TRST, četrtek 1. decembra 1955
Leto XI. - Št. 284 (3303)
PRIMORSKI DNEYMIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
2**DNlSTVO: tl L. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-M* IN 14-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. Ml 8 — Pod,už- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-I8. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v Širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur . Za FLRJ za vsak mm ilrine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din Poitni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaSkega tiska O. ZOZ - Trst
Parlament zadostil ustavni dolžnosti * izvolitvijo vseh ustavnih sodnikov
\ Posredovanjem predsednika poslanske zbornice Leona je bil dosežen sporazum W centrom in levico za petega kandidata prof. Jaegera - Protesti desnice, kije bila bpolnoma izolirana - Dokaz, da v parlamentu obstaja večina za izvrševanje ustave
(Od našega dopisnika)
^M, 30. — Čeprav se zdi jCjditev morda pretirana, je .odaj italijanski parlament J?.** dosegel enega izmed največjih uspehov, od-JjJ Je pred skoraj devetimi
izglasoval republikansko
j vo. Izvolil je še preostale (JMavne sodnike, s tem za-Ijl 'i ustavnim obveznostim kjenem pokazal, da je v Členih pogojih sposoben ^»čionalne akcije v korist j,97nega reda in nadaljnje-
"!i.
fezvoja demokracije v de-
Giuseppe Cappi 687 glasov Giovanni Cassandro 672 glasov
Nicola Jaeger 642 glasov (razpršenih glasov 19, belih glasovnic 11),
je vsa skupščina navdušeno zaploskala. Manjkala je edino desnica, ki se glasovanja ni udeležila. Dejansko je tudi desnica veliki poraženec današnjega glasovanja, z njo pa tudi tistih nekaj demokristjan-skih in liberalnih desničarjev, ki so oddali bele glasovnice, razpršili svoje glasove ali pa sploh niso prišli na sejo. Gla
je ob 18.10 predsednik i sovalo je 712 od 713 navzočih
hetitske zbornice Leone raz- J poslancev in senatorjev, kar i*'l rezultate glasovanja, ki pomeni, da je skoraj 200 par-S&slednji:	I	lamentarcev manjkalo; od te-
Nehru in Hruščev
govorila	v
%a državnika sta spregovorila na zboro-v«njU( ki se ga je udeležilo milijon ljudi
felJTA. 30. — Hruščev Nehru sta danes govorila L.velikem zborovanju v Kal-ki se ga je udeležilo Slon ljudi.
'lili ev Je v svojem govoru tur* da želi ZSSR vzdrže-Jlj ,miroljubne odnose z vse-L “ržavami, ne glede na nji-i!e Politični ali družbeni si-ZSSR je naklonjena na-L spoštovanja integritete C1«, držav in je proti vrne-Im niu v njihove notranje k,,	! zaradi tega se tudi
ij,2e>na za pet načel koeksi-t?c®. je dejal Hruščev.
I fv> sekretar CK KP ZSSR ..Poudaril uspehe, ki jih je !:*)» že dosegla v svojem i,P°darskem razvoju in po-SVU ponudbo sovjetske gobarske in tehnične pomo-JJlruščev je tudi zatrdil, da , R želi zmanjšanje oboroma in prepoved atomskega Jia, da pa Zahod tega na noče, «ker nas hoče
Riti, da zapravimo vsa 'Položljiva sredstva za obuvanje, da tako ne bi bili >bni pomagati nerazvitim :j*iam». Izrazil je tudi mne->>.'Ja je Indija danes, kar oče razvoja gospodarskega ciala v boljšem položaju , ,v ZSSR v prvih letih po ■PUCiji.
omembi «bratskega tn Vateljskega kitajskega ljud-C® se je Hruščev dotaknil ^galskih posesti v Goi in
V 1 da se «nekatere drža-4 Posesajo kot pijavke«, da
tudi to ozemlje nekoč gojeno in priključeno k C,!s*l republiki. Končno je H, čev dejal, da čuti Sovjet.
V *yeza posebno simpatijo i*j **ijskih držav, ki se upi-
l^jkolonializmu.
':k x,iski ministrski predsed-\ Nehru je predvsem govo-V*?, Pomenu petih načel ko-SLi nce 'n dejal, da je ta % prvi formuliral pred C, }eti kralj Asoka, vladar 4 !ske države Vagada Neh-*(Je dodal, da bi bilo vsa iil| Sasja moč miroljubno re-»ko bi se vse države držaji).,6*' načel. Izrazil je tudi CV°ljstvo, ker je Hruscev is.rii o Goi, ker «nekatere Vve nimajo točnih pojmov, k,?* tiče tega ozemlja«.
’s»i tu je tudi izrazil prepri-ili1*' da bo Indija v desetih jft^orda dvajsetih letih v
V Pogledih 'zadostovala sa-fejbi. Opomnil je, da šteje
38 let obstoja in da ima
V .trideset let prednosti k, lodijo v izgradnji svoje-,Cu?Podarstva.
kisi oborožitve je Nehru V’.da je nasproten politiki
Vdevanja, da pa »nihče 'll .Pravice kritizirati dru-tče gredo po svoji poti«. Var hoče Indija ostati lo-'• l °‘d njih, da bi tako lah-■ ie koristila svetu «Ru-!s .bili tukaj dvanajst dni. i *lal Nehru, videli so mno-iWrst sile, vendar cenijo tC'čnejšo silo — moč lju-If •
tih,to Je Nehru dejal, da je V^pljen sprejeti sovjetske
t.Pbe: «Ce nas hočejo Ru-U,.l naučiti, so dobrodošli.« tJUčii je; aCe nam bo mo-'Jlj ,tešiti svet, bomo to sto-ktio samo tako, da osta-, izven blokov.«
\ines predpoldne sta odpo-Vf. V Rangun Gromiko in Vk'n, ki bosta pripravna ja Hruščeva in Bulganina f,hi.
tomsko orožje, da ga ne bodo prve uporabile-
Ameriški delegat Cabot Lodge pa je izjavil, da ZDA ne' bodo nikoli uporabile a-lomskega orožja in tudi drugega ne razen v primeru o-brambe proti napadu. Prihodnja seja odbora bo jutri zjutraj.
Socialni, humanitarni	in
kulturni odbor je včeraj zaključil dolgo debato in odobril člen o pravicah narodov do samoodločanja. ki naj	se
vključi v načrte mednarodnih pogodb o človeških	pra-
vicah.
Pravni odbor pa je soglasno odobril resolucijo, ki	do-
loča ukinitev sodišča OZn v Libiji in njegovo nadomestitev z mešano italijansko-libij. sko arbitražno komisijo. Komisijo bodo sestavljali trije člani: enega bo imenovala italijanska vlada, enega libijska vlada, tretjega pa glavni tajnik OZN.
Medtem pa se še ni poleglo razburjenje zaradi sporočila formoških predstavnikov,	da
bodo v Varnostnem svetu z vetom onemogočili sprejem Zunanje Mongolije v Varnost, ni svet, kar pomeni, da bodo onemogočili sprejem vseh 18 držav, glede katerih je /. velikimi težavami prišlo do sporazuma med velesilami.
Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da je Velika Britanija pripravljena spreje. ti v OZN vseh 18 držav, za katere gre. Dodal je, da se Velika Britanija ne bo uprla sprejemu Zunanje Mongolije, če bo to omogočilo, da se premaknejo s sedanje mrtve točke.
Toda formoški predstavnik je danes potrdil, da bodo v Varnostnem svetu uporabili veto proti sprejemu Zunanje Mongolije.
ga odpade približno sto na politično kvalificirano desnico, ostalo pa na desne elemente vlarH^ča centra.
L vi.U.«, ustavnih sodnikov je omogočil sporazum med strankami levice in centra za kandidata, ki sta ga predlagala predsednika obeh domov parlamenta. To je bil Nicola Jaeger, sin švicarskih staršev, rojen v Pisi, profesor proce-sualnega prava na milanski univerzi. Zanj so glasovali tudi predstavniki Laurovih monarhistov in južnotirolskih parlamentarcev.
Sporazum je bil v glavnem dosežen že včeraj, ko je Fan-fani po razgovoru z Leonom izjavil, da bodo demokristjani glasovali «za kandidata, ki ga bosta predlagala predsednika obeh domov parlamenta«. Ker so na Jaegerjevo ime pristali tudi socialisti in komunisti, je bila mogoča izvolitev vseh manjkajočih treh u_ stavnih sodnikov z združenimi glasovi levice in centra. Izpopolnjen je bil sporazum s predpoldanskimi Leonovimi razgovori z naslednjimi parlamentarci; Tosato (DC), Tinzl (južni Tirolec), Targetti (PSI). Roberti (MSI), Covelli (PNM) Cafiero (PMP), Togliatti (KPI) in Marazza (DC).
Predstavniki desnice so seveda odklonili ta kompromisni predlog, toda to ni moglo vplivati na izid glasovanja Pač pa so povzročili incident tik pred začetkom glasovanja.
Ko se je namreč sestala plenarna seja senatorjev in poslancev, in ko je bilo na pobudo predsedstva poslanske zbornice med parlamentarnimi novinarji razdeljeno poročilo, ki je naznanjalo sporazum o imenovanju Jaeger-ja za petega kandidata «s podporo potrebne večine«, je vstal monarhist Covelli in kljub opozorilu predsednika Leona, da pravzaprav nima pravice govoriti, ker je treba začeti z glasovanjem, prebral omenjeno poročilo za tisk m ironično nadaljeval, da je večina «vsekakor dobro opravila svoj posel, saj je peti kandidat Jaeger znan komunist«. Tem besedam, ki so jih podprli nekateri neofašistični poslanci, so takoj odgovorili protesti z ostalih poslanskih klopi. Ko je Covelli kljub predsednikovemu opozorilu, da mu jemlje besedo, nadaljeval z govorom in ko so ga podprli Roberti in še nekateri fašisti in monarhisti s kričanjem da je to nasilje, je nastal v dvorani nezaslišan hrup, Ki so ga povzročali tako oni, Ki so protestirali proti Covellijevemu nastopu, kot oni, ki so ga podpirali- Sredi hrupa je bilo mogoče slišati samo predsednikov zvonec, dokler Covelli ni vstal in skupno z^ monarhističnimi in neofašističnimi parlamentarci zapustil dvorano.
Desnica tudi po glasovanju ni mogla prikriti svojega nezadovoljstva. ker je bila izključena iz igre. Covelli je izjavil, da po vseh demokrist-janskih izjavah o političnosti voljenja ustavnih sodnikov
Jaegerjeva izvolitev lahko pomeni samo to, da je »odprtje na levo potrjeno« in da so demokristjani kapitulirali. Covelli ir t-ulii namigoval, da bi bilo treba parlament razpustili in razpisati nove volitve, kajti «ni mogoče več dolgo vladati s sistemom stalne prevare, dvolične igre, pasti in pretvez«. Bolj filozofski je bil fašist De Mar-sanich: «Ustavno sodišče je nepotrebno telo, tuje italijanski pravni tradiciji«. Dodal je. da ne razume, kakšno funkcijo bo lahko ustavno sodišče sploh opravljalo.
Fanfani pa je v svoji izjavi predvsem poudaril zadovoljstvo, ker je parlament zadovoljil svoji ustavni dolžnosti. Zadovoljstvo je izrazil tudi glavni tajnik PLI Mala-godi, zlasti še, ker je bil izvoljen tudi liberalec prof.
Cassandro. Prav tako je bil zadovoljen \enni, ki je poleg tega še .poudaril, da je po zadnjih "(sovanjih nastal zelo težak položaj, ki se je danes razbistril.
Togliatti je izrazil obžalovanje, da ni mogel biti izvoljen prvotni kandidat KPI Crisafulli, obenem pa dejal, da odgovarja Jaeger željam KPI, da bi bil izvoljen kandidat, «ki bi poleg potrebnih juridičnih kvalifikacij predstavljal našo politično usmerjenost«. Dejal je, da je Jaeger «znan po svoji pravniški sposobnosti, po svojem življenju, po objavljenih spisih, po aktivnem sodelovanju v gibanju odpora in tudi po sodelovanju v našem gibanju«.
Jaeger je pred vojno nekaj časa predaval tudi na tržaški univerzi.
A. P.
POLEG PRIPRAV ZA PROCES PROTI PARTIZANOM NADIŠKE DOLINE
Še dva procesa v Trstu in Vidmu proti bivšim partizanskim borcem
Tožitelje partizanov zastopa v Vidmu bivši pravosodni minister Mussolinijeve republike v Salo
»Spoštovani kolegij«, je s svečanim glasom izjavil pred. sednik vlade Antonio Segni 13. julija letos v parlamentu, ko je Cital programsko izjavo svoje vlade, »nimamo ambicij, ki jim hočemo zadostiti, temveč eno samo točno določeno dolžnost vesti hočemo izvršiti: zajamčiti ljudstvu Italije, temu velikemu ljudstvu delovnih ljudi, bistvene dobri, ne civiliziranega življenja, ki jih želi doseči: pravico, svobodo, delo in mir«. Se posebej pa je Segni poudarjal izvajanje določb ustave; »Medtem. pa je naša dolžnost odločna obramba demokratičnih ustanov, ki jih je ustvarila ustava in ta obramba mora biti nepristranska in precizna, kajti demokracija ne pomeni slabosti«.
Tako je govoril predsednik vlade ob svojem nastopu in prav teh njegovih besed smo
se spomnili danes, ko smo ponovno prisiljeni poročati o novih dveh procesih proti bivšim partizanskim borcem poleg vesti, ki jih objavljamo skoraj vsak dan v zvezi s pripravljanjem procesa proti partizanom in antifašistom iz Na-diške doline. Letos, ko slavimo deseto obletnico zmage od. porniškega gibanja v Italiji, ko so bili junaki osvobodilne borbe odlikovani, ko so bile po padlih junakih imenovane številne ulice in trgi, je še prav posebej nezaslišano dejstvo, da se kljub tako svečanim obljubam spoštovanja u-stavnih določb, kljub zakonom o amnestiji še vedno vršijo procesih proti tistim, ki so med zadnjo svetovno vojno napisali najslavnejše strani zgodovine za osvoboditev narodov izpod fašističnega in nacističnega jarma.
In medtem ko po sodnih
Faure razpustil narodno skupščino navzlic nasprotovanju več ministrov
Pet radikalnih ministrov se z odločitvijo ne strinja - Socialisti in druge skupine poudarjajo, da gre za spletko, da se prepreči volilna reforma
PARIZ, 30. — Po seji ministrskega sveta, ki je trajala tri ure in pol, so objavili po-ručilo, ki pravi, da je ministrski svet, ki se je sestal pod predsedstvom predsednika republike Cotyja, sklenil razpustiti narodno skupščino v smislu člena 51 ustave. Pet radikalnih ministrov pa je sklenilo, da se ne pridružijo odločitvi vlade. Ti ministri so: Bouges - Maunoury, Berthoin, Morice, Laforest in Gilbert Jules. Sklenili so, da se bodo jutri sestali, da določijo svoje nadaljnje stališče.
Se pred sejo vlade je predsednik republike Coty sprejel predsednika narodne skupščine Sehneilerja, ki mu je izročil pismeno mnenje glede razpustitve, kakor določa u-stava.
Med dnevom so nekateri voditelji radikalne skupine, UDSR, socialistov in socialnih republikancev objavili resolucijo, s katero izjavljajo, da nasprotujejo razpustitvi skupščine. Resolucijo so podpisali Herriot. Mendes - France, Queuille, Revillon (radikali) Depieux (socialist), Mitterand in Segretain (UDSR) in Cha-ban-Delmas (socialni republikanec). V izjavi je rečeno, da tak ukrep, čeprav je v skladu s črko ustave, nasprotuje duhu ustave, ker razpustitev v sedanjih okoliščinah ne bi dovolila volivcem, da se jasno izrečejo o sporu med vlado in parlamentom. Podpisniki poudarjajo, da gre za »spletko, ki ji je namen posluževati se ustave, da se prepreči izvedba volilne reforme, ki jo želi velika večina Francozov«.
Tudi radikalna skupina je
predsednika Faura opozorila I vlada o tem odločila, potem na »napad na svobodno ljud- > ko se bo posvetovala s funk-
VAŽNE IZJAVE PREDSEDNIKA CVENLAJA
Kitajska in Jugoslavija se borita za isti cilj: izgradnjo socializma
Zmaga jugoslovanskih narodov nad tlačitelji |e izpodbil jala kitajsko ljudstvo v njegovi borbi za svobodo
sko voljo«, ki bi ga predstavljala morebitna razpustitev skupščine, ker bi ostal v veljavi sedanji volilni sistem.
Toda nasprotno s stališčem opozicije in radikalne skupine, kateri pripada tudi predsednik vlade, je demokrist-jnnska skupina vztrajala pri Fauru, naj se izreče za razpustitev skupščine.
Ustava določa, da se skupščina lahko razpusti, če je v 18 mesecih izrečena dvema zaporednima vladama nezaupnica z ustavno večino (polovica poslancev plus eden). Potrebni pa za to trije pogoji; L mnenje predsednika skupščine, 2. odločitev ministrskega sveta, 3. podpis predsemiu-a repub';ke na devnem dekretu. Kar se tiče mnenja predsednika skupščine, bi ministrski svet lahko določil razpustitev, tudi če bi to mnenje bilo nasprotno. Postavljalo se je tudi vprašanje, ali je potrebna soglasnost ministrov ali pa samo večina. Kar se tiče podpisa dekreta, pa je bilo mnenje deljeno: eni so trdili, da je poSpis gola formalnost, drugi pa so bili mnenja, da bi predsednik podpis • lahko odklonil. Faure pa je po razgovoru s predsednikom republike izjavil, da se mu je zdelo " potrebno uveljaviti določbe u-stave, zato da ne bi ta določba šla v pozabo. Dodal je, da je skupščina dvakrat odobrila predčasne volitve in je pripomnil, da obžaluje, da ni prišlo do reforme volilnega sistema.
Kar se tiče objave dekreta o volitvah, je Faure izjavil da je vlada sprejela načelen sklep in da gre sedaj samo za navaden dekret, pri čemer je treba upoštevati volilni in ustavni zakon.
Prvi podoben primer razpustitve parlamenta sega v leto 1877, to je po ustanovitvi tret. je republike, ki je trajala do leta 1940. Ta dogodek je zapustil v Franciji spomin na protirepublikanski nastop, v kolikor je služil interesom te
cionarji grškega zunanjega ministrstva in s člani grške delegacije v OZN.
Medtem javljajo, da je že milijon 680.000 Grkov podpisalo zahtevo za preklic smrtne obsodbe proti ciprskemu patriotu Karaolisu. Poziv s podpisi bodo poslali grškem u pravoslavnemu nadškofu v Nevv York, ki ga bo izročil odboru OZN za človeške pravice. Poziv obsoja tudi teroristične ukrepe, ki so jih Angleži'uvedli na Cipru.
Ameriški konzul na Cipru Raymond Courtney je danes obiskal nadškofa Makariosa in se z njim dolgo razgovar-jal. Courtney ni hotel povedati vzroka sestanka in je samo dejal, da ta sestanek ni prvi te vrste. V poučenih krogih izjavljajo, da ZDA posredujejo v sporu zaradi Cipra. Makarios in Courtney sta začela razgovore, ko so bili prekinjeni razgovori med Makariosom in ciprskim guvernerjem Hardingom.
Obrambni minister Selw.vn Lloyd je v londonski spodnji zbornici izjavil, da je Ciper »življenjska strateška nujnost« za Veliko Britanijo. To je minister odgovoril na izjave bivšega laburističnega ministra Stracheya, ki je dejal, da so vse angleške čete na Cipru zaposlene z vzdrževanjem notranje varnosti otoka in da zaradi tega nima otok nobene vrednosti kot stra-
teško oporišče za Srednji vzhod. Strachey je pozval vlado, naj najde politično rešitev o tem vprašanju.
Selwyn Lloyd je odgovoril, da je politična rešitev zaželena, poudaril pa je. da »tudi ob upoštevanju vseh neprilik predstavlja Ciper strateško nujnost, ki je življenjskega pomena za Veliko Britanijo«.
Vladna kriza v Turčiji
ANKARA, 30. — Vseh 16 ministrov turške vlade je odstopilo. To so sklenili, potem ko je bila med debato v parlamentarni skupini demokratične stranke, kateri pripadajo Menderes in vsi ministri, izglasovana proti njim nezaupnica. Debata se je nanašala* na'politični položaj v državi. Istočasno je skupina izglasovala zaupnico predsedniku
dvoranah porotnega sodišča v Vidmu ter kazenskega sodišča v Trstu sodijo bivše partizane, se uradna propaganda po tržaškem radiu trudi, da bi opravičila postavljanje partizanov Briško-beneškega odreda pred sodišče. 2e samo ime radijskega komentatorja, ki je dopisnik ANSE iz Beograda, precej jasno kaže, od kod ie prejel navodila za svoj komentar, saj je znana njegova povezanost z italijanskim veleposlanikom v Beogradu in prav nobenega dvoma ni. od kod dobiva slednji navodila.
V 1 r 9t.il
Začnimo s Trstom, kjer še vedno ležijo v zaporih ške-denjski antifašisti in čakajo na razpravo. Tu se je moral pred kazenskim sodiščem zagovarjati bivši partizan Josip Sancin iz Doline, (medtem ko je bil drugi obtoženi partizan Rihard Svetina odsoten), češ da je pred 12 leti, 25. septembra 1943 aretiral nekega fašista, ki se ni več vrnil domov.
3. maja 1950. leta je Štefanija Pangerc por. Corsini prijavila policiji, da so partizani ponoči 25. septembra 1943 odpeljali njenega moža Angela. ki se je rodil v južni Italiji in je z njo stanoval v Kroglah pri Dolini. 2enska je v prijavi navedla imeni oben partizanov in tako sta Sancin in Svetina prišla pred policijo na zasliševanje. Bivša partizana sta aretacijo priznala in dodala, da sta to storila po nalogu poveljstva Tržaške brigade s sedežem v Podgorju v Istri. Sancin je še pojasnil, da je Svetina prišel k njemu s pismenim nalogom za aretacijo, ki je bila dekretirana. ker je bil Corsini fašist in kot tak nevaren ter bi lahko škodoval osvobodilnemu boju z vohunskim delovanjem.
Corsimja sta aretirala ponoči in mu dejala, da je mobiliziran. Med potjo sta se ustavila z jetnikom v gostilni Ota in nato nadaljevala do hleva neke Albine, ki je kasneje umrla v Rižarni kot žrtev nacifašističnega grozodejstva. Naslednjega dne je po Corsi-nija prišel tovornik s poveljnikom in 10 vojaki bataljona, ki je bil v Socerbu. Od tistega trenutka dalje nista ničesar več zvedela o Corsiniju.
Nasprotno pa je Corsinije-va žena izjavila, da ji je Ro-
vlade osebno. Zaradi tega je Menderes prost, da odstopi za Sancin vd. Hočevar tzpo-ali pa sestavi novo vlado. V vedala, da je videla njenega
dobro obveščenih krogih pa zatrjujejo, da je tudi Menderes odstopil.
Ze od poletja so opozicijske stranke in številni poslanci vladne demokratične stranke stalno kritizirali gospodarsko politiko vlade. Pretekli teden, ko je bil Menderes v Bagdadu, je demokratična skupina po živahni debati sklenila, da bo zahtevala o tem od vlade pojasnila, kar se je včeraj zgodilo.
mcža v hlevu, kjer naj bi ga tepli in da so njegovo truplo kasneje med umikom pred nacisti, ki so prešli v protiofenzivo, v bližini Socer. ba, polili z bencinom in zažgali. Zanimivo pa je. da je Hočevarjeva, ki se je odselila in ni mogla priti kot priča na sodišče, že med policijskim zasliševanjem odločno zanikala, da bi kdaj kaj takega sploh rekla Corsinije-vi ženi. Razne priče, ki so
Zahodno-sovfetskl spor zaradi statusa Berlina
Vihar zaradi izjav sovjetskega poveljnika v Berlinu, generala Dibrove, da je vzhodni del Berlina glavno mesto Vzhodne Nemčije, ne pa okupacijsko področje Posvetovanja med zahodnimi velesilami, ki jim prepušča tudi Bonn vso pobudo
BONN, 30. —- Danes se je	| Po zadnjih vesteh priprav-
sestala zahodnonemška vlada,	ljajo zahodni veleposlaniki v
danjih	monarhistov.	Od	leta	1{1 j, je prvij po bolezni spet	| Bonnu »zelo odločno« protest-
1877	je	bil	tu	pa	tam_	parla-	predsedoval kancler Adenauer,	no noto zaradi izjav sovjet-
Sata o razorožitvi IJlitiCnam odboru OZN
VORK, 30. — Politični ;* ij. glavne skupščine OZN ;,ljj.,es začel razpravo o raz-,'C1- Sovjetski delegat Ku-iftijs	predlagal, naj se
,'til) Prvi sporazum glede j^ti^Prašanj razorožitve, o i)v *} se stališče raznih dr Vjvtia ali pa se je pri-Nh Lahko bi sklenili spo-1 je dejal sovjetski de h. «.?■ znižanju oboroženih Nll'ki držav, kakor so i\tTale zahodne države in 4 .)e Sovjetska zveza spre-i*š ^den ali poldrug mili-za SZ, ZDA in Ki-?kih' ®50.000 mož za Franci-eliko Britanijo), in v Psti držav, ki imajo a-
PEKING. 3Q. — Na banketu, ki ga je priredil ob deseti obletnici Federativne ljudske republike Jugoslavije jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem Vladimir Popovič, je veleposlanik nazdravil kitajskemu ljudstvu in predsedniku Kitajske Maocetungu. »Čeprav sta Kitajska in Jugoslavija šele nedavno vzpostavili diplomatske odnose, dokazujejo dejstva, da obstajajo vsi pogoji za popoln razvoj političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državama. To je pomemben prispevek k stvari miru in mednarodnega sodelovanja na enakopravni osnovi«, je dejal veleposlanik Popovič in Izrazil prepričanje, da se bo medsebojna podpora in pomoč iz časov narodnoosvobodilne borbe razvijala in krepila v borbi za izgradnjo socializma, kar bo zelo koristno ne samo za narode Kitajske in Jugoslavije, temveč tudi za sile demokracije in socializma v svetu. »Jugoslovansko ljudstvo, je zaključil Popovič, si je pridobilo spoštovanje, ki ga danes Jugoslavija uživa v svetu, s svojimi uspehi v izgradnji države in s svojo neodvisno politiko, ki temelji na načelih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in mirne koeksistence«
Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je odgovoril na zdravico in nazdravil narodom Jugoslavije Poudaril je, da ima Jugoslavija slavne revolucionarne tradicije. Mali narodi so se junaško borili proti tujim tlačiteljem in uspeli s pomočjo ostalih svobodoljubnih sil v svetu osvoboditi svoj i domovino. Ta zgodovinsko zmaga jugoslovanskega ljud-
stva je spodbujala kitajski ljudstvo, ki se je v tem času borilo za svojo svobodo. Potem ko je poudaril uspehe Jugoslavije v izgradnji, je Cuenlaj ugotovil, da jugoslovanska miroljubna zunanja politika, katere namen je krepitev mednarodne mirne koeksistence, krepitev varnosti in razorožitev, blagodejno vpliva na popuščanje mednarodne napetosti in obrambo miru v svetu. Sporazum med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ne odgovarja samo življenjskim interesom obeh držav, temveč tudi interesom socializma in stvari miru. «Kitajsko ljudstvo, je dejal Cuenlaj, je posebno hvaležno Jugoslaviji za zavzemanje, da se Kitajski vrne mesto v Združenih narodih in da se ji priznajo vse njene pravice nad Formozo.«
CUENLAJ
Cuenlaj je izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med obema državama še nadalje razvijali, kajti ljudstvo Kitajske in Jugoslavije ima isti cilj — obramba svetovne-miru in izgradnja socializma.
Sprejema v jugoslovanskem poslaništvu v Pekingu se je udeležilo okrog 5Q0 uglednih povabljencev.
BUENOS' AIRES. 30. — Argentinska vlada je danes odredila razpustitev peronistič-ne stranke. Notranje ministrstvo bo začasno prevzelo nadzorstvo nad vsem premoženjem stranke.
Vlada je objavila tudi ukaz, ki določa, da se list «La Pren-sa» vrne prejšnjim lastnikom, ki so dr. Gainza Paz in člani njegove družine. List je bil leta 1951 zaplenjen in od tedaj je postal glasilo Splošne zveze dela.
Zakon o splavu v SZ
MOSKVA, 30.	— Prezidij
vrhovnega sovjeta ZSSR je ukinil zakon, ki zabranjuje splav v Sovjetski zvezi. To je danes sporočila »Pravda«, ki dodaja, da «ukrepi sovjetske države za spodbujanje k materinstvu in prebuditev zavesti ter težnja po kulturi med ženskami omogočajo danes, da se ukine zakonita prepoved splava«.
Zakon, ki je danes objavljen. dovoljuje splav, toda določa, da se mora obvezno izvršiti pod določenimi zdravniškimi pogoji in ga morajo izvršiti sposobne osebe.
ment predčasno razpuščen, toda vedno na podlagi glasovanja. Sedaj je drugič, ko se po proglasitvi ustave let# 1875. razpusti parlament z izven-parlamentarno odločitvijo.
Ustava določa, da ostane vlada na oblasti najmanj dvajset dni, največ pa trideset dni in njena naloga je \ tem času opravljati upravne posle. Splošne volitve, ki bodo na podlagi zakona iz lota 1951. bodo najhitreje okoli 20. decembra, najpozneje pa okoli novega leta. Vendar pa so v političnih krogih mnenja, da bo dekret predsednika ’ republike o razpustitvi skupščine morda nosil poznejši datum, da ne bi volitve bile prav za praznike.
Socialistična stranka je nocoj objavila izjavo, v kateri obsoja sklep Faurove vlade, potem ko se je skupščina izrekla proti temu, da se volitve izvedejo brez volilne reforme in ko je Fauru odvzela oblast. Izjava pripominja, da se je s to protirepublikan-sko spletko kršil duh ustave in vlada, ki sta se proti njej izrekli ave tretjini poslancev, se vzdržuje na oblasti ter noče objasniti tragičnega gospodarskega, socialnega in finančnega položaja.
Grški protest pri OZN zaradi obsednega stanja na Glpru
ATENE, 30. — Grški zunanji minister Spiros Theotokis je sinoči sporočil, da bi uteg-
Vlada	je bila sklicana na iz-	|	skega poveljnika v Berlinu
redno	sejo, da	bi odobrila	generala Dibrove. Besedilo
izjavo,	ki jo bo	zunanji mi-	'	note bo predloženo v odobri-
nister	Brentano	jutri prebral	I	tev trem vladam, preden bo
v Bundestagu v začetku zu- ■ sporočeno generalu Dibrovi. nanjepolitične debate.	I	Govori	se tudi o možnosti
ZSSR in vzhodnonemško vlado, «ne morejo prejudicirati obveznosti in odgovornosti, ki jih je ZSSR prevzela s sporazumom med tremi velesilami in Sovjetsko zvezo glede Nemčije in Berlina«, in da «ZSSR ostaja odgovorna za izvrševanje teh obveznosti«. Poročilo je nadalje poudar-
Besedilo izjave še ni bilo širših posvetovanj med Veli- jalo, da «tri vlade ne prizna-
objavljeno, sodijo pa, da bo Brentano potrdil že znano stališče zahodnonemške vlade o rezultatih ženevske konference in njihovih posledicah, zlasti kar se tiče tesnejšega sodelovanja med zahodnimi državami, in odklonitev vsakršnih stikov z vzhodnonemško vlado. Prav tako sodijo, da bo Brentano zavzel stališče do nedavnih izjav sovjetskega poveljnika v Berlinu generala Dibrove, po katerih vzhodni Berlin ni okupacijsko področje, temveč prestolnica Vzhodne Nemčije.
Predstavnik bonnske vlade je o tem dejal, da se vprašanje v prvi vrsti tiče zahodnih velesil, da pa zahodnonemška vlada ne more sprejeti teze sovjetskega komandanta. Dodal je, da je bonnska vlada glede tega stopila v stike z vladami zahodnih velesil, ki nadzoruje-
ko Britanijo, Francijo in ZDA vajo režima v Vzhodni Nem-o sovjetskih namenih glede , čiji ne obstoja države na so-
statusa Berlina. Veleposlaniki treh velesil v Bonnu so dobili navodila, naj s svojimi izvedenci in s posvetovanjem z bonnsko vlado proučijo položaj, ki je nastal z izjavami sovjetskega generala.
V britanskih pooblaščenih krogih zatrjujejo, da so te izjave, »če predstavljajo točno stališče sovjetske vlade«, izredno resne, ker pomenijo, da «ZSSR ne priznava več sklenjenih sporazumov o bivši nemški prestolnici in da enostransko odpoveduje šfiri-stranski status tega mesta«. Zahodne velesile, dodaljajo v Londonu, pa so že večkrat poudarile, da ne priznavajo ne obstoja nemške demokratične republike ne veljavnosti sporazumov, ki jih je ZSSR sklenila s pankowsko vlado. Nadalje so zahodne ve-
jo Berlin v skladu s štiri- lesile mnenja, da je sovjet-stranskim sporazumom.	|	ska vlada edina odgovorna za
Predstavniki treh zahodnih, izvrševanje sprejetih obvez-velesil so se sestali danes v | nosti glede celotne Nemčije ameriškem veleposlaništvu v in glede Berlina in da se ne Bonnu in razpravljali o zad- more izmakniti tej odgovor-njem razvoju položaja v Ber- nosti v korist vzhodnonemške linu in o možnosti zahodnih vlade.
korakov po sovjetskih izja- V Foreign Officeu izjavlja
vah, da vzhodni Berlin ni o-kupacijsko področje. Na seji je ZDA predstavljal veleposlanik James Conant, Francijo Francois Leduc, Veliko
vjetskem področju Nemčije«. To zahodno stališče je bilo poudarjeno tudi v skupnih notah, ki so bile poslane v Moskvo 3. in 27. oktobra.
Incident zaradi Berlina je nastal, ko je ameriški poveljnik v Berlinu general Charles L. Dasher obiskal sovjetskega poveljnika generala Di-brovo, da bi pri njem protestiral, ker sta bila v nedeljo dva člana ameriškega kongresa v družbi nekega a-meriškega častnika aretirana v vzhodnem Berlinu in po štirih urah izpuščena. Obtožena sta bila, da sta prekršila neki vzhodnonemški zakon, ker sta imela v svojem avtu radijsko oddajno postajo. Dasher je dejal, da pomeni ta dogodek «kršitev sporazuma o svobodi kretanja po Berlinu«, sovjetski poveljnik Dibrova pa mu je odgovoril, da je «nemška demokratična republika suverena država, priznana od ZSSR, Berlin pa njena prestolnica«. Dibrova je tudi dejal, da «vzhodni Berlin ni eden izmed okupacijskih sektorjev mesta«.
General Dasher je Dibrovi
jo. da je bilo britansko sta
lišče glede Berlina točno po- izjavil, da ne priznava	v
jasnjeno v poročilu, ki so ga j vzhodnem Berlinu druge	ob-
28. septembra v New Yorku lasti kot Dibrovovo, ta pa	mu
izdali zunanji ministri Fran- {je odvrnil, da je Vzhodna nila	Grčija"	nujno	protestirati'	Britanijo	pa	Peter	Wilkinson.	cije, Velike Britanije in ZDA. , Nemčija suverena država,	da
pri	Združenih	narodih	proti j	načelnik	političnega	oddelka, To poročilo je med drugim ' pa on lahko posreduje,	ker
proglasitvi obsednega stanja britanskega veleposlaništva v izjavljalo, da sporazumi, skle- zahodne velesile ne priznava-na Cipru. Dodal je da se bo'Bonnu,	I njeni 20. septembra medijo vzhodnonemške vlade.
prišle pričat včeraj, niso izpovedale nič novega in nič takega, kar bi lahko Sancina in Svetino obtoževalo. Ker je sodišče predvidelo, da se bo razprava z govorom zagovornikov obeh bivših partizanov zavlekla, jo je odložilo na 9. decembra zjutraj.
Skrajni čas je že, da se ustavi nadaljnji postopek tako proti Sancinu, ki je sicer na začasni svobodi, in Svetini, ki ga sodijo v odsotnosti, ter proti vsem ostalim antifašistom, ki jih mirovna pogodba in londonski sporazum ščitita, a jih sodna oblast kljub temu protizakonito preganja in krši s tem ne samo podpisane obveze, temveč tudi ustavo in žali vso protifašistično borbo demokratičnega ljudstva.
^ Vidmu
V Vidmu pa je v torek bil proces proti 6 bivšim furlanskim partizanom, od katerih so bili 3 odlikovani za zasluge v odporniškem gibanju, ki je bil odložen na ponedeljek 5. decembra. Na zatožni klopi porotnega sodišča v Vidmu so sedeli bivši komandant divizije «Mario Modotti« Ardito Fornasir (Ario), namestnik komandanta Bruno Travagni (Zambo), namestnik komisarja Leo Prandi (Mirko), načelnik glavnega štaba Bruno Pagotto (Borsi), komandant brigade Stanislav Badalič (Stanko), in komandant čete A Ido Zuccatto (Garibaldi), obtoženi da so 30. aprila 1945 leta vdrli v jetnišnico v Pordenonu	in	iz nje	odvlekli 15
fašistov, od katerih so jih 11 ustrelili pred poslopjem jet-nišnice.	To	se je	zgodilo	ta-
k°j po bitki partizanov z na-cifašisti. ki je bila v bližini Pordenona in v kateri so na-šli_ smrt številni partizani. Obtoženi Ardito Fornasir je že v preiskavi izjavil, da je izdal nalog	za prevzem	pri-
padnikov črnih brigad, ker je to zahtevalo ogorčeno prebivalstvo	z	desne	strani	Til-
menta. Nacisti so namreč v teh kraiih s nomočio fašistov počenjali strašna grozodejstva nad nemočnimi ljudmi in so med ostalim popolnoma uničil: vasi Forni di Sotto in Barcis. Med ustreljenimi fašisti je bil 30. aprila 1945 tudi znani fašistični poglavar Vetturini, a njegova tolpa je 11. januarja 1945 leta, na nečloveški način razmesarila sest junaških garibaldincev. Zaradi vsega tega je bila ustrelitev 11 krvoločnežev popolnoma upravičena; to je bila kazen, ki jo je ljudstvo zahtevalo za svoje mučitelje, ki niso mirovali niti potem, ko je bilo vojne že skoraj konec. 2. maja 1945 so namreč pobesneli nacifašisti ubi li v Bovaru ]8 domačinov, v Avasinisu pa kar 63.
Uprizoritev procesa proti junaškim furlanskim partizanom je prav zaradi tega naletela na velik odpor prebivalstva Furlanije. V torek je bila dvorana porotnega sodišča v Vidmu zasedena do zadnjega kotička. Poleg 118 prič. od katerih jih bo 76 pričalo v korist obtoženih, so iz Pordenona in okolice prišli v Videm številni ljudje, ki so bili priča fašističnega divjanja in pravičnega obračuna partizanov z okupatorjevimi hlapci.
V dvorani je nastalo veliko razburjenje, ko je vanjo vstopil v vlogi glavnega zagovornika ubitih fašistov bivši pravosodni minister republike Sa-16, znani škvadrist in udele- ‘ ženec «Pohoda na Rim« Pietro Piventi. Pietro Piventi je bil tudi idealizator in podpisnik: znanega fašističnega razglasa, s katerim so bili naborniki klicani k vojakom pod pret-njo takojšnje smrtne obsodbe.
Dve interpelaciji
V zvezi s procesom proti 6 bivšim garibaldincem, ki se vrši te dni v Vidmu in s pripravo procesa proti 50 bivšim partizanom Briško-beneškega odreda sta poslanca Mario Bettoli in Gino Beltrame v torek vložila v parlamentu sledečo interpelacijo:
(■Podpisana nameravata vprašati predsednika ministrskega sveta in pravosodnega ministra. če ne smatrata za potrebno ukreniti nekaj, kar bi dokončno zavrlo absurdno protipartizansko kampanjo, ki se je ponovno začela v Furlaniji. kampanjo, ki Jo po časopisih vodijo znane domače sile, povezane s starim in novim fašizmom, in ki ima za cilj, inscenirati proces proti partizanom Vzhodne Furlanije, medtem ko se pred porotnim sodiščem v Vidmu začenja proces proti slavnim partizanskim komandantom Zahodne Furlanije zaradi dogodkov, ki so se pripetili izključno med narodnoosvobodilno borbo. Odsotnost vladnega mišljenja o tem problemu bi bila zelo škodljiva in nasprotna ne samo duhu ustave in Droglasu predsednika republike, ampak bi bila tudi v nasprotju s slavnostnimi proslavami 10-letnice odporniškega gibanja in večkratnim zagotovilom vlade o njenem antifašističnem stavu, posebno šc. ko bo številni odvetniški kolegij zasebne stranke v obrambo fašistov vodil bivši minister republike Sal6 Pietro Pi-venti.s
1. decembra 19*®
eruam -M h.ikvi
Na današnji dan le bilo leta 1918 objavljeno zedinjenje Jugoslovanov v eni državi, kjer >o vsilili jugoslovanskim narodom monarhijo.
M
Danes, ČETRTEK 1. decembra
Edmund, Božena
Samce vzide ob 7.2'* ‘,n ^ Lun« 16.23. Dolžina dneva 8.69. vzide ob 18.24 in zatone« s.* jutri, PETEK 2. decembra Bibiana. Tihomir
NOVA SPOMENICA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV PR. P A L A M ARI
PRENEHA IVI A J SE Z DISKRIMINACIJAMI
v škilili® slui/cnskiigii šolsti/u in šolnilun/!
Z nameščenci slovenskih šol naj se do izida zakona za slovensko šolstvo, ravna kot z ostalimi uslužbenci bivše Z V It
Dne 21. novembra t.l. sta poslali Zveza prosvetnih delavcev v Trstu in Zveza uslužbencev slovenskih Sol v Trstu, ki zastopata interese slovenskega šolstva na Tržaškem ozemlju in branita istočasno interese vseh nameščencev slovenskih šol, Generalnemu vladnemu komisarju v Trstu novo spomenico, ki jo v celoti priobčujemo:
»Podpisane strokovne organizacije slovenskih, šol so pred nedavnim poslale na naslov pisma (26. sept. in 27 okt. 1955), v katerih so poudarile krivice, ki so se napravile v šolskem letu 1955-56 slovenskemu šolstvu.
vic glede katerih sta imenovani organizaciji že pred to spomenico poslali na isti naslov druge protestne spomenice, sta isti organizaciji zaprosili za sprejem pri Generalnem vladnem komisarju s posebnim pismom z dne 26. novembra 1955. To je poslednja pot, ki jo ubirata imenovani organizaciji, da se popravijo vse krivice, povzročene slovenskemu šolstvu, in sta odločeni predati vse zadeve v roke pravnega zastopnika v primeru, da ne bosta pri imenovanem naslovu pravočasno sprejeti oziroma dobili zadovoljivega odgovora. Tudi tridnevna stavka name-
Dovolite, da ponovno zavza-1 ščencev slovenskih srednjih memo do vsega, kar se je i in strokovnih šol je znamenje zgodilo v pogledu slovenske-1 protesta, ker odgovorne ob-ga šolstva, svoje stališče in i lasti ne dajejo nobenega od-poudanmo, da bi bi la doli- j govora na vse spomenice, ki nost nove uprave za Tržaško | so jih v času po 5. oktobru področje ohraniti v sloven- 1954 strokovne organizacije skem šolstvu do izida zako- nameščencev slovenskih na za slovensko šolstvo sta-I poslale tem oblastem.
nje tako, kot je bilo na dan j	 -
5. oktobra 1954.	|	POPRAVEK
šol
Zato smatramo:
V včerajšnjem poročilu o
šolah, je po pomoti izostalo skoraj vse besedilo tretje zahteve nameščencev slovenskih šol zaradi tiskarskega škrata, kar danes popravljamo. Besedilo tretje zahteve se glasi:
3. da se ravna z vsemi nameščenci slovenskih šol, tudi z neimenovanimi v šolskem letu 1955-56, kakor z vsemi ostalimi nameščenci bivše ZVU.
Javna skladišča vključena v zdfuženje industrijcev?
Kap. Cosulich je v soboto dopoldne svečano prevzel predsedstvo Javnih skladišč zvečer pa je prisostvoval zaključni večerji, katero mu je priredila pri njegovem odhodu trgovinska zbornica.
V zvezi z imenovanjem kap. Cosulicha na mesto predsednika Javnih skladišč je zanimiva vest, da so se Javna tkladišča menda vključila v združenje industrijcev. O tem govori uradno poročilo s sestanka direkcije tržaške Jede-racije PSDI, ki istočasno ta korak ostro obsoja. Javna skledišča so namreč javr.a u-stanova in niso privatno pod-
1 da je neimenovanje slo-venskih šolnikov, ki so bdi stavki na slovenskih srednjih
nu dan 5. oktobra TJ 54 v službi ha slovenskih šolah na Tržaškem področju, po členu 2 (d) in 4 (c) Posebnega statuta nedopustno in krivično;
2 da je neupoštevanje člena 8 Londonskega sporazuma pri imenovanjih za šolsko leto 1955-56' diskriminacija storjena slovenskim šolam;
3. da je postavitev 29 pravih slovenskih šolnikov med začetnike, kršitev (lena XII Ukaza št. 18 Z.V D in neupoštevanje člena 2 Posebnega statuta, ki govori o enakosti Slovencev z Italijani glede služb;
Obenem smatramo, da so vsi ukrepi skrajno poniževalni za Slovence, ker se jim nalagajo vse dolžnosti, pa istočasno jemljejo pridobljene »n že dolgo časa uzivane pravice.
Lato zahtevamo:
1. da se ravna z vsemi odpuščenimi tako, kakor se ravna z vsemi bivšimi uslužbenci ZVU in sicer;
aj da ostanejo vsi brez izjeme v službenem razmerju z mesečnimi prejemki kot ostali uslužbenci bivše ZVU do 31. decembra 1955, kakor to predvideva odlok Generalnega vladnega komisarja od 23. septembra 1955 štev. 275;
bj da se smatrajo vsi slovenski šolniki, ki imajo, po členu 8 Londonskega sporazuma vse pravice, kot enako pravni onim, ki imajo italijansko državljanstvo; zato naj se njiho* odpust prekliče m se ponovno sprejmejo v službo;
c) da dobijo vsi enako nagrado bivše ZVU, enako odpravnino in enake socialne dobrine kot vsi ostali uslužbenci ZVU.
2. da se ustavi izvajanje obvestila Generalnega vladnega komisariata štev.
11/30-1157/55 Gab. z dne. U-oktobra 1955, ki govori o ponižanju 29 slovenskih šolnikov med začetnike in da se vsem prizadetim kakor tudi onim, ki bodo po točki la lb ponovno sprejeti, priznajo stari mesečni prejemki«.
Imenovani strokovni organizaciji ponovno prikazujeta v spomenici najbolj boleče krivice, ki so se v šolskem letu 1955-56 zgodile slovenskemu šolstvu in zahtevata, da se te krivice popravijo.
Ce pogledamo na vse, kar se že dalj časa piše o borbi državnih uradnikov v Italiji in kar se v zadnjem času piše o borbi bivših nameščencev ZVU, moramo priznati, da ni v tako obupnem položaju, kot so nameščenci slovenskih šol, nobeden bivši nameščenec ZVU, ako hočemo biti nepristranski.
Nobeden bivših nameščencev ZVU m bil doslej še odpuščen iz službe, medtem ko je pri imenovanjih za šolsko leto 1955-56 izpadlo kar 40 nameščencev na slovenskih šolah, ki so bili bivši nameščenci ZVU.
Nobenemu bivšemu uslužbencu ZVU se niso zgodile take socialne krivice kakor nameščencem na slovenskih šolah, ki so ostali z dnem ne-imenovanja v službo dne 1. oktobra 1955 brez rednih mesečnih dohodkov, medtem ko drugi bivši nameščenci
jenje, ki se bavi izključno s svojimi interesi. Javna skladišča pa so v Trstu še izredno pomembna ustanova, saj sestoji tržaški promet skoro izključno iz tranzita zalenmh držav
Otvoritev novega poslopja s 24 stanovanji ra slepce
Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti je bila v ponedeljek slavnostna otvoritev novega poslopja s 24 stanovanji, v katerih bodo nastanjeni slepci. Nova zgradba stoji na vogalu Ul. Fiume in Ul. Veltro ter je bila zgrajena po najmodernejših načelih gradbene tehnike. Gradnja in oprema novega poslopja je veljala 42 milijonov lir.
Stanovanja je dobilo 24 družin slepcev, ki so jih izbrali po sistemu točkovanja, kakršen je v praksi pri IACP. Komisiji za dodelitev stanovanj
pa je predsedoval predsednik Zveze slepcev, ki je v krajšem govoru ob otvoritvi tudi poudaril napore Zveze, da bi vsem slepcem nudili kar največje možnosti za njihovo o-samosvojitev. V novi zgradbi so tudi prostori, v katerih bodo namestili mizarsko delavnico in kjer bodo slepci lahko služili svoj vsakdanji kruh. Delavnico bodo opremili, čim bo na razpolago zadostna vsota denarja.
Skupščina sindikalnih aktivistov
Danes ob 18. uri bo v dvorani v Ul. Vecellio 6 skupščina' sindikalnih aktivistov Delavske zveze, na kateri bodo razpravljali o pripravah za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine. Skupščine aktivistov se bo udeležil tudi Domenico Marchioro, član izvršilnega odbora CGIL.
Včerajšnji dan britanskega veleposlanika Clarka v Trstu
V Rimu so bila v preteklih dneh pogajanja za sklenitev sporazuma o poenotenju plač uslužbencem trgovinske stroke. Sklenili so, da ustanovijo paritetno komisijo, ki bo pro. učevala načrt sporazuma. Pogajanj se je udeležil tudi predstavnik Delavske zbornice dr. Fabricci.
V Trstu pa so se sporazumeli glede poenotenja plač članom orkestra in pevskega zbora ter ostalemu osebju gledališča »Verdi«.
13. plača uslužbencev tržaške občine
Tržaško županstvo je sporočilo zvezi uslužbencev krajevnih ustanov Delavske zveze, da bo izplačalo svojim uslužbencem 13. plačo po istem merilu, ki ga je določilo pokrajinsko odposlanstvo za svoje uslužbence, o čemer smo pisali v včerajšnji številki našega lista.
O Center za kulturne odnose med ljudskimi demokracijami priredi danes ob 20. uri v Ul. S. NicolO 11-1. predavanje o knjigi pisatelja Zaharia Stancu »Bosjak«, ki opisuje življenje romunskih kmetov. Predaval bo novinar Arturo Calabria.
Danes začetek
Me prolesoriev
Danes se prične tridnevna stavka vseh profesorjev slovenskih in italijanskih srednjih in strokovnih šol. Kot smo že pisali, so se slovenski profesorji pridružili borbi profesorjev italijanskih šol za ureditev službenega položaja in mesečnih prejemkov, hkrati pa se bodo s stavko borili za uresničenje svojih specifičnih zahtev in zahtev slovenskega šolstva sploh.
Stavkalo bo okrog 150 profesorjev 12 slovenskih srednjih in strokovnih šol in tečajev. Na 33 italijanskih šolah bo stavkalo nad 1000 profesorjev in bo stavka prizadela okrog 23.000 dijakov. Ce bi vlada tudi po tej stavki odrekala profesorjem zahtevane poviške in ureditev službenega položaja, tedaj bodo stavkali drugič pet dni. Ce pa bi tudi to ne zadostovalo, se bodo profesorji borili do skrajnosti, s čimer, bi bili prizadeti tudi zakljuičld redova-nja.
V ZVEŽI Z OKROŽNICO DELAVSKE ZVEŽK
IZSILJEVANJE DELAVCEV
V RAFINERIJI „ACICILA«
Skupini delavcev Krožijo z odpusti, če ne prekličejo izjav v okrožnici
LJUDJE V KRIŽU PRI TRSTU SE VPRAŠUJEJO
Zakaj policija molči
o napadu na 15-letnodekletce?
Napad je bil izuršen v nedeljo zvečer, ko je deklica odšla iz kina domov - Napadalca so vaščani izročili policiji
Čeprav je danes že četrtek, ni policija izdala doslej še nobenega poročila o dogodku, ki se je pripetil v nedeljo zvečer v Križu pri Trstu in ki je med vaščani vzbudil val upravičenega ogorčenja.
Bilo je nekaj minut po 20. uri, ko sta se dve 15-letni deklici vračali iz kina proti domu. Ker sta jima nekako sredi vasi začela slediti dva fantalina, sta deklici odšli najprej na dom prve, kjer sta se nekoliko zaustavili, nato pa še na dom druge, kjer ni bilo nikogar doma. Kg sta deklici prišli do hišnih vrat, se je ena poslovila, druga pa je vstopila v stanovanje in hotela za seboj zapreti vrata. Toda edeh izmed fantalinov se je medtem približal in ko je deklica hotela vrata zakleniti, je med podboje postavil nogo in s silo vdrl v stanovanje. Prijtelji-ca ki je bila še priča temu dogodku, je zbežala domov, medtem ko je Dragica T. začela na vso moč kričati. Fantalin jo je porinil v notranjost stanovanja in jo napadel, pri čemer je prišlo do neenake borbe, v kateri jo je fantalin — kot se je pozneje videlo — še precej izkupil. Deklica mu je namreč v samoobrambi razpraskala obraz in mu mimogrede razbila vazo na glavi.
Klici na pomoč so zbudili soseda, ki je sprva mislil, da se kdo šali v bližnji osmici. Toda ker klici niso ponehali, j* Stopil v stanovanje družine T., kjer stanujeta mati, ki je vdova in ki
v u»i soei.lnl
končala s preiskavo in o zadevi izdala uradno poročilo.
Švedski mornar v pijanosti ukradel kolo
26-letni pomorščak Kurt Er-land Karlsson vkrcan na švedskem parniku «Vegaland», ki je zasidran ob pomolu pri skladišču št. 64 našega pristanišča, je predvčerajšnjim ponoči po lastni neumnosti prišel v zapor in to povrhu še z obtožbo tatvine nad glavo. Mladenič se je po mornarski navadi napil in kot tak ni vedel kaj počenja. Dejstvo je, da si je prisvojil kolo, ki je bilo naslonjeno ob zid in se z njim oddaljil. Lastnik kolesa. Alfredo Screbaut iz Ulice
Ravnateljstvo rafinerije A-quila je zakrivilo včeraj hudo izsiljevalno dejanje, ki po mnenju Delavske zveze krši celo zakon. 14. novembra je namreč sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze naslovil na delavce rafinerije Aquila okrožnico, v kateri je orisal svoje gledišče na razna nerešena vprašanja in postavil razne zahteve, kot na primer nagrado za «cracking», dodelitev bencina uslužbencem po znižanih cenah, plačilo zaostankov doklade za menzo, nagrado tehnikom in delavcem, ki so zgradili naprave TCC, ustanovitev komisije za gradnjo hiš INA ČASA, ukinitev del na podlagi licitacije ter vključitev delavcev zunanjih družb v stalni sestav uslužbencev Aquile itd. Okrožnica je tudi kritizirala ravnateljstvo glede vmešavanja v volitve tovarniškega odbora, glede zahteve po povečanju števila volilnih sedežev itd.
Včeraj so poklicali na ravnateljstvo posamezno kakih (> delavcev ter jih vprašali, ali so člani odbora sindikata petrolejskih delavcev Delavske zveze. Nato pa so jih vprašali, ali se strinjajo z o-krožnico in dejali, da bi jih morali v pritrdilnem primeru odpustiti. Zahtevali so od delavcev, naj prekličejo trditve okrožnice, češ da pomenijo obrekovanje ravnateljstva, kakor da ne bi imel sindikat pravice kritizirati podjetja. Gre torej za očitno zanikanje sindikalnih pravic in za pritisk na delavstvo spričo bližr njih volitev tovarniškega odbora- Delavska zveza bo proti temu ravnanju odločno nastopila.
Miklavževanje za otroke
rajo več policije (razen ((Civilne policije«).
Letos je bilo v oktobru v industriji jn obrti zaposlenih 37.797 oseb, lani v istem mesecu pa 35.068. Dvig zaposlenosti je sicer ugoden, vendar pa ne predstavlja dejanskega napredka, saj je bilo leta
Vojna škoda
V KMETIJSTVU IN. NEPREMIČNINAH Posredovanja ln informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicolo 3(a Tel. 38-733
1951 zaposlenih v industriji in obrti skupno kar 38.947 oseb in tudi v tem letu Trst ni preživljal ugodnejše gospodarske konjunkture.
V trgovini, v zavarovalnih in kreditnih ustanovah je bilo v letošnjem oktobru zaposlenih 16.717 oseb, lani pa 16.009 oseb. V pomorstvu je bilo zaposlenih letos 4.569 oseb, lani 4.641 oseb. Trgovina, kredit in pomorstvo torej niso zabeležili večjih izpre-memb.
Močan padec pa je vsaj u-radno zabeležen glede števila oseb zaposlenih v javnih uradih, kjer je bilo v letošnjem oktobru zaposlenih 24.409 oseb lani za 31.020.
poleg drugega na tleh ob prevrnjeni vespi. Oba so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico in medtem ko so Cernecco po nudeni zdravniški pomoči odslovili, so Poser-ja pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer so mu poleg ran na čelu in udarcev po rokah ugotovili tudi verjetni zlom nosnih kosti. Prvi bo okreval že v nekaj dneh. drugi pa se bo moral zdraviti dalj časa in predvidevajo, da si bo po-ponoma opomogel verjetno že v 10 dneh.
Angleški veleposlanik v Rimu Sir Ashley Clarke, ki je prispel predvčerajšnjim v Trst, je včeraj dopoldne obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro in se z njim zadržal v daljšem razgovoru, med katerim so proučili več vprašanj političnega in gospodarskega značaja.
Kasneje je angleški veleposlanik obiskal župana Barto-lija, nato komandanta tukajšnjega vojaškega prezidija gen. Grimaldija, škofa Santi-na in končno tudi rektorja tržaške univerze prof. Ambro-sina.	tl
Veleposlanik Clarke in njegova soproga sta bila popoldne gosta na trgovinski zDor-nici, kjer ju je v imenu izvršnega odjiora pozdravil njegov predsednik prof. Luzzato Fegiz. V navzočnosti številnih predstavnikov oblasti in ustanov, med katerimi so bili generalni vladni komisar dr. Palamara, župan Bartoli, rektor univerze prof. Ambrosi-no. polk. Bollo in drugi, je veleposlanik Clarke govoril zbranim članom izvršnega odbora trgovinske zbornice in pokrajinske gospodarske posvetovalne skupščine o temi ((Ravnotežje sil«.
V tekoči italijanščini je veleposlanik Clarke govoril o načelu angleške svetovne politike, po katerem je ravnotežje sil osnova vsakega miru in mirnega sožitja, prikazal zahodno prizadevanje za ravnotežje med obema blokoma z ustanovitvijo NATO in drugih organizmov in poudaril, da bi v sedanji atomski dobi vojna pomenila neizogibno uničenje človeštva in njegove kulture brez zmagovalcev. Vendar je veleposlanik previdno dodal, da kljub temu ni mogoče preprosto odgovoriti na vprašanje, ali vojne zares ne bo več, temveč je samo zaključil z izražanjem upanja, da bo mir trajal «vsaj še sto ali morda tudi dve sto let«.
Nezgoda mizarja
Med praktičnim delom v mizarski delavnici dolinskega industrijskega tečaja se je včeraj popoldne 11-letni učene
Danijel Mahnič iz Doline št. 158 ponesrečil, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, od koder pa so fanta po izpra-nju rane odslovili s prognozo okrevanja v 15 dneh. Mahnič je zdravnikom pojasnil, da mu je kos lesa, ki ga je v šolski delavnici žagal, dobesedno odsekal del prstanca leve roke.
Z vespo sta
18-Ietni Stelio Cernecca iz Ul. Domus Civica 2 in 48-letni Giuseppe Poser iz Ul. del-1'Eremo sta se peljala včeraj zjutraj z vespo, ki jo je šofiral prvi v smeri rocolske že-Komisija za razvedrilo in |ezniške postaje. Ko je šofer šport Delavske zveze priredi zavozil mimo vhoda pa je ne-ob praznovanju sv. Miklavža pričakovano zaradi peščene
dne 4. decembra ob 9. uri dopoldne v Kinu ob morju matinejo za otroke delavcev.
Na sporedu so predvajanje barvnega filma «Peter Pan«
Buonaparte je začel .na LeS|in kratkometražnega barvne-
glas kričati in je s tem pri- ga fjjma 0 življenju medve-vabil v Ul. Cavano, kjer 1 dov «Ta neznana zemlja«. Mali je tatvina zgodila, nekega po-1 harmonikarji, in sicer 6-letni licijskega agenta, ki pa ni 011 Robert siama, 7-ietni Gian-
ceste zdrsnil in tako sta se Cernecca in Poser znašla drug
Usodna padca
Med hojo po stopnicah parnika »Silvano«, ki je zasidran ob pomolu v livarni ILVA. je 24-letni pomožni častnik Tullio Cacace iz Sorrenta pri Neaplju včeraj kmalu po opoldnevu tako nerodno pa del, da si je zlomil gležnej leve noge. V bolnišnici, kamor se je Cacace zatekel, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Na istem oddelku so morali ,v prvih popoldanskih urah pridržati tudi 63-letno Marijo Zucco por. Steffč iz ezulskega taborišča v Padričah, ka teri so ugotovili zlom stegnenice desne noge. Ženska, ki bo verjetno okrevala v 50 ali 60 dneh je izjavili, da je ponoči okoli 2. ure padla s postelje.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Letos v Trstu 2554 motornih vozil vec
V oktobru je bilo vpisanih v zadevni register v Trstu 281 novih motornih vozil. V prvih desetih mesecih tega leta je bilo vpisanih skupno 2554 novih vozil (1428 v letu 1954, v letu 1953 pa 1453); med temi je bilo 1192 zasebnih avtomobilov, 1362 pa motorjev, tovornikov itd.
Pojasnilo odv. Fortija
V zvezi z našim člankom, objavljenim 24. novembra, o predstavništvu Slovencev v trgovinski zbornici, nas odvetnik Forti prosi, naj popravimo razlago njemu pripisanih izjav v smislu, da se m izrekel v prid narodnostnega predstavništva, marveč Predstavništva kategorije poljedelcev našega področja sploh ter da ni izrekel nobene ocene glede predstavniških kvaliii-kacij dr. Lea Brunnerja.
Radi objavljamo to pojasnilo. ker odgovarja temu, kar
nam je odv, Forti izjavil v
intervjuju.	..
Tudi iz gornjega pojasnila logično sledi, da je zastop? stvo Slovencev nujno, če naj bodo kmetovalci našega področja kot kategorija P?8™"0 zastopani v trgovinski zbor-
( OtEPAtlSČA
'	 .	.	.	^	s.itron!
franco Micor, 8-letna Bruna Pečarič, 9-letni Boris Cipric, 9-letna Nadja Križnič in 14-letna Laura Baroncini bodo zaigrali nekaj napevov. Mala Mara Debeljak pa bo igrala na klavir in deklamirala nekaj verzov. Vse otroke bodo razveselili z malim darom.
Obtožnica jih obtožuje šlevilnih kriminalnih dejanj, med njimi roparskih napadov, tatvine in vlomov
ZVU ostali v službi z ^redni-
mi mesečnimi prejemki.
ialni položaj
■•s’”1
za njim. Kmalu ga je ujel in ga prijel za ovratnik, ko se mu je približal drugi fantalin, ki je bil med tem časom na cesti ter osorno zahteval, naj izpusti njegovega prijatelja. Sosed pa jč ne bodi len zagrabil tudi drugega .	in	oba	odpeljal proti osmici,
»ki sklad.	na-	od	koder so prišli arugi va-
JSSSS%^S^£\t£	*p,i'
Ni znano, kaj sta fantalina
na policiji izpovedala. Govo-
italijanskih šolah. Danes po odpustu iz službe ti nimajo možnosti, da bi se posluževali podpore za Prl™e.re poselnosti, ker niso bili nikjer socialno zavarovani, čeprav se jim je že deset let odtegovalo okrog 8 odst. od mesečnih prejemkov za pokojnin-
Stevilo zaposlenih v preteklem mesecu
Število zaposlenih se je v oktobru nekoliko dvignilo in doseglo skupno 86.199 oseb. Ta dvig pa je opazen le če se upoštevajo ostali meseci bilo
v službi. Slednji ni dvakrat pomislil, temveč se je spravil na lov za tatom. Ker ga pes gotovo ne bi dohitel, je ustavil zasebno vozilo in šoferja naprosil, da bi mu pomagal pri iskanju. Njegov trud n bil zaman kajti na Sprehajališču Sv. Andreja v višini mostička, ki pelje v pristanišče, je našel mornarja, katerega je kratkomalo odpeljal s seboj na poveljstvo, kjer so mu obrazložili (mornar se ni namreč zavedel, kaj je storil) obtožbo.
foferjeva prisebnost preprečila nesrečo
Le sreči in prisebnosti šoferja filobusa, ki je okoli 19.30 vozil čez Trg Dalmazia se je treba zahvaliti, da nismo prisiljeni zabeležiti hude nesreče. Ob tisti uri je namreč 12-letna Emanuela Franzin z Opčin, ki je prišla lz šole v Ul. R. Manna in je hotela iti na postajo openskega tramvaja, zdrsnila tik pred priha-
takoj^avrl10^s°tem® ešil de-1 vilo zaposlenih v Trstu višek, kdetce hujšega Z rešilnim av-1 saj je takrat urad za delo tomobilom So jo odpeljali v I registriral kar 91.097 zaposle-bolnišnico kjer so ji izprali nih oseb. Od takrat pa se jeipri tem je 18-letni Stellio malenkostne praske na nogah1 pričel počasen padec tako, da Cecchi iz Ul. Conti 11 udaril
Družbi nevarni mladoletniki
delajo obračun svojega „dela“
Razprava proti osmim roparjem in tatovom, ki se je začela včeraj zjutraj, se je po prečitanju obtožnice po ukazu predsednika nadaljevala za zaprtimi vrati. Predsednik je ta ukrep utemeljil z dejstvom, da sodijo mladoletnikom in zato, ker v zimskem času obstaja nevarnost za razširitev nalezljivih bolezni. Razpravi so prisostvovali tako lahko samo starši obtožencev in predstavniki ustanov
gero Ruzzier iz Ul. C. Elisi pa sta dvakrat poskusila oropati Lidijo Bologno por. Ber-
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 3. decembra ob 20.30 in v nedeljo 4. dec. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Ivan Cankar
Martin Kačur
V ponedeljek 5. dec. ob 18. uri v dvorani na stadionu kPRVI MAJ11, Vrdelska cesta 7
PREMIERA
Janko in Metka
pravljična igra v treh dejanjih (5 slikah)
Po Grimmu dramatiziral Saša Škufca Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar
V torek 6. dec. ob 16. in ob 19. uri v dvorani na stadionu «Prvi maju
ponovitev
Janko in Metka
Aurcra. 16.00: « A1 a-rm,	le	n
ni oddelek«, V ir tor MacLagien-
G ari bal d h 15.30: »Moloh. ščevanja«. V. Heflln, W. H«*
drix.	dek-
Ideale. 15.00: ((Mornarja m le«, F.	Sinatra,	®v,
Grayson in J- Lurm. ,,	a,]|
lmpero. 16.00:	«Smo	možje
korporali«, Toth.	minut«,
Italia, 16.00: »Zadnjih pet nw» Linda Darnell. Vittor o De b ca in Rossano BrazzU^
S. Marco. 16.00:	Vhodno
Zanzibarja«. Anthony Stee Sella Sim.	„ „„ „7ad<ijl
Kino ob	morju.	16.00:	«Z
Dakota«. John Pay"earrvTnore-rick Cravvford. D. B»ro lw». Moderno. 16.00: «Akci.|a V»!K Savona. 15.30: »Mosti V ToKO-ju», Grace Keliy ln	■
Holden.	,,	.,20.
Viale. 16.00: ((Zgodilo se k
Vittorio”'	Veneto.	16 °0:	pu^orm
nica«. Kristina Sodcrbaum Wil Iv Bl-rgel.	pranch
Belvedere. 15.30:	«San fT"
sco», C. Gable. J. Mac Do
in S. Tracy.	k„rhatov»>
Marconi. 16.00: «Kralf bsrbsm Jeff Chandler, L. Tchermj- A Massimo. 16.00: «Rose Man •	_
Blyth,	Howard	Kell	m
nando Lamas.	»ena«'
Novo cine. 16.00: «Usod* (Vji. Martine Carol, CJaudette bert in Raf Vallone.
Odeon
'l6.00': '<(Gorje
'toiklavti
bo prišel v sredo 7. decembra v malo Rossetti-jevo dvorano, ki bo za
to priložnost posebej okrašena od znanega slikarja Milka Bambiča.
Žačetek ob 21. uri. Sprejem daril v sredo popoldne od 16. do 18. pre in pred začetkom prireditve.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR«
Vabimo vas na
našega društva, ki bo v nedeljo 4. t. m. ob 17. uri
v dvorani na stadionu «PRVI MAJ«.
Sodeloval bo naš pevski zbor, dramska skupina, tamburaši in najmlajši z zborno recitacijo.
Odbor
10.uu:	«uvi	j-	-	.
nim», Lea Padovapt.
Ferrero. Mladoletnim P ^ Radio. 16.00: «In zdaj,	Ju-j,
poljubil?«, Mark Stevens m
ne Haver.	miSČtca*'
Venezia. 15.30:	»Črna P'JSC'
L. Hayward in J. Bja F; nuin»-Skedenj. 18.00: ((Narednik vr. Kina na OnCinah. 18.00: tincu greha«.
mES3EEE0f
ČETRTEK, 1. decembra
'I It,S l’ PO»l'4J* * p*.
11.30 Lahki orkestri; ll®® pr žele Italije; 12.10 2a bzornlKj nekaj; 12.45 Kulturni om ^ 12.55 Melodije iz fllm,ib0 Ve-Pestra operna glasba; 1 • ianjca; seti ritmi; 17.30 Plesna ca.j
18.00 Šostakovič: SimfonbP ^i; v F-d-uru; 18.27 Slavm k
19.00 Ida Haendel; 19.1® nielo-vzgoja; 19.30 Priljubljene v„» dlje; 20.00 Šport: 20.05 zžod-glasba; 21.C0 Dramatiziran* lz ba; 21.30 Pestra glasba; a'hvije-italijanskega političnega oPe-nja; 22.10 Stavek iz B0!1® ^eVr re «Mefisio»; 22.30 NoCP5
<3 i. j e; 23.00 Večerni ples-
T K Sl' *•	0 Qf.
11.30 Operni odlomki:12; Gias-kester Ca.rlo Savina: D- ,-jitur-beni album; 14.45 Tržaška
na kronika; 17.30 Glasba perjcolb riki; 18.15 Poje Emil'0 F 21.05 Večer Renza RicciJ *
U O I* 14 K 7,49.
,Slovemka naročila: ...jlj' i:i.:ki, 14.no 19.30 m K®" 6.00 Jutranja glasba: ^ tik lectar, vremenska naiPr, -3 poved časa; 7.05 Glasb*
Dro jutro; 7.30 Za n<»^p;sK 11,30 Mihovil Logar:	l*f.
kolo«; 11.45 Motivi iz ,. )44 Od melodije do meloni, -Kulturno pismo; 14.30
Cb
"ciova^F
narodne pesnit poje Zdenka Goijevšček; T' \\t
glasba; 18.00 Komunaj^; -- -e pesmi; 21.00 istrska srečač^j^ej^
trikov koncert; 1945,3^^^5
Skozi operete;
rska
Naš četrtkov operni pleš1’ Od arije do zbora; 2Z-* melodije.	. ,
1, O V 14 M » •' A 327.1 111. 202.1 in *12'4 11.00
I".
gine, vendar se jima je kri- tic®;
letošnjega leta, ko je
skupno število zaposlenih po __________ ___	___________
vojni najnižje, medtem ko še | za zaščito mladoletnikov, vedno nismo dosegli niti sta- j Kljub mladoletnosti pa so nja v oktobru 1954, ko je bi- , mladeniči pokazali, da so pri
lo zaposlenih skupno 86.869 oseb. Skupno število zaposlenih torej ne govori o dejanskem izboljšanju položaja in to tem manj. če se upošteva stanje zadnjih let. Leta 1951 20 decembra je doseglo šte-
svojem kriminalnem delu zelo nevarni. Prva njihova akcija je bila februarja letos, ko je 19-letni Luciano Fino-tello iz Ul. DTsella strgal iz rok Algise Jurissevich vd. Strongaro aktovko, v kateri je imela poleg 200.000 lir tudi za 250 ali 300.000 lir vrednosti v kolkih in znamkah
zgodilo, da bi prejel ob od hodu bivše ZVU nagrado kakršne koli oblike, mčdtem ko so vsi drugi nameščenci ZVU nagrado prejeli, so ostali še v službi in bodo poleg tega prejeli še nagrado od Generalnega vladnega k°™i-sariata ob odpustu ozlrot£8 izstopu iz Službe, prav tako niso prejeli nobene nagrade tisti nameščenci slovenskih
šol, ki so bili imenovani
od
bivše ZVU in so v službi še Zaradi teh in podobnih kri-
n se. da sta bila oba iz Trsta in da pri sebi nista imela dokumentov. Tudi ni znano, ah je bil namen enega izmed njih deklico onečastiti ali pa sta hotela krasti. Vsekakor je šlo za nečedno dejanje in dejstvo je, da so enega odpeljali na policijsko poveljstvo v Devin, drugega pa so izpustili na svobodo.
Menimo, da je dni *a8®-dovolj, da bi policija lahko
in jo nato odslovili. Okre-vala bo v 4 dneh.
Nezgoda na delu
Zvečer so zaradi rane na glavi pridržali s prognozo o-icrevanja v 4 dneh na II kirurškem oddelku 25-letnega mizarja Giuseppa Veniera iz Nabrežine št '2, ki je izjavil, da je med delom v skladišču Kamnoloma »Cava Romana« nerodno stopil in padel pri čemer je z glavo udaril ob neki stroj,
so	20.	decembra	1952	registri-	in podrl na tla Strongaro se-
rali	le	še	89.058	zaposlenih | str0j medtem ko sta 19-letni
n“1’	,n	decembra	1953	Giuseppe Scarpiello iz Ul. Co-
lautti in 18-letni Italo Zenna-ro iz Ul. D. D’Aosta stražila pred vežo stavbe v Ul. Ca-vana, kjer je bil izvršen napad.
Cecchi in Finotello sta v začetku marca izvršila nov roparski napad na lastnico mlekarne v Ul. Commerciale Otilijo Hrevatin por. Šušteršič in ji tedaj ukradla 1.000 lir ter zavojček kakaa. Scarpiello in 31-letni Rug-
oseb in 20.
87.855 oseb.
Nekoliko ugodnejši so podatki o zaposlitvah v raznih panogah, saj se je v preteklem letu znižal odstotek 0-seb zaposlenih v javnih službah in delno dvignilo število oseb zaposlenih v industriji. Do tega je prišlo delno zaradi izboljšanja zaposlitve velikih tržaških ladjedelnic, delno pa tudi zaradi tega. ker uradne statistike ne registri-
GLEDALISCE VERDI Danes zvečer ob 20'2“ za,
C v parterju ter za red A na
galerijah tretja predstava Rossinijeve opere »Mojzes«,
V soboto za red B v parteirju In na balkonih ter za red C na
Ž^^^De^^zlaS
Ljudska prost/uta
V Križu bo v soboto 3. t. m ob 21. uri v dvorani prosvetnega doma mlklavževa plesna zabava. V ponedeliek 5. t. m. s PUČet-korrT ob 19. url bo miklavževo obdarovanje otrok. Na spoiedu stia tudi kratek dokumentarni in zabavni film. Starši n.a.j prinesejo svoja dariila na se,dež prosvetnega društva v nedeljo 2 t m od 9. do 12. ure Ln v ponedeljek od 17. do 19. ure.
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti svoje matere Olge Dougan daruje Boža Perhavc 1000 lir za Dijaško Ma-co.
minalen poskus ponesrečil ]	br^^° pšvla"	Lozem^dal^e
Ruzzier je 22. marca poskusil	Miroslav Baretto	1000	lir	za	Di-
sam oropati lastnico prodajal-	jaško Matico,
ne sadja in zelenjave pri Sv.	—
Jakobu Marijo Rusi por. Ma-tucchino vendar se kljub u-darcem z angleškim ključem ženska ni pustila oropati.
Ruzzier in Scarpiello sta se nato spravila ponoči med 22. in 23. marcem na prodajalno časopisov V Ul. Schiapparelli ter kljub «trudopolnemu delu« odnesla s seboj samo blago brez večje vrednosti. Se brej pa je Ruzzier najprej sam in kasneje še v družbi Scarpiella vdrl v brivnico last Angela Sponza v Ul. Ne-grelli in obakrat se jima je posrečilo ukrasti nekaj brivnega orodja in električnih strojev, ki jih je brivec potreboval pri svojem delu. Del blaga je Ruzzier izročil v shrambo 28-letnemu Brunu Dozu, zaradi česar se mora tudi on sedaj zagovarjati pred sodiščem.
Končno je policija v teku preiskave ugotovila, da so Cecchi, 18-letni Claudio Wolf iz Ul. Schiapparelli in komaj 17-letni Antonio R. dvakrat kradli v cerkvah na Trgu Rosmini in v Ul. Madonna del Mare, pri čemer so si prisvojili v prvi cerkvi 650 v drugi pa 2.700 lir.
Razprava bo trajala več dni.
11.05
Radijski" k°'e??r.;s l»n'
Gospodinjski oasyf*',:	U*	oPer-
00 uceral oo danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. novembra 1953 sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo ie 10 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE. mizar Anton Valenčič in krparica Amelia Gavagnln, radiotelegrafist Mario Lucigni m kuharica Giovannlna Robortella. uradnik Mario Lica-no in gospodinja Ljudmila Pe-taros.
UMRLI SO: 90-letina Giuseppina Zeno, 68-letna Maria Vallon vd. Tarlao, 69-letni Pirro Bendazzi, 76-lelna Avguština Slavec vd. Nadizar, 65-letna Giuseppina Tra-ger por. Mattiazzo, 64-letn| Silvio BenelTi. 74-letna Maddalena Zaro vd. Davanzo, 77-1 etni Kodeljo Gabrieli, 84-letm Maria Caterina Pipan vd. Ifidri, 71-let-ni Carlo Marcucci.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9, naj-nižja 7,1, ob 17. uri 8,1 stopinje, zračni tlak 1027.6 stanoviten, veter vzhodnik 12 km na uro, vlaga 74 odst., nebo pooblačeno, kapljice dežja, morje lahno razgibano. temperatura morja 11,2.
nočna služba lekarn
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zan i, Ul. Sette fontan e 2; Mar-chto. Ul. Glmnastlca 44; Rovls, Trg Goidon-i 8; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Ha-rabaglia v Ba-rkovljah in Nicoll v Skednju.
Rossetti. 21.00:	Operetna pred-
stava.
Excelsior. 15.00: »Simfonija 1 iu-bezni« (Schubert). Marina Vla-dy, Claude Laydu, Lucia Bose.
Fenice. 15.00: «Mož brez strahu«, Kirk Douglas, Jeanne Crain.
Nazlonale. 15.00: »Ljublrflci s petih morij«. John Wayne, Lana Turner.
Filodrammatico. 15.00: ((Ljubimci s petih morij«, John Wavne, Lana Turner.
Supercioeuia. Zaprto zaradi ob nove.
Arcobaleno. 16.00: »Celica 2455 — hodnik smrti«, po Chessma-no-vem romanu, W. Campbell. K. Campbell in K. Grant. Mladini izpod 16 leta prepovedano.
Astra Rojan. 16.00: ((Rdeče sence«, John Wayne. C. Trevor.
Capitol. 16.OO: «Cirkus s 3 arenami«. Jerrv Lewis, D Martin.
Crlstallo. 16.00: »Lepotica iz Rima«, Alberto Sordi. Silvana Pampaninl.
Grattacielo. 16.00: «Nismo angeli«. H. Bogart, P. Ustinov.
Alabarda. 15.30: «S karavano prosti jugu«, Tyrone Povver in Su-san Havvvard.
Ariston. 16.00: «Lesen narednik«, Dean Martin In Jerry Lewis.
Armonia. 15.00: «Topkid, divji Junak«.
kaelasba' 12.00 Opoldanski “gd n-f koncert: 12-40 Komorni ^ zbor iz Celja; 13.30 Soored P-larnlh orkestralnih skladb- l50 Želeli ste - Poslušajte'. lSjo Igra trio Dorko Skoberne. ^ Iz mladinske književnosti - l54» van Loo-t: Adaptivna Lepe melodije; 16.00'	li-
ski omnibus; 16.10 Gl»*"_14l0stl. ganke; 18.00 Domače a"t.a>. 18.jP 18.10 ((Pesem skozi sto*?iFud; !<>•, Igra orkester Morton G ^-trtK0. Mladinska oddaja: 20-20 Ajgot* večer domačih Pt^.i.LievvIcž nih napevov; 21.0° Mic	joj
orel poljske romantike
letnici smrti):	2).30	1
Brahms: Godalni kvintet F-duru op. 88.	.
IIIK»I*IIA NrRal
17.30 Spored za za modelarje ln lov	j	e	v
(po Disnevu); 18.30 Ka 20.45 Toska-nii: 20.30 Telev. vesN Tlpi 'A. Cutolo odgovarja, **■
« eoTMli ll '1 II
r H
Ul. sv Frančiška 20/1IL tel. J7-338
sprejema ln-
serate. mat« * — atist° oglase, osmrtnic« w g od 8. do 12.30 tn od s«-18. ure.
TURISTIČNI
ADRIA EXPRESS
Ul- Cicerone. 4
. Tel- 29243
DARILNE PAKETE:
jestvine, tkanine, kolesa, radio o• parate, Hvalne stroje in vse druge potrebščine za gospodinjstvo pošilja
Giacomo Vatovecj^L^f:
-------------------  -^,cl	2J.5S7
TRST, Ul. Torreblanca t®	37'5®
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKO
A. Fabiani
 	 .	't	—	fRk	361-41
I KS l - UL UD HI I 2 -	36,'4I(nef
specializirana za izdelavo motorjev	upJKOvi°-
podjetjih revizije, mehanične Izdelke, obdel
avtogeno m elektnčno varjenje. gtfgje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, par ns|dl> in kotlov ter vseh pomožnih naprav p
I
Izvedba evropske integracije [e še vedno le daljni sen
^ so poborniki le zamisli doživeli že več neuspehov, so se lotili !eqa vprašanja j skoraj izključno z gospodarske plah, kar pa ji tudi ne bo kdovekaj koristilo
,.^a poletje 1. 1954 so v Pa-» pokopali ta čas zelo polarno Evropsko obrambno >nost. Z njo vred je spla-Po vodi tudi načrt evrop-
* politične skupnosti kot ^nacionalne organizacije v 'kesu zapadnoevropskega Hjževanja. To je pomenilo (az določenega,, sicer zelo 'bno sestavljenega načrta, Prvi vrsti z vojaškimi in
Etičnimi smotri, opirajočega
* Pa temeljito nerealnih, ilu ’tnih postavkah. Ustanovitev 'Padnoevropske zveze, kol Medica ratifikacije pariških ^razumov, najočitneje potr-?l*i kako so ideje o nadna-^Palnosti v tokratnih evrop-jb Pogojih docela neuporab-
In tako so se namesto ve-0 ((Mali Evropi«, dntegra-’™» itd, začele širiti novice pogajanjih med velikimi si-/H o zmanjšanju napetosti konstruktivnem reševanju ^nih mednarodnih vprašanj,
',‘novem duhu«, o vsem, kot Mimo, kar v nobenem po-("|u ni moglo pozitivno vpli-**' na razvoj ter uresničitev ^njenih načrtov in teženj ,vtzi z evropsko integraci-
I«.
znanem sestanku v Mes. M se je že zdelo, da so se ?°va prebudile sile, ki se j,110 odrekle ideji «Male Ev-a ta bi se tokrat poja-"‘a v znatno spremenjeni ob-Prišel pa je posarski po-^ in dokazal, da zaenkrat ne obstaja taka «evropska ,°hcepcija», okrog katere bi P mogoče združiti vse Po-Volitve, kot znano, so j, .končale v znaku nemških jaških maršev, a Pošarje. l bi tako po zamisli «velike» .} «male» Evrope imelo predihati jedro bodočega'«ev-ega ozemlja«, se je še
J^at potrdilo kot evropsko jv°fno jabolko. Udarec, na-;,rien proti vsem naporom L airemljenjem evropske in-j^Sctje, Je bil tako močan, :j. Ie posvetovalna skupščina (kadnoevropske zveze, ki se :, končanih posarskih vo-!vah sestala, ostala enostav-, brez besede, ker ni imela J°v°lj moči, da sploh kaj Ogovori-
Kot rečeno, so se letos na ^etje v Messini sestali z.i% Jjli ministri šestih dežel-3Jic evropske skupnosti za n*n6g in jeklo. Sklenjeno je da se znova pogreje e integracije zapad-vropskih držav, vendar v okoliščinah in spremeni obliki. Poleg tega je bi-I ugotovljeno, da pred-ha enotno in splosno ev-|?!ko tržišče, prosto cnrm-
IWi 2aPrek »n Količinskih o-J/tev, prvi namen skupn« jetike evropske integracije u Sodelovanja, Bilo je po-iv. leno, da je treba še na-razvijati tehnično sode' o.
ir, dosledna zaščitnica »katoliške civilizacije«. Ta tendenca postane tem jasnejša, če upoštevamo, kdo je pravzaprav dajal politično obeležje tako imenovani «Mali Evropi«, oziroma kdo so bili pobudniki za njeno uresničenje. Sama znana imena evropske katoliške politične misli, od De Ga-sperija do Adenauerja, danes Fanfanija idr.
Danes se skuša ideja o integralni Evropi obuditi k življenju bolj z gospodarskimi kot političnimi instrumenti, ker so, kot pravi Spaak, politična sredstva in metode pretrpele poraz. Nasprotja ;ned nacionalnimi interesi držav in nasprotovanja idejnemu monopoliziranju ustanove, ki bi gospodarsko in politično imela izraziti enotnost Evrope v vsej njeni družbeni razcepljenosti, se pač niso mogla drugače potrditi kot tako. da so preprečila izvedbo zamišljenega načrta, ki je trpel na po-
manjkljivi analizi dejanskega j nih odnosih.
stanja in veliki naivnosti.
Kot rečeno, bo zdaj večji poudarek na gospodarskih sredstvih in metodah, češ da graditev evropske integracije /golj na temeljih politične ter idejne privrženosti ne omogoča dosege cilja. Toda zdi se, da bo to samo navidez, vtem ko se v resnici politično bistvo vseh vrst združevanja Evrope z istim namenom in v istem smotru kot doslej, ne more v mnogem spremeniti. Vsi napori v tem smislu bodo tudi vnaprej le izraz določenih političnih aspiracij, nasprotnih vsakemu naprednemu procesu evropskega zbliževanja in združevanja, ker obeleženi navznoter z določenimi monopolističnimi, a navzven z določenimi hegemoni-stičnimi tendencami, ki v nobenem primeru ne morejo biti izraz tokratnih objektivnih pogojev v svetu, kakor tudi ne potreb, ki jih stvarnost narekuje v splošnih mednarod-
! -•
Celo Pertot
LJUBIMCI
ODMEVI RAZSTAVE MLADEGA NABREŽINSKEGA UMETNIKA
Celo Pertot je razstavljal v Rimu
Po dosedanjih uspehih drugod, se je mladi kipar uveljavil tudi v Rimu ob koncu tega leta, in v začetku prihodnjega leta se bo predstavil tudi ljubljanskemu občinstvu
J.e na področju prometa j atonalnih virov energije 1(lr°Jiubne uporabe jedrske e-pri tem stopiti za kolji ..haprej in to z u.itano-,viio neke nove organizaci-t jedrsko energiio, ki bi li^novi bila nalik evropski httosti za premog m jekio Ls načelnika odbora stro-j "lakov šestih vled v Brus-,.j, 'hi s0 na osnovi messm-Vi sklepov imeli izdelan za jj e konkretne predloge) je Ojj .'tPenovan Henry Spaak. ii )e dejal; «Ker smo doživeli hspeh s politične plati, itjhoramo vprašanja lotiti z H °darskimi sredstvi:	po-
() V moramo nova sredstva ^ °sego istega cilja, nove s0^e in druge poti.«
(i*|alc je te besede izrekel V Nasedanju posvetovalne j e*čine Evropskega sveta »H^aven dejal, da bo treba
I« Metode «naskoka». ki se lj "kazala za neuspešno, pre-dolgoročni aktivnosti po-
V Rimu v galeriji «alle Carrozze* je v teh dneh razstavljal naš nabrežinski rojak, mladi kipar Celo Pertot
Kakor stockholmskih razstav, tako tudi rimske, žal, nismo osebno videli; zato lahko prikažemo le odmeve razstave v tamkajšnjem tisku.
»Giornale dTtalia« z dne 17.. nov. piše, da «je bil pomemben dogodek v rimski galeriji, kjer so imeli
priliko, da so se srečali švedski minister eksc. Beck Fress, jugoslovanski minister eksc, Darko Cernej, holandski minister eksc. Bom, in minister Migone, pri o-tvoritvi razstave tržaškega kiparja Cela Pertota, ki navadno živi v Stockholmu, kjer poučuje na akademiji lepih umetnosti«. Med obiskovalci našteva še kulturne atašeje vseh omenjenih držav in poleg tega še avstrijskega. Poleg teh na štetih še več kot trideset slikarjev, kiparjev, arhitektov, literatov raznih držav, in drugih kulturnih ustvarjalcev rimske prestolice,
V listu ((Paese sera« z dne 18. nov. pa pravi v svoji recenziji kritik «Nar. Vent.a: V večini Pertotovih
del je zares neka živahnost in nujnost, — recimo tudi temperament ki sami zadostujejo, da napravijo iz razstave «alle Carrozze« resno stvar. Toliko bolj, ker se umetnik ne giblje, kljub svoji robatosti, izven likovne kulture zadnjega pol stoletja: plastična sila in izvirnost, smisel za gibanje, duh realizma, domišljija, delajo iz te razstave eno najzanimivejših, kar so jih organizirali tuji kiparji zadnja leta v Rimu«.
V oceni v «Giornale d’l-talia» z dne 22. hov. pa piše Vice med drugimi ocenami rimskih razstav tudi sledeče: «Celo Pertot izhaja iz družine kamnarjev, ki iz borbe nekaterih pokolenj med mišicami in trdim kamnom prinaša zdrave sledove de>-la, nele one, ki jih je iztrgal iz granita, marveč tudi one vlite v bronu, svincu, srebru, ali vrezane v les, ali modelirane v vosku. Sledovi borbe, smo reklj, toda ne med sovražniki, karti če se zdi, da skulpture tega mladega tržaškega u-metnika, neodvisno od njihovega obsega in snovi, z katere so narejene, — prinašajo odmeve kladiv prednikov, izražajo skupaj s
smislom sile in težke, bolestne zmage, lojalno in prav tako vzajemnost prednikov med umetnikom in snovjo«. In svoja razmotri-vanja zaključuje: «Ta razstava aalle Carrozze« je iz-rednp obsežna, in tega md-remo biti le veseli v teh za kiparstvo suhih letih«. — Po opisu in karakterizaciji del prinaša še biografske podatke o našem umetniku in o njegovem delu, kjer omenja, da istočasno razstavlja tudi na rimski ((štiriletni« razstavi.
V «Unita» z dne 18. novembra pa piše recenzent med drugim:	«Ima veliko •
ljubezen do snovi (granita, brona, lesa) z njeno trd-rostjo in težo, ljubezen, ki se tu prevaja v krepko plastično strukturo, ki odmeva v delih kot ((Ljubimci« izkušnje Wotrube, čigar u-čenec je bil umetnik na Dunaju. Vprav zato, da bi dosegel dejansko očitnost sklenjene oblikovne discipline, izloča vsako podrobnost, in gre tako daleč, da okrnjuje roke človeškim podobam, ki tako dobivajo videz del, navdihnjenih po grških ali rimskih skulpturah pred obnovo ali spopolnitvijo, kot Rokoborec ali Odlomek
ZANIMIVE UGOTOVITVE ZNANEGA IGRALCA V. GASSMANA
• Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
v.
KONČNO SE URESNIČUJE ENAINPETDESETI ČLEN USTAVE
Pred poslansko zbornico zakonski osnutek o sodelovanju žensk v sodni slnžbi
Minister Moro je predložil osnutek, s katerim pa bi zaenkrat ženske de-lova e le kot sodniki na sodiščih za mladoletnike in pa kot ljudski sodniki
17. novembra je minister za odločale o usodi ljudi, ki bi
Italijanska gledališka umetnost zašla V težko ozdravljivo krizo
Rim. ki šteje okoli dva milijona prebivalcev, daje gledališču komaj kakih deset tisoč obiskovalcev - Udkod visoka vstopnina h gledališkim predstavam
hVga
dosezanja uspehov.
/L
'laskih dežel s pomočjo in-* °c’je nujnost, ker da je y,v lfti način, da se Evropa ) j etL> uveljavi kot tretja si-Šiftj Se prepreči njeno spre-v nerazvito področ-j(t°Sebno v odnosu do ZDA. .sta napredek in nacional-“hodek na posameznega j, 'Valca zares ogromna, i. "lev („1. i—-—- mes-
da je razvijanje virov
%sl[	konceptov	z
\	konference, naj o
krati še potovanje Amin-^Rhfanija v Štrassbourg. !i|ju°'hico «Male Evrope«, v lij, 1 'la se okrepi skupna ak-,(jt.,c'esnih krščansko-demo-li, j kih sil v zapadni Evro-'ilj^ada tudi to z določenim ' 'h sicer, da se doseže V K°vitev takšne integrira-Vr°Pe, ki bi bila odločna
Med mladimi in že priznanimi italijanskimi filmskim, igralci je Vittorio Gassman Kot umetnik eden najpriza-devnejših. Resna stremljenja po umetniški kvaliteti, ki jih je izrazil v številnih svojih filmih, so mu omogočila, da se je postavil v vrsto najboljših ne samo na področju domačega, ampak tudi na torišču svetovnega filma. Njegove najboljše vloge so vselej bile predmet najbolj laskavih kritičnih ocen, a njegova komercialna vrednost kot umetnika se je od leta do leta dvigala. Kljub temu je skušal kot umetnik ostati zvest samemu sebi, se pravi svojemu notranjemu klicu in potrebi, da služi samo smotrom resnične umetnosti, kar je tudi dokazal s tem, da se je močneje posvetil gledališču in zanj hranil svoje najboljše sile. Pri tem ga ni oviralo dejstvo, da gledališče m področje velikih finančnih uspehov, kot mu jih je ponujal film. Brez dvoma je ta poteza pri Vittoriu Gassmanu značilna in za oceno njegove
'Tla^iefde dasdio- ml
v'
h žefia diouendka knjiga
umetniške osebnosti bistvenega pomena, ker kaže na odliko, ki je žal pri mnogih, tudi dobrih igralcih ni opaziti. Prav to pa je neobhodno potrebno, da bi se neki talent iz umetnika ne izrodil v trgovca z umetnostjo.
Zanimive so nekatere misli tega simpatičnega igralca, ki jih je izrazil v pogovoru z nekim jugoslovanskim	novi-
narjem. So to misli, ki se tičejo njegovega dela, vprašanja gledališke umetnosti v I-taliji, dalje italijanske gledališke publike itd., a so glede na mnenje, ki ga je s tem v zvezi igralec dal, vredne, da se objavijo.
Med drugim se je s posebno prizadetostjo dotaknil	malo
razveseljivega stanja, ki se v njem danes nahaja italijanska gledališka umetnost, in pa razlogov za takšno stanje. Italijansko gledališče je že dolgo v krizi, je rekel, a vzrokov za to je več. V prvi vrsti gre za pomanjkanje resnično umetniških osebnosti, ki bi dostojno nadaljevale s	tradi-
cijo velikih umetniških u-stvarjalcev 18. stoletja. Drugi vzrok je v tem, da Italijani niso najbolj hvaležna gledališka publika. So preveliki individualisti in niso v stanju, da se v dvorani stope v enotno publiko. Kot gledalci so apatični in nezaupljivi, tako da je igralcu zelo težko pridobiti njih simpatije. Redki	so, ki
bi med predstavo ne mislili: No, tako bi znal igrati tudi jaz.
Ostali vzroki? Ti so v širšemu občinstvu nedostopnih cenah , vstopnice. To je privedlo do tega, da je danes na pr. v Rimu vsega kakih deset tisoč gledaliških obisk,v valcev, v Milanu kakih se-
dem tisoč, v drugih večjih italijanskih mestih morda po nekaj tisoč, in to je vse. Ta publika pa je pretežno sno-oovska in mi se moramo za pravo publiko šele boriti. Ko sem dajal ((Hamleta«, je pripomnil Gassman, smo skušali tudi glede cen nekaj storiti. Reči moram, da smo dosegli tudi neki uspeh.
Na pripombo jugoslovanskega novinarja glede splošnega mnenja, da . preprosti ljudje niso v stanju razumeti težjih del, je Gassman odgovoril, da to, kar zadeva klasična dela. ne drži, ker da so ta dela ko jih je on dajal, razumeli.
Na postavljeno vprašanje, čemu so vstopnice tako drage, pa je odgovoril: Ker sem sam igralec, je to neprijetno povedati, toda v dobri meri zato, ker igralci zahtevajo previsoke honorarje. To pa, ker zaslužek ni stalen in gotov, igralec pa mora misliti tudi na čase, ko bo brez dela.«
Govoreč o vprašanju stalnega gledališča v Rimu in na pripombo, kako je mogoče, da milijonska prestolnica še nima take ustanove, je Gassman izjavil, da se za to sam zalaga, da pa je to težka zadeva, ker niso okoliščine v Rimu nič drugačne, kot v drugih krajih Italije.
V nadaljnjem razgovoru o filmu je igralec izjavil, da v filmu ne nastopa rad in da to dela samo, ker potrebuje sredstva za gledališče. Ljubim gledališče, pravi, zaradi velikega zadoščenja, ki ga daje igralcu neposredni stik z gledalci, in zaradi občutka, da nekaj ustvarjaš. Tega film ne more dati, zato ga ne ljubim. Do danes sem ustvaril kakih 30 filmov, a zaradi mene jih lahko uničijo vse do zadnjega.
(torzo, fragment). Tej stilni nujnosti je žrtvovana vsaka prvina gibanja, to je vsak notranji človeški odnos med podobami in skupinami, kot pri Ljubimcih, ki tudi v njihovi ekstatični oddaljenosti spominjajo na motive, tako drage tenkočutnosti Muncha in ekspresionistični kulturi . ..»
Posebno iz zaključnih izvajanj te zadnje ocene diha še vedno toga,, ozkosrčna ko-minformovska dogmatičnost t. im. socialističnega realizma stalinskega spomina, ki je poparil, ako ne zamoril vsak umetnostni polet na svojem področju. Medtem ko ostale recenzije preveva zatohli duh . akademizma odločujočih rimskih umetnostnih krogov, ki se je Fertotu prignusil z neživljenjsko polizanostjo že v prvih študijskih letih, prihaja sedaj Pertot zmagovit, po petih letih, pokazat u-spehe svojega razmaha v široki, skoro neomejeni evropski umetnostni svobodi.
Med osebnostmi, ki so se razstave udeležile, naj omenimo še Lionella Venturija, svetovno znanega umetnostnega kritika, ki je poleg i-skrene kritike, priznal pozitivne plati golega načelnega priznanja, da je Pertot nedvomno resničen in nadarjen kipar s smislom za formo. Znani italijanski pisatelj in predsednik mednarodnega umetniškega krožka (Circolo artistico inter-nazionale) v Rimu Leonido Repaci, se je tudi laskavo izrazil o razstavi in o delih. Celu Pertotu je čestital tudi znani bolgarski kipar Asen Pejkov.
Ce bi hoteli naštevati vse pomembne «uradne» osebnosti raznih mednarodnih društev ali načelnike raznih oddelkov prosvetnega ministrstva v Rimu in druge, bi bilo predolgo.
Omenimo naj še, da je u-metnostni kritik, univ. prof. Valerio Mariani, poročal o razstavi tudi na italijanski radijski mreži. Bilo je to 14. nov., ko je med drugim rekel:	«Mladi kipar Celo
Pertot, ki dela in razstavlja v inozemstvu, nastopa s strogo izbiro bronov in kamnitih kipov krepkih in neposrednih podob. Osvojil si je že zgradbo svobodne oblike v prostoru, hkrati teži k poenostavljanju pri obdelovanju kamna, strasten za snov, ki jo zmaguje z u-metnostjo.«
Za konec bomo dodali, da bo granitni1 kip «2enske oblike« ostal v Gallerii moderni v Rimu (kip «L)u bimci« je že od prej rezerviran za National Museum v Stockholmu) in da ima naš mladi kraški kipar že zagotovljen Jakopičev paviljon v Ljubljani za razstavo, ki bo v drugi polovici decembra t.l. in prve dni januarja, da bi se tako končno predstavil tudi v širši domovini (o ožji še ni govora) v poslednjo sodbo.
Z. JELINČIČ
sodstvo Moro predložil v poslanski zbornici zakonski o-snutek, po katerem naj bi tudi ženske kot ljudski sodniki sodelovale na porotnih sodiščih in na sodiščih za mladoletnike. V zakonskem osnutku je navedeno, da število ženskrljudskih sodnikov na vsakem porotnem sodišču ne bo smelo biti večje od treh. Osnutek zakona, ki ga je predložil Moro v poslanski zbornici, predvideva tudi povečano število oseb, ki bodo sestavljale sodišče za mladoletnike. Poleg sodnika prizivnega sodišča bosta še sodnika rednega sodišča in pa dva državljana, ženska in moški, ki sta poklicana, da skupno z ostalimi tremi sodniki odločata o mladoletnikih, ki so prekršili zakon.
To bo torej prvič v zgodovini Italije, da bodo tudi ženske sodelovale v sodstvu in odločale o usodi ljudi, ki so jih slaba vzgoja, družba in drugi činitelji privedli na slaba pota. Fotrebno je bilo mnogo let, da je tudi Italija priznala enakopravnost ženske z moškim na tem področju. Čeprav , je že ustava, ki je plod demokratičnih pridobitev italijanskega naroda, v členu 51 nakazala pravico, da imajo državljani obeh spolov pravico do zaposlitve v javnih službah in da imajo enako aktivno in pasivno volilno pravico, pa je moralo preteči dobrih osem let, da smo videli vsaj delno uresničenje tega načela.
Ze takoj po izvolitvi prve poslanske zbornice so se komunistične, socialistične in tudi demokristjanske poslanke borile za vstop ženske v sodstvo, toda preveliko je bilo še prva leta nezaupanje njihovih kolegov-poslancev in drugih odločujočih mož do sposobnosti žensk, da bi so-
prišli pred sodišče, in premočni so bili predsodki, ki na žalost še zmeraj veljajo v i-talijanskem javnem mnenju, glede popolne enakopravnosti in delovanja žene v javnem življenju.
Tudi tretji državni kongres pravnikov, ki je bil septembra t.l. v Trstu, je izglasoval resolucijo, ki so jo podpisale številne italijanske pravnice med katerimi tudi Ada Pic-cetti, Grazia Tilde, Gabrieli« Nicolai, Laura Liuzzi Barzil-la, Franca Bergamini itd. V lesoluciji so pravnice zahtevale, da se v skladu s členom 51 ustave čimprej dovoli vstop ženske v sodstvo, posebej pa, da se dovoli njeno sodelovanje na sodiščih za mladoletnike.
Zakonski osnutek ministra Mora je žele prvi korak k izvajanju člena 51 ustave, Ki govori o sodelovanju ženske v sodstvu. Vendar upamo, da bomo kmalu videli ženske ne le na sodiščih za mladoletnike in kot ljudske sodnike, ampak tudi kot sodnike na kazenskih, prizivnih in vseh drugih sodiščih.
Moški jechjdjo več kol ženske
Neka francoska agencija je objavila zaključke statistike, ki jo je izvedla v zapadni Evropi pri odraslih osebah o-beh spolov. Ugotovila je namreč, da na 10 moških, ki jecljajo, pride samo ena ženska, ki ne more jasno izgovarjati posameznih besed.
Ženske demonstracije v Južni Atriki
Folitične razmere v Južni Afriki se vedno bolj zaostrujejo. Avtohtono prebivalstvo dežele črnci, kakor tudi ne-
helopolti priseljenci, izgubljajo postopoma vse pravice, tako da bodo v deželi, kjer jih je štirikrat ve; kot belcev, kmalu popolnoma brezpravni. Pred nekaj meseci so vzeli volilno pravico še zadnjim temnopoltim volilnim upravičencem. ki jih je bilo okoli 45.000. In sedaj so se dvignile ženske. V 38 južnoafriških mestih so ustanovile «Zensko ligo za obrambo ustave« ter zabele pobirati podpise proti zadniemu zakonskemu ukrepu. Protest je podoisalo tudi na stotisoče belih žensk. Nato so v sprevodu odšle pred vladno palačo in se za dva dni in dve noči utaborile pod spomenikom nekdanjega burskega voditelja generala Louisa Botha. Kljub ostremu mrazu in kljub temu, da so jih skušali prepoditi z raketami, so ženske vztrajale. Izjavile so: Nočemo, da bi v naši deželi pregnali poštenje in svobodo nesramni ideali «Herren-volka«.
NEDELJSKO PECIVO
Ocvrte miške
15 dkg moke, tri četrt litra mleka, 2 rumenjaka, 3 dkg surovega masla, sol, 1 dkg kvasa, J in pol dkg rozin, 2 dkg sladkorja, četrt kg masti za cvretje.
Pogreti moki pridenemo sol, mlačno mleko, sladkor, rumenjaka, raztopljeno surovo ma. flo in vzhajan kvas ter vse skupaj stepamo tako colgo, da dobimo gladko testo, ki se loči od sklede in kuhalnice in mu primešamo še osnaiene rozine.
Testo denemo na toplo da vzhaja. Ko naraste za dvakratno množino, pristavimo mast; ko se ta razbeli, pomočimo vanjo žlico, zajamemo z njo testo in ga denemo v razbeljeno mast; to ponavljamo, dokler ne ocvremo vsega testa v miške. Med cvretjem ponev večkrat potresemo in miške večkrat obrnemo. Ocvremo jih svetlo-rumeno.
r
CITA 7 ELJi l
Naročite se na
PREJELI SMO
sTfova obzorja«, it. 11, leto 1955, letnik 8. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev založba Obzorja v Mari boru. Uprava; Maribor, Mai strova ulica 5. Letna naročni na za inozemstvo 500 din.
«Socialistična misel«, leto 1955, št. 10. Uredništvo: Ljub ljana, 'omšičeva 9. Celoletna naročnina 360 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1956
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Vsak nov naročnik bo tako prejemal list • od dne\a naročila do 31. decembra 55 - zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo.
fte zamudite ugodne pršilke J
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
VSAK NAROD IMA SVOJE OBIČAJE
Posebnosti angleške kuhinj e
ZaAngleŽH najvažnejša zajtrk in popoldanski čaj - Mesa še ni v izobilju, zato je še vedno cenjeno ovčje meso
J
Angleži sami govorijo o svo. n kuhinji brez vsakega usmiljenja zato se ne bomo nikomur zamerili, če povemo, da i» posebno za nas — konti-nentalce — zares precej neokusna. Vsa skrbna priprava gre 1« «breakfastu», to je zaj-trleu in pa popoldanskemu čaju. Večerja, zlasti pa kosilo, nista tako važna in pri teh dnevnih obrokih ne gre pričakovati kaj posebnega. U-radniki in študentje kosijo ve. činoma v menzi, ki jih ima vsaka šola, tovarna in urad, zato so družine le zjutraj m zvečer pri skupni mizi.
Skoraj vse trgovine z jestvi. nami imajo «self Services to se pravi, da si vsakdo lahko sam izbere in vzame blago, ki ga spotoma spravlja v posebno košarico, ki jo je dobil, ob vstopu v trgovino. Pri izhodu je blagajna, kjer se vse kontrolira in seveda plača.
Mleko dobiva vsaka družina neposredno pred hišnimi vrati v steklenicah. Zgodaj zjutraj je opaziti na stopnicah pred vsgjco hišo celo vrsto belih steklenic. V onih z zlatim zamaS'kom je polnomastno mleko z vso smetano, s srebrnim pa brez. Mleko je tako dobro, da ga sploh ne prekuhavajo, ker je pasterizirano. Povsod pijejo samo mrzlo, surovo mleko in takega uporabljajo tudi za čaj in vse ostalo.
Jutranji breakfast je obilen. Naši ljudje se ga od začetka le stežka privadijo. Prinesejo vam najprej pomarančni sok
DA NE BO PREPIHOV IN JEZE RR\ KOSILU
Ozdraviti otroka, ki noče jesti
Največkrat je vzrok za pomanjkanje apetita prt otroku preobi lica hrane, ki mu jo starši vsiljujejo - Navadimo otroka na redne dnevne obroke hrane in mu vmes ne nudimo nobenih slaščic
Otroci, ki nočejo jesti, so za mater in za samega otroka, često pa tudi za starše med seboj izvor stalne jeze in raz. draženosti- Z neskončno ljubeznijo in potrpljenjem poskuša mati vse, kuha najboljši reči. kupuje drage slaščice, a vendar ni uspeha.
Pomanjkljivemu teku otroka je seveda lahko vzrok kak
bolezenski pojav, ki ga je treba zdraviti, često pa je samo stvar vzgoje. Navadno je vzrok tega zla preobilica hrane, ki jo dajemo otroku, Kaj vse vtikajo nekateri otrokom med rednimi obroki v usta!
stati lačen. Jed mu ponudimo trikrat na dan, ob običajnem času. vmes pa nobenih slad karijl
Hrana naj bo preprosta. Meso, klobase in jajca naj dobivajo otroci do drugega leta
Tudi pri dojenčku, ki ni ma-|!e redko in v majhnih koli-
. ..1	..... 414 • pl, AlArfa vo lt rlz o 1 _ Imnk Deonrnct o Kronn	nn i
Kožnati okraski so letos zelo v modi — Na sliki vidimo ovratnik, kapico in muf iz leopardove kože, vendar lahko iste dele izdelamo iz cenejše kože, pa bomo z njimi prav tako mične
ral použiti svojega zajtrka, i-ma zaskrbljena mati pripravljen piškotek, čokolado ali bonbonček, ker «nekaj vendar mora dobiti v želodček«. Tudi dedki in babice, strici in tete delajo to napako in pridno zalagajo otročiča z raznimi, včasih kar sumljivimi slaščicami. Tako sede o-trok seveda brez teka h kosilu. Tu se šele začne velika predstava s prošnjami, dobrikanjem in zastraševanjem. Vse storijo, da bi otrokovo pozornost osredotočili na jed ali pa razumnemu očetu zmanjka potrpljenja ter poskuša urediti zadevo s palico.
Vsi ti ukrepi navadno ne rodijo uspeha. Po eni strani vzgojimo «despota»; otroku u-gaja, da je središče pozorno sti, da se mu vsi po vrsti dobrikajo, zelo mu ugaja, da je postal važen, po drugi strani pa postane živčen in se boji rednih obrokov.
Malo skrbi imajo v tem pogledu družine z več otroki; saj tudi pri odraslih ni drugače. Kjer jih je več pri mizi, bolj tekne vsaka jed.
Pri vzgoji otrok, ki nočejo jesti, naj bi upoštevali te nasvete: če ni kakšnega bolezenskega znaka, ne smemo takoj slutiti nesrečo, če otrok noče jesti. Otrok ne sme dobiti vtisa, da je za nas važno, če je ali ne je. Ne uprizarjajmo nobenih scen, ne karajmo in ne kaznujmo ga, trdi ukrepi mu vzamejo voljo do jedi že vnaprej. Tak otrok mora po-
činah. Preprosta hrana je naj izdatnejša. Vedeti moramo, da je vzrok mnogih bolezni v preobilni ali premastni hrani Izrek; «Sto jili umre od preobilne hrane, preden eden u-mre od gladu«, vsebuje precej resnice. Mnogo pomaga pri otroku dober zgled. Posadimo takšnega majhnega ((saboterja« k mizi, kjer kosi več otrok in doživeli boste prijetno presenečenje. Ce otrok vidi, kako ostali jedo s tekom in nič ne izbirajo, bo sam zgrabil žlico in čudili se boste, s kakinim tekom bo pospravil vse, česar bi sam nikoli ne použil.
ali pa sporridge«, neke vrste močnika, kateremu dodaste sladkor in mleko. Zelo dobri so #corn-/lakes», prozorni kolački iz koruzne moke, ki jih polijejo z mlekom. Nato pride na vrsto znani sbacon and eggs«, to je na slanini cvrta jajca. Namesto tega lahko dobite tudi zelo dobre klobase na na pol cvrtem paradižniku.
Poleg vsega tega spada k zajtrku seveda caj, maslo, tipična marmelada iz pomaranč in prepečenec — toast, katerega pripravljajo s posebnimi aparati na mizi. Za vsem tem pa pride na vrsto se sadje.
Angleški kruh je zelo bel, rezan je na velike kvadrate, katerim odvzamejo še skorjo. Prodajajo ga že narezanega v zavitkih in traja več dni.
Opoldne, kdor ne utegne domov, gre v posebne lokale na slunch» Poleg večnega in po. vsod pričujočega čaja, kakaa ali eovaltine» dobi obložene kruhke, med katerimi tudi take z listom solate in kosom paradižnika. Angleški paradižniki so posebno dobri in okusni, so prav majhni. Za tem dobite seveda najrazličnejše sladkarije, od epies» do izvrstnih «puddtngovn. Vino je zelo drago — pritiaditi pa se boste morali na razne cock-iuils, ki vam jih bodo ponudili.
Kar se pa tiče domačega kosila ali večerje, to zares ne vzame veliko deta za pripravo. Večina hrane je skuhana v slani vodi, ki je hkrati tudi vsa zabela. In to za vse: za krompir, kuhano zelenjavo, nbe, testenine, riž. Za zele-njavo ne poznajo naše zabele - olja. Mesne omake so povečini iz konzerv. Na mizi pa boste imeli vedno na razpo-lugo vrsto stekleničk z raznimi bolj ali manj pikantnimi esauces« ali omakami. Tako bo vaša nezabeljena solata nekaj pridobila s posebno kremo podobno majonezi in testenine ter druge jedi bodo i-mele vendarle nekaj okusa, pa čeprav po nageljnovih klinčkih in podobnih dišavah. Mesa je še zmerom zelo malo in boste zato največ jedli ovčje meso. Tudi z mesom vam bodo postregli razne nemogoče omake, včasih celo kak kompot! Vsekakor niste primorani vsega pojesti — zlasti dsaucen« ne. Na mizi boste imeli pred seboj že od začetka vse krožnike in sploh vse, kar boste uporabljali pri obedu — nasprotno kot v Franciji, kjer ostane po navadi isti-krožnik skoraj za ves obed.
vilice tn nož še morajo med obedom položiti na sredino krožnika in ne ob rob. Vilice motajo biti obrnjene navzdol, tudi ko nanje nalagate prikuho. Verjemite, da ko gre za grah, ko gre za oni trdi angleški grah, zadeve ni prav nič zabavna .. .1
D. S.
šii«!
Frizura Harlekin
Kot vsako leto, tako nam je tudi letos Pariz -nakazal novo linijo frizure. To je tako imenovana ((Harlekin« linija. Simbolizira frizure iz italijanskih komedij «Colombine», «Mario-nette«, «Carneval» in podobno. Lasje ostanejo kratki, 4 do 6 cm dolgi in so razdeljeni v tri dele: stranska dela in del na čelu. Vse se pa frizira tako, da pristoji licu, kar je najvažnejše, Harlekin frizura pristoji suhim podolgovatim obrazom, ki jim more dati okvir, svežino ter ljubek in mladosten izraz.
Kratki lasje bodo še ostali v modi, ker so praktični zlasti za delovno ženo in prepričani smo, da se bo marsikate-
Zadnja pričeska imenovana «Harlekin», ki pa se vsaki ne bo podala, posebno se je bodo morale izogibati tiste, ki ra odločila postriči svoje pre-imajo močne ličnice | dolge lase,
ZGBAD1T1 MAMEKAVAJO 80 STANOVANJ
Konzulta krajevnih ustanov DG
odloča o uporabi ljudskega denarja
Očifno zapostavljanje slovenskega prebivalstva po okoliških občinah
V «Pjccolu» od zadnjih dni je bilo zanimivo porodilo o sestanku konzulte krajevnih ustanov krščanske demokracije v Gorici, na katerega so bili vabljeni župani in odborniki goriške pokrajine razen predstavnikov občine Doberdob, Steverjan in Sovodnje Na tem sestanku pod predsedstvom bivšega odbornika za javna dela v goriškem občinskem odboru ter sedanjega voditelja konzulte krajevnih ustanov krščanske demokracije dr. Polesija so razpravljali o stanovanjskem vprašanju, ki samo po sebi zanima široke sloje tukajšnjega prebivalstva-
Predvsem naj poudarimo, da smo se začudili časopisni vesti, da niso bila na ta sestanek povabljena predstavništva slovenskih občinskih u-prav, in sicer dveh slovenskih občinskih uprav v Doberdobu in v Steverjanu, ki sta po svoji naravi in političnih vi-Jjih povsem na liniji krščanske demokracije, tako da je svoj čas «Katoliški glas« v ne. kem ideološkem članku o o-predelitvi slovenskih političnih strank na Goriškem govoril o slovenski krščanski demokraciji. V tem mu je zvesto sekudirala «Demokracija» s svojim hvaljenjem italijanskega demokratičnega reda.
Popolnoma razumljivo bi bilo, da bi jih goriška krščanska demokracija povabila na ta sestanek.
Na sestanku konzulte je govoril predsednik avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP) inž. Cacese. Govoril je o tako imenovanem zakonu Romita, po katerem se nameravajo zgraditi stanovanja za tiste družine, ki živiio v jamah, barakah in drugih za bivanje neprimernih prostorih.
Sledila je obsežna diskusija, med katero je bilo sklenjeno zgraditi v tistih občinah, katerih predstavniki so bili na seji konzulte. osemdeset stanovanj za najpotrebnejše družine.
Po izjavah inž. Cacesa iz letošnjega poletja je v goriški pokrajini po ugotovljenih statističnih podatkih še 3.800 družin, ki nujno potrebujejo stanovanje. Brez zasebnih gra. denj bi potrebovali še okoli 3.000 stanovanj, katera bi bilo treba zgraditi z državno podporo. Ce bi ta stanovanja zgradili po zakonu Romita, bi potrebovali šest milijard lir. ali po 800 milijonov letno za nadaljnjih sedem let.
Ce upoštevamo pomanjkanje stanovanj, bi bilo prizadevanje zgoraj omenjene konzulte lahko tudi koristno, če se ne bi za njim skrivali določeni poskusi izigravanja interesov celotnega prebivalstva r.aše pokrajine in interesov vseh slovenskih občin posebej.
Popolnoma nedopustno je namreč, da skuša goriška krščanska demokracija z vprašanji splošnega interesa kovati svoj politični kapital. Napovedanih osemdeset stanovanj ne bodo gradili z denarjem iz demokrščanske blagajne, ampak z ljudskim denarjem, zaradi tega mora o tako važnih vprašanjih razpravljati ljudsko predstavništvo.
Razprava o stanovanjski gradnji pa nam je pokazala še drugi stran demokristjan-ske politike, ki teži za hudim okrnjevanjem pravic slovenskih občin. Od osemdesetih stanovanj ne bodo niti enega zgradili v doberdobski in šte-verjanskl, še manj pa v so-vodenjski občini. V teh občinah naj ne bi bilo stanovanjskega vprašanja.
Neki goriški časnik je po-1 poškodbe Z rešilnim avtomo-sebno občutljiv za naše kri- bilom Zelenega križa so ra-
tike na račun demokristjan-ske uprave. To nas ne moti, da ne bi ponovno dokazali, in sicer z dokazi iz njihovih rok kako oni gledajo na potrebe slovenskih občin, čeprav sta med njima dve občinski upravi, ki sta razen v uporabi jezika popolnoma na politični in ideološki liniji italijanske krščanske demokracije.
Goriška javnost se ne strinja s tako politiko. Eno so interesi stranke drugo pa so interesi prebivalstva. Iz ljudskega denarja se ne sme kovati političen kapital.
Omenjeni primer nas še bolj prepričuje, da nam je za rešitev tega in številnih drugih vprašanj nujno potrebna deželna avtonomija. Z izvolitvijo deželne vlade se bodo potrebe prebivalstva približale deželnemu organu, ki se bo z življenjskimi vprašanji prebivalstva lahko spopadel sar.i ter preprečil izkoriščanje ljudskega denarja za strankarske koristi. Ce posebej naša manjšina lahko pričakuje od avtonomije, da se bodo njeni predstavniki odločno postavili po robu nesramnim poskusom zapostavljanja slovenskih občin
njenca takoj odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zelo dolgo zdraviti Cestna policija zasleduje brezvestnega lambretista
Zaporni nalog goriške prelure
Goriška pretura je odredila aretacijo 26-letnega Giovan-nija Altiniera iz Svetogorske ceste št. 99, ker je bli 23. novembra obsojen na goriški preturi na 4 mesece zapora. Altiniera so aretirali v torek ob 17-40 na njegovem domu.
Pošten najditelj zapestne ure
Kvestura sporoča, da je P-letni Giorgio Bordusco iz Ul. Monache 15 našel na pločniku Ul. Oberdan poleg glavne pošte žensko zapestnico znamke Furka. Lastnik dobi izgubljeni predmet na kvesturi.
SEJA MESTNEGA SVETA
Po dveh letih odbit umesten predlog
Na sinočnji seji mestnega občinskega sveta je bil soglasno potrjen predlog župan-stva, da se vztraja pri sklepu odbora goriške prefekture iz leta 1952, za dodelitev družinskega davka, da je treba davčno osnovo določiti šele po odbitku 270.CO0 lir. Toda pred mesecem dni je odbor prefekture sporočil županstvu da je centralna finančna komisija v Rimu ta njen predlog odbila.
V diskusiji so razni govorniki prikazali nerazumljivo stališče osrednje finančne komisije v Rimu, da je čakala dve leti za odgovor in da je odbitek 270.000 lir za goriške razmere skrajno nizek. O ostalem poteku seje mestnega sveta bomo poročali v jutrišnji številki našega lista
V PROSVETNI DVORANI na Verdijevem korzu v GORICI bo v četrtek 8. decembra ob 16. uri
PEVSKI KONCERT
moškega in mešanega zbora iz Sovodenj in moškega zbora z Vrha, iz Dola in Poljan.
Peli bodo narodne in umetne pesmi.
Ob Soči mu je oostalo slabo
Včeraj ob 11.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnjso pri Rdeči hiši 62-letnega Ric-carda Ollivata iz kraja San Dona ob Piavi. Te dni se je mudil v Gorici; v Ul. Lungo Isonzo mu je nenadoma postalo slabo. Nekatere osebe, ki sr njegovo slabost opazile, so poklicale Zeleni križ.
Lambret st trčil v mirnega pešca
Ko se je sinoči ob 18.30 56-letni Filippo Martinoni vračal s svojo ženo po Ul. XX. septembra proti domu ni niti slutil, da bo v bližini njegovega stanovanja prišlo do prometne nesreče, pri kateri bo ostal sam zelo poškodovan. Nenadoma je namreč od zadaj trčil vanj neznan lambretist, ki ga je z vso silo vrgel na tla. Martinoni je ostal negibno na tleh in vsi klici žene so bili zaman. Pri padcu si je Martinoni pretresel možgane, potolkel po čelu in po nosu ter dobil še druge
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Za obnovitev železniške zveze med severno in južno postajo
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice so med drugim razpravljali o reviziji seznamov kontingentnega blaga brez carine, o ureditvi mednarodnega bloka pri Rdeči hiši ter o železniških zvezah. O slednjem vprašanju je bilo govora o skrajšanju železniške proge pri Zagraju ter o vzpostavitvi železniške zveze med severno in južno postajo.
Po našem mnenju je sleherna razprava o možnostih preprečitve skrajšanja železniške zveze pri Zagraju nerealna, ker so prizadeta ministrstva sklenila načrt izveT sti. Za nas je življenjske važnosti obnovitev železniškega prometa med severno in južno postajo, o čemer so tudi razpravljali na seji odbora trgovinske zbornice. Z obnovitvijo te proge bi bilo mogoče avstrijske tranzitne tovorne vlake na progi čez Podbrdo spraviti po tiru pr'
TRČE!N.IE AVTOMOBILA IN TOVORNIKA
V Lobniku za dve uri
zaustavljen ves promet
Včeraj popoldne ob 15.15 sta na glavnem trgu v Ločnl-ku močno trčila vojaški avtomobil Lancia El 84994, ka terega je vozil 24-letni Gio-vanni Montanari in pa tovor, nik GO 10502 last družbe ITMA iz Tržaške ceste v Gorici. #Lancia» je vozil iz Gorice proti Ločniku, tovornik goriškega podjetja pa iz nasprotne smeri. Do trčenja je prišlo po vsej verjetnosti zaradi prevelike hitrosti obeh vozil. Najhujše poškodbe je zadobil šofer vojaškega avtomobila Montanari, kateremu so zdravniki v bolnišnici Brigata Pavia ugotovili pretres možganov; nepoškodovani pa so ostali potniki avtomobila in šofer tovornika. Tovornik se je pri trčenju prevrnil i na sredo glavne ceste in je
bil zarad tega ves promet v Ločniku za dve uri popolnoma ustavljen.
Urnik javnih lokalov
Kvestor je po posredovanju Zveze trgovcev za Andrejev sejem odobril, da bodo lahko javni lokali v mestu (vasi so izvzete) odprti 3., 4. in 5. decembra do 2. ure naslednjega dne.
Šempetru na progi Gorica -Tržič, s čimer bi prihranil tovornim vlakom hud vzpon od Šempetra proti Štanjelu.
Trgovinska zbornica je večkrat prikazala potrebo obnovitve opuščene proge. To je zelo stvarna zahteva, ki je ni mogoče izpodbiti, kajti kilometrska razdalja, ki jo morajo vlaki iz Vipavske doline in in iz Soške doline napraviti čez Trst, da pridejo v Severno Italijo, bi se občutno skrajšala, kar predstavlja vsaj tako močan adut v naših rokah za obnovitev meddržavne železniške proge pri Šempetru kot adut Trsta glede skrajšanja proge pri Zagraju, da se skrajša razdalja med Beljakom in Trstom.
Mm
r i
av 'M
VEDtSO BLIŽE ZIMSKA OL1MPIADA
Povsod še zadnji treningi
Za nastop na olimpiadi v Corlini se je prijavila celo Bolivija - sicer s enim samim tekmovalcem
CORTINA D’AMPF.ZZO, 30.
— Tudi Islandija je sporočila svojo udeležbo na zimskih olimpijskih igrah. Islandci bodo nastopili v sledečih disciplinah: smuk — m. in ž., veleslalom — m. in ž., slalom — m. in ž., tek na 15 in 30 km.
Dva dni pred zaključkom prijav je vpisanih 33 reprezentanc. Zadnji rok za prijavo je 1. december.
Nemčija, ki je že prijavljena za hokejski turnir, je še izpopolnila prijavo za udeležbo v sledečih disciplinah' smuk — m. in ž., veleslalom
— m. in ž., slalom — m. in ž., tek 10 km — ž., 15, 30 in 50 km, štafeta 3x5 (ž.) in 4x10 km (m.), nordijska kombinacija in skoki; bob v dvoje in v četvercu; umetno dr. sanje — m., ž. in pari; hitrostno drsanje — 500, 1500, 5000 in 10000 m.
Nepričakovano vest je povzročila prijava Bolivije za udeležbo na zimski olimpiadi 1956. Dogaja se prvič, da je Bolivija udeležena na zimski olimpiadi. Vendar je udeležba te države omejena na enega samega tekmovalca, in sicer je to Renč Farwong, ki bo nastopil v alpskih disciplinah:	smuk. veleslalom, sla-
lom.
SESTRIERE, 30. — Moštvo italijanskih reprezentantov v alpskih disciplinah prispe prihodnjo soboto v Sestriere, kjer bo ostalo do 20. t. m. Ekipo sestavlja 10 moških in sedem žensk.
CERVINIA, 30. — Ralph Miller in Dick Mitchel, alpska smučarja iz ZDA, sta prispela v Cervinio. kamor bodo za njima prišli še ostali tekmovalci iz ZDA, ter tu trenirali pred nastopom na olimpiadi.
tineza na tla. Ta se je med štetjem pri »devet* dvignil, toda toliko omamljen, da je njegov prokurator takoj vrgel na ring gobo.
V nedeljo Juventiua-Romans
V nedeljo 4. decembra ob 14.30 bo na štandreškem nogometnem igrišču domača e-najstorica «Juventina» igrala prvenstveno tekmo z enajsto-rico iz Romansa v ligi #pro-mozione«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17, tel, 28-79.
K I M O
CORSO. 17.00: «20.000 metrov pod morjem«, v cinemasco-pu, K. Douglas in J. Mason VERDI. 16.00: «Nasilni možje«, v cinefnascopu, B. Stei-wick.
CENTRALE. 17.00: «Crni bič«.
L. Riie.
VITTORiA: zaprt.
MODERNO. 17.00:	«K	vragu
slava«.
OTROCI, ali vas zanima, kaj bo 10. in 11. decembra?
ZA TISTE, KI IGRAJO PING-PONG
T. Harangozo je napisal knjigo «Stolni tenis«
Pred kratkim je izšla knjiga Tiborja Harangoza »Stolnt tenis«. Priznani namiznoteniški trener je v več kot 200 straneh obsegajoči knjigi zelo dobro obdelal vse podrobnosti o namiznem tenisu. Od razvoja namiznega tenisa prek tehnike in taktike, pa do šole za začetnike ter treninga za tekmovalce bodo bralci prav gotovo našli mnogo zanimivega. Pomembna so tudi poglavja o treningu za vrhunske tekmovalce, specialni gimnastiki in dopolnilni metodi treninga. Posebno poglavje je posvečeno dopolnilnim športom.
Posebno hvaležno pa bodo klubski funkcionarji sprejeli mali lehnični priročnik, ki vsebuje vse podrobnosti o opremi, načinih, tekmovanj in sploh o delu y klubih in sekcijah. — Knjiga se lahko naroči pri ŽNTK Ljubljana, Pra-žakova ulica, za ceno 390 din.
Festucci premagal Martineza v 5. rundi
BARCELLONA, 30. — Pred 4000 gledalci je italijanski boksar Franco Festucci (srednja kategorija) premagal Spanca Jesusa Martineza v peti rundi zaradi odstopa. Pred 15 dnevi je Festucci premagal bivšega španskega prvaka s k. o. v 4. rundi in je zaradi tega bilo za njegov današnji nastop precejšnje zanimanje. Danes je bila Festuccijeva premoč očitna in v prvih štirih rundah si je pridobil ze znatno prednost v točkah. V peti rundi je že v začetku močno napadal in z udarcem v brado je končno zrušil Mar-
N. Gorica najboljša v hokeju na kotalkah
Tudi v Jugoslaviji se igra za prvenstvo v hokeju na kotalkah. V prvenstvenem tekmovanju nastopajo le štiri moštva, in sicer Nova Gorica, Cement (Pula), Pula in Viktor Lenac (Reka). V nedeljo je Nova Gorica premagala Pu-lo z 11:4 (4:1, 6:1, 1:2), tekma Cement - Viktor Lenac pa se je končala s 13:2.
Lestvica je taka:
Nova Gorica 5 4 0 1 38:21 3 Cement (Pula) 5 3 0 2 41:9 6
ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA
V
Svedska-ltalija v Stockholmu od 3. do 5. t. m.
Za teniški dvoboj z Italijo (zg pokal švedskega kralja) je Švedska napovedala tole moštvo: Bengt Axelsson, Sven Da-vidsson, Torsten Johansson in Ulf Schmidt. Dvoboj bo v Stockholmu od 3. do 5. decembra.
Danska teniška zveza je suspendirala igralca Torbena Ulricha do 1. maja 1956. Igralca so namreč močno kritizirali tako danski in švedski športniki kot ostalo občinstvo zaradi njegovega ponašanja v dvoboju z Ulfom Schmidtom. V znak protesta, ko mu nekaj ni bilo všeč, je Ulrich zagnal zogo izven stadiona, za kar ga je sodnik opomnil. Danec se je opravičil, toda kmalu nato je žoga že spet leteia daleč čez ograjo. Sedaj je Ulrich trdil, da gre le za napačen udarec, toda sodnik ga je opomnil drugič. Ker se je pa Ulrichu zdelo, da je sodnikov opomin krivičen, je v soglas
PLAVALNA TEKMOVANJA SE NADALJUJEJO
NYEKI PRED EMINEM IN LARSENOM
Premoč Madžork na 100 m prosto, na 200 m prsno pa odlična Hansenova
Pula	5	3	0	2	44:32	6 I ju s kapetanom moštva Kur-
V. Lenac (R.) 5 0 0 5 14:54 01 tom Nielsenom zapustil igrišče.
SKROMNA TEKMA V WIMBLEYU
Anglija-Španija 4:1
Prvič so oa neki mednarodni tekmi svi tile luči proti megli
LONDON, 30. — Na wim-bleyskem stadionu sta danes pred 100.000 gledalci igrali nogometni reprezentanci Anglije in Španije. Igra kljub hitrosti in živahnosti več čas tekme ni bila na posebni višini. Spancem pa je treba priznati, da šo šli pogumno v borbo in se niso udali ves čas tekme. Mogoče je bila celo taktika Spancev prav na osnovi izreka, da je napad najboljša obramba. Ker pa so Angleži s svojimi hitrimi prodori špansko obrambo pogosto presenetili, mogoče taka taktika le ni bila najboljša. Toda Spancem je odrekla svojo pomoč sreča, kajti sicer bi lahko dosegli dva ali tri gole. Saj se je zgodilo, da so ponovno zadeli steber gola na zunanji strani. Toda prav nevarno špansko moštvo ni bilo nikdar, pa čeprav je doseglo večje število kotov in je bil njegov napad le boljši od nasprotnega in čeprav je včasih bilo kar osem Angležev okrog lastnega gola. Tudi Angleži bi lahko igrali bolje. Predvsem se napad ni izkazal, dasi španska obramba ni predstavljala hude ovire. Vendar pa se lahko reče, da so Angleži v celoti igrali bolje.
Na igrišču je bila precej gosta megla in deset minut pred koncem so zagorele luči proti megli. (To se je zgodilo prvič na kaki mednarodni tekmi). Mogoče je bila potrebna Spancem prav ta razsvetljava, kajti v tem času je padel njihov edini gol.
Finney je že takoj v začetku zapravil priložnost za gol, ko je enajstmetrovko streljal naravnost v roke vratarju. Potem pa sta v 10. in 11. minuti Atyeo in Perry postavila rezultat prvega polčasa — 2:0. V začetku drugega polčasa doseže Lofthouse gol, ki je pa bil razveljavljen zaradi off si-da. Končno je pa vendar Fin-ney, ki doseže tretji gol, kateremu sledi takoj še četrti; tega je dosegel zopet Perry. Za Spance pa je zabil častni gol srednji napadalec Arieta.
Dinamo-Wiener Spotlklub 7:2
ZAGREB, 30. — Zmaga Dinama je povsem zaslužena, čeprav je izražena s previsokim rezultatom. Sodnik Bunarič je namreč pri stanju 1:1 priznal domačemu moštvu gol iz off sida, zatem pa je priso-
dil še neupravičeno 11-me-trovko. To je vplivalo na moralo gostov, ki so nastopili ne-kompletni. V prvem polčasu je bil rezultat 4:1.
Bo igral Julinho v nedeljo proti Milanu?
Trener Fiorentine je v skrbeh zaradi nedeljske tekme z Milanom na San Siru. Julinho, ki je moral odložiti odhod iz Brazilije zaradi smrti očeta, je sporočil, da bo lahko dobil letalo šele V petek zjutraj in bo prispel na milansko letališče v soboto okrog desetih zvečer. Ce bo res prispel, bo trener Bernardini odločil naslednje jutro, ali ga bo uporabil v tekmi ali ne. Ce ne bo igral Julinho, tedaj bo desno krilo Gratton, na levi bo Prini, Mazza pa desna zveza.
BUDIMPEŠTA, 30. — Danes popoldne se je pričelo mednarodno plavalno prvenstvo Madžarske. Rezultati na današnjem tekmovanju:
100 m prosto:	1.	Nyeki
(Madž.) 58”1,	2. Eminente
(Fr.) 58"6,	3.	Larsson (Sv.)
58.6.
100 m prosto — ženske: 1.
Gyenge (Madž.) 1,07, 2. Gyer-gayak (Madž.) 1.07,7, 3. Te-mes (Madž.) 1.08.
200 m prsno — ženske:	1.
Hansen (Dan.) 2.58,5, 2. Hele-šicova (CSR) 2.58,7, 3. Serfo-zo (Madž.) 3.04,6.
* * *
Važnejši rezultati s plavalnega tekmovanja v Rotterdamu: ženske — 100 m: Gaaste-lars 1:07.2, Van Alphen 1:07.5, Kok 1:07.5, Kraan 1:07.9, 100 m hrbtno: Van Alphen 1:12,7, De Nijs 1:13.2, De Korte 1:14.3, 100 m metuljček:	Voorbij
1:15.3, Haan 1:18.6, 100 m prs-riot Hann 1:23.5, De Leew 1:25.3.
v San Sebastianu in Portuga-leti ter dosegli sledeče rezu tate — 200 m: Hellsen 22.2» 800 m: Kakko 1:59.2, 1500 m: Kakko 4:01.6, 3000 m: Saira-nen 8:25.2.	5000 m:	Taipa*"
14:29.4,	25.000 m:	Oksanen
1:19:30.6 (rekord), višina: Saj-m in e n 195, daljina: Porrasa mi 7.33, palica: Piironen O • disk:	Lindroos 48.65, koP*e'
Nikkinen 73.58, staja 54.44.
kladivo:
Ne-
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT -
Najboljši finski atleti so že dalj časa na predolimpijskem treningu v Španiji. Nastopili so tudi na dveh tekmovanjih
KIIII0 SHEIIBjlj
predvaja danes 1- t-i začetkom ob 17- 11 film Warner Bros
„/hdied*till
m Zm"
predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 18. uri Enic *'*®:
V vrtincu greha
Nastopajo:	ELISA	CEGANI,	FRANCO	FABR*21
(Prepovedano mladini izpod 16 let)
ilništvo E.
Ul. Tor S. Piero 1 a - Tel. 38732
Izdelovanje in vgrajevanje tapecerije — izd*laV* popravila — pribor karoserije in izdelovanje »ič‘ delov za sldecar. Popravila divanov in našlo”!*
ARHOM
Nova precizna švicarske znam*
Me cene
J. Moška in ženska ura pozlačena, s ^ rubini
2. Kronograf, pozlačen
3. Avtomatična moška liro, pozlačena............
4. Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato............
5. Ženska ura iz 18-ka-ratnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico
Vse ure ARHON se prodajo!® s petletno garancij®
7.500 B«-
16.000 lir
18.000 Ur
11.000 lir
18.000 lir
Pohitite,
«ARH0N»
zahtevajte od svojega urarja uro znamke
?GUY DE MAUFASSANT
J j el t imi
38.
(LEPI STRIČEK)
Sicer pa je bil ostal Langremont enako nepoškodovan kakor njegov nasprotnik, in Jacques Rival je nejevoljno zamrmral: «S to prekleto pištolo je zmeraj tako: ali ga zgrešiš, ali ga pa ubiješ. Kakšno nemarno orožje!*
Duroy se ni ganil, ohromljen od presenečenja in veselja: »Končano!* Morali so mu vzeti pištolo, ki jo je še vedno stiskal v roki. Zdaj se mu je zdelo, da bi se udaril kar z vsem svetom. Končano! Kolikšna sreča! Mahoma se Je začutil tako hrabrega, da bi bil kogar si bodi pozval na boj.
Vse pnče so se nekaj minut razgovarjale, dogovorile snidenje še za tisti dan, da sestavijo zapisnik, potem so spet sedli v kočijo; voznik, ki se je muzal na svojem kozlu, /« pognal in spotoma pokal z bičem.
Vsi štirje so kčsili na bulvaru in vtem rešetali dogodek. Durov Je pripovedoval svoje vtise. »Vsa stvar mi ni šla prav nič do živega, prav čisto nič ne. Sicer ste pa menda videli ?* Rival je odgovoril: »Da, dobro ste se držali.*
Ko je bil zapisnik sestavljen, so ga predložili Duroyu, ki ga je imel priobčiti med dnevnimi novicami. Začudil se ie, ko je videl, da je bil izmenjal z gospodom Louisom Langre-montom dve krogli, in nekoliko vznemirjen vprašal Rivala: »Saj sva vendar samo po enkrat streljala?*
Ta se je nasmehnil: »Da. po enkrat... vsak po eno kroglo., to d& skupaj dve krogli.*
Duroy, ki ga je ta razlaga zadovoljila, ni dalj silil. Očka VValter ga je objel.
»Bravo, sijajno, branili ste zastavo ,Vie Frangaise’
izvrstno!*
Georges se je zvečer kazal po uredništvih velikih dnevnikov in v poglavitnih velikih kavarnah na bulvaru. Dvakrat je srečal svojega nasprotnika, ki se je prav tako kazal.
Nista se pozdravila. Da je bil kateri od njiju ranjen, bi si bila segla v roke. Sicer pa sta se oba s prepričanjem rotila, da sta slišala žvižg nasprotnikove\svinčenke.
Drugi dan okrog enajstih dopoldne je prejel Duroy višnjevo zalepko: «Moj bog, kolikanj sem se ustrašila! Pridi vendar pršce j v rue de Constantinople, da te objamem, ljubezen moja. Kako si hraber — obožujem te. —	KLO.»
šel je na snidenje; planila mu je v	objem	in	ga	obsula
s poljubi.
«0, dragec, ko bi vedel, kolikanj sem bila razburjena, ko sem brala davišnje liste. O, pripoveduj mi. Povej mi vse. Vse hočem vedeti.*
Moral ji je natanko pripovedovati vse podrobnosti. Vprašala ga je:
»Kako huda ti je morala biti noč pred dvobojem!* «Nikakor ne. Dobro sem spal.*
«Jaz bi niti očesa ne bila zatisnila. In tam, na	kraju	dvo-
boja, povej mi, kako je bilo.*
Podal ji Je razgibano pripovest: »Ko sva bila drug drugemu nasproti, dvajset korakov vsaksebi, komaj toliko, kolikor je ta izba dolga, naju je Jacques vprašal, ,ali sva nšred, in potem ukazal: .Streljaj!’ — Tisti mah sem vzdignil roko, natanko v pravi smeri, samo nšpak je bilo, da sem hotel mer; ti na glavo. Moj samokres je bil hudč trd, a vajen sem pištol s prav mehkim prožilom, tako da mi je odpor petelina zanesel strel. Vseeno, daleč mimo ni moglo iti. Oni tudi dobro sirella. nepridiprav. Njegova svinčenka mi je žvižgnila prav mimo senčit. Puh sem čutil od nje *
Sedela mu je na kolenih m ga držala objetega, kakor da bi hotela biti z njim vred deležna nevarnosti. Jecljala Je; «Oh! Moj ubogi dragec, ubogi moj dragec...*
Potem, ko je nehal pripovedovati, mu je rekla: »Veš, brez
tebe kar ne morem več prebiti. Moram te videti, in to je nerodna stvar, kadar je mož v Parizu. Zjutraj bi pogosto lahko utrpela kakšno uro, preden vstaneš, in prišla, da te poljubim, ali v tisto tvojo os/udno hišo nočem več stopiti. Kako naj napraviva?*
Hipoma ga je spreletela misel in vprašal Je:
«Sto frankov na mesec.*
»No, pa vzamem stanovanje na svoj račun in se z vsem presčllm sem. Prejšnje tako ni več primemo za moj novi položaj.*
Premišljevala Je nekaj trenutkov, potem Je odgovorila:
»Ne. Nočem.*
Zavzel se je:
»Kako da ne?»
. »Zato...*
»To ni vzrok. Stanovanje ml izvrstno ustreza. Tu sem in ostanem.*
Planil Je v smeh:
»Sicer pa je na moje ime.*
Ta pa se je še zmeraj upirala: »Ne, ne, nočem tega...*
»Tšk zakaj vendar ne?»
Tedaj je nežno, čisto tiho zašepetala:
»Ker bi vodil sčm druge ženske, in tega ne maram.* Zgrozil se Je: »Na svetu nikoli, ta bi bila lepa. Obljubim ti.; »Ne, kakšno bi vendarle pripeljal.*
»Prisegam ti, da ne*
«Prav zares?*
»Prav zares. Častna beseda. Ta hiša tu je najin dom, čisto Sano najin.*
V ljubečem vzkipu ga Je stisnila k sebi: »Torej naj velja, dragec. A veš, če me le enkrat prevariš, enkrat samkrat, tedaj bo med nama konec, za zmeraj konec.*
Slovesno oporekajoč, ji je znova prisegel zvestobo, in sporazumela sta se, da se preseli še tisti dan, zato, da ga bo lahko videla, kadar pojde mimo hiše.
Potem mu Je rekla:
«Vsekako pridi v nedeljo na večerjo. Moj mož pravi, da si preljubezniv človek.*
To mu je bilo pogodu:
»Oh, res?*	si	bi>
«Da, osvojil s1 ga. In potem čuj, pravil sl mi, aa vzgojen na nekem gradu na kmetih, kajne?*
«Da, zakaj?*	,iorfPistv°?»
»Potemtakem se moraš nekoliko razumeti na poijea »Da.*	.	f0	im»
»No, torej, govdri z njim o vrtnarstvu in o letinah, tolikanj rad *
«Dobro. Ne bom pozabil.*	,	.illhj	kal*’
Poslovila se je z neskončnimi objemi in po*J ’ dvoboj je bil njeno nežnost do skrajnosti razdrazu. ,.,,eVal: Iu Duroy je na poti v uredništvo sam pri sebi pre . vicaj »Kakšno čudno bitje je to! Kakšna ljubka, muhasta k t\ Kdaj človek ve, kaj hoče in kaj ima rada? In kak c Kateremu burkežu je neki prišlo na misel, da je »p tem1* starca s tško brezglavko? Kakšen predsodek je v“® božje! nadzorniku, da se je oženil s tžtko študentko? c Kdo ve? Nemara ljubezen?*	.	ie	Rud6
Nazadnje je sklenil: »Skratka, premila ljubica neumen bi bil, ko bi jo spustil iz rok.*
vm-	dilnin
Njegov dvoboj je bil pomaknil Duroya v kronlčarjev »Via Frangaise»; ker pa mu je delal	tožbe J’
idej hude preglavice, si je izbral za glavno st razsulu nravi, o propadanju značajev, omagovanju	je pi
in o malokrvnosti čuta za čast pri Francozih. en) •	,(.
besedo «malokrvnost», na katero je bil nemalo P oosrnehlJ*_ In kadar se je gospa de Marelle, polna tistega F ime' vega, malovernega in dobrodušno gibčnega duna,	,oh> ki
nujemo pariško dovtipnost, norčevala iz teh besea otjgo iiv.	____:___11 e smehljaj^ se,
tujemu pansKo aovnpnosi, norčeva'«	  .	,iaje i«
jih je razganjala z eno samo zabavljico, Ji je sm	,-e gflse
varjal: »Pha, s tem si ustvarjam dober sloves za p	.g uU d
Stanoval je zdaj v rue de Constantinople, kam je mi* 1._________________________________ svoin	britev	m	s.v	t
stanoval je zaaj v rue ae	, svoje *** :
prenesti svoj kovček, svojo ščetko, svojo britev m trlKrftt * kajti to je bila vsa njegova selitev. Po dvakrat gnl m*h teden, še preden je vstal, je prišla mlada ^ena’ , «a od z ,f slekla in smuknila v posteljo, še vsa drgetajoča^ $ledi
njega mraza.