GLAS
LETO XX. ŠT. 4 (918) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 29. JANUARJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Vztrajati tudi danes!
  e do pred nekaj časa smo vsako leto znova v
mesecu januarju namenili uvodnik mesecu
verskega tiska, kar je vedno bil mesec januar.
Časi so se spremenili, niti sami se nismo zavedeli,
kako tesen nam je vse bolj postajal ta “mesec ver-
skega tiska”, dokler nismo spoznali, da nima smi-
sla vztrajati s tradicijo, ki danes nima nobene ali
skoraj nobene veljave več. Pa ne, da bi sedaj zmot-
no mislili, da verskega tiska ne potrebujemo, a
smo vse bolj prepričani, da je že sama beseda “ver-
ski tisk” preveč ozka in ne zaobjema vsega, kar bi
ta mesec verskega tiska danes moral zaobjemati.
V mislih imamo predvsem sodobne elektronske
medije in seveda svetovni splet, ta “web 2.0”, ki
tako spreminja vse nas in vse naše življenje, da ga
tudi v medijih komajda še dohajamo.
Ko smo pred leti pisali, kako bo sodobni svetovni
splet spremenil vse nas, so nas nekateri imeli za
bedake, še kako živo se spominjam določenih izo-
bražencev, ki so celo zafrkljivo o nas govorili, da
se “važimo”, ker smo o tem pisali. Ne, nismo se
“važili” in tudi danes se ne, svetovni splet se dotika
in spreminja vsakogar izmed nas, spreminja vse
nas in našo družbo, tudi družbo tistih, ki na sve-
tovnem spletu ne sodelujejo in tako zmotno mi-
slijo, da se ta novodobna vragolija njih ne tiče.
Še kako se jih, še kako!
Trgovci, samo za primer, ki se v naših krajih iz
dneva v dan borijo za obstanek, predobro vedo,
kdo jih najbolj nažira, kdo jim jemlje kupce! In-
ternet s svojo divjo in nebrzdano ponudbo je tisti,
ki tudi nas, klasične medije, postavlja na nova
križišča, kjer se moramo vedno znova odločati,
kam bomo šli, o čem bomo pisali, kako bomo na-
govarjali, in tako dalje.
Tudi letos smo se časnikarji Novega glasa udeležili
posebnih maš, ki so jih ob prazniku zavetnika
časnikarjev, pisateljev in tiskarjev darovali škofje
v Trstu, Gorici in Ljubljani, kjer je novi ljubljanski
nadškof msgr. Stane Zore minulo soboto, na praz-
nik sv. Frančiška Saleškega, prvič nagovoril kato-
liške časnikarje iz zamejstva in Slovenije. Bil je
iskreno kratek, a zelo poveden, saj je med mašo v
kapeli nadškofijskega dvorca dejal, da so danes, v
svetu hitre komunikacije, ki jo med nas nosi
predvsem svetovni splet, še kako potrebni nepo-
sredni, pristni, iskreni človeški stiki, da je prav, da
se časnikarji večkrat srečamo med seboj, se pogo-
vorimo in si izmenjamo mnenja. Da se tudi zave-
mo, da nismo sami, da se vedno znova odločamo
za naše visoko poslanstvo, ki je v službi Resnice in
Dobrote!
“Predvsem pa mora vsakdo od vas vedno pred se-
boj videti človeški obraz tistega, o katerem in za
katerega pišete”! je bil jasen slovenski škof msgr.
Peter Štumpf, ki je v slovenski Cerkvi odgovoren
za medije in sredstva družbenega obveščanja.
To velja tudi za nas pri Novem glasu, ki smo od
same ustanovitve tednika zavezani slovenstvu, de-
mokraciji in krščanskemu izročilu. Vztrajati tudi
danes, ko se zdi, da ni več mesta za tednike, kot je
naš, ko se zdi, da časopisi nimajo nobene osnove
več za obstoj, saj jih mladi ne kupujejo več, kvečje-
mu jih berejo le še na spletu! Vztrajati tudi danes,
ko Renzijeva vlada z odločitvami uničuje tednike,
kot je naš! Vztrajati pri vedno istih vrednotah, ki
slonijo na temelju evangelija in zavezi slovenstvu,
da, slovenstvu: še vedno smo namreč trdno pre-
pričani, da je narodna istovetnost vrednota, za nas
Slovence v Italiji pa je bila Cerkev vedno tista, ki
nas je v tem krepila in nam pomagala, da smo
živeli svojo narodnost v polnosti tudi pri bogo-
služju in v molitvi.
Vztrajati! In biti zvesti vam, drage naročnice in
naročniki, sami sebi, našemu izročilu in poslan-
stvu našega dela!
Š
Srečanje pod lipami v Gorici
Stojan Spetič o
skoraj 50-letnem
dejavnem
spremljanju
življenja naše
narodne
skupnosti 6
foto dpd 
Aktualno
Naša skrb je pluralnost
  času, ko se vse hitro spreminja in se nujno
spreminjajo tudi ustaljeni modeli manjšin-
ske organiziranosti, nas zelo skrbijo bese-
de, ki jih je v Novem glasu dne 15. januarja izrekel
deželni odbornik Torrenti, ko je med drugim
omenil reforme, ki naj bi se dotaknile slovenske
narodne skupnosti v Italiji.
Naj bo takoj jasno: načelno nismo proti refor-
mam, prizadevamo si za kakovost in meritornost,
kar pomeni, da se o stvarnih predlogih radi po-
govarjamo, zato da bi ustvarili čim bolj učinkovite
pogoje za razvoj slovenske narodne skupnosti v
Italiji, a do nekaterih tez ostajamo kritični. Zvesti
smo pač svoji tradiciji, ki je sedemdeset let
odločno zavračala ideološka stališča, zato tudi da-
nes ostajamo kritični do nove ideologije refor-
mizma, ki se je na italijanski in deželni politični
sceni uveljavila kot neka nova dogmatska resnica.
To pa zato, ker se pogosto dogaja, da v imenu sa-
movšečnega reformizma oblast uvaja nepotrebne
novosti, katerih družbeni in ekonomski učinki
niso jasni in ki stvarno ne bodo prinesli ne skup-
nosti ne državi nič drugega kot vrsto novih pro-
blemov, kar se bo zgodilo npr. z deželno reformo
javnih uprav.
Ker pa se mi dnevno ukvarjamo predvsem s stvar-
nim razvojem naše narodne skupnosti in vidimo
v deželnem odborniku Torrentiju iskrenega so-
govornika, ki si prizadeva izboljšati sistem, se nam
zdi pomembno podčrtati, da razvoj neke skupno-
sti je možen, le če bodo reforme ohranile pogoje
za tisto, kar so nekoč imenovali dialektični boj,
danes pa, v skladu z duhom časa, imenujemo
konkurenco, za katero skrbijo vsi razviti družbeni
sistemi. EU ji namenja celo pristojnega komisar-
ja.
Ob prebiranju omenjenega intervjuja, ki ga je za-
pisal Julijan Čavdek, najdemo res vrsto konkret-
nih in v marsičem tudi sprejemljivih izjav, za ka-
V tere menimo, da bodo dejansko privedle do iz-boljšanja razmer, v katerih deluje vsa slovenskanarodna skupnost v Italiji. Ne
moremo pa se otresti grenkega
občutka, da stoji za vso zamislijo
reforme ideološko zastavljena
enačba, ki se glasi bolj ali manj
takole: reforma=racionalizaci-
ja=združevanje organizacij=do-
bro za slovensko narodno skup-
nost. To je po našem mnenju
napaka.
Naj bo ponovno vsem jasno: za-
vedamo se, da je v danih razme-
rah združevanje neobhodno
potrebno in celo koristno,
predvsem ko se kot narodna
skupnost želimo soočati z
večjim, idejno bolj zaključenim
projektom. Strinjamo se z odbornikom, da je to
predvsem na področju kulturnega in prosvetnega
delovanja pot, ki lahko spravi delo v manjšini na
bolj racionalno, predvsem pa višjo raven in bi bila
za celotno skupnost velika pridobitev. Tudi mi si
želimo takega združevanja, ki nastaja okoli kon-
kretnih projektov. In tu dodajamo tudi preprosto
dejstvo, da smo sami že izvedli uspešno
združevanje, saj je tednik Novi glas nastal z
združitvijo Novega lista in Katoliškega glasa z na-
menom, da bi bil lepši, boljši, ne nazadnje tudi
bolj varčen projekt. Gre za prvo in doslej edino
tako uspešno združitev pri nas, ki pa je bila sad
temeljitega pogovora in dogovora kot tudi upošte-
vanja mnenja bralk in bralcev.
Ni pa sprejemljiva prikrita želja, da bi se logika
racionalizacije nekritično prenesla tudi na tista
področja, ki manjšinski skupnosti jamčijo dialek-
tično soočanje, konkurenco in kulturno ter si-
stemsko pluralnost. Tega si nikakor ne smemo
privoščiti. Zaradi tega postavljamo v ospredje dve
sporni odbornikovi izjavi, in sicer:
1. racionalizirati - bolje organizirati založbe in to-
rej razmisliti o eni sami založniški hiši, ki bi skrbe-
la za pluralni tisk, kar naj bi z drugimi besedami
pomenilo racionalizacijo tiska. Sami se sprašuje-
mo, zakaj bi bilo to potrebno, predvsem pa, komu
bi to koristilo in kate-
ro dodano vrednost
bi to prineslo
manjšini. Verjetno
nobene: stvarni
učinek bi pomenil le
prenašanje vrste teh-
ničnih in kulturnih
kompetenc v en sam
center, verjetno
znižanje števila bral-
cev, kot se je to zgodi-
lo na Koroškem,
predvsem pa bi se
zmanjšala uredniška
svoboda posameznih
tiskanih medijev, kar
bi pomenilo dokončni udarec danes že precej šib-
ki dialektiki znotraj naše skupnosti;
/ str. 15
Peter Černic, predsednik uprave
Zadruge Goriška Mohorjeva
Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas
www.noviglas.eu
Novoletni sprejem
Slovenske skupnosti
Svet okrog nas
29. januarja 20152
  bjavljamo govor, ki ga je imel dr. Damijan
Terpin, deželni tajnik stranke Slovenska
skupnost, na novoletnem sprejemu SSk v
hotelu Entourage v Gorici, v petek, 23, januarja 2015.
Spoštovane dame in gospodje, cenjeni gostje, člani,
prijatelji in somišljeniki SSk,
vsi lepo pozdravljeni na nocojšnjem srečanju in hva-
la za vašo udeležbo!
Za nami je leto, ki je dodobra spremenilo politično
situacijo, tako v Italiji kot v Sloveniji.
Na vrh italijanske politike se je kot novi predsednik
vlade in vodja največje stranke v Italiji zavihtel Mat-
teo Renzi, komaj 40-letni politik - ta podatek je za
dosedanje italijanske razmere skoraj osupljiv - in
obljubil, da bo Italijo korenito spremenil ter s tem
popeljal iz krize. Pred kratkim je odstopil predsednik
republike Giorgio Napolitano, ki je po nekaterih
začetnih, sicer zelo ponesrečenih izjavah glede naše
skupne zgodovine naknadno izkazal odprta in pri-
jazna stališča do naše narodne skupnosti in nato bi-
stveno pripomogel k izboljšanju odnosov z R. Slo-
venijo.
Premier Renzi je svoj reformni program začel z
ogromno vnemo in velikimi napovedmi, kar mu je
prineslo izjemen rezultat na evropskih volitvah, saj
je njegova Demokratska stranka prejela kar 40 % gla-
sov.
Lotil se je dveh velikih reform: reforme institucij ita-
lijanske države z reformo senata in reforme volilne
zakonodaje, ki je po zadnjem posegu ustavnega so-
dišča postala naravnost neizogibna.
Senat naj bi odslej postal le še zbornica deželnih av-
tonomij, ki jo bodo volili v posameznih deželnih
svetih, sestavljalo naj bi ga 74 deželnih svetnikov, 21
županov in 5 dosmrtnih senatorjev. Njegove pristoj-
nosti naj bi bile omejene, saj bi večino zakonodajne
dejavnosti opravljala izključno poslanska zbornica.
Žal Renzijeva vlada nasprotuje predlogu, da bi Slo-
venci v Italiji v okviru te reforme dobili zajamčeno
zastopstvo v senatu, zato identični amandma SSk in
poslanke Blažinove v tem smislu, ki so ga predlagali
tako deželni poslanci Demokratske stranke kot tudi
Južni Tirolci, ni imel možnosti za uspeh, kar sedaj
dokončno pomeni, da zajamčenega zastopstva za
Slovence v senatu ne bo, saj amandma ni doživel ne
podpore ministrice Boschijeve, niti sedanje politične
večine.
Še hujše pa je dejstvo, da se je ista negativna situacija
prav včeraj ponovila v senatu, v zvezi z reformo vo-
lilnega zakona. Kot znano, je svojčas poslanska zbor-
nica odobrila zakonski osnutek, ki naj bi ga še pred
izvolitvijo novega italijanskega predsednika, z neka-
terimi bistvenimi popravki, sedaj odobril senat.
Glede naše manjšine je bilo v zakonskem osnutku
zapisano, da bo vlada pri določanju volilnih okrožij
v deželi FJK upoštevala prisotnost jezikovnih
manjšin, kar je seveda izjemno plehka in v bistvu
neučinkovita določba, ki zagotovo ne uresničuje 26.
člena zaščitnega zakona, kjer je zapisano, da mora
nova volilna zakonodaja za poslansko zbornico IN
za senat, olajšati izvolitev kandidatov, ki pripadajo
slovenski manjšini.
Slovenska skupnost je s pomočjo senatorja Zellerja,
ki pripada stranki SVP, izoblikovala predlog, po ka-
terem bi eno od volilnih okrožij v naši deželi bilo
oblikovano tako, da bi zajemalo občine in kraje, kjer
je na podlagi 10. člena zaščitnega zakona uvedena t.
i. vidna dvojezičnost. Dejansko gre za območje, ki je
ožje od vseh 32 občin, kjer velja zaščitni zakon, in
torej za ozemlja, kjer smo Slovenci bolj strnjeno pri-
sotni oz. je odstotek slovenskega prebivalstva večji.
V takšnem okrožju bi manjšinska lista izvolila enega
poslanca pod pogojem, da doseže 20 % glasov v
takšnem okrožju.
Naš amandma je sicer podpisal tudi senator DS Fran-
cesco Russo, vendar pa ne pri vladi ne v večini v se-
natu ni prišlo do pozitivnega mnenja in amandma
je prav včeraj na glasovanju propadel, edino, kar smo
dosegli, pa je to, da je vsebino amandmaja vlada
osvojila kot priporočilo (oz. “ordine del giorno”).
V enem samem tednu sta torej vlada in parlament
zavrnila bodisi predlog za zajamčeni sedež v senatu
kot tudi predlog za olajšano zastopstvo za Slovence
v poslanski zbornici, pa čeprav je ta tema predsta-
vljala eno od dogovorjenih prioritet za celotno
manjšino.
To so žal politična dejstva, s katerimi se moramo
soočati, in si seveda ne smemo zakrivati oči ali se
delati, kot da se ni nič zgodilo.
Če pa pogledamo volilne rezultate zadnjih deželnih
volitev in volitev za senat, lahko rečemo, da so bili
glasovi SSk pravzaprav odločilni za zmago Debore
Serracchiani, ki je premagala nasprotno koalicijo z
nekaj več kot 2.000 glasovi. Prav tako so bili
glasovi SSk, ki je na parlamentarnih volit-
vah podprla Demokratsko stranko, odločil-
ni, da je ta stranka koristila večinsko nagra-
do in dobila dva senatorja več.
Če pa sledimo političnemu dogajanju v
deželi in državi, bi skoraj ne mogli verjeti,
da je stanje takšno, kot je: kot rečeno, za-
vrnjen je bil zajamčeni sedež za Slovence
(ne za SSk!) v senatu, včeraj pa je poslanska
zbornica, ob nasprotovanju vlade, zavrnila
tudi predlog za olajšano izvolitev Slovenca
v parlament. Demokratska stranka tudi ni
želela, da bi se v slovenskih občinah dogo-
vorili za njihovo skupno upravljanje, in na
občinske volitve smo šli kot volilni nasprot-
niki.
Povrhu vsega tega pa je deželna večina odo-
brila reformo krajevnih uprav, ki po naši
oceni predstavlja hudo omejitev upravne
avtonomije naše manjšine in pravo grožnjo za našo
narodno skupnost.
Upravna avtonomija je doslej pomenila, da v
občinah, kjer je slovenska narodna skupnost v
večini, smo Slovenci lahko suvereno odločali o vseh
zadevah, ki so bile v občinski pristojnosti.
Odslej žal ne bo več tako: občine se bodo morale po-
vezati v širše teritorialne enote, tako imenovane Uni-
je občin, na katere bo prenesena velika večina pri-
stojnosti, ki so bile doslej v izključni domeni občin.
Izgubili bomo torej avtonomijo in moč odločanja o
nekaterih ključnih zadevah, o katerih bodo odslej
odločali predvsem drugi. Naše t. i. slovenske občine
(mislim na tiste, kjer smo Slovenci v večini) bodo v
Unijah imele zelo malo politične moči, saj bodo naši
župani, ki bodo te Unije upravljali, imeli le po en ali
nekateri morda dva glasova, njihovi italijanski kolegi
pa preostalo ogromno večino glasov.
Konkretno bo najbrž pomenilo, da bo Števerjan v
Uniji z Gorico in občinami severnega dela pokrajine,
Sovodnje in Doberdob s Tržičem in ostalimi nižin-
skimi občinami, slovenskim občinam na Tržaškem
pa grozi, da bodo povezane v Unijo s Trstom, ki bo
v takšni Uniji imel absolutno večino glasov in torej
glavno besedo. Sestavo Unij po zakonu določi dežel-
na uprava, občine lahko le predlagajo spremembe,
zadnjo besedo pa ima vsekakor deželni odbor.
Čeprav formalno ne gre za spreminjanje upravnih
meja, pa reforma po našem mnenju ne spoštuje do-
ločb iz Okvirne konvencije o zaščiti narodnih
manjšin, ki prepoveduje spremembe teritorialnih
administrativnih enot, ki bi diskriminirale manjšine.
Ob pravkar odobreni reformi pa se je potrebno
vprašati, kaj pa drugega dejansko predstavlja odvzem
pristojnosti občinam, kjer večinsko živi manjšina, in
prenos teh pristojnosti na širše teritorialne enote, če
ne diskriminatornega spreminjanja meja upravnih
teritorialnih enot?
Da bom bolj konkreten: npr. pristojnost glede osnov-
nošolskih stavb in vrtcev so doslej imele občine, se-
daj je ta pristojnost prenesena na Unije. O tem, če se
bo, recimo, stavba osnovne šole na Vrhu Sv. Mihaela
popravila ali ne, ne bo odločala več občina Sovodnje,
pač pa Unija, v kateri bo imela ta občina le en glas
na trideset! Zaradi “racionalizacije” stroškov se nam
torej lahko kaj kmalu zgodi, da naših šol v manjših
krajih ne bo več “racionalno” popravljati (seveda z
gledišča interesov ostalih občin v Uniji) in bodo
takšne šole lahko preprosto ukinjali.
To pa je samo eno od področij, ki lahko vitalno pri-
zadene manjšino, praksa bo pokazala še vsa ostala
področja, kjer bomo prikrajšani, a takrat bo že pre-
pozno.
Zato seveda ne zadostuje določba v zakonu, da se pri
poslovanju Unij izvajajo vse določbe iz zaščitne za-
konodaje, saj jezikovne pravice ne pokrivajo vseh
interesov manjšine, kot sem prej pojasnil s prime-
rom glede šolskih stavb.
Nekateri v vodstvu naše stranke se zato ogrevajo, da
poiščemo sodno varstvo in ta zakon izpodbijemo,
kar bo še stvar odločanja; v vsakem primeru pa sem
mnenja, da poskušamo negativne posledice obsto-
ječega zakona čim bolj ublažiti: na Tržaškem npr. ta-
ko, da bi se sestavila Unija le iz okoliških občin, brez
Trsta in Milj, kjer bi Slovenci ostali
v večini. Takšni Uniji bi se morda
lahko priključili tudi občini Dober-
dob in Sovodnje, vendar je potrebno
pri tem pretehtati tudi vse ostale
praktične posledice. Skoraj nemo-
goče je, da bi se takšni Uniji pri-
ključila občina Števerjan, paradok-
salno v odstotkih najbolj slovenska
občina v Italiji. Beneške občine pri-
pravljajo konkreten predlog, ki izhaja iz dobrih praks
Gorskih skupnosti in pričakujem, da ga bo deželna
uprava upoštevala.
Priznam, da nismo zadovoljni z zadržanjem naše
matične države Slovenije glede tega vprašanja, ki se
je zadovoljila le z jamstvi glede izvajanja določil iz
zaščitnega zakona, po našem mnenju pa je povsem
spregledala določbe iz mednarodnih pogodb, ki pre-
povedujejo spremembe upravnih meja, ki bi bile do
manjšine diskriminatorne.
Politična slika v Sloveniji se je namreč v lanskem
letu korenito spremenila: doživeli smo kar trojne vo-
litve, iz niča, mesec dni pred volitvami, pa je nastala
nova stranka Mira Cerarja, prejela skoraj 35 % glasov
in sestavila novo levosredinsko vlado. Pri tem ne gre
pozabiti, da je vodja največje opozicijske stranke SDS
Janez Janša moral v zapor sredi volilne kampanje,
ko pa so bile volitve že mimo in nova Cerarjeva vlada
trdno v sedlu, pa mu je Ustavno sodišče, za zdaj
začasno, a vendarle, vrnilo prostost, tako da je na le-
gitimnost in zakonitost njegove obsodbe padla težka
senca, ki jo bo isto sodišče v kratkem moralo razbli-
niti, verjamem, da tako, da bo obsodbo razveljavilo.
Kljub vsebinskemu sestanku na zunanjem mini-
strstvu, kjer smo zelo konkretno opisali nevarnosti,
ki jih za manjšino vsebuje deželna reforma krajevnih
uprav, je iz Slovenije prišlo skopo uradno stališče, ki
ga je predsednica naše deželne uprave v javnem spo-
ročilu celo označila kot spodbudo za nadaljevanje
predlaganega načrta o reformi krajevnih uprav. Pred
kratkim pa je v Ljubljani prejela še visoko državno
odlikovanje, česar zagotovo ni mogoče jemati kot
kritiko takšne reforme zaradi vseh hudih posledic,
ki jih bo imela na slovensko manjšino.
Iz povedanega izhaja, da nam političnih izzivov v
tem letu ne bo zmanjkalo. Hitre spremembe v družbi
in politiki pa terjajo od naše stranke, da mora na ne-
katerih segmentih na novo premisli svojo politiko,
svoje strategije in preveri politična zavezništva. Za
to bo priložnost na bližnjem deželnem kongresu, ki
je bil preložen na pomlad, ko bi bilo koristno, vsaj
po moji oceni, stranko tudi kadrovsko prevetriti.
V preteklem letu smo uspešno prestali občinske in
evropske volitve. Na lokalni ravni smo ponovno
osvojili Števerjan in Repentabor, kot rečeno, pa žal
ni prišlo do dogovora za skupno upravljanje sloven-
skih občin z DS. Evropske volitve so prinesle potrdi-
tev dragocene politične povezave s SVP in dodatno
smo razvili sodelovanje z avtonomističnimi gibanji
alpskega loka, zlasti še s Tridentinsko avtonomi-
stično stranko PATT in avtonomisti iz pokrajine Bel-
luno, ki so danes tukaj z nami in jih še posebej poz-
dravljam. Lepo se je uveljavila naša, edina slovenska
kandidatka na evropskih volitvah v Italiji, Tanja Pe-
ric, potrjen pa je bil naš skupni kandidat Herbert
Dorfmann, ki bo v Evropskem parlamentu še naprej
zavzeto zastopal tudi našo stranko in interese celotne
manjšine. Njegova večkratna prisotnost v naših kra-
jih in stalni stiki z vodstvom SSk so jamstvo, da ima-
mo tam, poleg poslancev iz Slovenije, pravega sogo-
vornika in zastopnika.
Za zdaj letos ni volitev na vidiku, zato moramo na
podlagi prihodnjih kongresnih odločitev stranko še
utrditi. V tako majhni stranki, v primerjavi z velikimi
vsedržavnimi političnimi skupinami, je sicer težje
delati, prednost pa je v tem, da smo samostojni in se
nam ni potrebno nikomur udinjati. Prav zaradi tega
so velikokrat stališča SSk v nasprotju s splošnimi
težnjami italijanske vsedržavne in deželne politike.
Večkrat se nam zgodi, kot pri reformi krajevnih
uprav, da se v določenih političnih bitkah znajdemo
sami in da nas napadajo celo takšne politične sile
ali posamezniki, tudi v sami manjšini, ki bi morali
sicer biti z nami v prvi bojni vrsti.
Gre za načelnost v politiki, ki je za nas še vedno vred-
nota, načelnost v prizadevanjih za ohranitev in ce-
losten razvoj naše narodne skupnosti, ki je primarno
vodilo naše stranke.
Rezultat takšne načelnosti pa je dejstvo, da smo med
strankami z najdaljšo tradicijo v državi, ki je preživela
prvo in drugo republiko, škandale in politične vi-
harje, ki so odplavili marsikogar. Letos naša stranka
slavi 40-letnico svojega nastopanja na deželni ravni,
saj je bil prvi deželni kongres SSk maja 1975 v Devi-
nu.
/ str. 14
O
Povejmo na glas
Materialne vrednote so povsem zavladale
  imamo se več kaj slepiti in zadovoljno
prisegati na duhovne vrednote, kot so
solidarnost, sočutje in temu primerna
skrb za bližnjega na osebni in družbeni ravni.
Seveda edino navedene vrednote lahko prine-
sejo človeku mir, vsaj znosno pravičnost in pri-
jetne medsebojne odnose. Toda v resnici so ve-
liki večini navedeni cilji kaj malo mar, sicer se
ne bi dogajalo tisto, kar se dogaja: denar in z
njim veliki kapitali imajo vsak dan večjo moč.
Sedaj je namreč mogoče že z gotovostjo trditi,
da je temu res tako, kar dokazujejo neizpod-
bitni podatki. Še več, postalo je jasno, kaj se je
v vseh teh letih krize dogajalo in se še dogaja.
Kriza ni prizadela in ne prizadeva vseh, saj po
eni strani znižuje življenjsko raven večinskemu
delu prebivalstva, se pravi t. i. srednjemu sloju,
medtem ko je v istem času maloštevilni sloj
premožnih obogatel in še bogati. Kriza torej
enim odvzema in istočasno drugim daje. In v
tej luči so dejstva osupljiva in imajo oziroma
bodo imela velike posledice ne samo zdaj, am-
pak tudi v prihodnosti. Prihodnje leto bo imel
en odstotek najpremožnejših, nujno je pono-
viti, en odstotek, v lasti več kot polovico sve-
tovnega bogastva. In ta odstotek najbogatejših
na svetu je v zadnjih dveh desetletjih, recimo
od padca berlinskega zidu dalje, povečal svoje
premoženje za skoraj dve tretjini. Odveč je po-
jasnjevati, da ima takšna kapitalska moč že po-
litične posledice, kjer ni težko ugotoviti, da s
svojim lobiranjem vpliva na sprejemanje
takšnih zakonov, ki so tej kapitalski moči v
prid. Z drugimi besedami, kopičenje bogastva
v rokah maloštevilnih in obubožanje preostale
večine prebivalstva sta podprti in uzakonjeni
z odločitvami parlamentov, ali kakor pravi pa-
pež Frančišek: ekonomski sistem je tisti, ki
ustvarja revščino. Ob tej resnici se seveda
vprašamo, kaj nismo mi sami tisti, ki do-
ločamo pravila igre in urejamo družbo, se pravi
skupno življenje? In zakaj urejamo to skupno
življenje v smeri vse večje neenakosti, v smeri
krepitve razlik in zagotovo v smeri grobe
družbene krivičnosti? Kje pa so pri tem re-
snične vrednote, na katere prisegamo in v ka-
terih smo bili vzgojeni? Znani italijanski ra-
zumnik Umberto Eco je mnenja, da denar ne-
mara nikoli v zgodovini ni imel takšne moči,
kot jo ima sedaj, imel jo je vedno, toda danes
ustvarja dobesedno popačeno podobo družbe.
K temu bi dodali, da v tej luči stopamo v ob-
dobje, v katerem bo obstoječa politična na-
sprotja in konflikte nadomestilo eno samo, za-
to pa toliko bolj kruto in grobo soočenje:
soočenje med bedo revnih in razkošjem boga-
tih. Velikanska in vse večja razlika med boga-
stvom in revščino bo družbeno krivico stop-
njevala, veliki kapitali pa bodo še bolj odvze-
mali sredstva socialni državi, šolstvu, zdrav-
stvu, kulturi, pokojninskemu sistemu, daleč od
nas pa netili vojne in vsakršna osvajanja. Vred-
note človečnosti bodo vse slabotnejše, razen
če ne bomo takšni prihodnosti odločno rekli
ne.
Janez Povše
N
Foto dpd
Novoletni sprejem Slovenske skupnosti v Gorici
“Gre za načelnost v politiki, 
ki je za nas še vedno vrednota!”
  olsko leto je približno na polovici
in v tem času je bilo na šolskem
področju nekaj pomembnih do-
godkov. Za vsedržavno šolstvo se je
začela priprava na reformo t. i. “dobre
šole” in stekel je postopek za obnovo
deželne šolske komisije za slovenske
šole, ki je sedaj v sklepnem delu. Od-
prta pa ostajajo še nekatera druga po-
membna vprašanja v zvezi s slovensko
šolo, ki jo v prihodnosti čakajo po-
membni izzivi. Vse to pa je bila primer-
na priložnost za pogovor z načelnikom
urada za slovenske šole pri deželnem
šolskem skrbništvu dr. Igorjem Giaco-
minijem, ki je to funkcijo prevzel pred
dobrim letom.
Kako ocenjujete stanje slovenske
šole v FJK, odkar ste prevzeli vodenje
urada za slovenske šole na deželnem
šolskem skrbništvu?
Svojčas sem že imel možnost javno po-
vedati, da je stanje slovenske šole dobro
ali vsaj stabilno, če izrabim ta izraz. To
pa ne pomeni, da je vse rožnato; prav
je, da za šolo skrbimo in si prizadeva-
mo, in to dan za dnem, šola je za vsako
manjšino bistvenega pomena. Opozar-
jam pa, da ne smemo prenašati socio-
loških sprememb in političnih novosti
v manjšini na šolsko stvarnost.
Vsedržavni šolski sistem čaka refor-
ma, t. i. “dobra šola”. Ali že
veste, kako se je iztekel prvi
del, kjer so lahko sodelova-
li vsi?
Izsledki so javni, saj jih lahko
preverite kar sami na spletni
strani ministrstva (https: //la-
buonascuola. gov. it – op.
ur.). Nekateri so bili o tem
bolj skeptični, sam pa osta-
jam mnenja, da sta se vlada
in ministrstvo pravilno lotila
zadeve in dala prav vsem
možnost, da se o šoli in šol-
stvu nasploh izrazijo. Najbolj
skeptični so bili prav šolniki, ki od nek-
daj doživljajo in delajo znotraj take or-
ganizacije dela, ki je bila povsem skre-
gana z logiko in v dobršni meri neza-
konita, v določenih primerih celo neu-
stavna. To pa je nedopustno za pravno
državo.
Kot veste, reforma, znana kot “dobra
šola”, ima namen zagotoviti v prvi vrsti
preustroj upravnih postopkov, na kate-
rih temeljijo zaposlitve učnega osebja.
O vsebini šole dejansko ni nikakršnih
novosti, zato je nerazumljivo, zakaj se
nekateri upirajo taki
reformi; menda je
prvič v povojnem ob-
dobju, ko skuša mini-
strstvo odpraviti ma-
kroskopska neskladja
v šolskem sistemu.
Najbrž je tako
zadržanje v javnosti in
med šolskimi delavci
vezano na dejstvo, da
vsak minister predsta-
vi svojo reformo in je
izraz reforma že neko-
liko zlorabljen. Bolje
bi bilo uporabiti izraz
reorganizacija. Obe-
nem je veliko poudar-
ka na t. i. digitalizaciji,
kar bo vplivalo na ne-
zanemarljiv način na
delo učiteljev in profe-
sorjev. Skratka, močna
prevetritev, s katero bo prav gotovo ne-
kaj prepihov, brez katerih pa ne gre.
Kakšen bo lahko vpliv reforme na
slovensko šolo v FJK?
To ostaja velika uganka. Vsi vladni na-
pori so namenjeni sanaciji nelegitim-
nega načina zaposlovanja, ki je vsa ta
leta zaznamoval šolski svet. Gre za ve-
like številke v vsedržavnem merilu –
nekaj čez 140.000 novih zaposlitev – za
slovenske šole pa približno 40 oseb.
Ker pa gre za reorganizacijo pri upra-
vljanju šol in bomo kot šolski urad v
prvi vrsti angažirani, bi znalo obveljati
hitrejše in bolj usklajeno delovanje ce-
lotnega sistema slovenskega šolstva.
Kakšni so odnosi s šolskim mini-
strstvom v Rimu?
Razdalja ne pomaga, sicer pa so odnosi
na najboljši možni ravni, upoštevajoč,
da predstavlja ministrstvo za šolstvo
med vsemi ministrstvi največji in naj-
bolj zapleten upravni aparat, kar jih
premore država.
Kako ocenjujete obisk šolske mini-
strice Gianninijeve v Gorici?
Z ozirom na besede, ki jih je mini-
strica izrekla, je moja ocena nadvse
pozitivna, in če se bodo te besede
tudi uresničile – mislim na
poučevanje slovenščine na italijan-
skih šolah kot drugi jezik –, pred-
stavlja pravi mejnik za Slovence v
Italiji.
Kaj menite o predlogu, ki sicer ni
nov, naj tudi italijanske šole uvede-
jo poučevanje slovenskega jezika?
Kot rečeno, tak predlog me nav-
dušuje, ker predpostavlja nov način
gledanja na slovensko stvarnost in
na medsosedske odnose. Vsem pa mo-
ra biti jasno, da to nima ničesar opra-
viti s slovenskim šolstvom, ki temelji
ne drugačnih predpostavkah.
Upadanje števila vpisov, predvsem
na višjih srednjih šolah, lahko prive-
de do krčenja?
Krčenje ni pravi pojem; imam vtis, da
se sami prepričujemo, da katerakoli
sprememba predstavlja krčenje. Prej ali
slej se bo treba v manjšini soočiti z ma-
jhnimi številkami, ki so značilne za ka-
terokoli manjšinsko stvarnost; to ni po-
litični problem, pač
pa sociološka spre-
memba, kateri se ne
bomo mogli posta-
viti proti. Manjšin-
ska realnost se že
dalj časa noče
soočiti s tem, da v
naših športnih in
kulturnih društvih
iz dneva v dan na-
rašča število Italija-
nov, ker naših otrok
enostavno ni. Prav
tako nismo sprejeli
nikakršnih ukrepov
za naše občine, tako
da je dežela kar sa-
ma odločila z zako-
nom, in po teh iz-
kušnjah upam, da
ne bo tako tudi s
slovenskimi šolami.
Kaj se lahko naredi, da do tega ne
pride, in kakšno vlogo lahko ima pri
tem vaš urad?
Ta urad postaja iz dneva v dan vidnejši
in bo prav gotovo igral bistveno vlogo
pri odločanju, tudi na relaciji z Rimom.
Morebitnih rešitev pa ne more spreje-
mati mimo manjšinske politike in prav
bi bilo, da se o tem začenja že danes
razpravljati pri nekem manjšinskem
omizju, da ne bomo nepripravljeni, ko
bo treba sprejemati odločitve o sloven-
ski šoli.
Ima vaš urad tudi stike s šolskimi
ustanovami v Sloveniji?
Mimo tega, da obstaja meddržavni spo-
razum, po katerem nam Republika Slo-
venija jamči podporo preko višje peda-
goške svetovalke gospe Andreje Duhov-
nik Antoni in bi bilo tudi premalo pro-
stora, da bi našteli, kaj to vse pomeni
za slovenske dijake, ne nazadnje vsi
poznate vsakoletne seminarje ter obi-
ske po Sloveniji, da ne govorimo o izo-
braževanju, ima ta urad redne in nepo-
sredne stike z ministrstvom v Ljubljani
zaradi pristojnosti, ki jih pač imamo.
V prejšnjem tednu so bile volitve za
deželno komisijo za slovenske šole.
Je komisija sedaj obnovljena in kdaj
bo umestitev?
Postopki potekajo in bomo v nekaj
dneh razglasili izvoljene predstavnike.
Po novem ima deželna šolska komi-
sija nove pristojnosti. Za kaj gre?
Prav gotovo je treba tu izpostaviti
mnenje, ki ga je po novem dolžna iz-
dati komisija v vsakem primeru, ko gre
za postopke, ki na katerikoli način vpli-
vajo na mrežo slovenskih šol.
Naši šoli primanjkuje ravnateljev. Še
posebno na Goriškem je to velik pro-
blem. Ali je na vidiku nov razpis? Bo
ta razpis ločen od vsedržavnega?
Razpis je sicer formalno predviden,
kaže pa, da ga bodo izvedli v sklopu
vsedržavnega razpisa kakor tudi, da bo
začetno izobraževanje potekalo – kakor
za italijanske kolege – preko višje šole
za javno upravo, kateri je bilo pred krat-
kim dodeljeno centralizirano vodenje
izobraževanja kadrov javne uprave.
Imate kakšno novico glede pokrajin-
ski šolskih uradov v Trstu in Gorici?
Iz Rima, ki je pristojen za ta primer, ni-
smo dobili nikakršnega sporočila.
Kakšna bo po vašem mnenju najbolj
pomembna tema, s katero se bo vaš
urad ukvarjal v naslednjih mesecih?
Prav gotovo zaposlitev vseh učiteljev in
profesorjev, ki so na t. i. permanentnih
lestvicah v skopu prenove “dobra šola”.
Deželni odbor FJK je preko sklada za
slovensko manjšino v FJK namenil
določena sredstva, ki so namenjena
slovenskim šolam oziroma sodelo-
vanju s šolami v obmejnem pasu. Bo
tudi vaš urad sodeloval pri pripravi
projektov, za katere so namenjena ta
sredstva?
Gra za tipičen primer, kjer je prav, da
so šole v prvi vrsti angažirane in da pre-
jemajo ta sredstva neposredno. Sicer ni
izključeno, da pristopi tudi deželni
urad; po navadi pa se o tem soodloča z
ravnatelji, drugače bi ta urad bil sam
sebi namen.
Za konec, kakšna je prihodnost slo-
venske šole v FJK?
Prav gotovo rožnata, kar se tiče kako-
vosti in ponudbe, če bomo znali ugriz-
niti v jabolko pravočasno in se sami
znotraj manjšine pogovoriti, kako na-
prej. Številke poznamo in so neizpro-
sne; do danes smo bili manjšina na pa-
pirju, danes nas številčna majhnost po-
stavlja pred dejstvo, da bo najbrž težko,
če že ne nemogoče, vzdrževati po eno
šolo za vsako vas, kot smo bili navajeni;
razen, če ne bomo te šole napolnili z
italijansko govorečimi otroki, kar pa se-
veda ni rešitev. Poleg tega se odpira
možnost slovenščine na italijanskih
šolah, tako da je skrajni čas, da se o tem
začne trezno in odločno premišljevati,
da ne bo prepozno.
Julijan Čavdek
Š
Svet in Slovenske Organizacije 29. januarja 2015 3
  etošnji novoletni sprejem, ki ga je
stranka Slovenska skupnost po-
nudila članom, somišljenikom in
prijateljem in je potekal v petek, 23. ja-
nuarja, v hotelu Entourage v Gorici, je
bil z vsebinskega vidika nekoliko več.
Ob številni udeležbi podpornikov in iz-
voljenih javnih upraviteljev
slovenske stranke, ki ima de-
lovanje osnovano na zbirno-
sti in enotnem političnem na-
stopanju slovenske manjšine
v FJK, je bil uradni del že kon-
gresnega značaja. To potrjuje-
jo teme, ki jih je v uvodnem
pozdravu nakazala deželna
predsednica SSk Fulvia Pre-
molin, in vsebine nagovora
deželnega tajnika SSk Dami-
jana Terpina (v celoti je obja-
vljen na 2. in 14. strani) z ja-
sno prikazanim skrb vzbujajočim stan-
jem izvajanja pravic slovenske manjšine
na področju volilne zakonodaje, pred-
stavništva v izvoljenih telesih in avto-
nomije krajevnih uprav. Posebno pa je
potrebno podčrtati tiste dele govora, v
katerih tajnik Terpin omenja 40-letno
neprekinjeno delovanje SSk, potrebo
po novi politiki in novih političnih stra-
tegijah ter preverjanju političnih zavez-
ništev. Po njegovi oceni pa mora bližnji
kongres poskrbeti za kadrovsko preno-
vo SSk in potrditi, da je prednost SSk v
samostojnosti in zastopanju načelnih
stališč za celosten razvoj slovenske na-
rodne skupnosti v FJK. To se je pokazalo
na področju uvajanja slovenščine v ita-
lijanske šole, saj je SSk to predlagala ja-
nuarja 2011, a žal doživela vrsto kritik.
Danes pa so na to stališče prišli domala
vsi in podobno se bo verjetno zgodilo
z deželno reformo krajevnih uprav. Ter-
pin je še apeliral na poenotenje stališč
v manjšini glede primarnih interesov,
da ne bo nastala nepopravljiva škoda.
Na govor tajnika SSk so se odzvali šte-
vilni ugledni gostje iz dežele
FJK in Slovenije, ki so na ra-
zlične načine podali svoje poz-
drave in komentarje. V glav-
nem so gostje iz Slovenije izra-
zili pozornost in pripravljenost
na razmislek glede vprašanj, ki
jih je v zvezi z zaščito slovenske
narodne skupnosti v FJK posta-
vil Terpin v svojem govoru.
Podčrtati gre poseg podpred-
sednika slovenske vlade in mi-
nistra za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano Dejana Žida-
na, sicer tudi predsednika stranke So-
cialnih demokratov, druge največje
vladne stranke v Sloveniji.
Iz Slovenije so bili prisotni še poslanec
SDS in član državnozborske komisije za
Slovence v zamejstvu in po svetu Dani-
jel Krivec, poslanec
SMC Tilen Božič,
državni sekretar Boris
Jesih, presednik Sve-
tovnega slovenskega
kongresa Boris Ple-
skovič in prvi velepo-
slanik Republike Slo-
venije pri Svetem sedežu Karl Bo-
nutti. Iz dežele FJK pa so se novo-
letnega sprejema udeležili senator-
ka Laura Fasiolo, predsednik dežel-
nega sveta Franco Iacop, deželni
odbornik za kulturo Gianni Tor-
renti, predsednica Pokrajine Trst
Maria Teresa Bassa Poropat in njen
goriški kolega Enrico Gherghetta,
goriški župan Ettore Romoli,
tržaški občinski odbornik Edi
Kraus, dolinski župan Sandy Klun
in podžupan občine Devin-Na-
brežina Massimo Veronese. Ob
njih so bili prisotni tudi vsi izvol-
jeni predstavniki SSk na deželni,
pokrajinski in občinski ravni. Več
je bilo tudi predsednikov in pred-
stavnikov osrednjih organizacij
Slovencev v FJK. Novoletni spre-
jem SSk se je pričel z nastopom
MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, ki
je slovensko in strankino himno
zapel v mešani, tretjo pesem iz na-
rodne zborovske zakladnice pa v
moški sestavi.
JuČ
L
Volilni zakon z vprašljivo
določbo za slovenskega
predstavnika
Senat je v ponedeljek sprejel popravek
št. 3.277 k zakonskemu predlogu za
državni volilni zakon, t. i. Italicum, ki so
ga predstavili senatorji Russo, Fasiolo,
Battista, Palermo, Pegorer ter Sonego in
zadeva izvajanje člena 26 iz zaščitnega
zakona 38/01. Popravek predvideva, da
se v FJK zariše plurinominalno volilno
okrožje za poslansko zbornico, kjer je
omogočena olajšana izvolitev kandidata,
ki pripada slovenskih jezikovni skupnosti.
Pri tem se postavlja veliko vprašanje,
kako bo do izvolitve sploh prišlo, saj so
kriteriji zelo visoki oziroma enaki kot za
ostale stranke in l iste. Slovenski
predstavnik bo vsekakor moral
kandidirati na listi italijanske vsedržavne
stranke, saj možnosti za samostojno
slovensko listo preprosto ni. To pa ne
omogoča, da si slovenska manjšina
samostojno izbere svojega predstavnika
v senat in tudi ne predvideva gotovosti
izvolitve. V tej smeri si je prizadeval
deželni tajnik SSk Damijan Terpin ob
dragocenem posredovanju senatorja
SVP Karla Zellerja. Amandmaji za
samostojno izvolitev slovenskega
predstavnika pa niso doživeli podpore v
senatu. / JuČ
Zadnje vesti iz Rima
  Dr. Igor Giacomini, načelnik urada za slovenske šole pri deželnem šolskem skrbništvu
Na šolsko stvarnost ne smemo prenašati
socioloških sprememb in političnih novosti
POGOVOR 
Novoletni sprejem SSk s kongresnimi temami in številnimi uglednimi gosti
Terpin: “Prednost je v tem, da smo samostojni 
in se nam ni potrebno nikomur udinjati”
Foto Damj@n
Manjšinska realnost se že dalj
časa noče soočiti s tem, 
da v naših športnih in kulturnih
društvih iz dneva v dan narašča
število Italijanov, ker naših 
otrok enostavno ni.
Foto dpd
Kristjani in družba29. januarja 20154
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan miru 
“Ne več sužnji, ampak
bratje!”
  ri založbi Družina je v
zbirki Cerkveni doku-
menti izšla letošnja po-
slanica papeža Frančiška za sve-
tovni dan miru (ta je 1. januar-
ja), katere naslov je Ne več
sužnji, ampak bratje. Že 48. po-
slanico sta v galeriji Družina
predstavila nadškof Stanislav
Zore in Rafko Valenčič, avtor
spremne besede in urednik
zbirke Cerkveni dokumenti.
Poslanico je prevedel
Drago Čepar. Pogovor
je vodila Manica Fe-
renc.
Rafko Valenčič je orisal
zgodovino poslanice, ki
jo je začel Pavel VI., da
bi tako pripomogel k
miru v ljudeh, državah
in med državami. Posla-
nica oznanja katoliški
družbeni nauk, kar po
njegovih besedah ni
vmešavanje v
politiko, tem-
več ima Cer-
kev dolžnost
govoriti o pra-
vičnosti in
meddržavnih
odnosih.
Frančišku je
tematika
suženjstva bli-
zu, saj je že
večkrat opo-
zoril na mi-
grante, ki pri-
hajajo v Evro-
po, da bi si
našli za-
točišče. Na Lampedusi jih je tu-
di obiskal.
Po mnenju Rafka Valenčiča se
je suženjstvo spremenilo od
suženjstva dela do suženjstva
odnosov, kar se kaže tudi v
družini in pri izkoriščanju drug
drugega. “Vsak človek je vre-
den spoštovanja, ker ima dosto-
janstvo človeka, ker je ustvar-
jen kot razumno in svobodno
bitje, in če ga mi ne spoštuje-
mo, dejansko ne spoštujemo
niti sebe, “saj če odkrivamo do-
stojanstvo božjega otroka v se-
P bi, ga potem odkrivamo tudi vdrugem, pa naj bo otrok aliženska ali migrant ali delavec”.
Vsak pa lahko pripomore tudi
k zmanjšanju suženjstva tako,
da se vključi v civilne pobude,
ki se zavzemajo za človeka do-
stojno življenje.
Ljubljanski nadškof je pouda-
ril, naj to ne bo le dokument,
o katerem sicer pišemo in širi-
mo njegovo besedo, temveč
naj ga sprejmemo v
svoje življenje. Besede
iz poslanice nas mora-
jo nagovoriti, se nas
dotakniti na osebni
ravni v družbenih
odločitvah. S poslani-
co bomo lahko skupaj
preučevali, kakšno je
stanje pri nas, predv-
sem glede človekovih
pravic, dostojanstva
in spoštovanja, v
našem političnem, gospodar-
skem in kulturnem prostoru.
“Koliko je morda oblik ali senc
suženjstva v našem okolju”? se
je vprašal nadškof Stanislav Zo-
re. Sence suženjstva, kot se je
izrazil, so vidne že, ko se spre-
hajamo po ulici in naletimo na
berače. To so morda sodobni
sužnji, ki so prisiljeni v pro-
sjačenje, saj so jim odvzeli do-
kumente in človekovo dosto-
janstvo.
Oba sogovornika sta opozorila
na etično ravnanje pri nakupo-
vanju, kar omenja tudi papež
Frančišek, ki pravi: “Nakup ni
nikoli samo ekonomsko dejan-
je. Nakup je vedno tudi etično
dejanje”. Z njim podpiramo
razne oblike suženjstva, med-
tem ko pa nekateri prav z izko-
riščanjem delavcem, med kate-
rimi so žal tudi otroci, kujejo
mastne dobičke. Pri nakupu se
ne sprašujemo, ali je delavec, ki
je izdelek naredil, prejel člove-
ka vredno
plačilo ali ne.
Besede iz po-
slanice lahko
pretočimo v
življenje s pi-
sanjem o njih,
kar počnemo
novinarji, in
oznanjevan-
jem Cerkve.
Zaželel je, da
bi vsak Slove-
nec svoje
odločitve
sprejel iz spoz-
nanja dobrega
zanj in za svo-
je bližnje, ne le zase. Izbirati
moramo poti, ki so pravične in
dobre za vse, čeprav ne nujno
najlažje. “Osrečujte druge”! je
še dejal za konec ljubljanski
nadškof.
“Ob začetku novega leta, ki ga
sprejemamo kot milost in Božji
dar človeštvu, naslavljam na
vse može in žene, vsa ljudstva
in narode sveta, državne pogla-
varje, predsednike vlad in vo-
ditelje različnih verstev,
prisrčno voščilo miru. Sprem-
lja ga moja molitev, da bi pre-
nehale vojne, spori in veliko
trpljenje, ki ga povzročajo člo-
veške roke, stare in nove epide-
mije ter uničujoče posledice
naravnih nesreč. Prav posebej
molim za to, da bi se, v skladu
z našo skupno poklicanostjo,
da sodelujemo z Bogom in vse-
mi ljudmi dobre volje pri po-
speševanju sožitja in miru v
svetu, znali upreti skušnjavi, da
bi se obnašali nevredno naše
človečnosti”.
Skrb vzbujajoča kriza družine (1)
Antropološka mutacija
zahodne družbe
  b vsakem začetku nove-
ga koledarskega leta po
naših cerkvah objavimo
tudi t. i. “versko statistiko”, tudi
z namenom, da bi se celotna
skupnost zamislila nad podatki,
glede na to, da že kar nekaj časa
ne gre ravno za rožnate zadeve.
Tako v naši župniji v
Novi Gorici, ki je med
največjimi v koprski
škofiji, pa tudi na
širšem Primorskem
(ima kakih 10.000
prebivalcev), lani
praktično nismo ime-
li nobene “normal-
ne” poroke, glede na
to, da je v obeh (da,
samo dve cerkveni
poroki!) primerih, ko
je le-ta bila v naši žup-
niji, šlo pravzaprav za
starejši par, ki se je
lahko poročil, v dru-
gem primeru pa za par, ki se je po
več letih civilne poroke odločil še
za cerkveno. Najbrž ni treba veli-
kih strokovnjakov, da ugotovimo,
kako veliko parov, ki dajo krstiti
svoje otroke, bodisi ni cerkveno
poročenih bodisi so le civilno po-
ročeni. Zelo dobri so spisi toskan-
skega sociologa, statistika in de-
mografa Roberta Volpija, ki je si-
cer poročen in oče treh otrok. On
seveda obravnava zlasti proble-
matiko italijanske družbe, a ne
samo, saj je odličen poznavalec
tudi splošnega položaja v Evropi
in drugod na zahodu, saj v svojih
knjigah utemeljeno (na podlagi
statistik in dokumentov) kritizira
družinsko politiko številnih za-
O hodnih držav (zlasti v knjigah Lafine della famiglia in Il sessospuntato), ki gredo vse pravza-
prav na neki način v protidružin-
sko smer. Volpi pa tudi opozarja
na pogubne posledice, tako so-
cialne kot tudi moralne narave,
izgubljanja očetovske in materin-
ske vloge. Nazadnje je lani objavil
zanimivo knjigo, ki nosi naslov.
Ali naša družba še potrebuje
družino? (La nostra societą ha
ancora bisogno della famiglia?,
Vita e Pensiero, Milano 2014) ,
pred Božičem pa je bil v Avvenire
zanimiv intervju z njim, ki sem
ga tudi sam prebral. Marsikaj, kar
govori o Italiji, velja tudi za Slo-
venijo – z ozirom na tisto, kar
sem dejal v začetku -, pa tudi za
Evropo. Kot posledica “seksualne
revolucije” iz leta 1968 se je dra-
stično povečalo po Evropi število
ločitev, zakoni, ki so legalizirali
ločitev, pa so bili sprejeti tudi po
deželah s katoliško tradicijo (v
Italiji je bila leta 1970 ločitev uve-
Abrahamova in naša vera (1)
Zaupanje in zvestoba
  Svetem pismu obstaja
odlomek, ob katerem
nihče ne more ostati rav-
nodušen. Gre za dejanje Abraha-
ma, ko se po pristanku na ukaz
Vsemogočnega odloči žrtvovati
svojega dolgo pričakovanega in
edinega sina, sina, ki ga
je njemu in njegovi
ostareli ženi Sari podaril
sam Bog. Pri tem se lah-
ko nemudoma pojavi
vprašanje, ali je Bog res
tako krut, da hoče člo-
veku odvzeti tisto, kar
mu je najdražje.
Da bi Abraham izpolnil
zahtevo Boga, se je od-
pravil na tri dni dolgo
pot do gore Morija, kjer
se je žrtvovanje moralo
zgoditi. Biblijsko po-
ročilo ne pove ničesar o
njegovih občutjih ali
morebitnih dvomih,
temveč govori o nečem,
kar se je nedvomno
zgodilo – o Abrahamo-
vem pritrdilnem odgo-
voru, o njegovem zau-
panju v Boga, v čigar
oblasti sta tako življenje kot smrt.
Abrahamovo zaupanje, ki bi ga
sodobni katolik najraje razglasil
za fanatično, presega človeškemu
razumu dojemljive kategorije.
Abrahamovo zaupanje predsta-
vlja posebno obliko odnosa – to
je vero.
Ko je Abraham nad Izakom dvi-
gnil roko, v kateri je držal nož, da
bi ga zaklal, se mu je iz nebes
oglasil Bog, ki se je prepričal o
V zvestobi svojega izbranca. “Ne iz-teguj svoje roke nad dečka in nestôri mu ničesar, kajti zdaj vem,
da se bojiš Boga, saj mi nisi odre-
kel svojega sina, svojega edinca.
Abraham je povzdignil oči in po-
gledal, in glej, za njim je bil oven,
ki se je z rogovi zapletel v grmov-
je. Abraham je torej šel in vzel ov-
na in ga daroval v žgalno daritev
namesto svojega sina”. (Gen
22,12–13). Bog se o Abrahamovi
zvestobi ni samo prepričal in na-
to rešil Izaka, ampak je zvestobo
tudi nagradil. “Ker si to storil in
nisi odrekel svojega sina, svojega
edinca, te bom zares obilno bla-
goslovil in silno namnožil tvoje
potomstvo, kakor zvezde na ne-
bu in kakor pesek, ki je na mor-
skem bregu. Tvoji potomci bodo
vzeli v posest vrata svojih so-
vražnikov in s tvojimi potomci se
bodo blagoslavljali vsi narodi na
zemlji, ker si poslušal moj glas”.
(Gen 22,16–18)
Abraham ni le veroval v obstoj
Boga, njemu je tudi verjel, vanj
zaupal. Ker je vanj zaupal, vanj
ni dvomil. Zaupanje ga je prive-
dlo do tega, da je sebe celega da-
roval Bogu in bil zanj pripra-
vljen storiti karkoli. Ker je vanj
zaupal, je verjel, da Bog ne nje-
mu ne njegovim ljubljenim
nikoli ne bo storil česa slabe-
ga. Za Abrahama Bog ni bil le
tisti, ki ga blagoslavlja in mu
pomaga, ne le tisti, ki je del
njegovega življenja, ampak
življenje samo. Njegovo rav-
nanje ga je povzdignilo v
'očeta vere”, prvaka in vzora
za vse tiste, ki želijo Bogu zau-
pati in mu služiti, s tem pa tu-
di prvaka novega ljudstva, no-
ve vrste človeštva, ki je pozne-
je, s pričetkom Nove zaveze
svojo dopolnitev doživelo v
Cerkvi, skrivnostnem Kristu-
sovem telesu. Nauk zgodbe o
Abrahamu in Izaku je nasled-
nji: ko je človek Bogu pripra-
vljen izročiti vse, si tudi Bog
ne pomišlja obilno deliti svo-
jih darov – Darovalec namreč
čaka na pripravljenega prejemni-
ka, na človeka, ki Darovalcu res
zaupa in si želi darov, ki so po
previdnosti istega Darovalca re-
snično koristni. Če Bogu nismo
pripravljeni izročiti vsega, se obe-
nem zapiramo pred njegovimi
darovi, darovi, kakršnih ne more
podariti nihče izmed ljudi, tem-
več le Bog.
SM
IZVIRNI DAR
Najlepši trenutek stvarjenja se je zgodil, ko si je
vsemogočni in presežni Bog zamislil človeka
kot svojo najpopolnejšo stvaritev. Sveto pismo
pravi, da ga je ustvaril po podobi Božjega
življenja, to je darovanja, ki je v Sveti Trojici. To
življenje nam je razodel Jezus, Božji Sin, ko je
iz ljubezni daroval življenje za človeštvo in
svet. Zato vse življenje poteka v odnosih in po-
darjanju. Tudi človek je ustvarjen kot moški in
ženska, da bi se njegovo življenje odvijalo v po-
darjanju in darovanju. Sveti Irenej je zapisal, da
ima Bog Oče dve roki: Sina in Svetega Duha,
moško in žensko razsežnost ljubezni in življen-
ja. S tem sta povezani tudi telesna različnost in
privlačnost, ki vabi k izmenjavi darov.
Prvi človek se je tako odpravil na pot iskanja
svojega izpolnjenja in sreče. Ko je dal ime ženi,
je našel samega sebe. V svojem navdušenju nad
Evo je razumel, da je poklican k ljubezni in da-
rovanju. Daru si ne moremo ustvariti sami,
lahko ga le prejmemo ali podarimo. Tudi ga ne
moremo plačati, ker je zastonjski in presega
materialno stvarnost. Ko sprejmemo dar, se iz
njega rodi nov odnos in okrepi medsebojne ve-
zi. Podarjanje in sprejemanje sproži nova po-
darjanja, ki se ne ustvarijo, kot je to v ljubezni
Svete Trojice. Če pa zavržemo dar, zavržemo s
tem tistega, ki ga je podaril.
Adam se je ob Evi zavedal, da mu je bila podar-
jena od Stvarnika, ka-
kor je tudi on sam
prišel iz Božjih rok. Za
vsemi človeškimi lju-
beznimi je prva in te-
meljna Božja ljubezen.
Iz nje se hranijo naše
ljubezni. Odgovor na
to ljubezen je hvaležnost in slavljenje. Adam je
slavil Boga za dar Eve, njena prisotnost mu je
odprla oči za še druge darove. Sveti Avguštin
pravi, da ljubezen ni slepa, ampak ima svoje
oči. Oči ljubezni so oči srca, ki vidi in omo-
goča, da vse, kar gledamo in česar se dotakne-
mo, doživljamo kot Božji dar. Adam in Eva sta
videla trenutke in posameznosti kot povabilo k
povezavi z Bogom in njegovo ljubeznijo. Vse je
bilo njegovo darilo in klic novi ljubezni.
Ljubezen, ki ima korenine v Bogu, se ne ustavi
le pri čudenju in vračanju darov, ampak se od-
pre k rodovitnosti, ki je še posebno v očetov-
stvu in materinstvu. Sveto pismo pravi, da je
Adam spoznal svojo ženo Evo in je spočela ter
rodila sina Kajna. Vsi smo bili tako rojeni in
smo povabljeni, da podarimo svoje življenje
drugim. Poleg očetovstva in materinstva so še
druga podarjanja, ki nas bogatijo in prinašajo
žarek večnosti v naša življenja. Tako smo ved-
no bolj podobni nevesti, ki gre navdušeno k
svojemu ženinu.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (7) Primož Krečič
dena in potem leta 1974 potrjena
z referendumom), prav tako pa je
bil legaliziran splav (v Italiji leta
1978). Število porok in rojstev se
je po letu 1975 začelo zmanjševa-
ti praktično po vsej Evropi, v Slo-
veniji tudi počasi, čeprav se je
drastično zmanjševanje začelo s
kakim desetletnim zami-
kom. V Italiji so bile kata-
strofalne posledice spreje-
tih zakonov zelo hitre, saj
je ta dežela že v devetdese-
tih letih imela eno naj-
nižjih stopenj rodnosti na
svetu. Upravičeno so tisti,
ki so želeli uvesti omenje-
ne zakone, v družini videli
simbol vere, moči in enot-
nosti, kar je vse v zadnjih
petdesetih letih postalo
majavo in vprašljivo,
prešli smo namreč v glo-
boko moralno in versko
krizo, zato ni čudno, da je
v krizi tudi družina. V nekaj de-
setletjih je, po Volpijevih bese-
dah, prišlo do revolucije, ki je pu-
stila strašanske posledice, za ka-
terih odpravo bi potrebovali več
desetletij, pod predpostavko, da
bi se začeli s tem takoj spopadati
– a na to ne kaže. Zakaj? Ker Volpi
pravi, da je prišlo do prave “an-
tropološke mutacije”. Zagotovo
se je ta mutacija zgodila tudi pri
nas v Sloveniji, katoliški verniki
pa očitno niso imeli pravih pro-
tistrupov, glede na žalostno sta-
tistiko, omenjeno na začetku. Za-
nimiv intervju nadaljujemo pri-
hodnjič.
/ se nadaljuje
Andrej Vončina
Kristjani in družba 29. januarja 2015 5
Sprejem za katoliške časnikarje v Ljubljani
Nadškof Zore: “Moramo 
se več srečevati!”
  Ljubljani je bilo minulo
soboto, na god zavetnika
časnikarjev in pisateljev
sv. Frančiška Saleškega, 24. t. m.,
srečanje slovenskih časnikarjev, ki
ga je prvič pripredil novi ljubljan-
ski nadškof in metropolit msgr.
Stane Zore. Časnikarjev se nas je
zbralo manj kot minula leta,
srečanje pa je bilo le-
po predvsem zaradi
prijaznosti in
prisrčnosti gostitelja,
ki je skupaj s “sloven-
skim škofom za medi-
je” dr. Petrom Štum-
pfom daroval mašo v
krasni nadškofijski
kapeli. Msgr. Stane
Zore je v svojem krat-
kem nagovoru predv-
sem poudaril potrebo
po srečevanjih, pri-
stnih stikih in zaveza-
nosti dobremu in re-
snici, ki naj nas katoliške časni-
karje označuje. Glavne poudarke
iz pridige soboškega škofa obja-
vljamo posebej, prav tako pa ne
moremo mimo predavanja dr. To-
maža Erzarja, ki ga je imel za vse
časnikarje, in sicer o težkem do-
seganju sprave v svetu in še pose-
bej na Slovenskem. Kot uvelja-
vljen psiholog je dr. Erzar slikovi-
to razložil, kako pomembno je
odpuščati, navedel je primer nek-
danjega britanskega predsednika
vlade Tonyja Blaira, ki se je Ircem
v imenu Angležev za vse hudo
opravičil po 150 letih, spregovoril
je o tem, kako pomembno je biti
spravljen s sosedom in sočlove-
kom, s katerim soustvarjaš
družbo, in izpostavil predvsem to,
kako pomembno je doseči spra-
V vo, ki blagodejno vpliva na celot-no družbo. Dr. Erzar je spregovo-ril o iskanju stika z bližnjim, ki ga
lažje dosežeš, če nimaš travm,
opozoril na velike težave žrtve, ki
se tudi iz razumljivih razlogov ne
more otresti svoje vloge in ostane
v na videz varnem zavetju večne-
ga objokovanja samega sebe in
svoje bolečine. Dr. Erzar je naka-
zal težko pot do sprave in se zavzel
za odpiranje prostora dobremu,
kajti dobrota vedno premaga zlo,
a se tega vsi premalo zavedamo.
Dostojen in človeka vreden po-
kop žrtev pomeni, da je sovraštva
konec, in največ, kar lahko sami
naredimo, je prav zavzemanje za
dobro, da sami sebe spremenimo,
da sami opustimo vlogo žrtve, da
se soočimo z bolečino, da jo v var-
ni bližini izpovemo, da odpusti-
mo, predvsem pa, da sprejmemo
bolečino, ji pustimo, da gre skozi
nas, in da v svetu uvidimo, da ob-
staja dobrota, ki ni odvisna od
nas. Dr. Erzar je časnikarjem na-
ročil, naj vztrajamo pri zavezano-
sti resnici, predvsem pa moramo
biti prvi v vrsti, ko gre za širjenje
dobrega! Ob slovenski spravi pa
je za vsakega kristjana ključno
vprašanje to: “Bog, zakaj si poslal
nad slovenski narod to nesrečo”?
Nekaj misli iz nagovora škofa Pe-
tra Štumpfa:
... Zakaj je sv. Frančišek zavetnik
časnikarjev? Prebivalci njegove
škofije so bili večinoma kalvinci.
Savojski vojvoda, ki je bil kato-
ličan, je bil zaskrbljen. Od po-
dložnikov je zahteval, da so kato-
liške vere. Kdor se s tem ni strinjal,
je moral v izgnanstvo. Frančiška
je to močno skrbelo. Zanj brez
svobode ne more biti vere. Kal-
vinci so katoličane sovražili, zato
niso hoteli poslušati katoliških
pridigarjev. Bili so nedovzetni za
kakršnokoli oznanjevanje Božje
besede s strani katoličanov.
Frančišek se je lotil oznanjevanja
na svoj način. Pomagal si je z le-
taki, na katere je pisal svoje ozna-
nilo - preprosto, prepričljivo in
nevsiljivo. Letake je potem zatikal
pod vrati kalvinskih domov.
Frančišek je ljudi prepričal in
mnogi so se spreobrnili nazaj v
katoliško vero.
Papež Pavel VI. je priz-
nal, da je čutil precej
nelagodja, ko je govo-
ril časnikarjem: Nik-
dar ne veš, katere be-
sede bodo časnikarji
objavili in kako jih
bodo razumeli. Z dru-
ge strani pa je papež z
veseljem govoril z nji-
mi, saj so njegova
sporočila prenesli on-
kraj vatikanskih zi-
dov...
... Mediji lahko
zbližujejo ljudi, lahko
pa jih oddaljujejo.
Mediji so lahko na
strani življenja ali pa jemljejo
življenje. Mediji ustvarja-
jo mite ali pa uničujejo
ljudi. Mediji lahko infor-
mirajo in formirajo, lah-
ko pa zavajajo in kvarijo
ljudi.
Časnikarji imate veliko
odgovornost. Ob vašem
poročanju ljudje ne mo-
rejo ostati neprizadeti. Ko
začutijo nevarnost in
ogroženost, takoj iščejo
svojo identifikacijo. In če
je ne najdejo, jim pride
prav vse, kar je na dosegu
roke. Pariška teroristična
tragedija je na to zopet pokazala.
“Jaz sem Charlie – Jaz nisem
Charlie” - več milijonkrat napisa-
no in izgovorjeno. Jaz sem ali Jaz
nisem. To lahko pomeni: “Tudi
jaz sem žrtev kot Charlie, tudi jaz
sem satirik kot Charlie, tudi jaz
sem svoboden kot Charlie”. Ali pa
nasprotno: “Jaz nisem nesramen
kot Charlie, jaz nisem versko ne-
strpen kot Charlie, jaz nisem žal-
jiv kot Charlie”.
Za nekatere je dobro biti s Charli-
jem, za druge pa to ni dobro.
Identifikacija vedno stremi k
preživetju. Če nekomu pripadaš,
imaš več možnosti, da preživiš. Če
ne pripadaš nikomur, te možnosti
skorajda ni.
Pluralnost kultur, ki se med seboj
izključujejo, in niso sposobne dia-
   neugodjem, ki ga predstavljajo grožnje,
se mora soočati vsakdo sam”, smo lahko
slišali v oddaji “Tarča” 15. januarja 2015,
z naslovom Evropa po Parizu. Kje so vzroki za takšno
stanje? Kje nam je spodrsnilo? Kaj je svoboda govo-
ra? So le nekatera od mnogih vprašanj, ki si jih po-
stavlja Evropa po Parizu. Udeleženci oddaje so go-
vorili o dialogu, o evropski izkušnji, o demokraciji,
o svobodi govora, o žaljenju čustev … Kako bo do-
sežen konsenz?
Zadeve imajo vendar neki vzročno-posledični red:
kje se začenja in kje se neha svoboda? Smo pripra-
vljeni le gasiti požar ali tudi kaj spremeniti? Sprašuje-
mo se o sovražnem govoru in o sovražnem ravnan-
ju, a zdi se, da evropska 'elita' ne računa na to, da
sovražni govor lahko sprovocira sovražni odgovor.
Če se je tako imenovanim demokratičnim in svo-
bodnjaškim Evropejcem zdelo, da smo vsi že imuni
na žaljive in poniževalne akcije, so se ušteli. So ljud-
je, ki ne pristanejo na takšen diskurz. Žal so se v
Evropi nekatere osnovne vrednote izrodile, tudi zah-
valjujoč se mlačnosti in licemerju drugače mislečih,
ki se jim ni zdelo vredno boriti se za lastne vrednote
in jih obvarovati pred vseenostjo. Muslimani so kar
dolgo glasno opozarjali na govor izključljivosti, so-
vraštva, posmehljivosti, vulgarnosti. Žal so že
večkrat posegli po res obsojanja vrednih nasilnih
dejanjih, vendar se gre vprašati, ali ni obsojanja vred-
no tudi nič storiti, pustiti, da medčloveške odnose
oblikuje skupina liberalno usmerjenih ljudi, ki ne
priznavajo osnovnih človekovih pravic, razen lastne
brezmejne svobode, ki si jo sicer res lahko pri-
voščimo, vendar vedno na škodo svobode drugih
in na koncu tudi svoje. Odgovorna svoboda je vred-
nota, ki jo Evropa, a ne le Evropa, najbolj pogreša.
V oddaji smo lahko videli tudi kratek vložek, ki naj
bi ilustriral širitev strahu. Gre za izsek posnetka pri-
dige duhovnika Bogdana Vidmarja (“Glede na se-
danje demografsko stanje in stanje duha se kristjani
v Evropi lahko začnemo pripravljati na to, da bomo
manjšina in bomo kot manjšina živeli v državah s
šerjatskim pravom in se začnemo
pripravljati tudi na sekanje naših
glav”.)
Gospoda Vidmarja, med drugim
tudi sodelavca Novega glasa, poz-
namo kot neustrašnega borca za osnovne človekove
pravice, kot humanista, ki je izbojeval in bije prene-
katero bitko za svetost življenja: bitko proti igralni-
cam, bitko proti genderologiji... Verjetno je že čas,
da ga 'ustavimo', ker njegov diskurz ni liberalen. A
to ni le sekularno gledanje na zadevo, ampak tudi
gledanje v sami Cerkvi, saj so za večino dobrodošli
le ponižni, beri neaktivni, verniki, ki ne uvidijo po-
trebe po lastnem angažmaju.
Pridiga gospoda Vidmarja je bila replika na pokol
kristjanov na Bližnjem vzhodu konec
lanskega leta. Bila je opomin na doga-
janje, ki v evropskih medijih ni dožive-
lo pretirane pozornosti, saj se zdi, da
kar se ne zgodi doma (v Parizu, na pri-
mer), se nas pretirano ne tiče. Pridiga
je bila apel k solidarnosti, k pomoči
žrtvam islamističnih skrajnežev, apel
katoliškim vernikom, naj že vendar tu-
di povsem konkretno kaj storijo, saj se
bliža zima, ki je žrtve v danih pogojih
ne bodo mogle preživeti. In nekateri
poslušalci so se odzvali, ponudili svoje
hiše, a bilo je zaman, saj naša državna
birokracija ne more poskrbeti za spre-
jetje beguncev. Nima ne programa ne
volje ne želje kar koli storiti za žrtve
nasilja. Omenjena pridiga je imela to-
rej za cilj ozavestiti katolike, da so le
dobre misli in materialna pomoč z ne-
kaj novčiči premalo, da je potrebna ra-
dikalnejša akcija, konkretna pomoč ljudem, ki jim
državljanska vojna krade najosnovnejše pogoje
preživetja.
Kako varni in kako strpni smo, so se spraševali v
Tarči. Navajeni pa smo že, da ko se politiki zelo širo-
koustijo, da bi pomirili ljudstvo, je nekaj hudo na-
robe. Jim niti polzijo iz rok. Vedno, ko nas pre-
pričujejo, da je vse v redu, da ni razloga za strah, se
iz ozadja dejansko širi strah, ki ga niso pripravljeni
javno in neposredno priznati in izraziti. A dovolj je
že pozoren pogled na obraze politikov, ki so se zbrali
na demonstrativnem shodu v Parizu, varovanem z
varnostnim kordonom, da bi ugotovili, kako je s
strahom res. Ne nazadnje so tudi v samem Trstu kot
pristaniškem mestu zelo poostrili varnostne ukrepe,
čeprav smo ravno v oddaji slišali tudi izjavo, da “ob-
veščevalne službe vejo, da ne morejo nič”.
“Česar človek ne razume, se srčno boji, ogenj v srcu
pa lahko prinese v glave, ne glede na jezik, ki ga go-
vorijo, precej dima”, je bil novinarjev komentar v
Tarči. Morda pa nas je strah predvsem dejstev samih:
da obstaja zemljevid džihadistov (ki so ga tudi v TV-
oddaji pokazali), da je priseljevanje muslimanov v
Evropo načrtno in njihovo delovanje dolgoročno,
in ne nazadnje, da se dogajajo represalije v obliki
masakrov. Premalo dejstev za strah? Morda, dokler
je za večino Evropejcev vsa zadeva le poročilo s te-
levizijskega zaslona.
Ja, strah me je. Pa ne besed iz pridige, ki samo pov-
zemajo to, kar lahko vidimo, slišimo in beremo
okrog sebe. Strah me je tako islamskih skrajnežev
kot brezčutnih Evropejcev. In že dolgo se sprašujem,
zakaj muslimani v Evropi večinsko podpirajo leve
politične stranke. Kdo s kom manipulira? Evropski
politiki z muslimani ali muslimani z nemuslimani.
Zdi se, da kratkoročno velja prva predpostavka. Mor-
da pa je, gledano dolgoročno, pravšnja druga, saj je
laže opraviti z levimi ateisti kot z združbami, konta-
miniranimi s krščanstvom. Čeprav menim, da tudi
s kristjani muslimanom ne bi bilo sile. Če samo
skušamo razumeti princip mučeništva pri enih in
drugih, gre za povsem različno delovanje. Muslima-
ni postanejo prislovično mučeniki kot borci za svojo
vero, kristjani pa kot žrtve. Torej gre za dva apriori
povsem različna koncepta živetja, preživetja in bran-
jenja lastnih vrednot.
In kar se samega posnetka tiče, ki so ga predvajali v
Tarči, se zdi, da posnetek sam po sebi govori o ne-
preseženih udbovskih metodah. Tudi če samo sne-
manje morebiti ni imelo takih konotacij, je bil po-
snetek uporabljen kot dobro znana
metoda izseka zunaj konteksta, kar
izkrivlja tako celotno vsebino govora
kot tudi sam namen povedanega.
In za konec: ja, obsojam pokole, na-
silje, terorizem, vendar nisem Char-
lie! Nisem Charlie zato, ker obsojam
tudi vsakršno diskriminacijo in ne-
prestane napade na identiteto, tudi v
Sloveniji, kjer je posmehovanja,
omalovaževanja, karikiranja in di-
skreditiranja na podlagi verskih, ra-
snih, političnih pa tudi spolnih razlik
še vedno več kot dovolj. Sožitje je
mogoče le na podlagi dialoga, ki
nam omogoča prepoznavanje in
spoznavanje, s tem pa tudi spošto-
vanje drugačnosti. Vendar spošto-
vanja drugačnosti ne more biti, če
najprej ne spoštujemo sebe in svojih
vrednot.
Ne gre torej za islamofobijo, temveč za ozaveščanje
dejstev in samoizpraševanje, kdo smo, kaj počnemo
in v kakšnem svetu bi radi živeli, ter za apeliranje k
spoštljivemu sobivanju. Sama imam kar nekaj znan-
cev in prijateljev muslimanov, s katerimi sem vzpo-
stavila stik in odnos na podlagi pogovora in pogo-
vorov, odprtosti in sprejemanja ter ne nazadnje
iskanja vsega tistega, kar nas povezuje. In povezuje
nas veliko, če smo ljudje.
Ines Cergol
“Z
Ob vsem tem, kar se dogaja v svetu 
Ali nas je strah?
loga ter zato postajajo vedno bolj
nasilne, slabi možnost zdrave
identifikacije. Prihaja do trka
ideološko pogojenih svobod. Nji-
hova pomanjkljivost je v tem, da
ne trpijo svobode drugega. Ob
drugem se ideološko pogojena
svoboda čuti ogroženo, zaposta-
vljeno in se je sposobna zatekati
tudi k nasilju.
V pluralnosti kultur se je Cerkev
odločila za novo evangelizacijo.
To tudi pomeni rešitev krščanske
kulture. Pri tem absolutno iz-
ključuje vsakršno nasilje. Vse stavi
na Kristusa in na tiste, ki se iden-
tificiramo s Kristusom. Veliki na-
pori papeža Frančiška so po-
svečeni soočanju Kristusa z dru-
gimi kulturami. Papež je pravi
strateg v razumevanju, vredno-
tenju in upoštevanju kultur. Pov-
sod kamor pride, ne pride samo
kot katoliški papež, ampak tudi
kot multikulturni papež. Vsemu
svetu sporoča, da se ni treba bati
nikogar in ničesar. Različne kul-
ture si ne smejo biti sovražnice,
ampak prijateljice. Papež kulture
opozarja, da se ne morejo ogniti
vprašanjem o svobodi, strpnosti,
enakosti in odgovornosti. Pri tem
kulture nagovarja s Kristusovo go-
vorico o dobroti in resnici. V sre-
dišču papeževih sporočil je vedno
človek. Vsakega človeka hoče pre-
buditi k zavedanju o sebi, o tem,
da je ustvarjen od Boga in je zato
Božja podoba. Vsi
ljudje imamo zato
človeško dostojan-
stvo, ki je nedotaklji-
vo. Odgovorni smo
drug za drugega.
Brez te odgovornosti
bodo kulture nadal-
jevale z medsebojni-
mi spopadi in to vo-
di v katastrofo.
Nelagodnost laičnih
medijev je bila ob
francoskih tragičnih
dogodkih očitna.
Prevladovala so po-
ročanja o terorju. Po-
ročila so med ljudi
sejala strah, ogorčenje in zgražan-
je. Ljudje so ostali brez sporočila,
zato so ostali v sebi prazni. Preveč
očitno je bilo ogibanje vprašan-
jem: Kaj je verska svoboda?
Kakšni so doprinosi religij pri raz-
voju kultur, politične stabilnosti
v svetu in pri ohranjanju miru?
Kakšna so sporočila krščanstva,
islama in judovstva o človeku in
njegovem dostojanstvu? Zakaj
provokacije z verskimi simboli?
Koga lahko provokacija prizade-
ne? Kaj je sploh satira? Zakaj sati-
ra noče priznati svoje mejnosti in
odgovornosti? Ali zato, ker potem
ni več satira? Kakšne odgovorno-
sti ima svoboda govora in kje so
njene meje? Kaj so to verska
čustva? Kdaj pride do zlorabe ver-
skih čustev?
Katoliški mediji si bodo morali v
prihodnje še bolj pogosto posta-
vljati takšna in podobna vprašan-
ja in nanje odgovarjati. Ljudem
naj pomagajo, da ne bodo verjeli
temu, kar jim poročajo časniki,
radio televizija in internet, am-
pak, da se bodo vprašali, zakaj
sploh to poročajo?! Časnikarji za-
to uporabite vse duhovne in inte-
lektualne moči, da se vživite v lju-
di in jim pomagate z razsodnim,
obzirnim poročanjem do zdravih
presoj in vrednotenj tega, kar so
od vas izvedeli.
/ str. 8
JUP
Foto JMP
Foto JMP
Goriška29. januarja 20156
V Novi Gorici o prihodnjih načrtih in odprtih
vprašanjih Slovencev na Goriškem
Bogata dejavnost slovenskih društev in organizacij, 150-letnica
rojstva arhitekta Maxa Fabianija, povezovanje in izmenjava izkušenj
na področju goriške kulturne dejavnosti, pa tudi odprta vprašanja
glede rajonskih svetov, reforme krajevnih uprav, ki jih prinaša deželni
zakon 26/2014, in nov način razdeljevanja finančnih sredstev iz
zakona 38/01 ter jezikovni izzivi na vzgojnem področju so bile teme
srečanja, ki je bilo prejšnji teden v prostorih Mestne občine Nova
Gorica. Pobudnik srečanja je bil novogoriški župan Matej Arčon, ki je
bil potrjen v drugi mandat na oktobrskih občinskih volitvah. Srečanja
so se udeležili predstavniki glavnih slovenskih kulturnih organizacij
na Goriškem in slovenskih občin Doberdob in Števerjan. Sovodenjska
županja Alenka Florenin je svojo odsotnost opravičila, ker je vabilo
na srečanje prejela preveč pozno in je imela že dogovorjene
obveznosti.
Po novogoriškem županu Arčonu so spregovorili predstavniki obeh
krovnih organizacij, SSO in SKGZ, Kulturnega centra Lojze Bratuž in
Kulturnega doma, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel
in Glasbene matice, Zveze slovenske katoliške prosvete in Zveze
slovenskih kulturnih društev, Združenja slovenskih športnih društev
v Italiji in Dijaškega doma Simon Gregorčič.
Srečanje je končal župan Arčon, ki se je vsem goriškim zamejskim
predstavnikom zahvalil za prisotnost in za spodbude za nadaljevanje
čezmejnega sodelovanja. Izrazil je upanje, da bo na prihodnjem
srečanju goriški župan Ettore Romoli in se tako seznanil z bogatim
delovanjem slovenskih organizacij in društev v Gorici in okolici. / JuČ
Predstavitvi poezije Janeza Povšeta
Pesniška zbirka Pesmi ob poti Janeza Povšeta, ki jo je konec
septembra izdala Goriška Mohorjeva družba v sodelovanju s Celjsko
Mohorjevo družbo, bo te dni doživela še dvoje zanimivih predstavitev.
Na slovenskem Radiu Trst A bo v oddaji Literarni pogovori avtor govoril
o svoji poeziji in pogledu na svet. V redakciji Ines Škabar bo 40-
minutni pogovor vodila prof. Neva Zaghet, in sicer v četrtek, 29.
januarja, ob 18. uri. Ponovitev bo na sporedu naslednjega dne, v
petek ob 10. uri in deset minut. - V ponedeljek, 2. februarja, ob 11.
uri pa bodo Pesmi ob poti predstavljene tudi v Ljubljani. Predstavitev
bo potekala v Knjigarni Celjske Mohorjeve, Nazorjeva 1. Pogovor z
Janezom Povšetom bo vodila prof. Majda Cibic, ki je pesmim napisala
spremno besedo in jih že predstavila v Galeriji Ars v Gorici ter v
Društvu slovenskih izobražencev v Trstu.
KCLB ZSKP / Iskrivi smeh na ustih vseh
Predstave so letos prenesene na pomladne
dni
Ko se pust širokih ust s svojimi norčijami potika okrog hišnih vogalov,
se navadno v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
vrstijo veseloigre v izvedbi domačih odraslih, mladinskih ali otroških
ljubiteljskih gledaliških skupin. Vrsta predstav si sledi pod naslovom
Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga pripravljata Kulturni center Lojze
Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete. En večer je vsakič
namenjen nagrajevanju natečaja Mladi oder, ki sta si ga pred veliko
leti omislili Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska
prosveta iz Trsta, da bi spodbudili gledališko dejavnost v naših
kulturnih društvih. Iz organizacijskih vzrokov sta letos prireditelja,
KCLB in ZSKP, prisiljena prestaviti na pomladni čas to gledališko
ponudbo, ki je že sedemnajsta po vrsti in je vselej naletela na dober
odziv občinstva. Tako se bodo komedijske štrene zapletale šele, ko
se bo pomlad vrnila v naše kraje. Prireditelji upajo, da bodo gledalci
z razumevanjem sprejeli ta letošnji zamik priljubljenega niza predstav
in da bodo, ko bodo najavljene predstave, s svojo navzočnostjo
podprli požrtvovalno poustvarjalnost naših ljubiteljskih gledaliških
igralcev, ki se na vajah trudijo, da čim bolje naštudirajo izbrana
dramska dela in jih prikažejo pred domačim občinstvom in na
gostovanjih. / IK
Sedma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici /
Nočna idila z Brundom in Gobezdajčkom
V prijetno toplino mladinske sobe goriške Feiglove knjižnice so se po
božičnem in novoletnem oddihu v ponedeljek, 12. januarja 2015,
vrnile Pravljične urice, in sicer z drugim sklopom šestih srečanj s
čarobnim pravljičnim svetom, v katerem se dogaja marsikaj lepega
in je vse mogoče. Tudi to se lahko zgodi, da se rjavi kosmatinec,
medved Brundo, potika po gozdu, ker ne more spati, in si sproti
prepeva o tem pesmico. Pri tem nočnem tavanju se usmeri proti
domu svojega prijatelja zajčka Gobezdajčka, ki sladko spi in se mu
prav nič ne ljubi, da bi šel na nočni sprehod. Zajček se vda le, ko mu
medved obljubi, da mu pove skrivnost,
če bo bdel z njim celo noč. Dolgouhček
je očaran od številnih svetlih zvezd, ki
migljajo na nebu, predvsem pa od
svetleče se lune. Zdi se, kot da bi jo
medved držal v šapah! A Brunda je kar
naenkrat premagal spanec in že glasno
smrči!
Ljubko pravljico z naslovom Brundo ne
more spati (Linard Bardill – Miriam
Monnier) sta prikazali Sanja Vogrič kot
medved Brundo in Karin Vižintin kot
zajček Gobezdajček. Prisrčen prizorček
sta sami pripravili in se tudi kostumsko primerno “preobrazili” v
simpatična protagonista. Dijakinji tretjega razreda goriškega
znanstvenega liceja – Sanja je sicer vajena nastopati na odru kot
članica Mladinske skupine O’Klapa - sta spet pokazali, kako se znata
spretno vživeti v pravljično zgodbo in vanjo pritegniti tudi otroke.
Škoda, da jih je bilo tokrat le nekaj več kot deset. Nadležne zimske
bolezni so jih gotovo zadržale med domačimi stenami. / IK
Kratke Sen. Stojan Spetič na srečanju pod lipami
Ko imamo skupne interese,
moramo nastopiti enotno!
  četrtek, 22. ja-
nuarja, je bil v
komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž gost srečanja pod
lipami nekdanji senator
Stojan Spetič. To je poli-
tik z izredno bogato iz-
kušnjo (in spominom!),
ki skoraj 50 let dejavno
spremlja politiko in torej
življenje slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji.
Na krajevni in najvišji
ravni zastopanosti v Ita-
liji je imel tesne stike z
možmi, ki so v odločil-
nih trenutkih kovali (in
še kujejo) zgodovino
države, v kateri živimo. To je člo-
vek, ki mu niso všeč “kalne vode”,
pač pa verjame v dialog in odprto
soočanje, tudi v “spor in ostro di-
skusijo, ki pa mora vedno ostati
spoštljiva in omikana”, je pouda-
ril.
“Morda se zdi čudno videti nek-
danjega predstavnika Komuni-
stične partije v nekdanjem Kato-
liškem domu, toda dobro bi bilo
pomisliti, da predstavljamo dva
obraza istega antifašizma”, je uvo-
doma dejal Peter Černic, ki se je
pogovarjal z njim. “Družijo nas
korenine in dejstvo, da čutimo
pripadnost slovenskemu narodu”.
Spetič, rojen novembra 1945 v
Trstu, je dejal, da se v Kulturnem
centru čuti doma: “Kadar ljudje
dobro mislijo, so pošteni in delajo
za pravičnost, potem drugo ni
važno”. Janez XXIII. je v encikliki
Pacem in terris zelo lepo napisal,
da, ko srečaš sopotnika, ga ne
vprašaj, odkod prihaja, ampak
kam gre. To je dejal Spetič, ki je tu-
di povedal, da so ga v 60. letih po-
slali v partijsko šolo, kjer so študi-
rali socialni nauk Cerkve. “Od Re-
rum novarum do današnjih dni je
ni enciklike, ki je ne bi preštudiral
in prebral, ker sem se naučil, da je
treba to brati in razumeti”. V pre-
teklosti je imel veliko stikov s ka-
toliškim svetom: “Kot vsi otroci na
Katinari sem bil strežnik, kot fant
pa cerkveni pevec”, ponosen na
to, da so na koru katinarske cerkve
branili slovenstvo. Ko je odraščal,
je občutil krivice, ki so jih priza-
dejali Slovencem, mračne čase, za-
tiranje, fašistične napade itd. Po-
rodila se je želja po političnem
udejstvovanju. “Razumeli smo, da
stvari lahko spreminjamo samo s
politično dejavnostjo”, s pošteno
diskusijo in dialektiko, ki je osno-
va politike. “Mislim, da ni bolj
dolgočasne stvari, kot je enoum-
je”.
V času, ko je Italija začela velike
posle s Sovjetsko zvezo, je prejel
štipendijo in šel na državno uni-
verzo Lemonosovo v Moskvo, kjer
je študiral ruski jezik in literaturo.
Svinčena leta je Spetič spremljal
bolj od blizu kot kronist Primor-
skega dnevnika; takrat je med
prvimi pisal o tem, da so fašisti oz.
tajne službe poskusili vplesti v
strategijo napetosti tudi slovensko
manjšino v Italiji.
Zgodba o zaščiti naše skupnosti pa
V
je bila dolga. “Osimsko pogodbo
je KP podprla, ker je bila do-
končno definirana meja med Ita-
lijo in Jugoslavijo”. Sporazum pa
je imel tudi negativne plati. Izpa-
dlo je poglavje o pravicah narod-
nih manjšin, ostal je bežen sklic
na londonski memorandum. “A
tudi to so Italijani postavili pod
vprašaj”. O Cassandrovi komisiji,
katere član je bil, je dejal: “Stara
politična modrost veli, da, ko ne-
ke stvari nočeš narediti, ustanoviš
komisijo, ki bo zadevo zavlačeva-
la”. Delo je bilo težavno, saj je bilo
med člani tudi nekaj odkritih na-
sprotnikov manjšinske zaščite, ki
so radi izzivali. Parlament, ki bi
nato lahko sprejel zaščitni zakon
v 80. letih, tega ni storil. Do neka-
terih poskusov je prišlo v času mi-
nistra Maccanica. “Ko so videli, da
se začenja kriza vzhodnega bloka,
so verjetno pomislili, da je bolje
počakati in videti, kaj se zgodi.
Manjšinsko vprašanje je tako osta-
lo odprto, na razpolago za more-
bitna pogajanja”. Tedaj so lahko
dosegali le nekaj delnih, a po-
membnih rezultatov: zakon o
vračanju slovenskih priimkov, več
denarja za slovenske šole in učbe-
nike, 8 milijard lir letne podpore
manjšini, prispevke za dnevnik
itd. Po padcu prve italijanske re-
publike je bilo težko doseči
kakšne rezultate, “saj ni bilo pra-
vega vzdušja”. Trenutek, ko se je
lahko začelo razpravljati o naši
zaščiti, je napočil, ko je tajnik Ko-
munistične prenove Bertinotti le-
ta 1998 zrušil Prodijevo vlado. Ko-
munistična stranka v Italiji je tedaj
prvič in zadnjič stopila v vlado.
“Zahtevali smo, da se v program
vlade vključi tudi manjšinska
zaščita”. Spetiča, ki je bil tedaj v
Rimu kot dopisnik Radia Trst A, je
D’Alema imenoval za vladnega
svetovalca za manjšinska vprašan-
ja, tako da se je pri ministrici Katii
Bellillo lahko ukvarjal s to proble-
matiko. Najprej so spravili skozi
zakon 482 iz leta 1999, v zadnjem
trenutku, tik pred razpustitvijo
parlamenta, pa še zakon št. 38 za
slovensko manjšino. Prišlo je tudi
do nekaterih “gnilih kompromi-
sov”. Že prvi stavek okvirnega za-
kona 482 zatrjuje, da je uradni je-
zik italijanski in da so torej
manjšinski jeziki drugorazredni.
Isti stavek je bil vrinjen v 8. člen
zakona 38. “Nikjer drugje, od
ustave dalje, ni bilo zapisano, da
je italijanščina uradni jezik v Itali-
ji”, zato stavek zveni po senator-
jevem mnenju kot neke vrste po-
niževanje. “Najhujši zločin proti
zaščiti manjšine” pa ni bil v kom-
promisnih formulacijah posa-
meznih členov, ampak v pro-
računski komisiji poslanske zbor-
nice, kjer so celi vrsti členov do-
dali stavek “senza ulteriori oneri
per lo Stato”: to pomeni, da
država za uveljavitev tistih pravic
ne sme potrošiti nič! Vprašanje je,
ali ima parlament politično voljo
te probleme rešiti. “In Slovenci
imamo politično voljo, da v Rimu
kaj naredimo”, je vprašal Černic.
“To se moramo vsi skupaj
vprašati”, je odgovoril Spetič. Gle-
de tega, ali bomo v prihodnje
sploh še politični subjekt, je nek-
danji senator dejal, da je “zelo za-
skrbljen”. V Italiji se pod vplivom
velekapitala iz Evrope, kjer se
skušajo ljudem vsiliti določene
rešitve, jemlje pravica do demo-
kratičnega odločanja. “Narodu
lahko vsiliš nekaj, če narod ne
odloča več nič... Zato se v Italiji
rušijo vsi temelji demokracije”.
Spreminja se ustava: senat bo ko-
renito spremenjen, ukinjeni bodo
pokrajinski sveti in občine. “Naše
dvojezične občine bodo prazna
lupina”. Debora Serracchiani “si
ni zaslužila nagrade iz rok Boruta
Pahorja. V bistvu nam je odvzela
upravo nad lastnim ozemljem. Mi
bomo tujci na lastni zemlji”. O
svojem ozemlju ne bomo več
odločali sami, ker bomo povsod v
manjšini. “To je nedopustno”!
Ljudje se več ne upirajo, ker so ra-
zočarani nad politiko, zaradi krize
pa vsak najprej skrbi za preživetje.
Po drugi strani “ni političnih in-
strumentov in subjektov, ki bi
imeli pogum se upirati. Ni več
moderno se upirati … V tej Evropi
je danes edini upornik papež
Frančišek”!
Kaj pa civilna družba? “Včasih je
alternativna za politiko, včasih pa
ne... Bolj se bojim folklorizacije
naše manjšine. Da bomo imeli
pevske zbore in folklorne skupine
ter da ne bomo več imeli oblasti v
naši skupnosti. To pomeni raz-
kroj”. Kljub ukinjanju občin “so
še možnosti. Treba je imeti ko-
rajžo in se lotiti najhujših proble-
mov”. Ne smemo vreči puške v
koruzo! Imeti moramo korajžo se
upreti. “Moramo se razstrupiti in
razumeti, da smo socialna bitja.
Politika ni greh, ampak dolžnost
človeka, ki razmišlja o svoji pri-
hodnosti”. Naj bo to na osnovi
krščanstva ali komunistične ideo-
logije, “vsak ima pravico in svo-
bodo, da se opredel-
juje... Ko pa imamo
skupne interese, mo-
ramo nastopiti enot-
no in skupno”!
Razprava o že načetih
in še drugih temah se
je na neobičajno dol-
gem, a res živahnem
večeru nadaljevala v
pogovoru z občin-
stvom. O odličju, ki
ga je prejela predsed-
nica Serracchiani, je
Spetič zatrdil, da je
šlo za lahkomiselno
potezo, “captatio be-
nevolentiae”, saj je
ženska, ki ima v Italiji
zelo veliko oblast. V
Sloveniji so prejšnji teden imeno-
vali novega državnega sekretarja
za Slovence po svetu. To je “upo-
kojena profesorica matematike.
Nikoli nisem slišal za njeno
ime”...
O predsedniku Napolitanu je Spe-
tič dejal, da ga pozna osebno. V
stari KP je bil vodja mednarodne-
ga oddelka, imel je tudi zelo toga
stališča. Kot je dejal Kissinger, je
postal “italijanski komunist, ki je
bil najbolj pri srcu Američanom”.
Ko je bila KP likvidirana, je zasedel
pomembne funkcije, “postal je ce-
lo notranji minister, kar je v Italiji
dokaz, da si nehal biti komunist.
Če si v dnu svojega srca še vedno
malo komunist, ne greš na no-
tranje ministrstvo”! Na stara leta
“si je dal v glavo, da bo postal neke
vrste oče domovine, državotvorni
element”. Zato je začel sprejemati
- “to mu zamerim” - idejo o spre-
minjanju in sprevračanju italijan-
ske ustave. On je imenoval Mon-
tija in spodbujal sodelovanje med
demokrati in desnico. Z Letto ena-
ko, z Renzijem pa sploh. “Podpi-
soval je vse zakone, tudi take, ki bi
jih ne smel podpisati, ker so bili
ustavno sporni”.
Krovni organizaciji se po mnenju
Stojana Spetiča preveč ukvarjata z
upravljanjem finančnih sredstev
in premalo s strateškimi vprašanji.
“Tudi tu je potreben dialog”. Spe-
tič podpira idejo o notranjih vo-
litvah, čeprav se zaveda, da je zelo
težko izvedljiva. “Ko so stališča ja-
sna, kdor je jasno opredeljen, se
ne boji dialoga z drugače mi-
slečimi”.
Pomembno je začeti dialog, dia-
lektično soočanje, ki ne sme slo-
neti na sovraštvu, zamerah in očit-
kih, ampak na konstruktivnih
predlogih. “Če znamo najti sku-
pen jezik, potem lahko tudi dela-
mo skupaj, čeprav smo pluralni in
čeprav je prav, da je med nami dia-
lektika in da se včasih tudi skrega-
no, toda omikano, brez nizkih
udarcev”. / DD
“Politika je 
dolžnost človeka, 
ki razmišlja o svoji
prihodnosti”.
“Kdor je jasno
opredeljen, se ne
boji dialoga 
z drugače 
mislečimi”.
“Pomembno je
začeti dialog,
dialektično
soočanje, ki ne 
sme sloneti na
sovraštvu, zamerah
in očitkih, ampak
na konstruktivnih
predlogih”.
“Ne smemo vreči
puške v koruzo!
Imeti moramo
pogum se upreti”.
foto dpd
Goriška 29. januarja 2015 7
  Premiera: Mrtvi ne plačujejo davkov
Kako čim več iztržiti ob lastni “smrti”
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ 
  e kako naj bi priljubljeni
štandreški komedijanti za-
beležili zlati jubilej brez ko-
medije! Ta žanr so si izbrali za
svoje vodilo že v davnih 60. letih
prejšnjega stoletja, ko se je iz bo-
gatega kulturnega humusa ob-
soške vasi Štandrež, ob odprtju
župnijske dvorane Anton Gre-
gorčič, prikazal čist gledališki
ustvarjalni izvir, ki se je z leti kre-
pil na produ neštetih uspehov in
se razigrano razbohotil v žuboreč
potok, ki se večkrat ob po-
srečenih komedijskih vsebinah
spreminja v kar neustavljiv hu-
dournik. Pri tem bistrem toku so
se v teh dolgih petdesetih letih
napajala srca ničkoliko gledalcev,
katerih krog se je iz domačega
kraja zmeraj bolj širil, kot se širijo
kolobarji, ko v vodo pljuskne ka-
men. Da je res tako, so na letošnji
jubilejni premieri, v soboto, 24.
januarja 2015, pričali nešteti go-
stje, predstavniki različnih dram-
skih skupin z vseh koncev Slove-
nije, s katerimi imajo štandreški
L igralci dolgoletne prijateljske veziz izmenjavo predstav, komedij-skih seveda. Kaj bi morili gledal-
ce z dramami, ko je že naše
življenje tako trpko! Raje jim po-
nujajo kako urico prešernega
smeha, saj je sicer v tem zme-
raj tudi nekaj grenkega spoz-
nanja. V dobri komediji se
namreč vselej zrcalijo hibe in
slabosti človeka, pa tudi
družbe, v kateri mu je dano
živeti. In ko se smejimo ne-
rodnostim in napakam pro-
tagonistov, pozabimo na svo-
je težave, ki so velikokrat zelo
podobne tistim, s katerimi se
soočajo komedijski liki. Ri-
dendo dicere verum, to je
moto igralcev štandreškega
dramskega odseka! Kljub
vsem nadlogam, ki so jih pe-
stile med pripravami na no-
vo predstavo, so, kot so napove-
dali že v zgodnji jeseni, ob 50-let-
nici delovanja premierno uprizo-
rili komedijsko delo italijanskega
pisca Nicole Manzarija (1908, Ba-
ri - 1991, Rim), Mrtvi ne plačujejo
davkov, v režiji Jožeta Hrovata, ki
je njihov zvesti in preudarni
umetniški usmerjevalec že od se-
zone 2004-2005. Čeprav je ko-
medijo avtor napisal l. 1952 in v
njej naperil izrazito satirično ost
na takratne družbene razmere v
Italiji, je še zelo aktualna, saj so
ne ravno etično pridobivanje de-
narja, izsiljevanja, goljufija, ko-
rupcije, kopičenje imetja na ško-
do države … še zmeraj na dnev-
nem redu, posebno v politiki.
Italijani, najbolj južnjaki, se še
zmeraj na svojevrsten način zna-
jo izviti iz utesnjujočega birokrat-
skega kolesja in iz tega iztržiti ka-
ko korist. To stori tudi protago-
nist Marco Vecchietti, preprost,
reven uradnik, ki ga preseneti ne-
nadno uradno obvestilo o njego-
vi smrti. Ko se zaradi vztrajnega
taščinega in ženinega nergavega
prigovarjanja z italijanskega juga
odpravi v rojstvo vas na meji s
Francijo, da bi mu popravili na-
pako, ugotovi, da so ga tam-
kajšnji župan in njegova sodelav-
ca, v želji, da bi še sami imeli voj-
nega junaka, razglasili za mrtve-
ga in mu kot heroju, ki je umrl v
edinem“ bombardiranju” vasi –
šlo je le za drobec bombe, ki je
predrla streho gostilne! -, posta-
vili spomenik. Junaka so si mo-
rali izmisliti, tudi zato, da bi ime-
li prednost pri gradnji železniške
postaje. S tem bi njihov gorski
kraj pridobil kar nekaj turistov in
tudi denarja. Marco se hitro znaj-
de v vlogi žrtve in v vodah mo-
ralne izprijenosti vaških “velja-
kov”, saj mu to prinese cel kup
dobička. Še osorna, do nedavne-
ga ukazujoča žena mu postane
pokorna! Prekrsti se v Alda Ros-
sija, “pokojnikovega prijatelja”
ter se brezskrbno vrne v domači
kraj, kjer ga čaka novo življenje.
/ str. 14
Iva Koršič
Obnovitvena dela hitro napredujejo
“Novi” Sedejev dom 
v Števerjanu
Zunanjost Sedejevega doma
v Števerjanu dobiva končno
obliko. Vsi sodelujoči obrtni-
ki so zelo dobro opravili svoje
delo v rekordnem času, kljub
temu da vreme ni bilo naj-
bolj naklonjeno. Streha je po-
polnoma nova. Bila je do-
končana le nekaj ur pred velikim
dežjem. Glavna fasada je dobila
obliko, ki jo je imela pred prvo
svetovno vojno. V soboto se
vaška mladina pripravlja na veli-
ko čiščenje zunanjosti. Sledila
bodo dela v notranjosti (režija,
stopnišče za povezavo odra s
spodnjimi prostori, obloge, do-
datna električna napeljava …).
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in Kro -
žek Anton Gregorčič vabita v četrtek,
29. januarja 2015, na novo srečanje
pod lipami. Gost večera bo Tone
Rode, sin slovenskih povojnih
emigrantov, oče petih otrok, poet in
nekdanji ge ne ralni direktor podjetja
Innovapack mednarodne skupine HZ
Group, od leta 2009 prvi direktor
podjetja Dru žine d. o. o., ki ni
duhovnik. Večer bo vo dil časnikar
Andrej Černic. Srečanje bo potekalo
v komorni dvorani Kul tur nega centra
Lojze Bratuž s pričetkom ob 20. uri.
Enkrat skavt, vedno skavt! Če je v
te bi to geslo še vedno živo ali pa bi ga
rad obudil, pridi na informativno sre -
čanje za pripravo praznovanja 50-let -
nice slovenskega skavtizma na Gori -
škem. Letniki 1970, -71, -72, -73 in -
74 se srečamo v petek, 6. februarja,
ob 20. uri, na skavtskem sedežu v
Gorici.
Ob 50-letnici slovenskega goriškega
skavtizma se pripravlja spominska
razstava. Prosimo vse aktivne in
nekdanje člane, ki hranijo in bi lahko
ponudili zanimivo skavtsko gradivo,
da to javijo pripravljalnemu odboru na
tel. št. 338-7501181 (Tamara) ali
347-5329299 (Marko). Zahvaljujemo
se za sodelovanje.
Katoliška knjigarna v Gorici išče
pomočnico. Zainteresirani naj oddajo
do 14. februarja 2015 prošnjo z
osebno predstavitvijo v knjigarni na
Travniku 25.
Resna in zanesljiva gospa z večletno
izkušnjo nudi pomoč pri likanju, či šče -
nju in drugih gospodinjskih opravilih
ter 24 -urno nego in oskrbo starejšim
osebam. Tel. 0038653051446 ali
0038641848064.
Resna in odgovorna medicinska se -
stra nudi nego in pomoč starejšim
ose bam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Diskretna in prijetna gospa nudi po -
moč pri likanju in čiščenju v gospo -
dinjstvu. Tel. št. 00386 40153213.
32-letna profesorica nudi inštrukcije
slovenščine in varstvo. Tel. štev.
00386 41256240.
Resna gospa s petnajstletno izkušnjo
nudi nego in pomoč starejšim
osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v gos -
podinjstvu in nego starejšim osebam
od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev.
0038641390244.
Mlajša gospa z izkušnjami pri negi
starejših oseb in gospodinjskih
opravilih nudi pomoč na domu. Tel.
št. 00386 41390244.
Mlajša gospa z večletnimi izkušnjami
kot pomočnik v kuhinji nudi pomoč v
gostinjskih obratih in restavracijah ter
pri gospodinjskih in hišnih opravilih.
Tel. št. 00386 40120919.
Prodajam suha gozdna drva in
extradeviško oljčno olje. Tel.
0481/390238.
Darovi
Za Novi glas: Ciglič Remigij 15 evrov,
Zavod Sv. Družine 100 evrov, Ivan
Murovec, Belgija 20 evrov, Ivanka
Bonetta 15 evrov.
Za misijonarja Danila Lisjaka:
družina Mazora 200 evrov.
Čestitke
Na mednarodnem tekmovanju Praga
Allegro v češki prestolnici je pretekli
konec tedna zmagal 1. mesto
Otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba.
Zborovodji Luciji Lavrenčič in vsem
pevcem čestitamo in se veselimo
lepega uspeha vsi Komelovci.
Voščilo
Ob rojstnem dnevu ljubega očeta in
nonota Leopolda Antoniča mu
kličejo še na mnoga zdrava,
zadovoljna leta hčeri, vnuki in vsi
dragi.
Sožalje
Ob slovesu drage mame Božice
izrekajo dr. Branku Zornu, njegovemu
bratu Žarku ter svojcem iskreno
sožalje sorodniki in prijatelji iz Gorice.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 30.1.2015 do 5.2.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan, od 21.00 do
22.00. Spored:
Petek, 30. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 31. januarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
slovenščini ter v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Nedelja, 1. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 2. februarja (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Iz krščanskega sveta - Novice iz naših
krajev - Obvestila.
Torek, 3. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 4. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Trubar,
slovenski očak II. del - Izbor melodij.
Četrtek, 5. februarja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
in obvestila.
Med publiko, ki je popolnoma zasedla župnijsko
dvorano Anton Gregorčič v Štandrežu, je bil seveda tudi
g. župnik in dekan Karel Bolčina. Veliko je bilo
povabljencev iz kulturnih in družbenopolitičnih krogov.
Prisotni so bili goriški župan Ettore Romoli,
podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic,
števerjanska županja in predsednica Zveze slovenske
katoliške prosvete Franka Padovan, goriška občinska
svetnica iz vrst SSk dr. Marilka Koršič, predsednik Sveta
slovenskih organizacij za Goriško Walter Bandelj,
predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka
Žgavec, podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko
Tribušon, župan Občine Miren-Orehovlje Mavricij
Humar, režiser in literarni ustvarjalec Janez Povše,
predstavniki gledaliških skupin oz. društev iz bližnjih
krajev (Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan,
Kanal, Kambreško, Miren-Orehovlje, Gabrovica pri
Komnu – prisotna sta bila režiser Sergej Verč in njegova
pomočnica igralka, nositeljica Borštnikovega prstana,
Minu Kjuder), pa tudi iz bolj oddaljenih, kot je Vrbje.
Predstavniki skupin so po premieri na prijateljskem
srečanju v spodnjih prostorih župnijskega doma izrekli
čestitke štandreškim kolegom, “ki so se ustvarjalno
srečali z Abrahamom” in jim poklonili cvetje ter
spominske darove in vsi zaželeli, da bi še nadalje gojili
medsebojne stike in tudi tako ustvarjali enoten kulturni
prostor. Predsednik PD Štandrež Marko Brajnik se je
vsem prisrčno zahvalil, tudi režiserju Jožetu Hrovatu za
opravljeno delo in mu izročil dar z željo, da bi bil še
dolgo let z njimi.
Pred začetkom predstave je prisotne pozdravil Božidar
Tabaj, odgovoren za odrsko dejavnost v odboru
Prosvetnega društva Štandrež, in povabil k sebi
goriškega župana Romolija. Ta se je kot že nekajkrat
opravičil, ker zna v slovenščini izgovoriti le dober večer,
- in še to ne ravno pravilno! -, potem pa v italijanščini
malce šegavo dejal, da ga je Tabaj “prisilil” priti v
Štandrež. V resnejšem tonu je čestital dramskemu
odseku za ta doseženi mejnik in za vse delo, ki so ga v
tem času opravili v prid slovenski narodni skupnosti.
Poudaril je predvsem skrb za jezik, ki jo s svojo
dejavnostjo izkazujejo štandreški igralci. V času, ko se
zmeraj bolj vsiljuje in uveljavlja angleščina, je zelo
pomembno, da gojimo svoj jezik in ga žlahtnimo, kot to
dela v Štandrežu ravno dramski odsek s svojo
ustvarjalno zagnanostjo.
Ob kozarčku penine, potem ko so igralci skupaj s
publiko ob koncu predstave zapeli Kol’kor kapljic, tol’ko
let, je čestitke ob tem visokem jubileju izrazila
podpredsednica pokrajine Gorica Mara Černic, ki je
med drugim kar nekajkrat naglasila, da štandreški
igralci izžarevajo veliko navdušenje nad igralsko
umetnostjo in ga znajo tudi preliti na občinstvo. Da
znajo v gledalcih vzbuditi lepe občutke, je poudaril tudi
novogoriški podžupan Marko Tribušon, ki je iskreno
čestital in voščil še veliko ustvarjalnih let.
Gostje na štandreški premieri Mrtvi ne plačujejo davkov
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - GORICA
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
“GLASBA JE IZREDNO BOGATA 
GOVORICA”
(Pavle Merku’)
Dan slovenske kulture posvečen skladateljema 
Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju
Sodelujejo:
Andrej Černic, nagovor
Nataša Jakopič, sopran / Neva Klanjšček, klavir  
Fabio Devetak, flavta / Martina Gereon, kitara
Nikolaj Pintar, recitator
MePZ Hrast iz Doberdoba / MePZ F.B. Sedej iz Števerjana
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
Četrtek, 5. februarja 2015, ob 20.30
Prizor iz prvega dejanja (foto DP)
Kultura29. januarja 20158
S 5. strani
Nadškof Zore ...
Sveti Frančišek je bil mnenja, da
je preprostost najboljša varoval-
ka pri poročanju. Priporočal je
malo govorjenja, ki naj bo mi-
lo, dobro, iskreno in ljubezni-
vo. Tako se bomo ognili nevar-
nosti, da bi slabim novicam da-
jali prevelik pomen...
Zakaj bi katoliški mediji bili
glas mogočnih, krivičnih in na-
silnih samo zato, ker se ne bi
zmogli upreti senzacijam in so-
vraštvu? Senzacionalističnih in
sovražnih medijev imamo na
našem trgu že itak preveč. Ljud-
je mi potožijo, da se ob njih
počutijo zavedene, ponižane in
naveličane. Če bi ljudje kato-
liško stran dojeli kot zaveznico
senzacij in sovraštva, bi to zanje
pomenilo legitimacijo za du-
hovno in moralno popuščanje.
Vsi, ki jim dobrota in resnica
pomenita najvišji življenjski
navdih in cilj, pa bi se čutili po-
nižane. Dobrota in resnica sta
absolutni, zlo ni absolutno. To
mora biti temeljno sporočilo
katoliških medijev... Kako dati
več prostora dobroti v medijih?
Strategija ni potrebna. Prepro-
sto je potrebno biti dober. Kdor
pa je dober, zna poiskati novice
in pisati zgodbe tudi o do-
jenčkih, o nosečnicah, o vrtcih
in šolah, o bolnišnicah in do-
movih počitka, o trpečih in
ostarelih, o paliativnem zdra-
vljenju... Katoliški mediji naj
bodo na frontni črti boja za
življenje in naj širijo humani-
zem življenja!... Dobrota in re-
snica preprečujeta, da bi se v ka-
toliške medije pritihotapili ma-
nipulacije, moralna brez-
brižnost in konformizem. Do-
brota in resnica podpirata vero,
da premaguje strah pred more-
bitnimi pritiski zla, ki časnikar-
jem grozi s sankcijami ali celo s
terorjem. Dobrota in resnica sta
kriterij medijske svobode. Kdor
širi laži, ni svoboden. Kdor laž
skuša spreminjati v resnico, ni
pošten. Kdor propagira nasilje,
je diabolično sprevržen.
Katoliški časnikar vedno bere
dvoje: Sveto pismo in časnike.
Sveto pismo časnikarju odkriva
Božjo modrost, časniki pa ga
soočajo z realnostjo... Zato ka-
toliški časnikar o vseh dogod-
kih poroča skozi Kristusovo mi-
sel. Neodvisnost in svoboda ka-
toliškega časnikarstva sta v Kri-
stusu odrešeni... Vaša peresa ni-
so orožje, ki bi druge ubijalo.
Vaša peresa niso kot deževnik,
ki se razlomljen množi in grozi.
Vaša peresa so peresa Svetega
Duha, ki z njimi piše svoje črke,
svoja sporočila, svoje zgodbe.
Vaša peresa so orodje za opiso-
vanje mnogovrstne Božje mo-
drosti. Katoliški časopisi, revije,
radio, televizija, internetne stra-
ni – vse to je lahko prostor, kjer
je Kristus – Bog z nami”. 
  o štirinajstih letih vseskozi uspešnega delo-
vanja je Slovenski znanstveni inštitut na Du-
naju moral konec novembra dokončno za-
preti vrata. Že dalj časa ni več prejemal učinkovite
finančne podpore iz Slovenije,
čeprav sta bili glavni pobudnici
za njegovo ustanovitev univerzi
v Ljubljani in Mariboru.
Ideja o potrebi posebnega foru-
ma na Dunaju, ki bi tujo javnost
informiral o dosežkih slovenske
znanosti in kulture, se je porodila
že v sedemdesetih letih prejšnje-
ga stoletja ljubljanskemu univer-
zitetnemu profesorju in znane-
mu zgodovinarju dr. Franu Zwit-
tru. Dodatni zagon je dobila leta
1990 ob ustanovitvi izpostave Av-
strijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno
Evropo v Ljubljani, ki je zahtevala recipročno nav-
zočnost slovenske znanosti na Dunaju. Vodja lju-
bljanske izpostave Avstrijskega inštituta, zgodovinar
dr. Feliks Bister, se je aktivno zavzemal za slovenski
inštitut na Dunaju in potem, ko je bil ustanovljen,
skupaj z drugimi sodelavci vidno pripomogel k nje-
govemu uspešnemu razvoju.
Dne 9. januarja 1998 je tedanje Ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo Republike Slovenije skupaj z
univerzama v Ljubljani in Mariboru podpisalo “Pi-
smo o nameri za ustanovitev Slovenskega znanstve-
nega inštituta na Dunaju”. Podpisniki so določili
delokrog inštituta, ki bo namenjen humanistiki in
družboslovju, vendar so v drugi točki ustanovnega
pisma podčrtali, da bo pretežna dejavnost novega
dunajskega slovenskega znanstvenega središča pro-
mocija slovenske znanosti in kulture, vzpostavitev
strokovnih stikov med znanstvenimi in raziskoval-
nimi institucijami Avstrije in Slovenije ter organi-
zacija znanstvene izmenjave v obliki simpozijev, ko-
lokvijev, strokovnih delavnic, gostovanj znanstve-
nikov in podobnega. Poleg tega so določili, da naj
bo inštitut tudi informacijsko središče s poudarkom
na tehnično – administrativni pomoči slovenskim
in avstrijskim znanstvenim delavcem, ki raziskoval-
no delujejo v Sloveniji ali Avstriji.
Po uradni ustanovitvi inštituta v novembru 1998
kot “čezmejnim nosilcem znanstvene in kulturne
izmenjave med Republiko Slovenijo in Republiko
Avstrijo” so se v sodelovanje z novo dunajsko znan-
stveno ustanovo vključili tudi osrednji slovenski
inštituti. Leta 2003 je pristopila še Univerza na Pri-
morskem s sedežem v Kopru, leta 2006 Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, za-
tem pa še univerzi v Gradcu in v Celov-
cu, inštitut pa je začela finančno pod-
pirati tudi Avstrija.
Med letoma 2000 in 2014 se je v inšti-
tutu zvrstilo skoraj 600 različnih prire-
ditev. Poleg znanstvenih predavanj in
simpozijev je bilo med drugim na ogled
70 likovnih razstav slovenskih in avstrij-
skih umetnikov, pripravili so številne li-
terarne večere z uglednimi gosti in za-
nimive koncer-
te ter predstavili
pomembnejše
slovenske filme.
Inštitut je imel prostore v
prvem mestnem okraju v
častitljivi hiši Knafljeve usta-
nove, ki je bila ustanovljena
leta 1676 iz zapuščine slo-
venskega duhovnika dunaj-
ske škofije Luke Knaflja in je
služila štipendiranju študen-
tov iz Kranjske na dunajski
univerzi. Do konca hab-
sburške monarhije je Kna-
fljevo štipendijo prejelo oko-
li 1500 študentov, med njimi
je približno tretjina znanih
imen iz slovenske kulturne
zgodovine.
Pred kratkim je na Dunaju
izšel obširen zbornik o štiri-
najstletnem delovanju inšti-
tuta, ki ga je uredil njegov
dolgoletni prizadevni direktor dr. Vincenc Rajšp. V
publikaciji so v besedi in v sliki navedene vse prire-
ditve, ki jih je inštitut pripravil v svojem dolgolet-
nem delovanju. Prva prireditev o znamenitem jezi-
koslovcu in profesorju slavistike na dunajski uni-
verzi Franu Miklošiču je jeseni leta 2000 potekala v
prostorih Avstrijske akademije znanosti, vendar je
večino prireditev pripravil inštitut v lastnih prosto-
rih.
Odmevni so bili sim-
poziji o soški fronti v
času prve svetovne
vojne, o reformaciji v
Srednji Evropi ob pet-
stoletnici rojstva Pri-
moža Trubarja, o ko-
roškem slovenskem
pisatelju Prežihovem
Vorancu in o sloven-
skih odnosih z Dunajem skozi prostor in čas. Zelo
aktualna prireditev je bila novembra 2004 po-
svečena stoletnici rojstva pesnika, misleca in politi-
ka Edvarda Kocbeka. Na več prireditvah so razpra-
vljali o literarnem delu in dunajskem življenjskem
obdobju Ivana Cankarja. V inštitutu so brali iz svojih
del Drago Jančar, Niko Grafenauer, Jože Snoj, Maja
Vidmar, Florjan Lipuš, Vladimir Kos, Cvetka Lipuš,
Aleksij Pregarc, Lev Detela in drugi. Na ogled so bile
slikarske razstave številnih likovnih umetnikov, med
drugimi Valentina Omana, Maje Pogačnik, Ivana
Klariča, Branka Lenarta, Črtomira Freliha, Andreja
Jemca, Draga Druškoviča in Avgusta Černigoja, ki
ga je predstavil njegov tržaški učenec in znani arhi-
tekt Boris Podrecca.
Inštitut je izdal tudi več
publikacij, med drugim
o Knafljevi ustanovi na
Dunaju, o reformaciji v
Srednji Evropi, o slo-
venskih odnosih z Du-
najem skozi čas. Precej
pozornosti je vzbudil
zbornik SOŠKA FRON-
TA 1915 – 1917, ki je
izšel v dveh variantah,
v slovenski in v posebni
nemški izdaji.
Od leta 2006 je v inšti-
tutu potekal tudi pouk
slovenskega jezika za
dunajske otroke. V
njem je poleg tega ime-
la sedež Avstrijsko – slo-
venska družba, ki po-
spešuje gospodarsko in
kulturno sodelovanje
med Avstrijo in Sloveni-
jo.
Prvih deset let je inštitut ob primerni podpori repu-
blike Slovenije in dodatni avstrijski podpori lahko
uspešno deloval. Zatikati se je začelo v letu 2011 ob
vedno ostrejši gospodarski krizi v Sloveniji. Inštitut
je kar pol leta ostal brez vsakršne finančne podpore.
Samo vztrajnost njegovega direktorja dr. Rajšpa je
omogočila njegovo nadaljnje delovanje, čeprav se
je začel stalni boj za denar in preživetje.
Velik problem je nastal zaradi plačevanja najemnine
prostorov v poslopju Knafljeve ustanove, ki je
znašala 70.000 evrov letno. Te inštitutu do konca
leta 2010 ni bilo treba plačevati. Pozneje pa je ce-
lovška Mohorjeva družba, ki ji je ljubljanska univer-
za kot glavna naslednica Knafljeve ustanove prepu-
stila upravljanje ustanove, zahtevala plačevanje na-
jemnine. Ker inštitut za to ni imel sredstev, je prišlo
do tožbe pred sodiščem. Kljub številnim prošnjam
inštitut ni dobil podpore slovenske vlade, odrekli
pa sta se mu tudi soustanoviteljici, univerzi v Lju-
bljani in Mariboru. Zato je konec novembra zdrsel
v stečaj.
Dr. Rajšp sicer poudarja, da inštitut nima dolgov, ra-
zen dejstva, da on kot njegov direktor in dolgoletna
tajnica inštituta Milka Hudobnik od novembra 2013
nista več dobivala plače.
Iz kuratorija Knafljeve ustanove so medtem spo-
ročili, da je pred sodiščem prišlo do poravnave s Slo-
venskim znanstvenim inštitutom. Knafljeva usta-
nova se je odpovedala še neizplačani najemnini za
glavni del prostorov, ki jih inštitut zdaj mora zapu-
stiti.
Vsekakor dramatični zapleti okrog dunajskega Slo-
venskega znanstvenega inštituta mečejo slabo luč
na sedanjo slovensko kulturno politiko. Ta se očitno
ne zaveda pomena slovenske znanstvene in kultur-
ne izpostave v centru nekdanje habsburške monar-
hije, ki je dolga stoletja na dunajski univerzi in v
drugih znanstvenih, kulturnih, upravnih, cerkvenih
in vojaških ustanovah oblikovala veliko število slo-
venskih strokovnjakov, ki so zasloveli v prestolnici
in po vsej veliki državi in se s svojimi sposobnostmi
in znanjem izkazali še posebej tudi v ožji slovenski
domovini.
Pomen Slovenskega znanstvenega inštituta je bil ve-
lik, saj je ta v samem središču mesta skozi dolgo
vrsto let reprezentativno opravljal svojo nalogo in
uspešno informiral avstrijsko javnost o razvoju slo-
venske znanosti, umetnosti in kulture.
Na Dunaju delujejo med drugim kulturni in znan-
stveni inštituti in centri Bolgarije, Romunije, Slo-
vaške, Češke, Madžarske in tudi Italije in Francije,
Slovenija pa ne nudi že uveljavljenemu lastnemu
inštitutu niti minimalne podpore, da bi lahko na-
daljeval delo. Res je sicer, da na Dunaju obstaja tudi
slovenski kulturni center Korotan, ki pa ima dru-
gačno usmeritev, a tudi ta ostaja v zadnjem času
brez primernih finančnih sredstev. In novoustano-
vljena kulturna pobuda SKICA, ki deluje v okviru
slovenskega veleposlaništva na Dunaju, je predvsem
informacijski obveščevalec in koordinator različnih
kulturnih dogodkov in pobud - in ne pravo kultur-
no središče in zbirališče.
Kljub sedanji krizi inštituta dr. Vincenc Rajšp še ni
izgubil zadnjega upanja. Želi si, da bi inštitut v novi
obliki in v novih prostorih čim prej obnovili. Do ta-
krat pa delo inštituta začasno miruje.
Lev Detela
P
Velika kulturna izguba
Slovenski znanstveni inštitut 
na Dunaju je prenehal delovati
Studenčku
Studenček pod skalo,
kako si vabljiv
in v svoji prostosti
kako ljubezniv!
Midva sva si stara
prijatelja že,
ker dan sem za dnevom
obiskala te.
Kozarček si mali
s pijačo hladno
šumljaje napolnil
mi vselej voljno.
A zdaj več izviral
ne bodeš za mé,
več tvoje jaz pila
ne bodem vode.
Po tujem hoditi
obsojena sem;
kako je bridko to,
težko ti povem:
pogrešat obnebje
mi ljubo tako
in tebe, studenček,
s studeno vodo.
A ti boš, presrečnež,
v domovju ostal,
odkoder nikdo te
ne bode izgnal.
Le bodi in lepšaj
dolino lepo,
ohrani nebo te
še sto let in sto!
A jaz med spomine
bom svoje sladke,
studenček pod skalo,
zapisala te!
Pavlina Pajk (1854-1901)
Tokrat sem izbrala daljšo pesem,
pa čeprav je v antologijah slo-
venskih pesnic najti še marsika-
tero drugo iste avtorice, vendar
se mi je ta v primerjavi z drugimi
zvečine ljubezenskimi ali reflek-
sivnimi pesmimi zdela zanimiva
zaradi motivike ljubezni do rod-
ne zemlje, njenih lepot in odho-
da v tuje kraje. Širše vzeto, je bila
domoljubna tematika v obdobju
romantike in realizma med naj-
bolj zastopanimi, recimo, od
Prešerna pa tja do Jenka, Gre-
gorčiča, Aškerca idr.
Pavlina Pajk, rojena Doljak, ima
zanimivo življenjsko zgodbo in
usodo, saj se je rodila v Pavii še
pred zedinjenjem Italije sloven-
skim staršem (oče je bil tam sod-
nik), vendar je pri šestih letih
osirotela ter otroška in mlado-
stna leta preživela v Solkanu pri
stricu, kjer je prišla v stik sloven-
skimi rodoljubi in izobraženci.
Prav v Solkanu so v aprilu 2014
pripravili odmeven simpozij, na
katerem so predstavili lik, delo
in pomen te besedne ustvarjal-
ke, ki je tako v svojem času kot
tudi kasneje bila premalo
upoštevana in cenjena. Veliko
več se je namreč pisalo in govo-
rilo o njenem možu Janku Paj-
ku, uredniku Zore, filozofu, kri-
tiku Gregorčičeve poezije in na-
turalizma; moža je Pavlina po
poroki spremljala v Gradec,
Brno in na Dunaj.
Veliko časa je torej preživela na
tujem, slovenščine pa se je - tako
beremo - naučila šele pri šestnaj-
stih letih. Za svoje čase je bila ze-
lo napredna in kot pisateljica,
pesnica in rodoljubka zelo dejav-
na, vendar je ostajala v senci
moških ustvarjalcev. Pisala je
predvsem prozo, novele, povesti,
romane z ženskimi junakinjami
(v njih je veliko romantičnih ele-
mentov in naključij) v slogu
meščanske oziroma družinske
pripovedi, pesmi pa je objavljala
v revijah Soča in Zora.
Domovinska tematika je bila v
njenem času poleg ljubezenske
ena osrednjih, slovenska poezija
pa se je le stežka izvijala iz ro-
mantičnih okvirov. To velja tudi
za zgornjo pesem, ki jo pesnica
uvaja z apostrofo ali nagovorom
Studenček pod skalo. Izpoveduje
se hladnemu in šumljajočemu
studenčku, da mora sama na tu-
je, medtem ko njega blagruje,
ker bo ostal doma. Bolečino za-
radi ločitve od domovine pesni-
ca najlaže zaupa naravnim si-
lam. Narava je zanjo zatočišče, je
razumevajoča, človeku naklon-
jena; med ženskim bitjem, ki ne
trpi zaradi ljubezni, temveč za-
radi odhoda od doma, in stu-
denčkom, ki je večkrat potešil
žejo s svojo studeno, to je hlad-
no vodo, se je vzpostavila prija-
teljska, harmonična vez. Mimo-
grede - v Jenkovi poeziji se je ta-
ko ravnovesje že začelo krhati
oziroma se je podiralo, saj je na-
rava v odnosu do človeške bo-
lečine in trpljenja začela kazati
tudi drugačen, neobčutljiv, celo
krut obraz.
Med proznimi deli iste zelo plo-
dovite avtorice, npr. Arabela, Do-
ra ali Slučaji usode, svetujem
zadnjega (vključenega v seznam
pobude Primorci beremo 2014).
Neobičajna, svetovljanska lastna
imena in dogajalni prostor raz-
gibavata sicer romantično na-
ravnano zgodbo preizkušene ju-
nakinje Malvine. Nekateri pri-
merjajo Pajkovo angleškim so-
dobnim pisateljicam t. i. ženske-
ga oziroma ljubezenskega roma-
na. Za knjigoljub(k)e in
knji gožer(k)e!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Pavlina Pajk
Dr. Vincenc Rajšp
Kultura 29. januarja 2015 9
Evropska komisija poziva kulturne
ustanove, naj bo na spletu več kulturnih
vsebin
Evropska komisija je objavila poročili, s katerima poziva kulturne
institucije po Evropi, da na spletu objavljajo več kulturnih vsebin.
V prvem poročilu so opisani načini za digitalizacijo, dostopnost in
ohranjanje kulture na spletu, v drugem pa za ohranitev filmske
zapuščine.
Digitalizirano kulturno gradivo je izjemen skupen in prosto
dostopen vir za oblikovanje kulturnih in izobraževalnih vsebin,
dokumentarnih prispevkov, turističnih aplikacij, igric, animacij in
orodij za oblikovanje. Obenem je lahko v veliko pomoč kreativnim
industrijam, da se štiriodstotni delež bruto domačega proizvoda
(BDP) EU še poveča.
Evropska digitalna knjižnica Europeana že vsebuje 33 milijonov
enot iz številnih muzejev in knjižnic ter predstavlja največjo digitalno
zbirko na področju kulture na svetu. Nazadnje se je projektu
priključil madridski muzej Thyssen-Bornemisza.
Obenem navajajo še primere dobrih praks na področju
digitaliziranih vsebin, med katerimi so tudi poljski nacionalni
avdiovizualni center, finska nacionalna knjižnica in danski filmski
center.
Umrl je legendarni popevkar Udo Jürgens
Avstrijski popevkar Udo Jürgens je v nedeljo, 21. decembra 2014,
pri 80 letih umrl. Med sprehodom v Švici, kjer je živel, se je zgrudil
in nato kljub takojšnjemu oživljanju v bolnišnici umrl. Odpovedalo
mu je srce. Nemško govoreči svet je smrt glasbenika globoko
pretresla, več televizijskih postaj je zaradi tega spremenilo program.
Udo Jürgens se je kot Jürgen Udo Bockelmann rodil 30. septembra
1934 v Celovcu. Bil je eden vidnejših ustvarjalcev in izvajalcev
zabavne glasbe v nemškem jeziku. Na svojem tretjem evrovizijskem
nastopu leta 1966 je s
pesmijo Merci Cherie zmagal
in tako doživel tudi
mednarodno slavo. Njegova
zaščitna znamka so bil i
dodatki v nastopih, ki jih je
odpel v belem kopalnem
plašču. Jürgens, ki je pred
komaj nekaj tedni začel svojo
25. turnejo z naslovom Sredi
življenja, je skomponiral več
kot 1000 “šlagerjev” in
prodal več kot 100 milijonov
nosilcev zvoka. Smrt pevca,
ki je oktobra dopolnil 80 let,
ni pretresla le množice
njegovih oboževalcev,
temveč tudi številne
umetnike, špor tnike in
politike. Avstrijski premier Werner Faymann je ob smrti glasbene
legende poudaril, da Jürgens ni bil le ambasador Avstrije v svetu,
temveč se je izkazal tudi s politično držo, saj se je vedno močno
zavzemal za demokracijo. Svoje domovine Avstrije pa ni nikoli
pozabil, je poudaril Faymann. Avstrija mu je nameravala 27.
februarja podeliti častni križ za znanost in umetnost prvega reda,
je sporočil avstrijski minister za kulturo Josef Ostermayer. Nemški
predsednik Joachim Gauck je medtem v sožalnem pismu
Jürgensovi hčerki Jenny zapisal, da so “nas njegove pesmi
spremljale in razveseljevale, nas včasih tolažile, včasih pa nam
dale misliti”.
Oglasila se je tudi zmagovalka zadnjega Eurosonga Conchita Wurst,
ki je Avstriji prinesla prvo evrovizijsko zmagoslavje po Jürgensu.
Bradata diva je Jürgensa označila za velikega umetnika in se mu
zahvalila z “Merci”! Tudi nemška nogometna legenda Franz
Beckenbauer je ob smrti prijatelja, kot ga je označil, globoko
prizadet in užaloščen.
Pariški Louvre je bil lani najbolj obiskan
muzej na svetu
Pariški muzej Louvre je bil v lanskem letu najbolj obiskan muzej
na svetu. V njem so našteli kar okoli 9,3 milijona obiskovalcev, v
podružnici muzeja v mestu Lens na severu Francije pa so jih našteli
še pol milijona.
Več kot polovica obiskovalcev je bila mlajših od 30 let. Kar 70
odstotkov je bilo tujcev, pri čemer je bilo največ Američanov, sledili
so Kitajci, Italijani, Britanci in Brazilci. Začetki kompleksa, v
katerem ima danes prostore muzej Louvre, segajo v 12. stoletje,
ko je bila na obrežju reke Sene zgrajena utrdba. Do francoske
revolucije je bila v kompleksu rezidenca francoskega kralja Ludvika
XIV., nato so v njem uredili muzej. Med najbolj znanimi eksponati
muzeja so slika Mona Liza Leonarda da Vinci, znameniti kip Nike
Samotraške iz 2. stoletja in Hamurabijev kodeks iz leta 1754 pr.
Kr. V muzeju hranijo skupaj okoli 35.000 umetnin.
Kratke
  obdobju splošnega
poplitvenja kulture in
pomanjkanja globljih
intelektualnih izzivov je
pobuda filozofskega
simpozija, ki ga bomo
predstavili v nadaljevanju
besedila, seveda več kot
dobrodošla. Potekal je poleti
2013 med Ljubljano in
Primorsko, posvečen pa je bil
dvestoletnici rojstva danskega
filozofa SŅrena Kierkegaarda,
ki velja za začetnika
eksistencializma. Tridnevje v
znamenju Kierkegaardove
filozofije pa je obrodilo tudi
trajnejše in vidnejše sadove,
eden od teh je zbornik –
pravzaprav gre za
monografsko številko revije
Apokalipsa –, drugi pa
ustanovitev
Srednjeevropskega
raziskovalnega inštituta
SŅrena Kierkegaarda. Njegov
pobudnik in hkrati najboljši
poznavalec Kierkegaardove
filozofije je dr. Primož Repar,
ustanovitelj KUD Apokalipsa
ter dolgoletni odgovorni
urednik istoimenske revije.
SŅren Kierkegaard se je rodil
leta 1813 v KŅbenhavnu na
Danskem, umrl pa prav tam
leta 1855. Zanimivo je, da je
bil njegov brat Peter Christian
Kierkegaard eden
najvidnejših protestantskih
škofov v tej skandinavski
deželi. Časovno se
Kierkegaard postavlja med
zelo pomembne može za
evropsko filozofijo, in sicer za
Georga Wilhelma Friedricha
Hegla ter pred Karla Marxa in
Friedricha Engelsa. Njegov
nauk je korenito vplival na
razmišljanje kasnejših
V filozofov, v največji meriseveda na FriedrichaNietzscheja, segel pa je vse do
polovice dvajsetega stoletja,
in sicer v svetovne nazore
Martina Heideggra in Jeana
Paula Sartra.
Zaton postmoderne dobe, ki
so ga oblikovali predvsem
konec blokovske delitve sveta,
ter zmaga neoliberalizma in
globalizacije, poleg teh pa še
pojav vseprisotnega in
grozečega terorizma, je najbrž
pravi čas za ponovno
ovrednotenje Kierkegaardove
filozofije, ki sega na raznolika
področja človekove biti.
Filozofija je namreč mati
vseh humanističnih
disciplin, saj v sebi zajema
tako teologijo kakor
ontologijo, pa tudi
stvarnejše in uporabnejše
prijeme, denimo etiko.
Sam potek filozofskega
simpozija, ki je bil junija
2013, je bil seveda zelo
pester. O tem nam priča že
omenjena monografska
številka revije Apokalipsa,
ki je v celoti posvečena
filozofiji SŅrena
Kierkegaarda. Njen večji del
zajemajo prispevki
simpozija, ki jih je skupno
petinštirideset in v dolžino
segajo preko šeststo strani.
Ostale rubrike, ki so
običajne za revijo
Apokalipsa, pa so širše
namenjene ne samo delu,
ampak tudi življenju
danskega filozofa. Zapišemo
naj še, da je simpozij o
Kierkegaardu del obsežno
zastavljenega projekta, ki
korenini v prvem desetletju
novega tisočletja. KUD
Apokalipsa je namreč
dvoletna filozofska srečanja
posvetila prerano
preminulemu slovenskemu
filozofu Miklavžu Ocepku, ki
je pokopan v Škocjanu pri
Divači.
Simpozij o Kierkegaardu je bil
seveda mednarodnega
značaja, saj se preučevanje
njegovih del v zadnjih letih
širi predvsem na področju
srednje Evrope (Češka,
Slovaška). Glavnina znanja o
njem se nahaja na Danskem,
kjer deluje posebna
Kierkegaardova ustanova,
udeleženci pa so na simpozij
prišli tudi z drugih celin,
denimo iz Severne oziroma
Latinske Amerike. Med
pomembnejšimi naj
omenimo SŅrena
Landiklideusa iz
KŅbenhavna, od slovenskih
pa poleg Primoža Reparja
izstopajo še Iztok Osojnik,
Andrej Ule, Bogomir Novak,
Dean Komel (večkrat je
nastopil tudi na študijskih
dnevih Draga), Andrej Božič
in Stanislava Repar.
Predavatelji in udeleženci so
nato na treh omizjih soočili
svoje poglede na danskega
misleca in njegovo filozofijo.
“Otrok” filozofskega
simpozija ob dvestoletnici
rojstva danskega filozofa je že
omenjeni Srednjeevropski
raziskovalni inštitut SŅrena
Kierkegaarda, ki je bil
ustanovljen poleti 2013 in
ima svoj sedež v Ljubljani.
Ustanova sodeluje s
sorodnimi akterji v srednji
Evropi, jeseni 2014 pa je,
denimo, že priredila dobro
obiskano filozofsko
srečanje, nekakšno
nadaljevanje simpozija iz
prejšnjega leta, posvečeno
znova SŅrenu
Kierkegaardu. Filozofi in
slušatelji so se tokrat
zbrali v kompleksu gradu
Štanjel.
Sam ustroj že omenjenega
Inštituta je seveda
ambiciozno zastavljen.
Poleg prevajalskih
načrtov Kierkegaardovih
del je namreč predvidena
izdaja posebne
monografije v soavtorstvu
dr. Spomenke Hribar in
dr. Primoža Reparja o
Edvardu Kocbeku. Inštitut
ima poleg sedeža v
Ljubljani svoje
podružnice tudi v ostalih
evropskih državah. Pri
italijanski in avstrijski sekciji
so dejavni tudi vidnejši
pripadniki zamejske kulturne
stvarnosti, denimo Daria
Betocchi iz Trsta ter Fabjan
Hafner in Lojze Wieser iz
Celovca.
Primož Sturman
JAKEC: Ej, Mihec, pridi dol,
gremo kej popit. Sem se rešo,
ni treba, da grem u teater, so
odpoveli predstavo...
MIHEC: Ma, kaj se je zgodilo?
Kdu je zbolu?
JAKEC: Ne, ne. Moja žena pra-
ve, da so po radiu povele in da
je tudi Primorski napisal, da
“komedija Amfitrion J. B. P.
Moliera ne bo doživela uprizo-
ritve. Opravljeno delo ni nam-
reč zadovoljilo pričakovanj, za-
to se je umetniško vodstvo, v
soglasju s celotno ekipo,
odločilo za odpoved uprizorit-
ve. Odločitev ne bo oškodova-
la abonentov “... in tako dalje
in tako naprej.
MIHEC: Orpo, ma to je pej hu-
do, da 'opravljeno delo ni za-
dovolilo pričakovanj', se lahko
predstavljam, da je moglo bet
res revno, prou mizerno, sej
drgači gledališče vse prenese.
JAKEC: Dej, no, ne govori ta-
ku. Pri SSG-ju so profesjonalci,
ne, in se zna, da si človek od
meštirja ne more prvoščit, da
bi blo delo, ki bi ga morali
igrat pod špot. Prav so nardili,
da so rajši odpovele predstavo.
MIHEC: Ma, sej. Prau to pra-
vem. Če so profesjonalci, po-
mene, da so za to tudi plačani.
Plačan je režiser, scenarist, je-
graulci in jegrauke, plačani so
vsi v hiši in prav rad bi zvedel,
koliko je stala ta opovedana
predstava, saj sem gvišen, da so
vse tudi pošteno plačali, tudi
če niso neč nardile. Plačali bo-
do predstavo, ki bo nadomesti-
la to, ki so jo odpoveli, verjetno
pa ni plačan tiste, ki bi moral
pravočasno ugotovit, da vaje in
priprave predsta-
ve ne grejo, kot bi
morale in bi mo-
ral ukrepati.
JAKEC: Ma, kaj
češ reč, da tam u
ulici Petronio ni ene kontrole?
MIHEC: Ah, ne. Kontrola je,
kontrola. Je vedno bla! Ma veš,
kako je... lahko, da se pojavi
kašen Sozija, ki zadrži ta prave-
ga Sozijo, da Zeus, ta cejt ku je
Amfitruo na vojski, preoblečen
v tega vojaka, obišče njegovo
ženo Alkmeno, ki misle, da se
ji je muož pred cajtem vrnil zs
vojske in je vsa vesela in ga po-
vabe v kambrco in...
JAKEC: Ustavse, ustavse,
ničem vedet, ničem znat, kako
je s to štorjo. Zakaj nam moraš
pokvarit veselje... Sem slišo, da
je ena skupina, ki namerava to
komedjo uprizorit na festivalu
v Mahinjah. Tako da ne bo neč
zgubljenga. Ker se pej tiče gle-
dališča, ti povem prav po pra-
vice, da jest mislem, da je za ta
zadnji fiasco kriva SSO.
MIHEC: Zakaj pej?
JAKEC: Zatu, ki iz protesta še
zmerej “zamrzuje” svojo pri-
sotnost v organih SSG. Jen po
navadi, vsaj taku je pr naši hiši,
je kriv tisti, ki ga ni zraven.
MIHEC: Ben, videš, morda bi
bla zdej prilika, da Štoka stope
do Pavšiča, Torrentija in Fula-
niča, ne vem, morda po potre-
bi še do koga, in jm pove, da za
dobrobit SSG 'odmrzne' svoje
stališče in po-
skrbi, da v vod-
stvo SSG ponov-
no vstopi pred-
stavnik SSO, tu-
di ker hočeš-
nočeš potrjuje finančna sred-
stva za gledališče, torej ni
napak, če ima vsaj nekoga v
odboru, ki bo lahko vsaj po-
ročal in tudi če ni na vodilnem
mestu.
JAKEC: Ja, sej, prou praveš. Ko-
ga pej bi lahko poslali, če Maje
Lapornik ne marajo?
MIHEC: Koga, koga..., res ne
vem. Moral bi bit nekdo, ki se
zastope na gledališče, ki ima
določene sposobnosti upra-
vljanja, vsaj kot skrben družin-
ski oče ali gospodinja, ki je do-
volj pismen, da po potrebi po-
maga pri propagandi in po-
ročanju, če jim zboli Paliaga,
tak ki bi znal sestavljat prošnje
in pisat zahvale sponzorjem in
vsem nastopajočim, ki bi …
JAKEC: Že vem, že vem. Jo
imamo tako osebo. Je med na-
mi!
MIHEC: Res? Koga misleš?
JAKEC: Našo Ivo, vendar! Ta-
koj jo kandidiram. Pomisli, je
perfektna! Noben ne more reč,
da se ne zastope na teater, sej
ne piše samo o amaterjih, kot
je štandreška gledališka
družina ali o malih igralcih
kašnega goriškega vrtca. Red-
no poroča tudi o SNG in sa-
mem SSG, torej je njena kom-
petenca povsem očitna. Doma
modro gospodinji, da zna pi-
sat, smo že rekli, torej... po
mojem bi bla ta prava oseba na
pravem mesti.
MIHEC: Kar se kompetenc
tiče, ni dvomov. Vprašanje je,
kaj bi rekel Paljk. Če bi morala
hodit na seje v Trst, ne vem, če
bi še lahko tolko pisala za ta
naš list. Kdo bo delal, fant moj,
in kaj bi imela Zadruga od te-
ga? Bejži ti razlagat predsedni-
ku...
JAKEC: Ma prov zmeraj moraš
videt vse črno?! Meni se zdi, da
bi bla stvar več ku pametna in
končno bi tudi SSG lahko imel
kaj od tega. Ne smeš bet tako
konservativen. Ta stare oblike
dela je treba pozabit, vse je tre-
ba menjat, vse nardit novo. Sej
videš, tudi Renzi prave, da se
ne smemo ozirat nazaj, da je
treba poslat na odpad stare
modele in da se bo z novim vo-
lilnim zakonom vse menjalo,
da bo ta država postala model
Evropi, da bo...
MIHEC: Nehi, dej, nehi! Ne
mi govorit neumnosti o volilni
reformi, da ne boš izustil še kaj
neprimernega o zajamčenem
zastopstvu ali o recipročnosti
ali o prilagojenih volilnih
okrožjih, saj je sprejemanje vo-
lilne reforme v parlamentu
kljub kengurujskim skokom
težka stvar. Ni od muh ta Itali-
cum!
JAKEC: A ne, ne..., jasno, da
ne...! Ma kaj je slabga, če me
zanima Slovenicum?
MIHEC: O, mujbuh! Mouči in
pejmo kej popit. Drgači ne bo
mira!
Ob 200-letnici rojstva filozofa Kierkegaarda
Monografska številka Apokalipse
O GLEDALIŠČU IN VOLILNI REFORMI
Tržaška29. januarja 201510
Gledališče Verdi / Bogata ponudba letošnje
nove sezone
Ljubezen je nemogoče omejevati ali celo prepovedati. S tem
sporočilom, v farsični operni preobleki, je tržaško gledališče Verdi
odprlo letošnjo operno sezono z uprizoritvijo mladostnega dela
Richarda Wagnerja Prepoved ljubezni, koprodukcije s festivalom v
Bayreuthu in Operno hišo v Leipzigu. Poklon nemškemu mojstru je
zamudil lansko obletnico rojstva in se je osredotočil na opero, ki je
zagotovo edinstven primer v njegovem opusu. Wagner ni bil
popolnoma zadovoljen z uglasbitvijo te komične opere, ki svobodno
črpa iz Shakespearjeve komedije Milo za drago, stilno pa se
eklektično navdihuje v tedanjih glavnih glasbenih strujah.
Triindvajsetletni skladatelj je takrat še oblikoval svojo prepoznavno
glasbeno identiteto in je izbral libreto, ki mu je bil po vsebini in
značaju daleč.
Ta opera naj bi bila “slavospev mediteranske čustvene svobode v
nasprotju z nemško puritansko hinavščino”. Libreto pripoveduje o
Friedrichu, namestniku sicilskega kralja, ki prepoveduje vse zabave
in ljubezenske užitke, čeprav je pustni čas. Upor ljudstva ne zaleže,
saj so tudi kazni zelo stroge: Klavdij je namreč obsojen na smrt
zaradi nezakonskega razmerja z žensko. Sestra obsojenca, ki je
redovnica, uspešno posreduje za rešitev, saj Friedrich zanjo pozabi
na vsa stroga etična pravila, ki jih je do tedaj zagovarjal.
V tej zgodbi so skladatelja najbolj spontano pritegnili bolj redke
sence in predvsem duševni nemir Friedricha, ki je med vsemi najbolj
podoben likom, ki bodo zaznamovali njegove kasnejše mojstrovine.
Opera vsebuje z glasbenega vidika več zanimivih prebliskov
nadpovprečnega talenta mladega Wagnerja, in to predvsem v
načinu obravnavanja artikuliranega, bogatega orkestrskega zvoka.
Tudi v izvedbi, kateri je publika prisluhnila v tržaškem opernem
gledališču, je najbolj blestel ravno orkester gledališča, ki ga je
suvereno vodil slovaški dirigent Oliver von Dohnányi. Prepričljivo se
je odrezal tudi zbor, ki je interpretiral vlogo pustno razpoložene
množice, ki jo ženejo primitivni nagoni. Tako primitivni, da so peli in
se kretali v tigrastih kostumih “družbene” džungle.
Epskega Wagnerja ni zaznamoval smisel za humor, kar je v glasbeni
pisavi precej razvidno, zagotovo pa je bil bolj duhovit od režiserja
Arona Stiehla, ki je ustvaril poceni farso z vprašljivo estetiko in
konvencionalnimi “štosi”. Namišljeni jug Italije, ki ga skladatelj
pričara z zvončki in kastanjetami, ni navdihnil uprizoritve, ki je
skušala prikazati bolj univerzalno podobo boja med prvinskimi
nagoni in ozkogledo moralo oz. zakoni (sicer brez posebnih sklepnih
sporočil).
Operna sezona gledališča Verdi se bo nadaljevala ta teden z novo
premiero: od 29. januarja do 8. februarja bo na vrsti namreč opera
Nabucco Giuseppeja Verdija. Sodobno režijo veličastne freske o
židovsko-babilonskem konfliktu, ki bo zaživela v koprodukciji z
gledališčema iz Padove in Bassana, je podpisal Stefano Poda,
dirigent pa je Giampaolo Bisanti. V ključni vlogi temperamentne
Abigaille nastopa priznana sopranistka Dimitra Theodossiou. / PAL
Imunski sistem nas brani / Ponoven obisk
Marije Merljak v Finžgarjevem domu
Drugo srečanje v nizu predavanj Pot do sebe, pot do drugih, ki ga
društvo Finžgarjev dom v zadnjih letih zelo uspešno organizira na
Opčinah, je tokrat obiskala stara znanka zamejskega poslušalstva.
Izjemoma v petek, 19. decembra 2014, je svetovalka za zdravo
prehrano Marija Merljak spregovorila o tem, kako izboljšati imunski
sistem z najboljšim zdravilom, kar jih je: s hrano.
Merljakova je, pa saj jo poznamo, univerzitetna diplomirana
inženirka živilske tehnologije, avtorica knjižnih uspešnic in znani
obraz številnih radijskih in televizijskih oddaj. Na Opčine se je
pripeljala po jutranjem nastopu v oddaji Dobro jutro na slovenski
nacionalki, popoldan je imela predavanje v Celju, zvečer pa je prišla
še do Trsta.
Človekove prehrambene navade so izredno pomemben element
lokalne kulturne dediščine, ki ga je vredno gojiti in oživljati za
prihodnje generacije. Kako ljudje jedo in kuhajo, imena jedi,
sestavine in recepti – vse to daje vsakemu kraju specifičen izraz.
Zdrava prehrana kot najboljša preventiva je torej neizbežno odvisna
od geografskega in vrednotnega konteksta. Ne dieta, temveč
vsakdanje počutje in prehrana, od doma do delovnega mesta, so
bistveni za zdravo življenje. V času sezonskih grip in prehladov je
imunski sistem seveda najbolj na uradu – gre za telesno obrambo,
ki prepoznava potencialne nevarnosti in se vsak dan odloča za
reševanje in akcijo. Prehrambene navade so torej bistvene za “stanje
pripravljenosti” sistema, ki je nikjer in povsod. Ne znamo ga locirati,
ker gre pri imunski “vojaščini” za soudeleženost organov in njih
procesov: mandeljni, bezgavke, priželjc, vranica, kostni mozek,
sluznica črevesja in dihal. Boj z vsakim virusom poteka tako, da ga
telo najprej prepozna, zanj ustvari protitelesa in na lokacijo pošlje
obrambne celite. Bolezenski znaki so resni takrat, ko imunskemu
sistemu samemu ne uspe rešiti tega notranjega boja.
Gesla Marije Merljak so vselej jasna in učinkovita. Vse za preventivo!
Razstrupite telo! Hranite telo, da bo močno in zdravo! Ne bojte se
virusov, če ste dovolj močni! V zadnjem času se avtorica veliko
posveča integraciji redne prehrane in zanjo izbira različne vrste olj.
Ričkovo, orehovo, lešnikovo, gorčično olje ter olje črne humine
vsebujejo učinkovine, ki jih lahko telo hitro in celovito absorbira ter
na njih gradi svojo imunsko trdnost.
Niz predavanj v Finžgarjevem domu se je nadaljeval v četrtek, 22.
januarja 2015, ko je o slovenščini v vrtcih in šolah spregovorila dr.
Suzana Pertot. / Jernej Šček
Popravek
V prejšnji številki Novega glasa je prišlo do neljube pomote. Na 11.
strani smo zapisu z naslovom “Gospod, ne prištevaj jim tega greha”!
pridali napačno fotografijo. Posnetek je namreč prikazoval božični
koncert ZCPZ pri Banih, ne pa praznovanja sv. Štefana pri Novem
sv. Antonu v Trstu. Bralcem se za napako opravičujemo.
Kratke
  a praznik
zavetnika
časnikarjev,
sv. Frančiška
Saleškega, je bila v
soboto, 24. januarja,
v Vurnikovi kapeli
na tržaški škofiji sv.
maša, ki jo je
daroval tržaški škof
msgr. Giampaolo
Crepaldi.
Cerkveni
dostojanstvenik je v
pridigi razmišljal o
poslanstvu
časnikarskega
poklica. Po
njegovem mnenju
mora novinarstvo
sloneti na trdnih
etičnih temeljih,
novinar naj zato
svoje delo izpolnjuje
resno in previdno,
predvsem pa naj služi resnici in
družbi s spoštovanjem in
usmiljenjem. Vse to namreč po
zgledu sv. Frančiška Saleškega,
francoskega škofa, ki je s
prepisovanjem svojih homilij v
nenaklonjenih
družbenopolitičnih
okoliščinah, ki jih je
pogojevala kalvinistična
gorečnost, pripomogel k temu,
da je baje do celo sedemdeset
tisoč ljudi pristopilo h katoliški
veri.
Po bogoslužju je nadškof
Crepaldi nagovoril časnikarje
na srečanju, ki ga je škofija
priredila v sodelovanju z
novinarsko zbornico. Po
uvodnem pozdravu
predsednika deželne
novinarske zbornice Cristiana
Degana, ki je izpostavil zlasti
težavne delovne in pogodbene
okoliščine številnih krajevnih
in državnih medijev, je beseda
tekla zlasti o aktualnih temah,
iztočnica pa jim je bila nedavni
teroristični napad v Parizu, v
katerem je med drugim umrla
skupina vinjetistov satiričnega
časopisa Charlie Hedbo. Ob
neomajni obsodbi krvavega
dogodka pa je msgr. Crepaldi
prav tako izrazil svoje
N
nasprotovanje stališčem
satirične publikacije, ki se je z
istim žalitvenim pristopom
lotevala bodisi islamskih
verskih prepričanj bodisi
katoliških. Nadškof se je
spraševal, kje teče meja med
satiro in žalitvijo. V načinu
obravnavanja duhovno-verskih
tematik, kakršnega je
uporabljala francoska revija, je
po njegovem mnenju očitno
splošno ozračje v zahodni
civilizaciji, v kateri prevladuje
laicistični odnos do vsega, kar
nas obdaja, naj bodo to
življenje, družina, vera, Bog.
“Paradigma, ki nam jo Bog
zaupa glede spoštovanja in
usmiljenja, je bila v tem
primeru zavržena. Prav zato
moramo obsojati bodisi
teroristične napade bodisi
obnašanja, ki se norčujejo iz
verskega čustva v imenu
nihilizma in svobode, ki si jo
nekateri lastijo, ne da bi ji
postavili prepotrebne meje”, je
dejal nadškof in spomnil, da
Božje zapovedi nikakor ne
omejujejo človekovega
življenja, temveč ga usmerjajo.
Prav zato lahko imamo tudi
francoske vinjetiste za žrtve
tega negativnega kulturnega
okvira.
Dotaknil se je tudi
dejanskih razlik med
krščansko in islamsko
versko kulturo, ki so pri
nas večkrat deležne
pavšalne in lažne
obravnave s strani
zagovornikov t. i.
multikulturnosti. Tržaški
škof je potegnil jasno
ločnico med
krščanstvom, ki je vera
Besede, in islamom, ki je
vera Knjige. Kristjan
obravnava Sveto pismo
preko prizme človeškega
razuma in cerkvenega
nauka, muslimanu pa je
Koran dan neposredno
od Boga, “in si ga zato ne
upa spreminjati”. V sveti
knjigi islama je med
drugim jasno zakoličen
odklonilen odnos, ki naj ga
muslimani imajo do ostalih
veroizpovedi, ne nazadnje tudi
do kristjanov. “Prav zato se
moramo vsi potruditi in islamu
pomagati, da se čim prej sooči s
sodobnostjo, kot je to svojčas
že storilo krščanstvo”. V tem
vidiku je potrebno po mnenju
tržaškega nadškofa trezno
uokviriti tudi spor, ki v
muslimanskem svetu postavlja
nasproti šiitsko skupnost
sunitski.
Beseda je tekla tudi o
spodbudnih korakih glede
ekumenizma, ki jih tržaška
Cerkev dela skupno z ostalimi
krajevnimi krščanskimi
Cerkvami, in politični volji, ki
jemlje temelje družini in
tradicionalnim vrednotam
naše družbe (nadškof je razlog
pripisal tudi vse manjši teži, ki
jo katoličani imajo na
političnem prizorišču), in o
vprašanju priseljeništva: to je
po njegovem mnenju problem,
ki ga je potrebno trezno
obravnavati in ga nadzorovati,
predvsem pa ga ne prepustiti
neodgovornim političnim
izbiram.
IG
Lekcija slovenščine z Janijem Kovačičem
Svetovni dnevi slovenskega jezika
na humanistiki v Trstu
  ednarodni kulturni
projekt Svetovni dnevi
slovenskega jezika so
študenti slovenskega jezika in
književnosti univerze v Trstu
obeležili na prav poseben način.
Predstavitev priročne knjižice Lo
sloveno in tasca je decembra
obogatila deklamirana glasba
slovenskega kantavtorja Janija
Kovačiča, ki je, kot vselej, edin-
stveno interpretiral izbrane verze
iz zgodovine slovenske besede.
Projekt sicer poteka v programu
Slovenščina na tujih univerzah,
ki pod okriljem Centra za slo-
venščino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovenistiko ljubljan-
ske Filozofske fakultete povezuje
več kot petdeset univerz po svetu.
Osrednji dogodek je predstavitev
knjižic Žepna slovenščina, ki so
jih v preteklem študijskem letu
na slovenistikah tujih univerz
M prevedli študenti, učitelji in pre-vajalci v kar dvaindvajset tujih je-zikov, uredili in natisnili pa so jih
na prej omenjenem Centru.
Ena izmed svetovnih različic pro-
jekta je tudi 130 strani dolga
knjižica Lo sloveno in tasca, ki
italijanskim uporabnikom nazor-
no prikazuje, kako se preprosto
znajti v različnih vsakdanjih go-
vornih situacijah, npr. v restavra-
ciji, na univerzi, pri zdravniku, v
prometu, na izletu. Priročno iz-
dajo so prevedli študenti, lektorji,
profesorji in pregledovalci štirih
italijanskih univerz iz Trsta, Pa-
dove, Vidma in Rima.
Prijetno predstavitev v predaval-
nici A na sedežu tržaškega Oddel-
ka za humanistične študije v ul.
Androna Campo Marzio je uve-
del in povezoval prof. Miran
Košuta, ki je med gosti pozdravil
predvsem podpornici: generalno
konzulko RS v Trstu Indrig Sergaš
ter konzulko Eliško Kersnič
Žmavc. Slovenska beseda se razc-
veta v literaturi, a tudi v vsakdan-
jem sporazumevanju in glasbi, je
povedal Košuta in še dodal, da ne
obstajajo zahtevni ali lahki jeziki,
temveč samo večja ali manjša žel-
ja po učenju in spoznavanju.
Deklamacije izbranih dvoje-
zičnih odlomkov s strani študen-
tov sta uvedli koordinatorki pro-
jekta, lektorica za slovenski jezik
mag. Nada Lečič za humanistiko
ter dr. Karin Marc Bratina v pred-
stavništvu Oddelka za pravne ve-
de, jezik, prevajanje in tolmačen-
je krajevnega vseučilišča. Učbe-
nik sestavlja nazornih sedem ko-
rakov do slovenskega jezika, ki
prikazujejo naš jezik kot roman-
tičen, vljuden, politično korek-
ten, natančen, pikolovski, nelo-
gičen, pustolovski.
Nadvse dragocen je bil konec
predstavitvenega popoldneva v
živem zvenu glasbene besede
kantavtorja Janija Kovačiča.
“Kdor ne poje, ni Sloven'c”, ga je
medse pozdravil prof. Košuta, ki
mu pripisuje vselej izvirno inter-
pretacijo slovenske ljudske gla-
sbene tradicije ter eklektično in
vselej kritično avtorstvo, za kar bi
mu lahko pripisali srednjeveško
oznako “igrc”. Kovačič je ob ki-
tari pripovedoval slovenske ver-
ze, od srednjeveških pesmi do
številnih Prešernovih.
Jernej Šček
  Praznik sv. Frančiška Saleškega
Tudi islam se mora soočiti 
s sodobnostjo
TRŽAŠKA ŠKOFIJA 
Vonj po kavi
V petek, 30. januarja, ob 20.00 bo na poljudnemu predavanju z
naslovom “Od zrna do skodelice”, ki ga prireja Slovensko
prosvetno društvo Mačkolje v dvorani vaške Srenjske hiše,
zadišalo po kavi. O njenih skrivnostih, od dobave surovin, preko
predelave v pražarni, do priprave, bo
spregovoril tržaški strokovnjak in
podjetnik Fabrizio Polojaz. V besedi nas
bo popeljal na dolgo pot, ki povezuje
zrna, pobrana v oddaljenih nasadih, z
vročo skodelico na domači mizi ali
kavarniškem pultu. Kot vodja pražarne
Primoaroma pa nam bo razgrnil tudi
gospodarski in družbeni pomen trgovine
s kavo v našem mestu, v povezovanju
zgodovinske tradicije z novimi tržnimi
pristopi in izzivi. Prijazno vabljeni v
Mačkolje na klepet o(b) kavi. / (NT)
Dokumentarni film o Josipu
Pangercu
V četrtek, 5. februarja 2015, bodo na deželnem
sedežu RAI na ul. Fabio Severo 7 v Trstu
predstavili dokumentarni film z naslovom
Josip Pangerc -  Plemeniti  rodoljub.
Dokumentarec, ki ga je režirala Loredana
Gec, scenarij pa je prispeval Marko Manin,
je realizirala struktura Slovenskih programov
deželnega sedeža. Film je nastal zato, da bi
počastili 90-letnico smrti Josipa Pangerca in
se spomnili 100-letnice izbruha prve
svetovne vojne.
V kratkem dve zanimivi srečanji
Foto IG
Tržaška 29. januarja 2015 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev
v sodelovanju z Radijskim odrom
vabi v ponedeljek, 2. februarja, v
Peterlinovo dvorano, Donizettijeva
3, na večer, posvečen 70-letnici
tragičnih dogodkov v Cerknem,
med katerimi je umrl tudi Lado
Piščanc. Večer bo uvedel Marko
Tavčar. Začetek ob 20.30.
Darovi
Za Novi glas daruje EPK 5 evrov.
Ob rojstnem dnevu drage
prijateljice darujemo prijateljice
120 evrov za Slovensko
Vincencijevo konferenco.
Ob rojstvu vnuka Ivana darujeta
Gabrijela in Luciano Visentin 50
evrov za Slovensko Vincencijevo
konferenco.
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Ivica Švab 10 evrov in N.
N. 10 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
daruje Alma Trobec 20 evrov.
Čestitke
Iskreno čestitamo svoji odbornici,
blagajničarki Gabrijeli Visini in
možu Lucianu ob rojstvu vnuka
Ivana, kateremu želimo mnogo
dobrega v življenju ob presrečni
mami Maji in očku Ediju - vsi pri
Vincencijevi konferenci.
  Ob tednu krščanske edinosti 
Bistvo Cerkve je 
v povezovanju!
SV. JAKOB 
   kumenizem je po-
membno dejanje. Ni
le to, čemur pravimo
dobra volja. Ekumenizem je bi-
stvo Cerkve, saj je to, kar nas kri-
stjane različnih Cerkva
združuje, bistveno bolj
pomembno od tistega,
kar nas ločuje”.
S temi besedami je dr.
Primož Krečič, stolni
župnik v Kopru in dok-
tor teoloških znanosti,
nagovoril občinstvo
Šentjakobskega doma,
ko je v dvorani na ul.
Concodria v četrtek, 22.
januarja, na povabilo
Področnega sveta slo-
venskih vernikov iz
Trsta in Milj predaval o
temi ekumenizma. G.
Klemen Zalar, krajevni
dušni pastir za Sloven-
ce, je predavanje ko-
prskega duhovnika ocenil za
izredno aktualno, saj je bilo prav
v tednu krščanske edinosti. Pre-
davatelj je uvodoma poudaril, da
je naše tržaško okolje bilo in je še
prostor velike verske raznolikosti:
najbrž smo prav zato imeli pri
nas kar nekaj strokovnjakov na
področju ekumenizma, g. Ko-
smača, g. Janežiča in sedanjega
duhovnika v Zgoniku g. Jožeta
Markužo. “Sam pa sem pojem
ekumenizma spoznal v Rimu, ko
sem globlje zrl v svet pravoslav-
“E ja”, je zaupal g. Krečič in občin-stvu predstavil izraz sobornost, “skaterim Rusi opredeljujejo idejo
povezovanja, idejo celovitosti.
No, to je bistvo Cerkve: povezo-
vanje! Le tako bomo sposobni
pričevanja. Vse tri Cerkve (kato-
liška, protestantska in pravoslav-
na) namreč verujejo v istega Kri-
stusa”. Prav zato se moramo do-
meta ekumenizma zavedati zlasti
danes, ko tudi v posvetni družbi
vsak skrbi zase in ni pravega od-
nosa do sočloveka. Navajanje g.
Krečiča ni sledilo togi kronologiji
mejnikov ekumenizma, niti ni
bilo usmerjeno v iskanje in
podčrtovanje razlik med tremi
sestrskimi krščanskimi Cerkva-
mi: poudaril je raje skupne točke,
ki trojico Cerkva povezujejo v
Kristusu.
Zametki sodobnega ekumenske-
ga gibanja segajo v obdobje iz-
pred sto let, ko so leta 1910 v
Edinburgu priredili svetovno
konferenco protestantskih misi-
jonskih družb, leta 1948 pa se je
v Amsterdamu rodil Ekumenski
svet Cerkva. K zagonu ekumen-
skega dialoga je prispevala tudi
boljševiška revolucija, zaradi ka-
tere so dušni pastirji pravoslav-
nih Cerkva ob zatočišču na Zaho-
du iskali hkratni med-
verski dialog. Kljub
tem spodbudnim
začetkom pa je bila ka-
toliška Cerkev glede
ekumenizma sprva še
kar previdna. Na srečo
pa sta v času obveljala
složnost in prepričan-
je, da je človek lahko
kristjan, ne glede ali je
katoličan ali pravosla-
ven ali protestant. Dia-
log se je v času krepil
vse do prepričanja, ki
je obveljalo po drugem
vatikanskem koncilu,
in sicer, da so skupne
dogme katoliške in
pravoslavne Cerkve
pomembnejše od tistih, ki pripa-
dajo posamezni enoti krščanstva.
“Vključevalna lastnost cerkvene
družine nas sili, da premagamo
vsak egoizem in da sprejmemo
Kristusovo milost med nami, to
je, da sprejememo, da se človeška
dimenzija povsem spoji z Božjo”,
je dejal g. Krečič in dodal, da je
ekumenski dialog odvisen od
“klime”, ki jo vzpostavljamo v
dialogu z drugim: na sočloveka
moramo gledati kot na osebek,
do katerega moramo vzpostaviti
odnos. “Krščanska kultura je kul-
tura obraza, kjer ima vsak človek
svoje dostojanstvo in kjer je vsak
človek sprejet kot oseba. In pri
tem nikakor ne pozabimo: če ko-
ga hočemo ljubiti, se moramo
spustiti na njegovo raven”! Eku-
menizem je torej iskanje pravšnje
klime, v kateri sprožiti soočenje.
Soočenje pa (dejansko ekumeni-
zem) je odvisno od tega, koliko
znamo zaupati in spustiti vase
Svetega Duha.
In pastoralno delo papeža
Frančiška gre ravno v to smer: ta-
ko lahko po mnenju g. Krečiča
sklepamo glede na vsebinske iz-
točnice nedavne sinode: “Sino-
dalci so lahko govorili o vsem, ni
bilo prepovedanih tem. Na srečo
so se mnenja kresala glede ra-
zličnih argumentov”. Tudi ta pre-
mik v katoliški Cerkvi lahko po
mnenju g. Krečiča pripomore k
tvornejšemu dialogu s pravoslav-
ci in protestanti, čeprav nekatere
temeljne razlike (zlasti glede nau-
ka in nekaterih zakramentov) še
obstajajo. Dobro pa je, da se ne-
kateri zavedajo, da je potrebna
predvsem dobra volja za to, da se
stvari izboljšajo: tudi v tem nam
je zgled papež Frančišek, ki je
prepričan, da cerkvena institucija
ne sme biti sama sebi namen in
se tako postaviti nad človeka. Naj
bo človek tisti, ki se najprej zav-
zema za ekumenizem: vrhovi po-
sameznih Cerkva bodo tako mo-
rali to težnjo prej ali slej podpre-
ti.
Ta sen lahko udejanjimo predv-
sem z molitvijo, ki je skupna bo-
disi katoličanom bodisi pravo-
slavcem bodisi protestantom.
IG
   vala, prijatelj. Dobil
sem Tvoj dar. Prižgal
si ga v Betlehemu in
poskrbel, da je prišel do mene.
Sprašujem se, zakaj sem ga dobil”.
“Dobil si priložnost. Bodi odgovo-
ren in pusti svoj pečat. Poskusi. Ko-
liko ti je mar”? Tako se glasi le-
tošnja poslanica projekta Luč miru
iz Betlehema, katerega je Združen-
je slovenskih katoliških skavtinj in
skavtov leta 1991 prvič poneslo v
Slovenijo, začetek pa sega v leto
1986 z avstrijsko televizijo ORF.
Projektu so se v naslednjih letih
pridružili še Zveza tabornikov Slo-
“H
   re za projekt velike
znanstvene vred-
nosti, ki izboljšuje
poznavanje vodonosnika, omo-
goča razvoj bolj racionalnih
oblik upravljanja vodnih virov,
ovrednoti in zaščiti Timavo-Re-
ko ter s tem povečuje kapital od-
nosov med strokovnjaki s sosed-
njo Slovenijo”.
Tako je ocenila deželna odbor-
nica za okolje, Sara Vito, na
predstavitvi (21. januarja)
končnih rezultatov projekta HY-
DRO KARST – Kraški vodono-
snik kot strateški čezmejni vodni
vir. Predstavitev je bila v Znan-
stvenoraziskovalnem središču
pri Padričah pri Trstu.
Pri triletnem projektu, v vredno-
sti 1,05 milijona evrov, ki je so-
financiran v Programu čezmej-
“G nega sodelovanja Slovenija-Itali-ja 2007-2013 iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj in nacio-
nalnih sredstev, so sodelovali Tr -
ža ška univerza, Dežela FJK,
Acegas ApsAmga, Kraški vodovod
Se ža na, Geološki zavod Sloveni-
je, In štitut za raziskovanje Krasa
in Nacionalni inštitut za biolo-
gijo.
Sodelovanje med slovenskimi in
italijanskimi geologi ter upravi-
telji je omogočilo vzpostavitev
enotnih kartografskih podlag in
enotne georeferencirane podat-
kovne baze (GIS) za celotno ob-
močje matičnega Krasa, kar je
nadalje omogočilo izdelavo kart
ranljivosti vodnih virov, ki so bi-
stvenega pomena za določitev
vodovarstvenih območij.
Spremljanje distribucijskega vo-
  e kot deček si je doma z za-
nimanjem ogledoval or-
jaško knjigo s čudovitimi
ilustracijami: Božansko komedi-
jo. Mogoče ga je prav to zazna-
movalo, da je vzljubil to knjigo
in postal Dantejev prevajalec.
Andrej Capuder je v svojem
življenju odigral veli-
ko vlog: od profesorja
francoščine do politi-
ka, ministra za kultu-
ro v prvi slovenski
vladi, prevajalca in
končno tudi strastne-
ga bralca knjig, ki so
ga že od otroških let
silno prevzemale in
mu izoblikovale po-
gled na svet. Vse
življenje se je namreč
ukvarjal s knjigami:
bral jih je, razlagal,
prevajal, pa tudi pi-
sal.
V Peterlinovi dvorani
je na rednem srečan-
ju Društva slovenskih izobražen-
cev predstavil svoje najnovejše
delo z naslovom Povest o knji-
gah, ki ga je izdala Slovenska ma-
tica. Gre pravzaprav za štirideset
pomembnih knjig, ki so imele
velik vpliv nanj v različnih staro-
stnih obdobjih, zato je tudi knji-
ga zasnovana kot štirje časi v člo-
veški dobi. Štiri je tako epikurej-
sko kot stoično število, poglavja
pa so: deček, mladenič, mož in
starec. Veliki avtorji so ga navajali
k samostojnemu življenju in mu
pomagali v odrasli dobi ter mu
ostrili razum. Knjige navaja skozi
situacije, kot jih je sam srečeval,
zato jo je poimenoval tudi “neke
vrste duhovna avtobiografija, v
kateri razgaljam samega sebe v
pristnosti in poštenosti”.
Med predstavitvijo svoje knjige je
Andrej Capuder prebral odlomek
iz Občne zgodovine Mohorjeve
družbe, v kateri je zapisal, da mo-
Ž
  Gost Andrej Capuder
Književnost skozi življenje
DSI 
  Projekt Hydrokarst
Za boljše varstvo voda
v FJK in Sloveniji
PADRIČE 
G. Primož Krečič in g. Klemen Zalar (foto IG)
  Slovenska zamejska skavtska organizacija
Vedno žareča Luč miru
TRST 
dovodnega omrežja in izvajanje
ukrepov za varčevanje z vodo je
omogočilo implementacijo pro-
jektov za zmanjšanje izgub z iz-
boljšavami na neučinkovitih de-
lih omrežja. V svojem posegu je
deželna odbornica Vito zaželela,
da bi se čezmejni odnosi med iz-
vedenci okrepili in postali stalni.
Deželni odbor FJK je ob koncu
minulega leta odobril projekt
Načrta za varstvo voda, ki pred-
stavlja programski dokument za
kakovostno in količinsko zaščito
vseh deželnih vodnih virov. V
kratkem, je spomnila na srečan-
ju prisotne Vitova, se bo v dežel-
nem svetu “začela obravnava
enotnega besedila zakonskih
norm o zaščiti tal, ki bo vzela v
pretres hidrogeološko
tveganje, ki je stalno
predmet javne razprave,
in bo določila pravila ter
odgovornosti vseh oseb-
kov, ki jim je upravljanje
območja pri srcu”.
Obenem je odbornica
Vitova opozorila, da tu-
di deželna agencija za
zaščito okolja (Arpa), ki
jo nameravajo postop-
no reformirati, “bo mo-
rala pridobiti vse bolj
evropsko ali vsaj čez-
mejno razsežnost”. Kot
znano, so okoljska
vprašanja v središču jav-
ne pozornosti.
ARC/MCHDeželna odbornica Sara Vito
venije, Zveza bratovščin odraslih
skavtinj in skavtov, v letu 2003 pa
tudi Slovenska zamejska skavtska
organizacija. Čeprav so pobudniki
mislili, da bo projekt kratkotrajen,
so z raznašanjem plamena nepre-
trgoma nadaljevali vsako leto, tako
se je akcija razširila po celotni za-
hodni in srednji ter delu vzhodne
Evrope.
Skavti s Tržaškega, predstavniki
kraškega in tržaškega klana ter no-
viciata, so se meseca decembra pri-
družili uradni odpravi ZSKSS, ki je
z avtobusom štartala iz Ljubljane v
petek zjutraj in dospela v popol-
danskih urah na Dunaj. Na skavt-
skem sedežu, nedaleč od mestnega
središča, so za vse udeležence
tržaški skavti skuhali pozno kosilo,
ki je po spoznavnih igrah lepo tek-
nilo. Zvečer so se vsi odpravili v
mestni vrvež in si s Filipom, ki Du-
naj dobro pozna, ogledali glavne
znamenitosti. Sprehodili so se mi-
mo Hofburga po ulici Graben do
Štefanove cerkve in si ogledali
božične stojnice na Karlplatzu; te
so ponujale tako priljubljeno pi-
jačo “punč” kot kuhano vino, slad-
ke in slane dobrote ter ročne in
obrtniške izdelke, od jaslic pa do
igrač. Prenočili so na skavtskem se-
dežu, zjutraj pa so se okrepčali z
zajtrkom, si ogledali Schönbrunn
in odšli na glavno slovesnost ob
dveh popoldne.
Plamen, ki ga vsako leto prižigajo
v votlini Jezusovega rojstva, je pri-
spel na Dunaj, kjer so ga v ogrom-
ni, trinadstropni evangeličanski
cerkvi Gustav-Adolf na Luthrovem
trgu, ki je dobesedno pokala po
šivih, sprejele delegacije iz več kot
dvajsetih držav. Med izbranci, ki so
v polni cerkvi pred mikrofonom
prebrali poslanico, je bila tudi kla-
novka Nina Pahor, ki je predstavlja-
la našo skavtsko organizacijo. Med
skupnimi pesmimi, nagovori in
prižigom luči je vse skavte ra-
zličnih narodnosti povezovala
iskrica miru, prijateljstva in zau-
panja. Delegacija se je še istega dne,
v poznih večernih urah, vrnila do-
mov.
V Trstu je bil uradni sprejem lučke
miru bil v cerkvi sv. Jožefa pri Sv.
Ivanu, v nekdanji umobolnici, ka-
mor so jo prinesli predstavniki or-
ganizacije AGESCI. Po župnijah so
jo skavti delili teden kasneje, 21.
decembra. Ob delitvi plamena
lučke miru zbirajo skavti prostovol-
jne prispevke, ki jih vsako leto po-
darjajo v dobrodelne namene. Le-
tošnji dobrodelni izkupiček so na-
menili, preko projekta Botrstvo, iz-
boljšanju kakovosti življenja otrok
in mladostnikov, ki živijo v mate-
rialni stiski in potrebujejo fi-
nančno pomoč. Lučko miru iz Be-
tlehema so tudi tokrat sprejeli tako
cerkveni kot državni predstavniki,
njen namen pa je ta, da pokažemo,
da nam je RES mar - naj plamen
gori v čim več slovenskih domovih
in nas greje s svojim sporočilom.
Metka Šinigoj
ra biti knjiga najdba, ki ti ne vza-
me, temveč daje čas. Kot deček je
rad bral Vinetouja in nepozabne
knjige Julesa Verna ter Dumasa,
nato pa so knjige začele postajati
bolj zahtevne, z Dickensom, Da-
vidom Copperfieldom in s
Prešernovimi Poezijami. V po-
glavju o mladeniču srečamo
Dantejevo Božansko komedijo,
saj je študiral romanistiko. Sledi-
jo pomembne knjige: Provansa s
trubadurji in Kierkegaard z Raz-
pravo o obupu. Prav v tem je od-
kril svoj “peti evangelij”. Pred ne-
kaj leti je izšel tudi njegov pre-
vod. Andrej Capuder si je intelekt
izostril tudi z Don Kihotom, za
katerega pravi, da je to “legitima-
cija za vse čase in narode”.
V tretjem poglavju Povesti o knji-
gah se kot mož ogleduje v poli-
tičnih in družabnih postavkah:
Montaigne in Pascal, ki ga je na
univerzi še veliko razlagal. Čudo-
vito je njegovo razmerje med pra-
vico in silo, saj ko pravica ne pre-
more moči, ta prevlada nad pra-
vico. Pred bralčevimi očmi se
zvrstijo Dostojevski, Capudrov
ljubljeni Kosovel in še drugi. Rad
ima tudi Preglja, saj ima sočen
stil in metafizično zagledanost v
dobro.
Za vsakega človeka so stara leta
težko pričakovana, saj si predsta-
vljamo, da z leti postanemo mo-
dri. To je tudi sam skušal dokaza-
ti, saj je en pomen modrosti tudi
zmožnost sinteze. Ker bi se rad
poslovil od sveta kot heretik, je v
knjigo vključil tudi Sveti evange-
lij in Ti ljuba cerkev. Kritičen je
do Cerkve predvsem zaradi nje-
nega ponarejanja zgodovine:
“Slovenci smo strahopetni in sla-
bo poznamo zgodovino”. Vsa
psihologija namreč poudarja, naj
opravimo najprej s sabo, ne sme-
mo pa iskati grešnega kozla.
Težava je v tem, da se mladi radi
oklenejo stereotipov. Predavatelj
je izrazil upanje v to, da se stvari
spremenijo, saj je glede prihod-
nosti optimist.
Šin
Andrej Capuder (foto Damj@n)
Aktualno29. januarja 201512
  ve med sabo tesno povezani polemiki
sta v prvih tednih novega leta oživeli
politiko v Benečiji. Prva je bila okrog
slovenske zastave, ki je en dan plapolala ob
koči Planinske družine Benečije na Matajurju.
Nekdo jo je fotografiral in iz tega naredil velik
škandal, kakor da bi šlo za nekaj nedopustne-
ga. Tista koča je zasebna in seveda ima vsakdo
pravico okrasiti in olepšati svoj dom tako, kot
mu je vseč. Drugače je, če gre za javne posesti.
Italijanski zakoni pravijo, da kjer živi slovenska
manjšina, se lahko izobesi poleg italijanske in
evropske tudi slovenska zastava. Tole pa se v
videmski pokrajini zdi čudno, zato ker so Be-
nečija, Rezija in Kanalska dolina zastrupljene
s protislovenskim nacionalizmom. Že v goriški
in tržaški pokrajini, v občinah, kjer živijo Slo-
venci, imajo izobešene slovenske zastave. Tudi
v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer živi italijanska
manjšina, plapola na vseh javnih poslopjih,
pa naj so to državne ali lokalne institucije, ita-
lijanska zastava. To se vidi v Ankaranu, Kopru,
Izoli, Piranu, Bujah, Poreču in tako naprej. V
Benečiji pa imamo samo en primer. V sejni
dvorani Gorske skupnosti Ter, Nediža in Bardo
v Špetru je skupaj z italijansko in evropsko že
vrsto let tudi slovenska zastava. To ni nikogar
motilo in ni bilo v zvezi s tem nobene polemi-
ke, zato ker je tako določeno po zakonu. Dežel-
ni svetnik Roberto Novelli (Naprej Italija), ki
je sprožil polemiko, zakaj ni bila pri koči na
Matajurju izobešena tudi italijanska zastava, bi
naredil le svojo dolžnost, če bi se vprašal, zakaj
ni slovenske zastave na županstvih, kjer je priz-
nana slovenska manjšina. Tudi v Čedadu.
Zadeva je v tem, da Benečani niso podkovani
v teh predpisih in jih zato lahko vsakdo vleče
za nos. Imajo vse evropske, italijanske in dežel-
ne zakone na svoji strani, pravi problem pa je
v glavi. Skoraj 150 let so pod pritiskom asimi-
lacijske politike
in strah do vse-
ga, kar je sloven-
skega, se je glo-
boko zakoreni-
nil v njihovo
podzavest. Prav
gotovo bi se
nihče ne oglasil,
če bi na Matajur
obesili ame-
riško, nemško,
francosko, av-
strijsko ali kate-
rokoli drugo zastavo. Problem je prav sloven-
ska zastava, kakor je še naprej problem sloven-
ski jezik. Treba bo še veliko let in veliko kul-
turnega dela, da se bodo lahko Benečani otresli
strahu pred slovensko identiteto.
Treba je povedati, da tudi pri koči na Matajurju
ni nikoli slovenske zastave. Ko je dom odprt,
plapola zelena zastava Planinske družine,
včasih tudi evropska. Zgodilo se je, da je ravno
tistega dne upravljal kočo planinec iz Trsta in
se mu je zdelo popolnoma normalno obesiti
slovensko zastavo na slovenski hram. Benečani
nimajo te navade.
Druga polemika se je vnela, ko je novi srenjski
župan Luca Postregna dal na svoj profil
Facebooka znano pesem Giorgia Gaberja
Io non mi sento italiano. Cela Benečija se
je stresla, češ kako si lahko župan upa to
objaviti. Deželni svetniki z desne strani,
Giuseppe Sibau (Odgovorna avtonomija),
Novelli in Luca Ciriani (Nova desna sre-
dina-Italijanski bratje/Nacionalno za-
vežništvo), so napadli srenjskega župana
in zahtevali, da odstopi. Vsak, ki jo je zares
poslušal, ve, da tista pesem ni naperjena proti
Italiji, temveč je za Italijo. Moremo reči, de je
celo patriotična v pravem pomenu besede. Pa
so se vsi ustavili pri naslovu in se spravili nad
Postregno, ki ni prav nič slabega naredil.
Jasno je, da gre za politično potezo, ki so jo na-
lašč ustvarili na protislo-
venski strani. Postregna se
nima za Slovenca, je pa
kriv, da je prevzel mesto
župana Maura Veneta, ki se
je v zadnjih letih na pose-
ben način izkazal kot zagri-
zen proti-Slovenec. Nacio-
nalisti pa so, kakor pri po-
lemiki o slovenski zastavi
na Matajurju, našli veliko
takih, ki so nasedli njiho-
vim pastem.
Balon se je razpihnil, po-
sledice pa bodo ostale. Največja škoda je, da je
stvarnost v Benečiji gotovo bolj zastrupljena
in je veliko težje vzpostaviti dialog med tistimi,
ki se imajo za Slovence, in tistimi, ki se nimajo.
Žalostno je, da tudi danes nekateri politiki, na-
mesto da bi se trudili za dobrobit domačih lju-
di, netijo prepir, razdor in sovraštvo. V času,
ko so Nediške doline v dramatičnem, katastro-
falnem stanju, namesto da bi se trudili, da bi
šle stvari na boljše, se ti politiki izgubljajo v ta-
kih neumnih in praznih polemikah. Če se bo-
do zadeve nadaljevale po tej poti, ne bo nič do-
brega za Benečijo.
J. H.
D
Prejeli smo (3)
Odprto pismo Davidu Bandlju,
goriškemu pesniku in še marsikaj
  lej, David, da smo se Slovenci uradno in
javno narodno spravili že 8. julija 1990, be-
ri in piši pred 24 leti, ko si bil ti star, če se
ne motim, 12 let in si še trgal hlače na osnovnošol-
skih klopeh in o kakšnih narodnih razprtijah, ki
nas razdvajajo, se ti najbrž ni niti od daleč sanjalo.
Morda si kaj slišal o njih, zamahnil z najstniško
ročico in si zabrundal: marnje odraslih, ki se le njih
tičejo, mene ne. Storie dei padri - smo pravili tudi
mi, nekaj generacij starejši od tebe, in jo kam po-
pihali, brž ko so naši očetje in sorodniki začeli pri-
povedovati o grozotah prve svetovne vojne. Tiste
vojne, ki smo se je šele po sto letih zares primerno
spomnili, počastili mrtve na tej in oni strani, nare-
dili velikanski mednarodni šov in rompompom, še
novega papeža smo povabili na
slovesnost, in tako dalje in tako
naprej, eccetera et caetera in jo
slednjič srečno absolvirali z vse-
mi potrebnimi častmi in skoraj
neoporečnim cerimonialom.
Mrtvi so z nami vred dodobra
potešeni, zdaj lahko v miru
počivajo, zbogani z usodo, in
čakajo na sodni dan ali pa nič
ne čakajo, ker niso bili verni, in
so se že davno, kot so nam radi
razlagali, spremenili v plodno
prst, spojeni z domačo zemljico,
kjer so jih zagrebli, ali obležali
pod tujo enako varno ali ne-varno rušo. Ni več stra-
hu, da bi nas prišel kdo strašit kot do malo prej, ko
jih nismo še spravili med sabo, in kakšen ravs in
kavs, če bi med njimi nastal, ne bi bil nič nenavad-
nega, prej predvidljivega. Ponovim, eno stoletje je
trajalo, da smo vse mrtve - žrtve in klavce - ki so si
vloge kar naprej izmenjavali - enkrat so klali, drugič
so bili zaklani, in spet v obratni smeri so klavci po-
stali žrtve in žrtve klavci in bili kmalu nato ubiti,
spet in spet in kar nonstop izmenično so se šli tisti
malo bolj prizadevni, kot bi dandanes rekli, vojne
zločince in narodne heroje itd. do konca vojne.
Zdesetkani zmagovalci so bili zdaleč bolj glasni od
zdesetkanih poražencev, a tudi poraženi so svoje
povedali, čeprav bolj in sordina in z vidno zamu-
do.
Zgodovine se rade ponavljajo. Vsaj meni se zdi, da
je tako. Največja razlika med prvo in drugo svetov-
no vojno, povedano simplificirano in gledano le z
enega zornega kota, je bila pravzaprav v tem, da sta
si bili časovno preblizu, tako rekoč brez prave di-
stance med sabo, in da so o drugi, ker je bila bolj
sveža in s številnimi mladimi živimi protagonisti
in pričevalci, ki so veliko bolj govorili, se junačili
in postavljali, včasih tudi gobezdali o njej, kot pa
že malce postarani veterani iz prve o svoji epopeji.
Nekateri iz prve so se izkazali tudi v drugi, pa so se
rajši o drugi bolj na široko razgovorili. Tudi zato,
ker so bili v drugi zmagovalci, v prvi pa premaganci
in nato še postavljeni na milost in nemilost fašistov,
vsi tisti vsaj, ki so živeli v naših krajih. Povedano
bolj na kratko in poenostavljeno, borci druge sve-
tovne vojne so pač preglasili one iz prve. In prvi
svetovni vojni se je zgodilo to, le v obratni časovni
smeri, kar je doletelo nekega mrliča iz pesniške zbir-
ke Razglednice od mrtvih
(Cartoline dai morti) itali-
janskega pesnika Franca
Arminia, ki je izšla pri za-
ložbi Nottetempo v Rimu
leta 2010. Gre za kratke pe-
smice, kjer mrliči malobe-
sedno in jedrnato povejo,
kako so umrli. Zelo zani-
miva in bridka zbirka z ra-
hlo obešenjaškim humor-
jem. David, da boš razu-
mel, za kaj sploh gre, ti
bom nekaj najkrajših pe-
smic prepisala vodoravno,
da ne bodo zavzele preveč prostora, in šele nato do-
dala ono v zvezi s prvo svetovno vojno. Prisluhni:
* Umrl sem ob sedmih zjutraj. Eden od načinov
pač kako začeti dan.
* Obolel sem za sladkorno. Najprej mi je požrla sto-
palo in potem vse ostalo.
* Stanovala sem v Zürigu. V osmrtnico so napisali,
da sem poletela v hišo očetovo. Resnica pa je, da
sem se vrgla iz petega nadstropja.
* Umrl sem pet minut kasneje, kot so me zakopali.
* Jaz sicer nisem še umrl, vendar sem si vseeno dal
na nagrobni kamen fotografijo zraven ženine.
* Moj mož me je vrgel v štirno. Pobesnel je in me
zagrabil s tako močjo, o kateri dotlej nisem niti ve-
dela. Kričala sem, ko me je vlekel, a ni bilo nikogar,
samo lastovke so se spreletavale gor pa dol, ko so si
pletle gnezdo pod streho najine hiše.
* Pred mano je umrlo že osemdeset milijard oseb.
/ dalje
Jolka (Milič seveda)
G
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (82) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Cerkev Matere Božje v Logu je znova omenjena
6. junija 1430. Takrat je namreč župnik iz sv.
Martina pri Igu, Erazem Lubel, zamenjal z Dren-
bacherjem, duhovnikom v Podna-
nosu (Šentvidu pri Vipavi), kapelo
svete Device Marije v Logu pri Vi-
pavi. Viri iz 16. stol. poročajo tudi
o službovanju nadomestnega ka-
plana Sebastjana pri Materi Božji
v Logu leta 1504 in kaplana Luka
Mara leta 1505.
Izročilo pripoveduje, da je zadnji
goriški grof Leonhard leta 1445
dal v Logu staro cerkev podreti in
zgraditi novo. Pri cerkvi je tudi na-
stanil stalnega duhovnika. Leta
1471, na dan sv. Matija, so v Vipav-
sko dolino pridrveli Turki in za-
tem spet leta 1477. Takrat so cerkev v Logu požga-
li.
Vipavcem se je še pred tem posrečilo rešiti Mari-
jin milostni kip. Odnesli so ga v utrjeni tabor
pri sv. Pavlu nad Planino. Vendar je tudi tu kma-
lu postalo prenevarno, zato so kip prenesli v bol-
je utrjeni Vipavski tabor. Ko so cerkev v Logu ob-
novili, so vipavska dekleta kip v procesiji prene-
sle spet v Log. Vsako leto so nato na praznik Sv.
Rešnjega telesa Marijin kip v procesiji nesle iz
loške v župnijsko cerkev v Vipavo. V procesiji, ki
se je vila po glavni cesti, je
Marijin kip svoje mesto
imel pred Najsvetejšim.
Kip je v župnijski cerkvi
ostal do naslednje nedelje,
ko so ga dekleta spet pre-
nesle v Log.
Ta kip je pri ljudstvu ved-
no bil, in je še danes, zelo
priljubljen. Zato se verniki
tudi zdaj, tako kot nekoč,
zatekajo k temu kipu kot
k Tolažnici žalostnih in tu
prosijo Marijo pomoči.
Omenjena procesija se je
ohranila do 60. let
prejšnjega stoletja, ko so
jo oblasti prepovedale.
Sedanja cerkev v Logu se-
ga v začetek 17. stol., saj je bila zgrajena okrog
leta 1620. V dobi protireformacije se je namreč
Marijino češčenje, ki ga je luteranstvo zatiralo,
zelo razmahnilo. V tem času so tako obnovili
številne romarske cerkve. Med temi je bilo tudi
svetišče v Logu, ki je spadalo med pomembnejša
primorska romarska središča.
Znova je Marijina cerkev v Logu doživela burne
čase v dobi francoskih vojn. Francoski vojaki so
se tod mimo zadnjič pomikali na roženvensko
nedeljo, 3. oktobra 1813, ko se je v bližini loške
cerkve med njimi in avstrijskimi vojaki vnel hud
boj. V tem spopadu so Francozi bili poraženi,
glavno zaslugo za zmago pa je imel madžarski
huzar (konjenik) Pal - Pavel Rostas, ki se je boril
v avstrijski vojski. Ta je v povsem neenakem boju
premagal Francoze, a je pri tem sam izgubil
življenje. Pozneje, leta 1845, so mu v priznanje
za njegovo junaštvo ob cerkvi, kjer je pokopan,
postavili spomenik, delo goriškega kiparja Karla
Seppenhoferja. Predstavljal je hu-
zarja Rostasa, stoječega na kamni-
tem podstavku. Na njem je bil na-
pis v nemškem in madžarskem je-
ziku. V slovenskem prevodu se na-
pis glasi:
“Rostas Palmak, vojak c. in kr. 5.
regimenta huzarjev, je 3. oktobra
1813 sam sklenil, da napade v
družbi štirih tovarišev postojanko
predstraže umikajočega se so-
vražnika. Pri tem je bil obkoljen
od 60 pešcev in 7 konjenikov, ki
so začudeno opazovali junaštvo,
enako Leonidu, naskakujočih, do-
kler ga po četrturnem boju ni za-
delo 30 krogel, dal je življenje za
cesarja in domovino. Njihovo ju-
naštvo... ” (dalje neberljivo)
Po prvi svetovni vojni je huzarjev kip izginil. Od-
nesli so ga verjetno Italijani. Ti so leta 1941 od-
peljali tudi železno ograjo, ki je obkrožala spo-
menik.
/ dalje
Cerkev Matere božje v Logu pri Vipavi
Marijin kip v loški cerkvi
Politična polemika zaradi slovenskega simbola pri koči na Matajurju
Kaj pa, ko bi zaplapolala
ameriška zastava?
Skupina Svetega Hieronima-Slovenci v Vidmu
Slovenščina za otroke
  sako soboto se v dopol-
danskih urah lepa sku-
pina predšolskih otrok
zbira v prostorih osnovne šole
“Dante Alighieri” v Vidmu, kjer
dve uri spremljajo dejavnosti v
slovenskem jeziku. Vpisanih je
šestnajst otrok, starih od dveh
do pet let. Vzgojiteljica Tina
Cenčič Fratina uči govoriti, peti
in šteti po slovensko s pomočjo
igre in drugih dejavnosti, ki so
primerne za otroke te starostne
stopnje. To si je zamislila Sku-
pina svetega Hieronima-Slo-
venci v Vidmu pri združenju
Blankin, z namenom da bi nu-
dili malim otrokom priložnost,
da pridejo v stik s slovenskim
jezikom. To zamisel so že poleti
širili po spletu in Facebooku.
Odziv je bil zelo dober, tako s
strani družin, kjer je vsaj eden
od staršev slovenskih korenin,
kot tudi s strani popolnoma
furlanskih družin. Potrebno pa
je bilo pripraviti in konkretno
izpeljati ta načrt.
Na pomoč je priskočil občinski
svetovalec Mario Canciani,
znan pediater in referent za
projekt Intercultura, ki v Vid-
mu že nekaj let skrbi za promo-
cijo slovenskega jezika in kul-
ture. Preko društva ALPI se je
obrnil na odbornico za izo-
braževanje Raffaello Basana, ki
je dala takoj na razpolago pro-
store v šoli v središču mesta. Z
veliko na-
klonjeno-
stjo je to
pobudo
sprejel tu-
di ravna-
telj šole Li-
vio Berazi.
Vsi trije si
želijo, da
bi ta tečaj
za otroke
odprl pot
učenju slo-
venskega
jezika v
vrtcu, na osnovni in nižji sred-
nji šoli vsaj na enem izmed vi-
demskih večstopenjskih inšti-
tutov.
Dejavnost se je pričela 8. no-
vembra lani in se bo nadaljeva-
la do konca šolskega leta.
V
Slovenija 29. januarja 2015 13
  odeč po marsičem, kar se dogaja v
Sloveniji, bi lahko ustvarili mnen-
je, da nekdo ali neka sila načrtno
in hote spodbuja in ustvarja dogodke, ki
zmanjšujejo uspešnost, odpornost in ne-
odvisnost države. Javnost kar naprej
vzburjajo nekakšni glasniki različnih
okolij in združb, ki širijo svoje resnice o
tem, kaj bi morali Slovenci napraviti za
premaganje obstoječih političnih in
drugih nasprotij ter za uveljavitev našega
naroda in države v združeni Evropi. A
takšna prepričevanja so v resnici predv-
sem v funkciji pridobivanja glasov za
stranke in za njihovo podporo na volit-
vah.
Politične napetosti in strasti med stran-
kami in skupinami civilne družbe, ki
podpirajo privatizacijo oziroma prodajo
podjetij v državni lasti, in tistimi, ki pri-
vatizaciji oziroma prodaji nasprotujejo,
so se v prejšnjih dneh zaostrile do take
stopnje, da so omenjali celo možnost
odstavitve predsednika vlade Mira Ce-
rarja, odločnega zagovornika privatiza-
cije oziroma prodaje petnajstih na prvi
seznam vključenih podjetij, predvidenih
za omenjeni posel. Upor proti svojemu
predsedniku naj bi pripravljali v njegovi
lastni stranki, torej v stranki Mira Cerar-
ja, domnevno ob prikritem soglasju in
podpori obeh drugih vladnih strank, to
je Socialnih demokratov in stranke De-
sus. No, zdaj so to zapleteno in za koali-
cijo tudi nevarno politično vprašanje, ki
bi morda lahko povzročilo razpad vlade
in celo nove predčasne parlamentarne
volitve, odložili. Vlada je namreč spreje-
la t. i. osnutek strategije upravljanja
državnih naložb, v katerem je obravna-
vana tudi privatizacija oziroma prodaja
državnega premoženja. Toda o tej temi
bodo odločali šele čez dva ali tri mesece,
dotlej pa naj bi se v vladi sporazumeli o
vseh podrobnostih, ki zdaj razdvajajo
koalicijo. Vlada Mira Cerarja naj bi si ta-
ko zagotovila nadaljnji obstoj.
Nastajajo pa seveda še drugi dogodki, ki
bodisi bogatijo politično kroniko, kažejo
na razmere v Sloveniji, ali pa zaskrbljajo
del politike in javnosti. V Socialno de-
mokratski stranki so se kritično odzvali
na odločbo Ustavnega sodišča, da bo
osnovno šolsko izobraževanje ne glede
na javno ali zasebno ustanoviteljstvo po-
trebno odslej v celoti financirati iz jav-
nih sredstev. Omenjeno odločbo bi
stranka poskušala odpraviti kar s spre-
membo določenega člena ustave. S spre-
membo, ki pa bi jo seveda moral sprejeti
Državni zbor po predpisanem postopku,
bi določili, da bi država v prihodnje iz
svojih virov, to je iz proračuna, lahko fi-
nancirala samo javno osnovno šolstvo.
Socialni demokrati so v kampanjo za
takšno spremembo ustave vključili tudi
zelo aktivno nekdanjo poslanko svoje
stranke iz Maribora, gospo Potrato. Ob
tem navajamo, da ima Zavod Antona
Martina Slomška v Mariboru namero,
da bo ustanovil tudi osnovno šolo. Starši
otrok iz njihovega Montessori vrtca
namreč želijo, da bi njihovi otroci na-
daljevali šolanje po Montes-
sori metodi. Odločitev Ustav-
nega sodišča je voljo staršev
spodbudila in olajšala, s tem
pa dala tudi dosti večjo
možnost, da bo Zavod načrt o
ustanovitvi osnovne šole tudi
čim prej uresničil.
Nadaljnja novost je pretežno
z ideološkega področja. Boris
Štefanič je v članku z naslo-
vom Kako meriti (nes) pa-
met? , in s podnaslovom O
merjenju, primerjanju in “na-
silni rekatolizaciji”, objavlje-
nem v novi številki Slovenske-
ga časa, časnika za družbo in
kulturo, zavrnil trditve, “da se
v Sloveniji ponovno nasilno
uvaja katoliška veroizpoved”.
Tako je namreč v pogovoru za
Planet Siol. net zatrjeval pesnik in dra-
matik Ivo Svetina, novi predsednik
Društva slovenskih pisateljev. Boris Šte-
fanič odgovarja, “da Svetina nasilno
uvajanje katoliške veroizpovedi vidi pov-
sod po svetu, še posebej pa v Sloveniji.
Po njegovem bi to pomenilo, da kato-
ličani in njihova Cerkev sistematično
posegajo po najhujših obli-
kah represije, ubijajo,
mučijo, politično motivira-
no zapirajo in sodijo, pleni-
jo premoženje, kolektivno
kaznujejo. Nasprotno pa
mednarodne statistike ja-
sno govorijo, da so prav kri-
stjani in med njimi pogosto
zlasti katoličani najpogo-
stejše žrtve preganjanj po svetu. Zato je
govorjenje o nasilnem uvajanju kato-
liške veroizpovedi mogoče označiti kot
nedostojno žalitev hudega trpljenja ne-
dolžnih ljudi. Najbrž je vsem razumnim
ljudem jasno, da o kakšnem nasilnem
uvajanju katoliške veroizpovedi na Slo-
venskem ni ne duha ne sluha. Ostaja to-
rej ugotovitev, da je predsednik Društva
slovenskih pisateljev Ivo Svetina govoril
v žaru pesniškega pretiravanja”, je še me-
nil Bogomir Štefanič.
V javnosti so z zanimanjem spremljali
in tudi komentirali nov posreden dialog
med dvema politikoma, ki imata v Slo-
veniji vsak določen ugled in število
privržencev, pa tudi mesto v zgodovini
Slovenije. To sta nekdanji predsednik Re-
publike Milan Kučan in predsednik SDS
Janez Janša. Povod za omenjeni posred-
ni dialog je dal Janez Janša, ki je med in-
tervjujem na nacionalni TV dejal, da bi
se rad javno soočil z Milanom Kučanom,
ter polemično dodal, “da Milana Kučana
že 30 let vabi na soočenje pred kamera-
mi, da bi lahko tam razčistila stvari”. Na
to izjavo oz. trditev se je nekdanji držav-
ni poglavar odzval po slovesnosti ob 25-
letnici odhoda slo-
venskih delegatov s
14. izrednega kon-
gresa Zveze komu-
nistov Jugoslavije.
Milan Kučan je de-
jal, da bi se Janez
Janša lahko z njim
javno soočil že vsaj
trikrat. To je bilo te-
daj, ko je kandidiral
za funkcijo predsed-
nika Republike.
Vendar Janez Janša
za to nikoli ni zbral
dovolj poguma.
Očitno ga ima se-
daj, ko ni več del
političnega doga-
janja. Milan Kučan
je tudi povedal, da
ne bo sodeloval v norostih slovenske po-
litične srenje, ki s tem odmika pozornost
s pravih tem. “Vedno sem nasprotoval
slikanju slovenskega političnega prizo-
rišča, ki ga on vztrajno ponavlja, da je
politika poligon, ki je razpet med dva
človeka”.
Marijan Drobež
S
Zgodovinska odločitev ECB in posledice za Slovenijo
Ko učinki dopinga ponehajo ...
  ščete primerno prispodobo
za Evropsko unijo v da-
našnjem času? Lance Ar-
mstrong. Da, prav ste razumeli,
EU kot Lance Armstrong: polna
dopinga, steroidov in poživil. To
je zelo prozaično povedano stan-
je po tem, ko je guverner ECB
Mario Draghi napovedal nov re-
cept za rešitev anemičnega
evropskega gospodarstva.
Evropa kot Lance Armstrong,
Draghi kot Fuentes, španski
športni zdravnik, ki je sprego-
voril o tem, kako se v vseh pa-
nogah doping uživa, kot bi bil
Gatorade ali Enervit. Da ne bo
pomote, namenoma pretira-
vam in karikiram.
Vseeno pa bi to lahko bila pri-
merna prispodoba za potezo,
ki jo je nazadnje povlekla ECB.
Draghi se je podpisal pod 60
milijard evrov težak odkup ob-
veznic držav EU mesečno od
marca 2015 do septembra
2016. Gre za potezo, ki v bistvu
pomeni dodatno masovno ti-
skanje denarja. Ta naj bi v obdob-
ju naslednjih mesecev kot steroi-
di in doping “nabildal” šibko in
bolehavo evropsko gospodarstvo:
cilj ukrepa je pripeljati inflacijo
iz zdajšnjega stanja (negativne ra-
sti oziroma deflacije) na varno,
dvoodstotno raven, ter ponovno
zagnati rast.
Draghijevi steroidi
Pri Draghijevem ukrepu gre za
doping preprosto zato, ker je nje-
gov poseg umetno napihovanje
gospodarstva. Povečana likvid-
nost naj bi se delno spremenila v
lažjo dostopnost do posojil za
podjetja, ki bi tako z večjo lahko-
to ponovno zagnala dejavnost,
predvsem pa naj bi pomagala pri
devalvaciji (zbijanju vrednosti)
evra do približne vrednosti 1:1 v
razmerju z dolarjem. To bi bilo
koristno predvsem za evropske
izvoznike: po zaslugi šibkega evra
bi svoje proizvode prodajali veli-
I ko lažje. V polpretekli zgodovinista bila dva podobna primera“doping gospodarstva” uspešna:
Roosveltov New deal po veliki
krizi leta 1929 in Marshallov
plan za Evropo po 2. svetovni voj-
ni. Tudi Obama v sodelovanju z
ameriško centralno banko in nje-
no politiko zelo nizkih obrestnih
mer že od začetka svojega man-
data skuša izvleči ZDA iz krize na
podoben način: ameriški kazalci
so pozitivni, Obama je tudi urad-
no razglasil, da je Washington
prebrodil krizo.
Kljub temu pa, tako kot se za vsak
doping spodobi, obstajajo števil-
ne nevarnosti: tako umetno na-
pihovanje se lahko spremeni v
nov špekulativni balon. Njegov
pok bi lahko imel zelo nevarne
posledice, predvsem za rizične
države. Zakaj? Cena zadolževanja
(donosnost obveznosti) vseh tve-
ganih držav je danes zelo nizka
in kaže lažno stanje v gospodar-
stvu. Glede na zdajšnje razmere
bi morale obveznice tveganih
držav imeti precej višjo dono-
snost od tiste v dnevih takoj po
Draghijevem nastopu (z izjemo
Grčije so se obveznice tveganih
držav gibale okoli 1,5 do 2 odstot-
kov). Umetno nizko vrednost
ohranja in vzdržuje izključno
obljuba ECB (in centralnih bank
posameznih držav) po odkupu
obveznic. Cilj tega posega ECB,
kot smo že omenili, je zagon go-
spodarstva, ki naj bi se oblikoval
okoli višje konkurenčnosti,
boljšega izvoza, povečanja do-
mačega povpraševanja, kar bi
hkrati pomenilo višjo produktiv-
nost na notranjem trgu in potre-
bo podjetij po zaposlitvi večjega
števila ljudi. Ok, to je teorija. Kaj
če se to ne uresniči in se strategija
ponesreči? Recimo, da bo gospo-
darstvo raslo z manjšo intenziv-
nostjo od pričakovanj? Počil bo
balon, posamezne države bodo
imele na grbi nove dolgove (pa
čeprav ob ničnih obrestnih me-
rah), ki jih bodo zaradi spodletele
strategije zelo težko odplačevale.
Finančni trgi bi takrat lahko v hi-
pu ponoreli in v trenutku bi se
lahko znašli z novimi Grčijami...
Nova Cerarjeva preizkušnja
Kaj bi bil lahko razlog za to, da se
plan ne izide po načrtih? Zelo
šibka vloga, ki jo v tem kontekstu
igrajo vlade posamez-
nih držav. Na to je
opozoril sam Draghi
med tiskovno konfe-
renco: vlade morajo
izvesti strukturne re-
forme, da bodo kon-
kurenčne v novih raz-
merah. Da ne bomo
dolgovezili, poglejmo
primer Slovenije. Vla-
da Mira Cerarja je šib-
ka. Tako kot je bila šib-
ka tudi vlada Alenke
Bratušek. Nekaj sta
obljubljali pred ime-
novanjem, drugo sta
izvajali. Najprej sta bi-
li zelo skeptični do
zahtev, ki so bolj ali manj glasno
prihajale iz Evrope, potem sta se
temu prilagodili. Slovenija
preživlja dolgo obdobje politične
nestabilnosti, ko zaradi strankar-
skih in zasebnih interesov padajo
Zlonamerne trditve o nasilnem uvajanju katoliške veroizpovedi v Sloveniji
Privatizacija državnega premoženja
in možnost vladne krize odloženi
vlade, umetno nastajajo stranke
in imamo na političnem parketu
take spremembe, da se trese gora,
rodi pa se miš.
Slovenija bi v sklopu Draghijeve-
ga načrta mesečno lahko prido-
bila približno 300 milijonov
evrov. Kako bodo ta sredstva iz-
koriščena, seveda še ni povsem
jasno. Utemeljen pa je strah, kako
bodo ta sredstva porabljena. Ne-
varno je namreč, da bi vlada lah-
ko pograbila to priložnost z obe-
ma rokama, da bi svoje domače
naloge na področju reform opra-
vila nekoliko bolj površno. Po-
glejmo, kaj se dogaja letos: Slove-
nija je v lanskem letu zabeležila
rast, ki je ocenjena med 2 in 2,5
odstotka BDP. To je dober rezul-
tat. Stopnje rasti so napovedane
tudi za letošnje in prihodnje leto.
Optimistične napovedi bi morale
v tem primeru biti spodbuda za
vlado, da opravi svoje nekoliko
bolj odločno. Kaj pa se dogaja v
Sloveniji? Vlada je v doslej edinih
resnih pogajanjih z javnim sek-
torjem popolnoma odpovedala:
v pogajanja je šla z namenom, da
v javnem sektorju izvede reze za
približno 120 milijonov evrov.
Veliki zmagovalci pogajanj pa so
bili sindikati, ki so dosegli, da je
rezov le za 35 milijonov. V vladi
so napovedovali nove davke na
sladke pijače, ki so jih potem pre-
klicali po pritisku podjetnikov. Ta
primera simptomatično kažeta
na nemoč Cerarjeve vlade.
/ str. 15
Andrej Černic
Miro Cerar
Mario Draghi
Aktualno29. januarja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (53)Erika Brajnik
PREBAVNI ENCIMI
Ker po naturopatskem deontološkem kodek-
su naturopat človeku nikakor ne sme škodi-
ti, mu mora svetovati tako integracijo, ki ni-
ma stranskih učinkov, niti na mikroravni.
Obstajajo “tablete”, ki imajo stranske učin-
ke, in tiste, ki jih nimajo. Ljudje se ustrašijo,
ko vidijo da jim naturopat ponuja tablete
kot integracijo k zdravju. Rada bi, da bi bra-
lec razumel, da obsta-
jajo tablete, ki NE ško-
dijo, ki nimajo stran-
skih učinkov.
En primer smo že
spoznali zadnjič, to je
koencim Q10. Drugi
primer integracije, ki
vsekakor ne škoduje,
so prebavni encimi. Že
samo ime nam pove,
da sodelujejo pri pre-
bavi, v našem telesu pa
jih proizvaja vranica.
Med samim žvečenjem hrane v ustih posre-
dujemo vranici prvi signal, saj ji povemo,
katere prebavne encime naj proizvede, ali ti-
ste za razgradnjo ogljikovih hidratov, belja-
kovin, maščob idr.
Če vranica ni dovolj močna, ne zmore
proizvesti zadostne količine prebavnih enci-
mov, ki bi v želodcu začeli razgradnjo hra-
ne. Šibka vranica se nam v telesu kaže z na-
pihnjenim trebuhom po jedi (prebavni en-
cimi delujejo v želodcu), postanemo utruje-
ni, predvsem med 15. in 17. uro popoldne.
Takrat je po TKM (tradicionalni kitajski me-
dicini) ura vranice, saj je v tem obdobju ta
organ najaktivnejši.
Če sami dovajamo v telo prebavne encime,
pospešimo prebavo in vranici olajšamo de-
lo. Trebuh se nam ne bo napihnil, prebavni
cikel bo bolje deloval in popoldne ne bomo
več toliko utrujeni. Telo bo porabilo manj
energije za proizvodnjo encimov in bo raz-
gradilo več hrane, zato je smiselno prebav-
ne encime dovajati po
obilnejši jedi.
Nekateri avtorji trdijo,
da je dolžina našega
življenja odvisna od
encimatskega poten-
ciala organizma.
Če naredimo kuro 1-
krat letno po 3 mesece,
prebavni encimi vseka-
kor ne morejo škodo-
vati, našemu telesu pa
prihranijo energijo in
spodbudijo presnovo,
skratka dovajajo življenje.
Po drugi strani pa lahko tudi privilegiramo
hrano, bogato s prebavnimi encimi, to je
surova zelenjava, predvsem kalčki vseh vrst,
živa mlada hrana, ki krepi telo in mu ne
more škoditi.
Prebavni encimi so termično občutljivi, za-
to jih v kuhani zelenjavi ne najdemo.
Telo krepijo in ne škodijo, ljudje pa jih pre-
malo poznamo in se jih premalo poslužuje-
mo.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 27. januarja, ob 14. uri.
PD Vrh Sv. Mihaela
Bogato delovanje 
na številnih področjih
  estro delovanje društva PD
Vrh Sv. Mihaela je v
prejšnjih tednih in mesecih
močno zaposlilo vse njegove čla-
ne, predvsem tiste najmlajše. Ob
pomembni okrogli obletnici prve
svetovne vojne so skupaj poglobili
prav to temo in s pravim razisko-
vanjem na terenu spoznavali gro-
zote takratnega časa v naših
krajih. V novem letu pa se
člani društva že pripravljajo
tudi na prireditve, ki jih
čakajo v prihodnjih tednih
in mesecih, v prvi vrsti gre
za priprave na že 15. izved-
bo pevskega tekmovanja
Zlata grla.
Začnimo z že opravljenim
delom. Projekt, ki so ga raz-
vijali v prejšnjih mesecih, je
nastal v sodelovanju z
združenjem Juliaest, ki po-
sebej obravnava prav doga-
janje na soški fronti. V
omenjenem projektu so se
posebej izkazali vrhovski
otroci, ki pojejo v OPZ Vrh
Sv. Mihaela. Prvi del projek-
ta je predvideval obisk na domu
in pogovor z nekaterimi predstav-
niki starejše generacije Vrhovcev
in Vrhovk. V prijetnem kramljan-
ju z njimi so poizvedovali o
življenju na vasi v času druge sve-
tovne vojne. Intervjuvanci pa so
po spominu pripovedovali tudi
žalostne zgodbe o dogajanju na
P Vrhu med prvo svetovno vojno ino begunstvu, ki so jim jih posre-dovali njihovi starši in sorodniki.
Otroci so se tako pogovarjali z go-
spo Amalijo Devetak (za do-
mačine je preprosto Malka Mišin'-
va), z gospo Marijo Cotič (Marija
Šuštrj'va) in z gospodom Mariom
Vizintinom (Mario Kršulinov). Na
podlagi tega raziskovalnega dela je
nastala božičnica, ki so jo vrhovski
otroci uprizorili v cerkvi sv. Lo-
vrenca na Vrhu na nedeljo Sv.
Družine, 28. decembra lani.
Božičnica je nastala po zamisli Tat-
jane Devetak in Karen Ulian, ki je
otroško dramsko postavitev tudi
režirala. Vtise in občutke prve sve-
tovne vojne so prinašali bogat fo-
tografski arhiv Mitje Jurna in fo-
tografije iz knjige Odšli so brez sla-
ve in spomina (Vlado Klemše).
Božičnica je bila tudi tokrat v sklo-
pu maše ob nedelji Svete Družine;
letos jo je daroval upokojeni ko-
prski škof msgr. Metod Pirih. Le
nekaj dni pred tem, na božično vi-
gilijo, so vrhovski otroci po
domovih domače vasi delili
tudi betlehemsko lučko mi-
ru.
Pred vrati pa je za PD Vrh Sv.
Mihaela že nekaj pomem-
bnih novih dogodkov. Letos
se na Vrhu namreč priprav-
jajo na jubilejno, 15. izved-
bo revije otroških in mla-
dinskih zborov Zlata grla, ki
ji bomo prisluhnili v sobo-
to, 18., in nedeljo, 19. aprila,
v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici. Prvi po-
memben rok za vse tiste, ki
bi se revije želeli udeležiti, je
28. februar, to je datum, do
katerega se je treba na tek-
movanje prijaviti. Tudi letos
bo revija Zlata grla razdeljena v
dve kategoriji. Netekmovalni re-
vijski del bo v soboto, 18. aprila,
ob 18.00, tekmovalni del revije,
dodatno razdeljen na kategoriji
otroških in mladinskih zborov, pa
dan kasneje, v nedeljo, 19. aprila,
ob 16.00.
AČ
S 7. strani
Kako čim več ...
  anzarijeva komedija
izžareva značilno itali-
jansko komičnost, ki
korenini v tipično italijanski “fi-
lozofiji znajti se v življenju”. Hro-
vatova režijska roka je komedij-
skemu zapletu ob nekaterih ma-
lenkostnih, a potrebnih posegih
v tekst narekovala primeren tem-
po, ki ga v sozvočju poudarja
tudi učinkovita glasba, spo-
minjajoča na mediteranske
melodije in na koračnice, av-
torja Mirka Vuksanovića z dol-
goletno izkušnjo pisanja gla-
sbene opreme za gledališke po-
trebe. Vsi nastopajoči igralci so
se na realističnem prizorišču
skromnega Marcovega stano-
vanja – odrskima mojstroma
Franku in Jošku Kogoju se je
pridružil Branko Drekonja, ki
je tudi avtor malce “srhljive-
ga”, a povednega plakata -, po-
tem pa lične gostilniške sobe v
gorskem kraju, prepričljivo, tu-
di s kretnjami, gestami in mimiko
povsem naravno preobrazili v ko-
medijske like in gledalce popeljali
v daljna 60. leta, kar so povedno
nakazovali tudi kostumi. Le-te je
odbrala Nevenka Tomašević, vod-
ja šiviljske delavnice SNG Nova
Gorica. Tudi tokrat so se znani
obrazi štandreškega dramskega
odseka – nekateri imajo za seboj
skoraj 50-letno pot na odrskih de-
skah - izkazali kot homogena sku-
pina, ki rada deli s publiko svoje
veselje do gledališkega ustvarjan-
ja; le-to jih je popeljalo med naj-
boljše ljubiteljske ustvarjalce, tudi
v Sloveniji. Uigranost so pridobili
v vseh teh letih skupnega nasto-
panja, ki glede na ponovitve ne-
katerih predstav prekaša marsika-
teri profesionalen gledališki an-
sambel. Komedijske niti se v
predstavi Mrtvi ne plačujejo dav-
kov sučejo okrog protagonista
Marca, ki ga je z zrelo, sproščeno
igro, najprej kot ženi in tašči ne-
močno pokornega, nato samoza-
vestnega, iznajdljivega moža, izri-
sal Matej Klanjšček, čigar prodor-
ni pogledi z odra zadobijo neko
posebno magnetično moč. Nje-
M govo ženo Amalijo, povsem po-drejeno mami, ki hodi molit k sv.Marjeti, da bi se znebila neljube-
ga zeta, je z dobrim niansiranjem
razpoloženj solidno odigrala Da-
niela Puja. Osorno taščo Gertru-
do, s ciničnimi opazkami na
ustih, ki zapravlja v igrah na srečo
zetov denar, a tega seveda ne priz-
na, je suvereno orisala Mojca Do-
linšek, ki se kot članica društva
Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj
prav dobro znajde med štan-
dreškimi kolegi. Tako kot se tudi
Egon Cijan in Ivan Jedrlinič, ki
sta že kar nekajkrat bila soustvar-
jalca štandreških uspešnic. Še po-
sebno Jedrlinič zna ovrednotiti
tudi male vloge. Različna razpo-
loženja Marjele, mlade gostil-
ničarjeve hčere, ki si želi spoznati
moškega svojih sanj, je odlično
prikazala Vanja Bastiani, že od
mladih nog velika ljubiteljica
odrske umetnosti. Marjelinega
očeta Nikolo je kot zvitega “oštir-
ja”, ki ve, kako je treba ustreči go-
stom, pa tudi “drugačnim apeti-
tom”, živahno prikazal Marko
Brajnik, ki se po štandreškem
odru “potika” že od vsega začet-
ka. Kot se tudi žlahtni komedijant
Božidar Tabaj, ki je s svojimi
značilnimi humornimi poteza-
mi, ki vselej izzovejo smeh, izrisal
koristolovskega, moralno izprije-
nega župana. Temu kot senca
zmeraj sledi občinski tajnik Giu-
fredi, ki ga je izrazito upodobil
Marjan Breščak kot bojazljivca, ki
“je le opravil to, kar so mu drugi
ukazali narediti”. Breščak se je v
teh dolgih letih gledališkega
ustvarjanja “specializiral” v drob-
nih vlogah malce čudaških likov,
tako da le-ti v njegovi interpreta-
ciji vselej plastično oživijo in se-
veda zabavajo občinstvo. Tudi
Sandi Molar v vlogi vratarja Ra-
faela in Jože Bezjak kot mesar Gi-
gi sta pristno odigrala svoji vlogi
in se dobro vključila v štandreško
skupino, čeprav sta prvič nasto-
pila v njej. V zakulisju je kot šepe-
talka na premieri stala Roberta
Marussi, za tehniko so pa bili za-
dolženi Matija Faganel, David
Vižintin in Joško Kogoj. Komedij-
ski zaplet z več duhovitimi na-
drobnostmi, ki so spravile gledal-
ce v smeh, je imenitno zaživel in
se bo razbremenjen premierskega
jarma pojavljal po raznih odrih
na Slovenskem, kjer je zmeraj
praznično, ko se na njih pojavijo
štandreški igralci, ker s pristno,
iskreno igro znajo zmeraj podžga-
ti občinstvo, kot so ga na sobotni
premieri in prvi ponovitvi v ne-
deljo, 25. januarja 2015, ko so s
svojo novo produkcijo Mrtvi ne
plačujejo davkov zaokrožili le-
tošnji Abonma ljubiteljskih gle-
daliških skupin Štandrež 2014.
Odveč je, če napišemo, da je bil
tudi tokrat izredno lepo sprejet.
Ob zlatem jubileju želimo gleda-
liškim zanesenjakom iz Štandreža
še veliko uspešnih nastopov v
okrilju zahtevne, a tako čarobne
in privlačne modrice Talije, ki jim
je, ob vloženem trudu, naporu,
požrtvovalnosti in mnogih njej
namenjenih prostih urah, poda-
rila veliko zadoščenja.
Načelnost pa ima pozitivne učinke le na daljši rok:
marsikdo se npr. spominja srditih kritik in napadov,
ki smo jih z leve in desne, od Italijanov in Slovencev,
doživeli pred tremi leti, ko sem na podobnem no-
voletnem srečanju naše stranke dejal, da smo vrata
slovenskih šol na stežaj odprli Italijanom, in sem si
tudi drznil omeniti s tem povezane negativne po-
sledice na kvaliteto učenja slovenskega jezika. Pre-
dlagal sem zato, naj raje italijanske šole v obmejnih
krajih uvedejo pouk slovenščine. No, sedaj o tem v
manjšini govorijo tako rekoč že vsi, idejo pa je pred
kratkim podprla tudi italijanska ministrica za šol-
stvo. Bili smo torej, kot že velikokrat prej, dejansko
pionirji, avantgarda v idejah in vizijah, ki so jih dru-
gi najprej kritizirali in napadali, potem pa kar mi-
mogrede po tihem osvojili. Naš je torej pravi refor-
mizem, ki ga je SSk očitno zmožna, ker z narodno
zavestjo in odgovornostjo, prosta vseh zakulisnih
interesov in malenkostnega barantanja, gleda na-
prej, ne da bi pozabila na to, kar smo, komu služimo
in katere so resnične potrebe naše narodne skupno-
sti in tega prostora. Prepričan sem, da se bo srednje-
ročno izkazalo, da so tudi naše kritike reformi kra-
jevnih uprav, od ukinjanja pokrajin pa vse do prisil-
nega združevanja občin, utemeljene in lo-
gične. Medtem pa se marsikdo tudi znotraj
naše narodne skupnosti s svojim skromnim
vozičkom nebogljeno priklaplja na lokomo-
tive, ki jih vozijo drugi, upajmo, da ne v pre-
pad.
Pri vsem tem moramo upati, da poenotenje stališč
v manjšini glede bistvenih potreb in interesov naše
narodne skupnosti ne bo vedno trajalo tri ali več let,
kot v zvezi s prisotnostjo italijanskih otrok na naših
šolah, sicer bo medtem nastajala škoda, ki je ne bo
mogoče več popravljati.
Kot rečeno, izzivov za naprej ne manjka. Niti se ni-
smo ustrašili negativnih rezultatov glede prihodnjih
možnosti za našo zastopanost v italijanskem parla-
mentu in negativnosti reforme krajevnih uprav.
Vse to pomeni, da bomo še močneje morali popri-
jeti za delo, se soočiti z realno politično situacijo,
dobro pretehtati, kdo so naši dejanski zavezniki in
kdo naši nasprotniki, in povleči ustrezne politične
poteze.
Čas za to bo spomladanski kongres stranke, na ka-
terega vas že sedaj vse vabim.
Nocoj pa vas po koncu tega uradnega dela vabim v
spodnje prostore, da skupaj nazdravimo novemu le-
tu in se pogovorimo o izzivih, ki so pred nami. Zah-
valjujem se vsem kolegom, ki so pripomogli k
uspešni organizaciji tega večera.
Hvala vam za udeležbo in srečno vsem! 
Z 2. strani
“Gre za načelnost ...
Prizor iz drugega dejanja (foto DP)
Aktualno 29. januarja 2015 15
Povezava, ki postaja del nas 
Ta prekleti signal
  ekje sem brala, mislim,
da je bilo ravno na sple-
tu, da nekaj manj kot tri-
deset odstotkov italijanov še ved-
no uporablja star telefonček. No,
sem pomislila, glej ga, nisem edi-
na, ki ima še vedno najraje stari,
dobri aparat s slušalko in žično
povezavo. Potem ko nekoliko bolj
pazljivo preberem, pa razumem,
da je avtor mislil na stari tip mo-
bija, tistega, da se razumemo, ki
je bil v modi pred smarthpho-
nom. Tistega, ki imam jaz nekje
v nahrbtniku, skrbno izkloplje-
nega, da bi se ne oglašal ravno v
najmanj primernem trenutku, in
ki ga še vedno, brez sramu priz-
nam, ne znam prav uporabljati,
saj ga itak skoraj nikoli NE upo-
rabljam.
No, na koncu sem bila čisto po-
klapana, verjetno je tistih, ki so
še vedno, kot jaz navezani na sta-
cionarni, klasični telefon, še
manj kot odstotek. Ali morda sem
celo edina. Pa vseeno: vedno de-
luje, nikoli ga ni treba polniti,
vedno lepo slišiš in nikoli ti ni
treba tekati po dvorišču ali celo
po rebri navzgor, da loviš signal.
In še nekaj, kar je še kako po-
membno: ne škoduje zdravju. In
jaz, trmasta kot sem, ostajam pri
svojem starem telefonu. S pov-
sem sprejemljivim izgovorom, da
N pri nas doma sploh nimamo si-gnala. In ga v resnici nimamo.Da mladi mislijo o tem drugače,
sem spoznala za praznike, ko smo
bili na kosilu pri prijateljih. In so
bili seveda, kot se za praznike spo-
dobi, zraven že otroci, pardon,
dvajsetletniki, ki so se radi pri-
družili našemu skupnemu kosi-
lu.
Pogovor se je tako razvnel, neko-
liko zaradi tega, ker je časa za
druženje danes vse manj, nekoli-
ko pa zaradi vsega, kar smo si
imeli povedati, da je kosilo, ki
sem ga v glavnem pripravljala jaz,
slabo uspelo. Kdor me pozna,
namreč ve, kaj mi pomeni kram-
ljanje in da že zaradi samega Fa-
cebooka doma večkrat večerjamo
najrazličnejše prižganke in za-
smojenke. Kako bom pazljivo pri-
pravljala kosilo, ko mi je na voljo
celo klepet v živo!
Kljub vsemu smo sedli za mizo,
jaz z občutkom, da hrana ni taka,
kot jo pripravim doma in kot sem
si sploh želela, da bi bila, oni ver-
jetno v prepričanju, da ne znam
pripraviti dostojne pizze in gobo-
ve juhe.
Vsekakor je bilo ob svečah prijet-
no, pripovedovali smo si in kle-
petali, medtem ko je bilo zunaj
sivo in mraz. Le mlada dva, do-
mači sin in hčerka, sta kmalu
odložila pribor in iz žepa potegni-
la vsak svoj smarthphon. Dekle
rumenega, ki ga je pravkar dobila
iz Združenih držav v dar. Kot se
zdi, so tam take igračke kar nekaj
stotakov bolj poceni. Pa kaj, ko
odkrito povedano, meni, ljubitel-
ju narave, sonca, morja in gora,
taka naprava kaj malo pomeni.
In tako sta se fant in dekle veselo
zagledala v ekranček, nekaj
božičnega interneta, nekaj
božičnih sporočil, nekaj voščil,
nekaj slikic, pa še kak pozdrav in
seveda virtualen objem z ljublje-
no osebo. Kot da bi nas ostalih ne
bilo. In vsi smo vedeli, da bi bila
pripomba, odloži telefon, saj je
Božič, čisto neumestna, nepri-
merna in celo neolikana. Tako je
pač. Veliko lažje komuniciramo s
tipkovnico, internetom in SMS
kot v živo, ob obloženi mizi s
svečami.
Le nekaj dni je nato minilo, ko
sem še sama spoznala, kako je tu-
di mene že zavedlo in koliko
skupnega imam s tema dvema
dvajsetletnikoma, ki jih imam ra-
da in s katerima se pravzaprav tu-
di lepo razumem.
Skoraj leto bo, odkar sva se z
možem preselila, hišo v Kostan-
jevici na Krasu sva brez večjih
pretresov izpraznila in dala v pro-
dajo. Brez večjih pretresov predv-
sem, ker sva živela in odraščala v
mestu, jaz pa sem tam tudi roje-
na. V mestu so besede, kot očet-
njava, rojstna hiša, domačija in
podobne, popolna neznanka. Kaj
šele hiša, ki mi je bila dom komaj
pičlih deset let.
Tako sva pač odšla, ob koncu leta
pa sem izbrisala še stalno biva-
lišče, se dokončno preselila v Ita-
lijo in odklopila tudi telefon in
internet.
Ravno podobno sivo in mrzlo ju-
tro kot na božični dan je bilo, ko
sem, skupaj z drugimi, stala v pre-
cej dolgi in počasni vrsti v uradih
slovenskega Telekoma v Krom-
berku, z modemom, razdelilni-
kom, pogodbo in nekaj druge
šare v rokah. Zbogom ADSL, na
katerega sem bila tako ponosna,
saj številnim mojim prijateljem v
zamejstvu ta povezava ni bila na
voljo. In v tistem trenutku sem
spoznala, da mi ni vseeno... Ne-
kako tesno mi je postalo pri srcu,
ko sem sredi vrste gledala tisti
modem, ki sem ga tako skrbno
pazila in katerega mi je prijazni
Hotimir že tolikokrat zamenjal,
ko je vanj udarila strela. Moj mo-
dem in moj svet. Tale naprava, ki
je sicer delovala tudi brezžično, a
sem ji jaz izklopila anteno, mi je
bila povezava s celim svetom. In
predvsem s prijatelji. Pred menoj
so se zvrstile vse tiste silvestrske
noči, kar nekaj jih je bilo, ko sem
se vrnila domov s praznovanja in
takoj sedla za računalnik. Da sem
bila s prijatelji, čeprav samo prek
spleta. In vse tiste rože za rojstni
dan, poslikane, narisane, animi-
rane. Samo virtualne, a tako dra-
ge in tako lepe. Navadili smo se
na to, da prijateljstvo doživljamo
prek spleta, da smo si blizu preko
ekranov, da smo skupaj, pa
čeprav samo virtualno. Res sku-
paj, kajti v trenutkih, ko nama je
bilo z možem težko, sem samo
prižgala računalnik in sem si bila
blizu s prijatelji, pa čeprav so ti
razkropljeni vsepovsod. Od Trsta,
ki je bil sicer blizu Kostanjevice,
a še vedno predaleč, do Dolen-
jske, Furlanije, Španije, Nemčije
in celo Avstralije. Mali, veliki vir-
tualni svet, ki je postal prenašalec
čustev in želja, virtualne besede,
ki so lahko tople, prijateljske in še
kako resnične.
Vedno bolj težko mi je bilo v
vrsti, najtežje, ko sem stopila k
pultu in nanj položila modem. A
boste izklopili tudi internet, je
vprašala uslužbenka. Ja, sem ko-
maj izustila. Ko sem se vrnila v
avto, me je tiščalo v grlu, možu,
ki je bolj samosvoj in mu internet
ne pomeni veliko, pa sem samo
rekla... po hiši sicer ne, a po in-
ternetu mi je žal. Saj ga imaš itak
tudi na novem domu je pripom-
nil. Ni vedel, koliko spominov in
koliko objemov, pa čeprav vir-
tualnih, je ostalo za Telekomo-
vim pultom. Po tistem belem
modemu z narisanim
škrjančkom se je zvrstilo deset let
mojega življenja. In na stotine lju-
di, ki so mi bili in ostajajo prija-
telji. Signal, ki postaja del nas.
Suzi Pertot
S 13. strani
Ko učinki ...
  išja gospodarska rast bi
morala učinkoviti vladi
pomagati bolj izrazito
nazadnje uresničiti glavno zah-
tevo Bruslja: vrnitev javnega
primanjkljaja pod mejo 3 od-
stotkov. Kaj pa je doslej dosegla
vlada Mira Cerarja? Veliko je
kazalcev, da bo višjo popolno-
ma “požgala” zaradi svoje
neučinkovitosti. Po napovedih
finančnega ministra Dušana
Mramorja bo letošnji javni pri-
manjkljaj res manjši od treh
odstotkov (2,8 odstotkov), nje-
gova nominalna vrednost pa
bo višja od lanskega (1,3 mili-
jarde proti 1,2 milijarde). V
končni fazi bo torej javni pri-
manjkljaj 2015 višji od tistega
V v letu 2014.Skratka, logika vlade je bila ta-ka: ker je rast višja, se lahko
“potrudimo nekoliko manj” in
si lahko privoščimo višji (no-
minalni) primanjkljaj. Vlada
stagnira in upa na zunanje oko-
liščine. Pravih strukturnih re-
form še vedno ni na obzorju.
Pomanjkanje države
Manjka globalni razmislek o
pokojninskem sistemu, ki bi
moral upoštevati preprosto dej-
stvo, da se povprečna starost
povečuje, da posledično ljudje
prejemajo dalj časa pokojnine
ter da manj delovno aktivnih
ljudi vzdržuje vse več upoko-
jencev. Manjka globalni razmi-
slek o trgu dela, ki bi upošteval
dejstvo, da vse več mladih, ki
vstopajo na trg dela, ne spada
v kategorijo “zaposlenih” (v
privatnem ali zasebnem sektor-
ju), temveč ima status samo-
stojnih podjetnikov ali avtor-
skih honorarcev. Manjka glo-
balni razmislek o tem, da pod-
jetja, ki so motor razvoja džave,
potrebujejo čim bolj prijazno
podjetniško okolje: to pa ni sa-
mo manjše davčno obremenje-
vanje, temveč tudi manj biro-
kracije in manj klientelizma. Pa
še bi lahko naštevali.
Vse to (še vedno) manjka, man-
jkajo torej tisti nastavki, ki bi s
pomočjo evropskega “dopinga
in steroidov” dejansko in do-
končno pognali Slovenijo v
boljšo gospodarsko prihod-
nost. Jasno mora biti namreč,
da učinek dopinga ni večen. In
ko ta učinek poteče, so posledi-
ce lahko katastrofalne...
Hudič z metlo
Znamenja
  o Martinu je zanimivo za-
viti na novo vino in seveda
na pečen kostanj. Prav toži
se mi po prelepih starih časih, ko
smo pekli kostanj, tudi krompir,
kar na žerjavici, če pa smo bili ze-
lo pridni, je prišla celo klobasa.
Mladi rod danes tega ne pozna in
se mi dozdeva, da je za marsikaj
prikrajšan.
Družina, ki me je povabila na
družinsko martino-
vanje, je sestavljena
iz tehle članov: stara
mama, 'ta mladi', ki
se je k hiši priženil,
njegova ženička pa
dva nebogljena
šolarja. Takoj, ko sem
vstopil, sem opazil,
da je ozračje naelek-
treno. Mali Jurček, ki
mi je povedal, da
pozna že vse črke, je
takoj začel: “Pa veste,
kaj je bilo v šoli”?
“Kaj pa”? “Ko smo
zjutraj vstopili v šolo,
je bil na steni narisan
velik parkelj z me-
tlo”. “Kdo ga je pa narisal”? “Tu-
di učiteljica ni vedela, je pa nari-
san in mene je strašno strah... ”
“Tebe nima kaj biti strah, tebe va-
rujejo angelčki, enako Mihca.
Vidva bosta lepo zaspančkala, saj
vaju bo nona pospremila. Ali ni
tako”? “Ja, ja, pa še z nono zapo-
jeva Angelček varuh moj... ” In
vrata so se zaprla za njimi …
Gospodar pa kar ni mogel priti k
sebi in je takoj začel: “Glejte, v
šoli je nekdo ponoči na steno na-
risal hudiča, in to, ko je bila stav-
ba zaklenjena. Naša hiša, tako
pravijo, ima tristo let. Na portalu
je križ s Kristusom, ki ga je izdelal
kamnosek nekje s Krasa. To
kažeta dve inicialki in letnica
1716. Pri sosedu imajo novo hišo
z lepim kamnitim portalom in v
sredini je tudi križ, samo obrnjen
– in to brez Kristusa. Tudi naprej
je neka nova hiša s portalom, ki
ima neko čudno znamenje... Se
P vam ne zdi, da je tu nekaj, kar lene gre”? “Če je tako, potem resnekaj ni prav. Odkrito povedano,
tu so znamenja, ki jih uporablja-
jo satanisti, pa naj se tega zave-
damo ali ne. Dejstvo je dejstvo.
Ali se tega zavedajo kamnoseki,
ki klešejo nove portale, ne vem!
Mogoče pa vse to lahko tudi nek-
do naroča? Če je v šoli čez noč
pri zaklenjenih vratih na steno
nekdo namalal hudiča, se to lah-
ko razlaga na dva načina: kot naj-
stniško potegavščino, da bo otro-
ke strah, ko pridejo v šolo, lahko
pa bi to tudi kaj povedalo, da je v
ozadju nekdo to naročil. Vse sku-
paj le ni tako preprosto. Tisto
znamenje na hiši je dejansko
znamenje, ki ga uporabljajo sata-
nisti. - Obrnjen križ, brez Kristu-
sa. Lastnik hiše lahko sploh ni ve-
del, kaj je to. Tudi tisti krogi, ki
jih omenjate na naslednjem por-
talu, imajo izvor v satanizmu. Po-
trudite se in poglejte v kakšen
slovar! Vam rade volje poma-
gam! Vse skupaj nam lahko da
misliti”!
Mož pa: “Se vam ne dozdeva, da
vi duhovniki skoraj ne govorite
več o hudiču? Vse mogoče ople-
tate, tega pa se bojite načenjati,
kot da bi vas bilo strah. Veste, go-
spod, hudič je! Pa recite, kar
hočete. Seveda ne takšen, kot je
pri stari Pepci v sosednji vasi, ki
gre vsak mesec k eksorcistu, češ
da je obsedena. Ona potrebuje
debel kol, da bi jo nekdo krepko
nabutal, pa bi se spametovala, ne
pa obsedenost. Nič ne dela, samo
nekaj slepomiši in ljudi straši in
jih zavaja s svojo obsedenostjo
…”
Naslednji dan sem razmišljal: Vse
to le ni od muh, mož ima marsi-
kaj prav! Ali mi duhovniki res ta-
ko malo govorimo o hudem du-
hu? Mogoče pa ne znamo pravil-
no predstaviti teh problemov, da
bi nas ljudje razumeli?
Dejstvo je, da hudič
obstaja, in tega bi se
moral zavedati vsak
vernik, ne glede kate-
ri krščanski veroizpo-
vedi pripada.
Kje so tu vzroki? Ljud-
je velikokrat nismo
sposobni prenesti
Božje navzočnosti.
Sveto pismo, 2. Moj-
zesova knjiga 33,20,
nas opominja: Boga
ne moremo videti!
(“Mojega obličja ne
moreš videti; kajti no-
ben človek me ne mo-
re videti in ostati
živ”.)
Prav krivica in nezaupanje silita
človeka v beg pred Bogom: “Go-
spod Bog je poklical človeka in
mu rekel: 'Kje si'? Rekel je: 'Slišal
sem tvoj glas v vrtu, pa sem se
zbal, ker sem nag, in sem se skri-
l'”!  (1 Mz 3,10). Tu je lepo pove-
dano: Ni se skril Bog pred člove-
kom, ampak človek pred Bogom.
Prav zato ni težava, kako spoznati
Boga, kako priti do tega, da se
nam Bog odkrije. Mi moramo
priti iz svojih skrivališč in biti
pred Bogom odkriti! Tega pa ve-
likokrat ne zmoremo, prav zato
prihaja Bog k nam, v naša skriva-
lišča, v naše grehe, celo prevzema
obliko našega grešnega telesa, da
se nam pokaže in nas odreši. Če
pa je vse to nekje zablokirano, je
v ozadju moč teme – temna sila,
o kateri neradi govorimo, ne gle-
de na to, kako jo imenujemo, ob-
staja in je vedno tudi na delu!
Ambrož Kodelja
S 1. strani
Naša skrb ...
2. narediti delovanje društev
manj drago, torej doseči
prihranke na področju
organiziranosti društev. Tudi
ta trditev se nam ne zdi
umestna, predvsem če
pomislimo na uspešnost
nekaterih društvenih
stvarnosti, ki s svojim
delovanjem izstopajo v
športu, na prosvetnem
področju, na ravni
amaterskih gledališč, na
glasbenem področju itd. Tu
gre za drug mehanizem, ki v
manjšini jamči
konkurenčnost in izjemno
učinkovito usklajuje
prostovoljstvo s poklicnim
delom. Vzemimo v pretres
primer Goriške in poglejmo
uspehe manjših stvarnosti,
ki so se v zadnjih letih
izkazale na deželnem,
državnem in evropskem
merilu (glej primer Olympie
in projekta zduženih ekip z
Valom, Našim praporjem in
Sočo; glej društvo Emil
Komel, ki je iz društva
preraslo v šolo; glej PD
Štandrež in uspešno
gledališko sezono; glej naše
zbore in še bi lahko
naštevali). Podobna je
verjetno stvarnost tudi v
drugih pokrajinah, kjer
marsikatera društvena
prostovoljna dejavnost
dosega z minimalnimi
sredstvi izjemno velike
uspehe.
Dejstvo je, da je danes
društvena struktura tista, ki
ustvarja jedra in vezi med
ljudmi, da so društva tista, ki
prenašajo ljubezen do
slovenske besede in pesmi.
Dejstvo je tudi, da so
društva, predvsem v
primerih, kjer jim je uspelo
narediti kakovosten skok in
uskladiti prostovoljno delo z
dobro organiziranimi
poklicnimi storitvami,
postala najbolj zdrav in
dinamičen element naše
skupnosti in s svojimi
dosežki postajajo z veliko
manjšimi investicijami
konkurenčna celo nekaterim
poklicnim ustanovam, ki pa
po drugi strani danes z
veliko težavo ohranjajo svojo
institucionalno vlogo, ki bi
si jo morale verjetno že pred
dvajsetimi leti na novo
zamisliti v luči
spremenjenih geopolitičnih
odnosov med Italijo in
njeno vzhodno sosedo.
Zato, spoštovani odbornik,
napovedane reforme so
dobrodošle, če bodo znale
ohraniti neko distanco od
prevladujoče logike
poenostavljanja in
posledičnega uniformiranja
in bodo ob spoštovanju
pluralnosti, o kateri ste tudi
sami spregovorili, znale
spodbuditi tudi alternativne
modele upravljanja, ki
temeljijo na
samoiniciativnosti in so
alternativne velikim
ustanovam, čeprav lahko
zelo učinkovito dopolnjujejo
njihovo vlogo.
Aktualno29. januarja 201516
  veža, živobarvna in sanjsko zelena
podoba novodobne Alice nas je
popeljala v letošnjo čudežno
deželo pričevanj in prikazni, dokumen-
tov in imaginacije, zgodb in efektov, ob
katerih smo podoživljali enoletno bero
filmvideo dogajanja v prostranem pro-
storu od Alp do Uralov, od Kavkaza do
Balkana. Sugestivna uvodna špica
Tržačana Ivana Bormanna, ki je uvajala
vsako projekcijo, in pa evokativna slika
miramarske pristave z letečimi pticami
na uradnem plakatu Francesca Paola
Cappellotta sta lepo in učinkovito sim-
bolizirali utopično moč povezovanja in
soočanja tako različnih evropskih duš in
čutenj na letošnjem pregledu Tržaškega
filmskega festivala (TFF).
Številno občinstvo, na domala vseh pro-
jekcijah, je nagradilo še kar kakovostne
produkcije, tako na primer vizualno
dovršenost zmagovalca v kategoriji ce-
lovečernih filmov, Simindis Kundzuli
(Otok s pšenico) Gruzijca Georgea
Ovašvilija, kot tudi realistično moč in
neposrednost dokumentarca Some-
thing better to come (Prišlo bo tudi
boljše) Poljakinje Hanne Polak. Naj-
boljši kratki film je bil Davay ne syogod-
ni Ukrajinke Christine Syvolap, nagrada
Srednje-evropske pobude je šla hrvaške-
mu dokumentarcu Tihe K. Gudac Goli,
memoarju o zloglasnem Golem otoku.
Skratka, enako zanimive so bile predsta-
vitve v dvorani Tripcovich (1200 mest),
v kateri so bili celovečerni in dokumen-
tarni filmi v tekmovanju, kot v manjši
dvorani gledališča Miela, kjer so bila
kratkometražna, animirana, umetniško-
glasbena in druga dela. Med celovečerci
mi je uspelo si ogledati češki film Cesta
ven (Izhodna cesta) Petra Vaclava, o
problematični obravnavi Romov v so-
dobni postsocialistični Češki, ali pa
grškega Sto spiti (Doma) Atha-
nasiosa Karanikolasa, ki upri-
zarja nekam odtujeno in bre-
zupno metaforo ne zgolj eko-
nomsko skrahirane najjužnejše
države Unije. Vizualno bogat, a
dokaj hermetičen je bil prvi ce-
lovečerec Slovenke Sonje Pro-
senc, Drevo. Eksistencialna psi-
ho-drama v troje se odvija v
morečem, zaprtem, skoraj me-
tafizičnem okolju. Avtorja sce-
narija sta sama režiserka in moj-
ster fotografije Mitja Ličen.
Izbor dokumentarcev je poka-
zal, da je ta žanr še kako živ in
potreben. Morda bi prav televi-
zija lahko marsikakšno od pri-
kazanih del lahko dala na spo-
red, celo ob normalni uri, saj so
se izkazala za dovršena in
všečna tudi širši publiki. Nagra-
jeno delo H. Polakove spremlja
zelo empatično životarjenje in
preživljanje mlade protagoni-
stke in druščine izobčencev,
“razžaljenih in ponižanih” mla-
doletnikov, na eni od največjih
deponij na svetu v bližini Mo-
skve.
Sicilijanec Maurilio Mangano pa je z In-
ternatom posnel nekaj zgodb gruzin-
skih pribežnikov iz Abhazije in tako
skušal osvetliti vozel kavkaških genocid-
nih vojn. V tem ni-
zu je bil tudi doku-
mentarec Živeti ka-
men Tržačana Jurija
Grudna, ki je pred
leti posnel portret o
Ediju Šelhausu. Po-
seben dogodek je
bilo skupinsko delo
Evromaidan. Čornovy montaž, to je
zbirka reportažnih posnetkov mladih
ukrajinskih filmarjev ob lanskih krvavih
demonstracijah, ki jo je zmontiral
režiser Roman Bondarčuk.
Med uspelimi dokumentarci bi omenil
delo Olge Sommerove Magicky hlas re-
belky, ki obnavlja umetniško-politično
izkušnjo pevke Marte Kubišove. Najpo-
pularnejša zvezda češke pop glasbe je za-
radi brezkompromisnosti do režima bila
prisljena k 20-letnemu molku, a postala
je glasnica gibanja Karta 77 in eden od
simbolov “žametne” revolucije. Prav
srčen je bil portret beloruskega umetni-
ka - filozofa Valerija Ljaškeviča, ki živi
kot brezdomec na kolodvoru, kot ga je
ujela srečna kamera Anastasije Mi-
rošničenko v filmu Perekstrok (Križišča)
.
Letošnjo nagrado Corso Salani (za naj-
boljši “neodvisni” film) je prejel Fra-
stuono (Hrup) , prerez Davideja Maldija
o novih italijanskih punk-rock tokovih.
Zanimiv je bil tudi Peri Anarchias (O
anarhiji) , zgodovinski ekskurz Bruna
Bigonija, ki predstavlja razne epizode
in izkušnje anarhistične ideje in prak-
se, od španske državljanske vojne do
komun po Italiji.
Med posebnimi dogodki tržaškega fe-
stivala, ki sta ga tudi letos srečno spra-
vila pod streho direktorja Annamaria
Percavassi in Fabrizio Grosoli, bi pou-
daril dva skupinska filma, oba v zna-
menju Sarajeva. Lost in Bosnia je raz-
mislek o filmu 11 mladih filmarjev s
celega sveta, gojencev šole “film. fac-
tory” madžarskega mojstra Bela Tarr.
Les ponts de Sarajevo (Mostovi Sara-
jeva) pa večnarodna koprodukcija o
simptomatičnih podobah mesta skozi
zadnje stoletje, pri kateri je sodelovalo
13 režiserjev in podoživelo razne
zgodbe, od atentata na Franca Ferdi-
nanda do zarez in spominov na ne-
davno bratomorno vojno. Poleg ved-
no zimzelenega Godarda bi omenil
“refleksije” Rusa Sergeja Loznice, ki
je na statične foto-odtise, morda um-
rlih, branilcev mesta vnesel posnetke
sedanjega Sarajeva z značilnimi kuli-
sami, ulicami, džamijami in tudi sve-
tišči drugih veroizpovedi. Ali pa zgodbo
Vincenza Marre Il Ponte (Most) o bo-
lečini in domotožju muslimana Maja in
kristjanke Fatime, ki sta zaradi vojne
morala zapustiti mesto in ostala v tuji-
ni...
Glavna zvezda festivala je bil nedvomno
očak poljskega filma, Krzystof Zanussi,
kateremu je bil posvečen letošnji ma-
sterclass s študenti filmskih akademij,
ob prikazu njegovega zadnjega truda,
Obče čialo (Tuje telo) . Med posebnimi
dogodki je beležiti še uspešen sprejem
najnovejšega dela Bosanca Danisa Tano-
vića, oskarjevega nagrajenca za No
man’s land, ki je predstavil pogumni
film Tigers (Tigri) o smrtonosnih učin-
kih prodaje umetnega mleka za do-
jenčke v revnih predelih Pakistana.
Režiser uspešnice Petelinji zajtrk, Marko
Naberšnik, pa je avtor avstrijsko-sloven-
skega filma Die Waelder sind noch
gruen, ki s humanostjo uprizarja nena-
vadno zgodbo iz prve svetovne vojne:
na visokogorskem bojišču na soški fron-
ti se mladi avstrijski vojak spopade z
usodno dilemo vojne. V istem progra-
mu je bil dokumentarec Urše Menart
Kaj pa Mojca? Pravcati izrez značilnih
ženskih likov, tipov in osebnosti v slo-
venski družbi skozi posnetke in inter-
vjuje znanih zvezd slovenskega filma.
Posebno doživetje je bila tudi perfor-
mansa, ki se je dogajala v Mieli: Pavana
za Antigono, video slovenske zvočne
ustvarjalke Hanne Preuss s soudeležbo
vsestranske umetnice iz Benečije Anto-
nelle Bukovaz in saksofonista Antonia
della Marina.
Poudariti gre tudi pozitiven obračun po-
slovnih srečanj v okviru programa
When East meet West, ki se ga je ude-
ležilo več sto producentov, distributer-
jev, televizijskih idr. operaterjev iz Evro-
pe in letos prvič tudi iz anglo-ameriške-
ga sveta, od Irske in VB do Kanade in
ZDA. Kljub splošnemu krčenju in
znižanju dotacij gre poudariti živost in
dinamičnost tržaškega festivala, ki vsako
leto pridobiva tudi zasebne sponsorje,
letos denimo slovensko kmetijsko in
trgovsko podjetje Parovel iz Doline.
Davorin Devetak
S
26. tržaški filmski festival
Slavil je gruzijski režiser
George Ovašvili