine za hrano in mrvo 73.700 gl., prevožnine za Loyda 77.200 gld., odškodovanja za spridene reči 21.500 gld. in lastne plače do 10. maja 1879 — 310.000 gld., toraj skupaj 482.400 gld. Abeudroth je itn:'l tedaj omenjenega dne od vojaštva tirjati še kakih 500 gld. I/, odloka c. kr. deželnega pn»dsedništva kranjskega od 23. oktobra 1879, št. 2062, pa je razvidno, da je na ta zaslužek Abendrothov vknjiženih že 19.884 gld. 89 kr. drugih dolgov! Vsled tega bodo vsi vozniki zgubili ves : svoj zaslužek, kar je pri mnogih vse njihovo ¡premoženje, in revščina se bo zlasti še posebno pokazala, ko bodo morali vozniki plačati j svoje na upanje kupljene konje in vozove, in Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Čas. XXXVII. četrto šolo sem izdeial, ne z odliko, pa vendar s prav dobrim prvim redom. Največ je tega kriva bila matemat.ka in geometrija, ker za to oboje nisem imel pravega veselja; sploh se s črtami in številkami še do zdaj nisem mogel sprijazniti in slab računar bom ostal menda vse svoje žive dni. Tem bolji sem bil v jezikih — izvzemši slovenskega, kterega pa nobeden ui znal, ker se ga uismo učili; vse, kar smo počeli v tem, je bilo branje rndekla-movanje, če se je kdo hotel kaj naučiti; jaz sem se naučil .,Hojo na plavž", nemških pa veliko Schillerjev h, Uhlandov h in drugih. Kako sem „deklamiral', ni treba prašati, moj jezik in glas nista bila piškavega oreha vredna. Naš gospod kaplan se je bil v tem preselil na Šmarno goro, toraj je bila moja „Mekka" o počitnicah zduj ta gora. Toda kaj bom počel vsa dva dolga meseca domii, koso me skoro vsi 1'arani gledali kakor psa v cerkvi! Nekaj dni ostauem še donni, potem naznanim očetu , da grem po svetu. V Ljubljani sem namreč slišal pripovedovati svoje sošolce in druge, kako pri- jetno je študentom potovati po svetu; po fa rovžih in grajščinah jih povsod vljudno pogo-stujejo in stiskajo jim še kaj okroglega za popotnico v roke. Dajmo poskusiti, če bo šlo; če ue, pa pridem nazaj, saj ne grem do konca sveta! Tudi je sem ter tje kaj sošolcev, ktere lahko obiščem, kosila bom že dobil pri vsakem. Toda samemu potovati je dolgočasnol, ali kje dobiti tovarša? Nič ne de, saj je svet lep, povsod kaj uovega, hajdimo! Oče niso n:č rekli , ampak podkovali mi čevlje in naredili mi z tisuja torbo, mati so spravili eno srajco vu, njo ter dali šest grošev po-potuice. Jasnega jutra zgodaj se najem še žgancev in kislega zelja, potem jo pa mahnem proti Loki, kjer sem imel dva dobra prjafelja sošolca. Sprejmeta me prijasno, razkažeta Loko, potem jo pa jaz mahnem po dolini proti Selcem. To je bilo veselje! S prijateljema smo ga bili izpraznili bokalček, jaz sem ga dobil pod kapo ravno toliko , da se mi je zdel ves svet raj; žvižgal sem vso samotno pot iu de-,'klamiral vodi iu hribom svoje nemške iu tudi edino slovensko. Tako pridem do Selc, da komaj "em, le noge me na podplatih nekoliko pek Le brž čevlje dol in z nogami v mrzlo či ido, ki teče ob potu! Ila, to dobre dč! Čez kake pol ure počivanja so mi tudi misli zopet zbrane in storjen sklep, da se bom oglasil pri gosp. župniku za popotnico, ker sem imel le še dva groša. Kmalu sem pred cerkvijo in pokopališčem. Stoj I Klobuk z glave, tu počiva prvi blagi mož, ki me je učil pisati in brati. S klobukom v roki stopim na pokopališče in iščem kamena z znanimi napisom. Najdem ga , ni velik ne lep , a beseda „Fik" mi ga izdii. Pred njim postojim in gledam v zemljo, ki pokriva zdaj še le kosti blazega ranjcega gospoda; po par očenaših zii-nj otre-sem bridkost srca, ki se ga je bila prijela, in se ozrem po farovžu. Pokaže mi ga fantič. Pred njim sedi v senci na klopi duhovnik zamišljen v knjigo, a ko sliši moje plašne korake, se ozre in praša: „Kaj novega?" „Pauper studiosus sum, peto viaticum" — rečem jaz uekoliko srčneje, ker se mi gospod prijazen zdi, iu mu molim svoje šolsko »pričalo in ubožui list. „Tako, tako? Pauper studiosus — viaticum? Od kod?" — praša gospod nemški. Jaz imenujem svoj kraj in podam oba spričevala, ktera on pogleda, potem pa se obrne zopet k meni: jih bodo njih sami po sebi revni upniki pri sodnijah začeli tožiti in rubiti. Marsikteri gospodar, ki je v Bosni trpel skoraj nadčloveške težave ter si pošteno zaslužil denar, s kterim je mislil svoje dolgove plačati, bode tedaj prišel ob hišo in posestvo, med tem ko se gospod Abendroth, ki menda tukaj na Dunaji živi, pri obilnem premoženji svoje žene prav dobro počuti in ga ne more nihče na odgovor klicati. Pri tako žalostnih okoliščinah , ki visoki vladi niso mogle biti neznane, si drznejo podpisani provzvišenega ministra za brambo dežele vprašati: 1. Kako je bilo mogoče, da so se v jeseni 1. 1878 omeujenemu Abendrothu, ki je bil kot nepremožen in za taka podvzetja nesposoben človek ua Dunaju znan (kar bi bila zamogla vsaj policija pojasniti) tako velikanska podvzetja izročila in sicer izročila, ne da bi se bila prej razpisala v uradnih listih zarad cenejše ponudbe? 2. Hoče li vlada pomagati ali kaj storiti, da bodo prej omenjeni vozniki iz Kranj skega in Primorskega dobili svoje plačilo? Na Dunaju 24. novembra. Obreza, Klun,Poklukar, Vošnjak, Winkler, Vitezič, Biirnfeind, V a-lussi, dr. Paul i, Schneid, Dobi-hammer, Zehetmayr, Graf, Giova-nelli Jan. iu Ignac, Borelli, V o j-novič, Supuk, Monti, Gentiliui, H i p p o 1 i t i, Karlon, Oberndorfer> Schmidbauer, Liechtenstein Al fred in Alojzij, Fuchs, Lienbacher, Herman, Fischer, Negrelli, Pfei ier, Hormuzaki, Margheri, Nabergoj. Od besede k dejanju! „Verba movent, exempla trahunt", pravi latinski pregovor, besede ganejo, izgledi vlečejo. Pri nas imamo mnogo narodnjakov v besedi, pa malo v dejanji. V teoriji je marsikdo pre pričati, da so naše ideje dobre, a praktično izpeljati jih neče, bodisi iz komoditete, bodisi iz bojazljivosti, bodisi iz stare nemškovalne navade itd. Navedimo le nekaj izgledov Naša duhovščina je prvi steber narodne stranke, v teoriji zagovarja pravice slovenskega jezika, v praksi pa je nje uradni jezik — nemški. Učitelji so mnogi še narodni, pa na svojih shodih debatirajo v — nemškem jeziku. Narodni advokati znajo navdušeni govoriti o pravicah slovenskega jezika in o potrebi slovenskega uradovanja, pa v svojih pisarnah pišejo vse — nemški. Narodni trgovci korespondirajo — nemški, obrtniki pišejo svoje račune — nemški. Pisarne, ki uradujejo v domačem jeziku, imamo v Ljubljani le te-le : Marijna bratovščina, (od lani, kar je g. Regali nje pred-seduik), banka „Slavija" (ki jo vodi g. Hribar, ki je v tem bela vrana, da že od nekdaj pravice slovenskega jezika brani energično in dejansko, ne samo v teoriji); potem vred-ništva slovenskih listov, in nekoliko slovenščine se piše tudi pri notarju, g. dr. Zupancu. Kar je nam znano, nimamo potem v Ljubljani uobene slovenske pisarne več. To je pa zelo zelo žalostno. Če sami svoj jezik tako malo spoštujemo, kako hočemo zahtevati, da bi ga spoštovali tuji uradniki ? Če taki ne rabijo slovenščine, ki jo dobro znajo, kako jo bodo rabili taki, ki jo komaj za silo lomijo ? Mi upijemo po slovenskem uradovanji. Pa da tega nimamo, krivi smo največ sami. Kjer Be le kak posamezen človek prepira z uradnijami in zahteva slovensko uradovanje, se mu le posmehujejo ter ga imajo za pre-napetneža; ako bi pa vsak to zahteval, potem se bo občni želji kmalo vstreglo. Mnogo je tu kriva bojazljivost. Ljudje se boje, da bi pismo ne prišlo na svoje mesto, ako bi se naslov po slovenski pisal, zato ga pišejo nemški, in namesto kraje zapisati v lepi slovenščini, kakor : Poljaue , Novomesto, Postojna, Sevnica, Kozje, Mozirje itd., pišejo raje grde pokveke, izmišljene po nemških birokratih, kakor : Pöl-land, Adelsberg , Lichtenwald, Drachenburg, Prassberg , Franz (I), Rappelgeschüss (Račje selo), Schweinsdorf (Sinja vas), Gesindeldorf (Družinska vas) itd. Itudečica zavednega Slovenca oblije, če vidi, da se slovensko ime tako očitno sramoti s takimi imeni, in da so ta imena oficijalna! Pa Slovenci jih Bami pišejo za naslove na pisma in v sodnijskih pismih ravno tako. Če bomo adrese vse slovenski pisali, se bodo poštni uradniki vendar enkrat naučili slovenske geografije, in do tje, da se je nauče, menda ui taka nesreča, če bc nekaj pisem zgubi! Pri sodnijskih stvareh sta pa dva zadržka : prvi je, da nekteri misli, da bo tožbo zgubil, če jo bo BlovenHki pisal, in da takoj zgubi „beneficiura boni viri." Ne verujemo, da bi bilo ta bojazen opravičena, ker s takim sumom bi izrekli prehudo sodbo o naših sodnikih; to bojazen smemo tedaj vštevati med votle strahove. Drugi zadržek je ta, ker naši uradniki se res niso nkoli učili slovenskega uradovanja, in tu pridejo stvari na vrsto , ko je treba paziti ua vsako besedo; kdor se ni učil, ne more tedaj slovenski uradovati. Slovenska pravna akademija nam je tedaj neobhodno potrebna, ako hočemo imeti kedaj slovensko uradovanje pri sodnijskih in političnih uradih. Brali smo te dni v tukajšnjem slovenskem dnevniku , da se hočejo slovenski juridični študentje na Dunaji sami vaditi v slovenskem uradovauji. Ta sklep je res hvalevreden, pa če bi prav dijaki pri tej misli vztrajali, kar pri mladini ni verjetno, posebno ker je z drugimi predmeti zadosti obložena, ne obetamo si vendar ne dosti sadu od tega, kajti če prav sestavijo juridično terminologijo, kdo jo bo pa potrdil, sankcioniral? Nazadnje bo vendar vsak po svoje pisal in potrebne edinosti bo konec. Brez edinosti v terminologiji pa ni juridičnega uradovanja. „Vsaka teorija je temna", je rekel Gbthe, in nič nam ne koristi, ako smo v teoriji edini, ako pa teorije ne prestavimo v dejansko življenje. „Verba movent. ex jmpla trahunt." Dokler bomo samo dokazovali potrebo slovenskega uradovanja, bomo morda koga prepričali, pa v praksi bo vendar vse pri starem ostalo. Začnimo uajprej sami slovenski pisati, potem bomo tudi druge k temu prisilili. Ne čakajmo, kdaj nam bo vlada slovensko uradovanje vsilila, kdaj ga bo dekretirala ; ona bo to storila le tačas, kedar uradovanje v drugem jeziku več mogoče ne bo, kedar nihče ne bo hotel druzega jezika znati, ko slovenskega. Poglejmo tržaške Lahe. Komaj pest jih je nasproti nam Slovencem, pa imajo vse uraduije laške. Zakaj ? Zato, ker nečejo druzega jezika znati, ko svojega laškega. Lah govori in piše le laški, tržaški advokati pišejo vse v laškem jeziku, in če Lah prav nemški zna, se vendar pred uradom zataji in neumnega naredi, iu če mu pokažeš cekin , ne bo govoril drugače, ko laški. Tako so delali tudi na Beneškem, in so raje najhujše pretrpeli, ko da bi se bili odrekli svoji narodnosti. S tem bo nemško uradovanje čisto nemogoče storili. Pri nas bi se r reklo, da je to trma. Pa to ni trma, ampak „Najbolji ne, pa vendar med prvimi. Boš gotovo tudi lačen in žejen že, če si z Loke prišel. Stopi za mani." Jaz spustim zdaj pridrževano Bapo in grem ž njim v sobo. Tu pokliče kuharco in jej ukaže prinesti kruha in vina, pa če je še kaj druzega za zobe, potem se spusti z mano v pogovor. Nekaj njegova vljudnost, nekaj vino in bedro mrzle pečene piške mi razveže jezik tako, da sem mu pravil vse, kar sem vedel, in skoro pozabil, da se ura le naprej pomika. Vendar se spomnim tudi tega iu opomnim, da bom moral iti. „Kam boš šel? Saj bo Bkoraj noč!" — mi reče prijazni gospod — „ne mudi se ti ne in vtrujen boš tudi od dolzega pota. Saj je pri nas že še ktera postelja iu zdaj bota prišla še kaplana. K nam tako le redko pride kdo z Ljubljane." Se ve, da je bilo meni to neizrekljivo všeč, ostal sem, dobro večerjal, se z gospodi pogumno zabaval in spal na dobri postelji, kakor da bi me bil kdo ubil. Ni me zbudilo ne jutranje solnce ne mašni zvon, ampak še le gospod župnik, ki je poklical me zavoljo zajutrka. Zopet veliko sklenico kave in obilno kruha! Po zajutrku se zahvalim po okornih besedi za vse, gospod pa mi stisne še več šestič v roko in reče: „To je viaticum od nas vseh. Tu pa pis-mice, ki ga oddaj v Zalem logu gosp. župniku. Je prav prijazen gospod, boš videl. Srečno pot!" Kdo more popisati moje občutke, ko sem od Selc marširal proti Železnikam! Solnce zunaj, solnce v meni, kar vriskal sem in skakal radosti. Oh, da bi bila oče in mati priča moje sreče! Pa reveža zdaj doma delata, jaz pa tako vživam prijetnosti življenja. Pridem v Železnike. Tam je bival sošolec, poiščem ga in najdem. Šla sva ogledat trg, ki se mi jc prav čuden in črn zdel, tudi plavže in zdaj sem še le sprevidel, kako strašno bi bilo Fridolinu v „Hoji na plavž", če bi ga bili v tako pič vrgli. Tudi sošolec me je po svoje pogostil in spremil naprej do ovinka blizo kapelice na Suši. Tam sem posebno občudoval strmo bregovje in Bilno skalovje po vodi predrto, potem jo pa mahal sam proti Zalemu logu, kjer Bem imel oddati pismo. „Vse mi je bilo novo, tako daleč od doma še nisem nikdar bil, to bodo oče strmeli, če jim bom pravil, kaj sem videl! Ves očaran pridem do Zalega loga , tam zavijem v farovž, kterega moja bistroumnost brž najde med drugimi hišami. Gospoda župnika najdem na vrtu pri sadnih drevesih, ki bo bili zeio polni. Podam mu pismo, on ga odpre, prebere, potem pa praša slovenski: „Popotni dijak toraj? Kam gre pot?" „Na Bohinj in potem preko Bleda nazaj domu ali pa kam drugam" — odgovorim jaz nemški in mu molim tudi oba spričevala. Gospod ju pogleda, pomaje z glavo, vpre oči v mene in praša: „Ali nemški govorite rajše in lajše ko slovenski?" „Se ve da" — je moj odgovor — „v Ljubljani govorimo le nemški, kranjski se nič ne obrajta." Gospod na to nekoliko mrmra, pa me zopet praša: ,,Ali se vam mudi naprej? Menda ne. Ostanite danes pri meni, bi vam rad marsikaj povedal." Zakaj bi ne bil ostal? Kraj mi je všeč, posnemanja vredna značajnoat in spoštovanje do svojega jezika, do svojega naroda, do samega sebe. Kolikokrati smo to že Slovencem v uho trobili — brez vspeha! In kolikokrati bomo to morali še ponavljati?! ;Ali bo res Slovenci neobčutljivi, kakor drva, da jim nobena prepričevalna beseda do srca ne seže?! Tužua nam majka! Politični pregled. Avstrijske deielc. V Ljubljani 28. novembra. Kako krivična je bila prejšnja vlada in ustavoverna stranka v narodnem obziru, je vidno iz sledečih števik: Na Češkem je bilo prošlo leto 21 nemških in 15 čeških državnih Brednjih šol s 8036 češkimi in le 4540 nemškimi učenci. Država je plačala 458.920 gld. za nemške in le 425.195 gld. za češke šole ; toraj plača vlada za vsacega nemškega učenca poprek 70 in češkega 50 gl. na leto. Zgoraj omenjena številka za uemške srednje šole je pa še premajhna, v resnici je vlada plačala za vsacega nemškega učenca 101 gld. 24. t. m. so bile v I ■«•»•¿i občinske vo litve. Izvoljeni so izključljivo od češkega vo lilnega odbora priporočani kandidatje. Nemci so se volitve izdržali. Kdaj neki pride za našo belo Ljubljano čas, da nemškutarska stranka se ne bo več upala mešati v mestne zadeve? Včeraj so bile v riržtiviiem /.boni volitve v nektere odseke, potem se je začela debata o postavi o zavarovanji živinske kuge. Zdaj bo ta teden zbornica imela vsak dan seje. Konci tedna bo debata o vojaški postavi. Ta krat Be bo pokazalo, ali bodo liberalci ostali verni temu, kar so svojim volilcem obetali in Be uprli vladnim predlogom. Mi ne verjamemo, najbrže se bodo udali. Legalizijski odsek je vladne predloge, o omejenji notarskega legalizovanja do 100 gld., izročil posebnemu komiteju petih udov v presojo. Sodi se, da bo vladni predlog zavržen in se državni zbor izreče za popolno odpravo po-Bilnega legalizovanja. S tem bo gotovo ljudstvu mnogo sitnosti in stroškov odvzetih. Vojni budget za prihodnje leto bo znašal baje 94,249.000, med tem ko letošnji znaša le 90,236.307 gld. Za gotovo pa se še ne ve, koliko bo znašal vojni budget, ker se še niso vsi ministri za zgornji znesek v ministerskem svetu določili. Izmed 40 delegatov, ki jih voli zbornica poslancev, bode gotovo večje število konservativnih nego jih je bilo prošlo leto. Sledeče dežele bodo gotovo konservativno volili : Dalmacija 1, Galicija 7, Kranjska 1, Solnograško 1, Moravska 4, Tirolsko 2, Vorarlberško 1, skupaj 17 delegatov. V sledečih deželah bodo pa gotovo ustavoverci izvoljeni; Spodnji Avstriji 3, Zgornji Avstriji 1, na Štirskem 2, Koroškem 1 , v Šleziji 1 , Istriji l, Trstu 1, skupaj 11 mandatov. V druzih deželah se pa ne ve kakšen bo izid volitev in bo v mnogih krajih lahko vlada odločila s svojim vplivom. Najvažnejši je, kakšen bo izid na Češkem, Češka ima v državnem zboru 45 avtonomistov in 47 ustavovercev, toraj samo za dva mandata razločka. Tu bo slučajna nenavzočnost 3 ali 4 poslancev lahko odločila večino na eno ali drugo stran. Mogoče je pa, da se naredi, kakšen kompromis med češkimi poslanci za-stran teh volitev. Češka voli 10 delegatov, največ iz med cislajtanskih kronovin. V Bukovini bodo pa odločili glasovi ministrov Horsia in Stremajera; delegata za Gorico-Gradiška pa najbrže žreb , ker sta dva poslanca konservativna, dva pa ustavoverna. Ogermka poslanska zbornica je sprejela vojno postavo z 205 glasi proti 158. Za postavo je dovoril med drugimi Jokai, ki je s čudovito natančuostjo preračuni!, da čez 5 let izbruhne splošna evropejska vojna. Ker bodo pa takrat ravno volitve v ogerski državni zbor, bi bile tr.krat tri krize ; vojna, parlamentarna in vladna, če bi se postava le na pet let govolila. Res čudno bi bilo, da bi po taki temeljiti razložbi parlament se ue odločil za postavo. Vnanje države. Zadnji čas se je po uovinah mnogo bralo o odstopu C.orčakova, zdaj se pa od ruske strani ti glasi preklicujejo. Najbrže ruski car še ne bo tako hitro odpustil svojega starega in vernega svetnika, kakor Nemci in Angleži žele. Zadnje dni se je mnogo pisalo po novinah, da Rusija vpelje reforme, da odpravi Bedanje gubernije in cesarstvo razdeli na 8 carskih namestnij, imenoval Be je že odkritja ruskega parlamenta in predsednik prvega parlamentarnega ministerBtva. Ker pa ruski listi teh Btvari ne omenjajo, jih še dosti ne verujemo. Danes so sklicane franeozke zbornice v Parizu Zadnje dni so Be slišali glasi o blizkej miniBterskej krizi na Francozkem. Zdaj se je pa položaj zbolšal in sedanji ministri ostanejo. Cortes, Njutrij^ki državni zbor, je do 5. decembra vsled kraljeve ženitbe odložen. Prej nego se je razšel, je izvolil komisijo, ki ima nadvojvoainji Kristini čestitati. Grofinja Montijo, mati bivše francoske cesarice Evge-nije 23. t. m. je umrla v Madridu. Kolnski in berlinski listi so prinesli mnogo novic, da Ksssijsi zbira vojno v privisliških gubernijah. Te vesti so bile po petrogradskih oficijoznih novinah preklicane. Pozneje so jih tudi manjši poluvladni nemški provincijalni listi ovrgli. Veliki berlinski listi jih pa niso preklicali, po tem Be sodi, da so bile nemški vladi po godu. Nemška vlada hoče zopet pomnožiti vojsko, za kar pa potrebuje dovoljenja državnega zbora. Ta se pa že dalj časa vladi nekaj po robu postavlja, zato je vlada sklenila ga z ruskimi vojnimi pripravami postrašiti da bi se rajši udal, in razširila podobne glasove. Romarska skupščina je sklenila vpo-trebljevati bolgarski jezik v debatah, zapisniki se bojo pa preložili tudi na turški in grški jezik. Tako bodo v Bolgariji imeli vsi jeziki enako pravo, med tem, ko je v Avstriji pogrešajo. Novemu laškemu ministerstvu je Cairoli predsednik, ob enem minister vnaujih zadev; Depretis je minister notranjih zadev, Magliaoi financev, Baccarini javnih del, Desanctis nauka, Vitla prava, Bouelli vojske in Acton marine. Kmetijski minister je Miceri. Zdaj so Italijani za en par mescev zopet z ministri presker-bljeni. gospod tudi in stradal menda ue bom. To so bile moje misli in ostal sem ne le tisti dan, ampak cele tri dni, in gospod župnik je bil raujki Lovro Pintar. Zakai Bem tako dolgo ostal? Zavoljo romantičnega kraja ne , še manj zavoljo dobre jedi in pijače. Vse to ni bilo nič proti temu, kar sem zvedel z njegovih ust in videl v knjigah, kterih mi je prinesel na mizo cele kupe. In zakaj sem gospoda tako pazljivo poslušal pri mizi iu tudi na sprehodih po senčnih krajih med strmim, a zelenim gorovjem? Zato, ker mi je odprl čisto nov svet, slovenski svet. Kako mi je pa tudi bral (takrat še prepovedano) Vodnikovo „Ilirija oživljena", Pre-širnov „Krst pri Savici", Tomanove in njegove gospe pesmi itd. itd. Kako mi je pokazal zgo dovino z vse drugačne strani nego Bmo Be je učili mil Moja ponosnost ua znanje zgodovine in odličen red v spričalu o nji se je kar sesedla. Kaj Bem jaz prej vedel o Slovanih, kaj celo o slovenskih pesnikih in pisateljih! Kar sram me je bilo, ko me je župnik popraševal, če o tem in onem kaj vem, pa nisem mogel nič povedati mu. Slednjič me praša: ,,Dr. Bleivveisa bote vendar poznali?" „O, tega pa, tega" — se zlažem jaz, ket me je bilo že preveč sram take nevednosti. „No, kaj pa je? ' — poprašuje dobrovoljno nalašč. „Trgovec na velikem trgu pred rotovžem ' — je moj odgovor, da bi se spravil iz zadrege. ,.Ila ba! To je šola, to! No, pa saj vi niste krivi tega. Le pridno se učite in ue pozabite matere Slave. Prav vesel bom, če sem vam odprl drug obzor in spravil vas na drugo pot. Mi smo Slovenci, svoje matere ne smemo za tajevati. Vsak, kdor to stori, je odpadenec, renegat, ravno tak kakor tisti ki svojo vero zataji." Čez tri dni sem se poslovil od blagega gospoda, ki me je še debele pol ure daleč spremil, s čutjem spoštovanja, kakoršnega do tje nisem imel še do nobenega človeka. Solze so se mi vlile z oči, ko sem se pripognil, da bi mu poljubil roko; a on, to čutivši, me objame in poljubi ua čelo rekoč: „Bog s tabo! Bodi mi zveBt sin matere Slave !" Tem besedam pripne še vabilo na počitnice druzega leta, a jaz sem to komaj slišal in še čutil ne, da mi je tudi par goldinarjev v roke stisnil. Se ve, kaj bo to v primeri i onim, kar je vse tri dni pri njem vžil moj duh Izvirni dopisi. lliinaja, 25. novembra. Grof 13 a r b o bil je daues dopoludne vsled želje ujegove rodbine fotografiran, popoludneob '/23. uri pa so ga prenesli v črno zagrnjeno in raz-svitljeno šotensko farno cerkev, kjer je c. kr. dvorni kaplan kot rojak obdan od obilne asistence opravil mrtvaške molitve in truplo blagoslovil. Truga bila je vsa zakrita od prekrasnih vencev, ki so mu jih darovali njegovi prijatelji in častilci v znamenje prijaznosti, spoštovanja in ljubezni. Razun že zadnjič omenjenih vencev kinčal je trugo tudi lavorov venec tukajšnjega vseučiliškega društva „Slovenije", venec češkega kluba^in še nekaj drugih od privatnih oseb podarjenih vencev. Državnih poslancev se je bilo zbralo prav obilno, izmed ministrov pa sta bila navzoča Pražak inStremajer. Tudi plemstva in druzega ljudstva je bilo prav toliko prišlo, da je bila cerkev skoraj polna. Po končanih molitvah in nemškem petji so zapeli tudi vseučilišniki društva „Slovenije" milo nagrobuico „Blagor mu itd.", ki je vsem navzočim globoko v srce segala, kar so javno pripoznali celo nemški liberalci, dasi besed te ginljive pesmi niso umeli. Tudi to je bilo za Dunajčane nenavadno, da je pobožna sopruga, ki je celo dopoludne klečala pri mrtvaškem odru ter preljubljenemu možu vedno gledala v obledeli obraz, bila tudi pri blagoslovljenju trupla v cerkvi in ga s svojim sinom in dru- giroi sorodovinci spremila na kolodvor južne llišča! Saj Brno tako pridobili še več znanstve-železnice, kamor so se za njimi peljali tudi nih moči v deželo", bo morda kdo mislil. Da, državni poslanci slovenski. Tam so dejali trugo z vsemi venci vred v posebeu voz ali vagon, ki se je z današnjim večernim vlakom odpeljal proti mili domovini, llavno s tem vlakom so se odpeljali tudi raujkega brat, sopruga in sin, ktera poslednja pri svojem prihodu na Dunaj, kjer sta hotela pri njem OBtati 3 mesece, pač nista mislila, da se bosta že čez dobrih 14 dni v tako žalostnih okoliščinah zopet vrnila domu. Vrli značaj in iskreno rodo-Ijubje ranjkega je bil vsem dobro znan, zato o njem ne govorim obširneje, ampak rečem le to, da bode grof Barbo pri narodu sloven skem in v zgodovini njegovi vedno ostal v blagem spominu. Na Gorenjskem 26. nov. 1879. Znano je gotovo bralcem Vašega lista , da so češki poslanci naredili nek memorandum o enakopravnosti češkega jezika v šolah in uradih. Zdaj zvemo, da so Čehi v tem pismu do Njih veličanstva tudi zahtevali, da se sedanja sistema na pražki univerzi, po kteri se postavljajo tujci za profesorje, premeni in s časom vse stolice na vseučilišči napolnijo z domačini. Pod prejšnjimi vladami se je mnogo nemških učenjakov poklicalo na avstrijska vseučilišča iz Prusije in druzih ne avstrijskih nemških dežel. Ni se gledalo na to , da so si s tem naši Nemci in nemškutarji, ki se vedno bahajo, da so oni jedini kulturni narod v Avstriji, sebi dali jako slabo spr čevalo znanstvene sposobnosti. Da se je tako godilo, se ne čudimo. Ustavoverci se vsak način hoteli pogaziti Slovane. Glavni njih namen je bila vedno ger-manizacija nemških narodov v Avstriji. Ker se pa sami niso čutili dovolj silne, so Nemce z „rajha" klicali na pomeč. Dognana stvar je, če tudi Nemci sami še nočejo priznati, da slovanski element, zlasti češki, v znanosti presega nemškega v Avstriji. Da Nemci zunaj našega cesarstva daleč presegajo nas Slovane v kulturi, tega noben pameten človek ne bo tajil. Se ve, da je pri tem treba ogledati razmere, pod kterimi so oni živeli in pod kterimi smo mi in še živimo. Vsa boljša literarna dela nemška prihajajo z Nemčijo in so pisana od nemških učenjakov izvan Avstrije. Če pogledamo strokov-njaške nemške znanstvene liste, skoro vsi izhajajo v Nemčiji in spisi iz peres avstrijskih nemških učenjakov so v njih bele vrane. Tako avstrijski, Nemci, ki si prisvojajo duševni primat nad avstrijskimi narodi, nimajo niti enega matematičnega strogo znanstvenega lista, ko ga imajo Čehi češkega v Pragi. Ti Nemci so pa hoteli vsa vseučilišča razun jv Galiciji in še mnogo drugih viših šol vzdrževati z nemškim jezikom; to je vsakemu vidno, daje nemogoče. Zato so pa segli po nemških učenjakih. „Zakaj pa ne po slovanskih?" bo morda kdo vprašal, „saj imajo čehi vendar že dovolj izobraženih slovanskih mož?" Bali so se, da bi ti možje med dijake ne zasejali kaj slovanskega duha in jim otežili germanizacijo. Posebno jim je pri srci, da bi pražka univerza razširjevala germanizacijo med češkimi Slo vani; to se lahko prepričamo vsak dau, če beremo nemške ustavoverne liste. Zakaj se tako branijo češkega vseučelišča? Mar ne zato, ker ^i gradilo pot ponemčenju? Ravno v Pragi so nastavili največ pruskih profesorjev , da bi se vsaj češki učenci prepričali o velikosti nemške kulture in postali njeni razširjevalci in izdajalci slovanstva. „Kakšna nesreča je pa toraj, če so se nastavljali nemški učenjaki na avstrijska uči- nesreča je to za Avstrijo in Slovanstvo. Če tudi pruski Nemci z našimi nimajo v znanosti skoraj nobene vzajemnosti in jih daleč pre-kose, je pa vsem lastna mržnja do Slovanov. Zraven je pa v Prusih nek sovražen čut do Avstrije. Z nemško učenostjo ti nemški učenjaki razširjajo neki pruski duh med avstrijsko mladino in jo preparirajo za Nemčijo. Saj že velik privoz nemških literarnih del iz rajha močno pospešuje veliko nemško idejo med Avstrijanci. Kakšni nasledki, izvirajo iz tega vrivanja pruskih učenjakov, smo videli že lani na Dunaji, ko je že ustavoverna vlada neko nemško dijaško društvo razpustila, ker je raz širjevalo protiavstrijske tendence. Prusijanski duh, ki ga mladini vceplujejo ti nemški pijo-nirji, ta avantgarda Nemčije, v srca avstrijan ske mladine, spodkopava avstrijski patrijotizem iu udunost do cesarske hiše. če pa mladina izgubi domoljubje avstrijsko , bo to imelo ne varne nasledke za našo državo. Pa tudi posebnih znanstvenih kapacitet mi ne dobivamo iz Nečije. Z malimi izjemami bo to le srednje moči, ki bi se lahko dostavile z Avstrijanci, če bi se Slovani malo bolj v po-štev jemali. Zgoraj smo omenili, da ima nemško cesarstvo nad 20 vseučilišč in še mnogo drugih višjih šol, tako lahko vse boljše učne moči doma drži in le slabše k nam pošilja. Tako mi tudi v znanstvenem obziru nismo nič na boljem s temi Prusi. Zato je popolnoma opravičeno zahtevanje Čehov, da se ta sistema vsiljevanja tujih učenjakov ua naše više šole premeni. Na Češkem iu tudi drugod med Slovani se vedno množe znanstvene moči, ki bodo lahko dostavile tuje. Če se nemški listi jeze na tem iu trdijo, da med Čehi ni sposobnih učeujakov za učiliččne profesorje je to le izmišljotina in pišejo za to, ker jim je bolj za germanizacijo nego za znanost in avstrijsko domoljubje mar. Za nas avstrijske Slovane bi pa bilo tudi mnogo pridobljeno, ko bi se na vseučiliščih več Slovanov nastavilo, ker to bi imelo dober vpliv na mladino, ki bi se od svojih učiteljev zraven znanosti navzela ljubezni do Avstrije in Slovanstva, zato želimo, da bi čeeki memorandum imel vspeh. Tudi če hoče Avstrija svojo kulturno misijo na izhodu izpolnovati, mora gojiti slovansko čutje in znanosti na podlagi slovanskih jezikov tudi v svojih deželah. Germani-zacija v orijentu ne bo rodila dobrega sadu. Domače novice. V Ljubljani, 29. novembra. (Sprejem Khunovega polka v Ljubljani) bil je res velikansk. V sredo večer «e je brezštevilna množica ljudstva zbrala na kolodvoru, kjer je došle vojake župan pozdravil v imenu Ljubljane, deželni glavar pa v imenu dežele. Vrli polkovnik Prieger se je zahvalil. Potem so marširali vojaki v mesto med veselo godbo in navdušenimi živio-klici. Na čelu so jim jahali od vsacega društva po en jezdec. Pred Tavčarjevo hišo je bil postavljen krasen slavolok, tam so vojake z bakljami čakali sokolovci, veteraui, požarni stražniki in rokodelci. Gosp. Grazeli je polk v slovenskem jeziku pozdravil, gospodična Jamštkova pa je zastavo polkovo okinčala s srebernim vencem , kterega smo že omenili. Potem so čitalniški pevci zapeli, pa se ni nič sIišbIo, tak šunder je bil, gnječa pa taka, da je le čudo, da jih niso en par stlačili. En otrok je bil menda nekoliko poškodovan, sicer se ni nobena nesreča zgodila. Potem so vojaki marširali skozi lepo razsvitljeno mesto v kosamo počivat. — V četrtek zvečer pa je bil polk v starem Btrelišču pogostčn. Pri oficirskem banketu so se govorile razne napitnice, nemške in slovenske, da nam ni vseh moč omeniti. Polkovnik Prieger je žel pohvalo, ko jerekei: ,,mi sami za-se nismo nič, ampak smo le izrastek narodove moči." Dr. Zarnik je v slovenski besedi dokazal, kako lepo se vjema zvestoba do naroda in do cesarja, ter vojake pozval, naj bodo zvesti narodu in domovini, kakor so cesarju, ker značajen mož bo povsod svojo dolžuost spolnil, kamor ga postaviš. Govorili so še župan, deželni glavar, major, stotnik Drenik, Arko, dr. Kraus, Dežman. Ko so više glave odšle, smo se pri polkovi godbi malo zasukali. Tudi v Trstu so bili naši junaki slovesno sprejeti po tamošnjih narodujak h in dobili lavorov venec. Od Trsta sem je bila vsa pot polku slavna, na večih postajah so jih pozdravljale deputacije in vojaki so bili pogostem. Zastava je imela toliko vencev, da jo je prapornik komaj nosil. V Ljubljano je prišlo veliko unanjih ljudi čakat, kterega svojih. Včeraj popoldne je vojaška godba igrala v „zvezdi", zvečer pa je bil obhod mesta z godbo (zapfenstreich). Vse je bilo navdušeno po godbi, ktere že tako dolgo slišali nismo. Danes je polk odrinil na Dunaj, kjer mu tudi pripravljajo slovesen sprejem. Pri odhodu je bilo na kolodvoru zopet vse živo, čeravno to ni b.lo na programu slovesnosti. Častniki in vojaki so vsi trdni in zdravi videti, ue pozna se jim skoro, kaj so prestali v Bosni, ktere zemlja pokriva marsikterega izmed njih. Du-najčanom bodo te krepke postave gotovo všeč. V službo se sprejme v if»t»i»o