22. julij 2005
številka 45
GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA
IZ VSEBINE
SOBOŠKI DNEVI 2005
ŽUPANOVA VIZIJA
RAZVOJA MESTNE
OBČINE
POROČILO Z 22. IN 23.
SEJE MESTNEGA SVETA
SVETNIŠKE POBUDE IN
ŽUPANOVI ODGOVORI
SLIKARSTVO V GALERIJI
MURSKA SOBOTA
ŠPORTNA SCENA
DEJAVNI GASILCI
UREDNIŠKA POPOTNICA
JUBILEJNA SEJA IN
LETOŠNJI NAGRAJENCI
MESTNE OBČINE
V SLIKI IN BESEDI
FOTOKRONIKA
številka 45
JUBILEJNI - DESETI SOBOŠKI DNEVI
Bojazen, da deseti soboški in prvi dnevi domače ustvarjalnosti ne bodo imeli svojega občinstva, je odpadla. O tem se lahko prepričate na fotografiji Geze Grabarja.
Na Soboških dnevih 2005 si je dal duška slavni Rejtaš.
Prav tako je množica v soboškem parku na praznični sobotni večer ob dnevu državnosti in po županovem nagovoru, v katerem je izpostavil osamosvojitev Slovenije pred štirinajstimi leti uživala ob pogledu na ognjemet. Na jubilejnih Soboških dnevih je bil posebej dolg in raznobarven.
Jože Činč je imel v soboškem parku pred prireditvenim odrom množico.
Različna so bila tudi prizorišča dogajanja in tematski sklopi letošnjih Soboških dnevov.
Mladi v petek, ki je bil dan zaključka šole, niso tako razgrajali in popivali kot prejšnja leta.
Tudi starejši so uživali pod platni šotorov in krošnjami dreves v soboto dopoldne, ko je v soboškem parku zbranim pomurskim upokojencem, izbrane besede namenil soboški župan, kritične pa predsednik zveze upokojencev. Navdušili so jih Strici, sicer pa letos ni manjkalo izvirnih domačih glasbenih skupin niti v sklepnem nedeljskem večeru, ko je v soboškem parku užigala Langa.
Stekli psi so ob dnevu mladih »šopali« ulični underground rap.
2
julij 2005
ŽUPANOV KOTIČEK
Županov kotiček
Spoštovane občanke, cenjeni občani mestne občine, ob jubileju, ki mu je namenjena tokratna številka Soboških novin, 10. občinskemu prazniku Mestne občine Murska Sobota, vam iskreno čestitam.
Mestna občina Murska Sobota tako prihaja v najstniška leta. Vsi vemo, da so to razburljiva leta, leta hitrih sprememb, iskanj samega sebe in sebe znotraj množice. Pred nami so res leta sprememb. Tako na zakonodajnem področju kot tudi razvojnem. Veliko je bilo v teh desetih letih narejenega, nekaj priložnosti pa tudi izgubljenih. Nismo med najbolj razvitimi občinami v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da nimamo možnosti, da to postanemo. Kot optimist zmeraj zagovarjam tezo, če smo kot regija v Sloveniji najmanj razviti, moramo to jemati kot našo priložnost in hkrati prednost, saj lahko naredimo največji korak naprej. Le iz drugega, optimističnega zornega kota moramo pogledati. Vsak posameznik ima potenciale - tisti, ki jih ugotovi, je uspešen. Tudi občina ima potenciale, ki pa jih je potrebno pravilno oplemenititi in usmeriti v tisto smer, ki bo zagotavljala gospodarsko rast, zadovoljstvo občank in občanov ter predvsem zadovoljstvo mladih. Brez njih, njihove mladostne energije in novih idej si je namreč težko predstavljati tako razvoj kot tudi življenje nasploh. Občina, ki danes šteje nekaj manj kot 20.000 prebivalcev, mora torej prepoznati svoje potenciale.
Naj mi bo dovoljeno danes sanjati o viziji razvoja regijskega središča Murske Sobote. Torej kje in kakšno vidim Mestno občino Murska Sobota čez 10 let? Ker je Murska Sobota regijsko središče, bomo v občini dobili posamezne državne službe, v mislih imam organe oz. službe posameznih ministrstev in druge regijske institucije. Na področju turizma bomo mestno občino tržili v povezavi s celotno regijo. Področje Fazanerije bomo celostno uredili kot moderen športno rekreacijski kompleks. Na kopališču bomo zgradili termalni kompleks s pokritimi bazeni in wellness centrom. Pokrili bomo del teniških igrišč. V kompleksu mestnega stadiona Fazanerija bomo zgradili več igrišč z umetno travo. Soboško vojašnico bomo odselili na novo lokacijo bližje naselju Markišavci. Na območju vojašnice in delno Vrtnarije bomo zasnovali izobraževalno tehnološko središče -bodočo pomursko univerzo. Organiziran bo visokošolski študij menedžmenta v agroživilstvu in razvoju podeželja v prostorih srednje kmetijske šole in RIS-a v Rakičanu. Organizirali bomo visokošolski študij informatike. Zgradili bomo tehnološki center za proučevanje alternativnih virov energije. Na območju stare Pomurke in ob Cvetkovi ulici bomo zgradili stanovanjsko sosesko in glasbeno šolo. Ob Gregorčičevi ulici bomo zgradili varovana stanovanja in dislocirano enoto doma starejših. Zgradili bomo podvoz na Lendavski in na Panonski ulici, južno in vzhodno cestno obvoznico ter obvozno železniško progo. Zgradili bomo kolesarsko stezo do
Markišavcev in do Martjancev. Zgradili bomo poslovno garažno hišo ob Kocljevi ulici ob Panonki. Ob hotelu Diana bodo mini terme z wellness centrom. Zgradili bomo nove objekte na današnjem parkirišču ob avtobusni postaji in tako zaključili pozidavo mestnega jedra. Na območju uprave bivšega Potrošnika bomo zgradili nov poslovni kompleks in v Rakičanu garažno hišo pred regijsko bolnišnico. Zgradili bomo telovadnico za srednjo zdravstveno in kmetijsko šolo ter novo srednjo ekonomsko šolo z drugimi višješolskimi programi. Zgradili bomo krožna križišča ob mestnem središču, ob gramoznici Kamenšnica pa športno-rekreacijski kompleks. Zgradili bomo industrijske obrate v Severni obrtnoindustrijski coni. Ob avtocesti bo logistični center, na V, J in Z robu mesta pa novi poslovni centri. Kinodvorana bo obnovljena v gledališko dvorano. Urejena bo večina pločnikov in kolesarskih poti znotraj mesta. Zgradili bomo halo, v kateri bo skladišče za premično kulturno dediščino Pokrajinskega muzeja in enota Arhiva RS. Soboški grad bo postal domovanje različnih društev in organizacij. Zgradili bomo kegljišče in strelišče. Sobota bo metropola pomurske pokrajine. Mestna občina bo imela 21.000 prebivalcev. Vsi bomo 10 let starejši.
Navedene projekte vidim v viziji razvoja mestne občine. Lahko bi jih našteval še naprej, toda želim izpostaviti še skrb za človeka in kakovost življenja. Mnogokrat nas fasada objekta impresionira, na to, kako pomembno pa je tisto, kar je, oziroma se dogaja znotraj objekta, pa pozabimo. Mnogokrat pozabimo, kako pomembno je komunicirati med seboj, da se poslušamo in smo slišani. Mnogokrat prezremo specifičnosti generacijske raznolikosti starejši - mladi in njihove potrebe in želje. V tem tempu življenja mogoče pozabimo, kaj pomeni prijazna beseda in pogovor s starejšim občanom, kaj to pomeni zanj in tudi za nas. Kaj pomeni mladim, če jim daš priložnost. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na kakovost življenja, ki jo poleg številnih elementov tvorijo tudi urejeno zdravstvo, kultura in šport. Tudi tem družbenim dejavnostim je potrebno nameniti veliko pozornosti, čeprav so na žalost velikokrat preveč odvisne od ekonomskega položaja oziroma stanja.
V mestni občini deluje mnogo društev: športnih, kulturnih, humanitarnih, ki združujejo različne ciljne skupine ljudi. Za vse, kot tudi za vsakega posameznika pa velja, da je čutiti zadovoljstvo, če so vzpostavljeni pogoji za ustvarjanje, delo in razvoj. In to mora biti naš imperativ - ustvarjanje ustreznih pogojev. Sam si občino predstavljam kot subjekt za uresničevanje vizij posameznikov -občank in občanov.
Bogat je tisti narod oziroma tista občina, ki premore bogate ljudi. To bogastvo pa se ne meri v denarju, temveč v znanju, solidarnosti, pridnosti in pripadnosti skupnosti. Za vse to pa so potrebni dogovor in skupni napori vseh nas. Prepričan sem, da smo na pravi poti in nam bo uspelo. Naslednje, najstniško, desetletje mestne občine naj bo za vse nas desetletje izkoriščenih priložnosti. Vsi skupaj moramo biti bolj smeli in ambiciozni pri določitvi vizije razvoja Mestne občine Murska Sobota.
Vaš župan, Anton ŠTIHEC
3
AKTUALNO
številka 45
Mestni svet
JUNIJSKO ZASEDANJE
22. seja Mestnega sveta v Murski Soboti je tista, ki bo ostala v spominu po spremembi razmerja moči, ta pa se je odrazila pri glasovanju o razširitvi dnevnega reda junijskega zasedanja.
Predsedujoči, župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec, je namreč predlagal, da se z gradivom posredovani dnevni red razširi z obravnavo točke: predlog za razrešitev podžupanje mestne občine. V imenu svetniških skupin LDS in SD je svetnik dr. Mitja Slavinec predlagal 15-minutni odmor, ki ga je potem predsedujoči župan tudi odredil. Po polurnem premoru se je junijsko zasedanje nadaljevalo, vendar predlog svetniških skupin LDS in SD, da se predlog o razrešitvi županje obravnava na naslednji seji mestnega sveta, ni bil izglasovan. Od 24 prisotnih članov mestnega sveta jih je za razširitev dnevnega reda z obravnavo županovega predloga glasovalo 12, proti pa je bilo 9 mestnih svetnikov.
Pri razrešitvi podžupanje pa je bilo po tajnem glasovanju ob prisotnosti 24 članov mestnega sveta, za 16 svetnikov, proti pa jih je bilo 8. Nadji Ivanc Miloševič se je Anton Štihec zahvalil za delo in hkrati pozval vse politične stranke, zastopane v mestnem svetu, da podajo predloge za imenovanje dveh novih podžupanov.
Pred tem je bil na mestnem svetu predstavljen projekt visokošolskega študijskega programa Manedžment v agroživilstvu in razvoj podeželja. Predstavil ga je doc. dr. Dejan Škorjanec, prodekan Fakultete za kmetijstvo Maribor. V razpravi so sodelovali mestni svetniki: dr. Mitja Slavinec, Nadja Ivanc Miloševič, Dane Katalinič, Ivan Obal, Alojzij Rous, Drago Šiftar in župan Anton Štihec. Sprejeta sta bila dva sklepa: Prvi, da je mestni svet seznanjen s projektom in podpira aktivnosti za pridobitev akreditacije programa in izvajanje na dislociranem oddelku v Raki-
čanu. In drugi, da mestni svet apelira na vse ostale pomurske občine, da program podprejo in pristopijo k njegovi realizaciji. Obenem pa so svetniki pooblastili župana, da omenjeno točko čim prej uvrsti na dnevni red koordinacije pomurskih županov.
Predlog odloka o lokacijskem načrtu za območje stanovanjske gradnje med Kajuhovo in Tomšičevo ulico v Murski Soboti je podala Angela Dokl-Mir iz oddleka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske službe. Stališče predsednika odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo Jožeta Šadla je bilo, da je gradivo dobro pripravljeno, pozidava na tem območju pa široko zastavljena. Iz pripomb lastnikov zemljišč na javni razpravi pa je bilo razbrati, da ne soglašajo s vsebino predloga lokacijskega načrta, predvsem zaradi odprodaj oziroma namenov uporabe zemljišča, dokler ne bo prostorske ureditve tega območja.
V obravnavi je bil tudi predlog odloka o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče, pripombe pa na pomanjkanje parkirnih mest v njem. Obenem pa so
razpravljalci zahtevali proučitev izrabe geotermalne energije.
Pri pripravi odloka za drugo obravnavo zazidalnega območja med Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo in Kopitarjevo ulico v Murski Soboti pa bo moral predlagatelj upoštevati številne pripombe. Te se nanašajo na določanje funkcionalnih zemljišč, vrnitev Valijeve vile, v kateri je vrtec in s tem zmanjšanje njegovih prostorskih kapacitet, problematiko pomanjkanja parkirnih površin v mestu brez garažne hiše in s slabo prometno povezavo oziroma pretokom v središču mesta, kjer je blokovski kompleks. Tudi dejstvo, da ob geotermalnih ni reinjekcijske vrtine in je neurejeno vprašanje opredelitve gradbenih parcel.
Mestni svetniki so brez razprave na junijskem zasedanju sprejeli sporazum o partnerstvu med Mestno občino Murska Sobota in občino Turnov na Češkem ter sklep o podelitvi priznanj ob občinskem prazniku, pa tudi o odprodaji stvarnega premoženja: nepremičnin v lasti mestne občine oziroma njenega Režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
4
Foto: Tadej Kirinčič
julij 2005
AKTUALNO
JULIJSKO ZASEDANJE
Pred slavnostno je bila v soboškem gradu 23. seja mestnega sveta, na kateri je bilo napovedano imenovanje podžupanov, vendar je predsedujoči, župan Anton Štihec, z dnevnega reda umaknil 4. točko.
Z obrazložitvijo, da na politični koordinaciji dan pred zasedanjem mestnega sveta ni pristal na zahtevo poslanskih skupini LDS in SD v mestnem svetu o vnaprejšnji določitvi resorjev podžupanom. Pri glasovanju se je potrdilo že na junijski seji zaznano novo razmerje političnih sil v mestnem svetu, ki je v nesorazmerju s strankarsko pripadnostjo posameznih svetnikov LDS.
Podobno je veljalo tudi pri izglaso-
vanju spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda MIKK, katerega v.d. direktorice ne ustreza razpisnim pogojem, ker nima zahtevane VII. stopnje izobrazbe. Vseeno so svetniki Alenki Kukel podaljšali mandat za naslednjih šest mesecev, na prihodnji seji mestnega sveta pa naj bi obravnavali nepravilnosti pri poslovanju tega javnega zavoda. Burna je bila razprava na temo spremembe odloka MIKK-a že na predpraznični julijski seji.
Svetniških pobud tokrat ni bilo, župan pa je prisotne svetnike seznanil z informacijo o društvu in novem vodenju ND Mura 05.
Redna julijska seja mestnega sveta je bila v soboškem gradu končana uro pred slavnostno sejo v grajski dvorani.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Za direktorja javnega podjetja Komunala d.o.o. je bil tudi za naslednji mandat soglasno imenovan Mirko Šabjan iz Murske Sobote.
V svet javnega zavoda OŠ I so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani: Robert Celec iz Černelavec, Jožef Recek iz Kupšinec in Aleksander Šeruga iz Murske Sobote.
V svetu vrtca Murska Sobota so: Draga Bratkovič, Tomaž Dundek in Bernarda Ružič.
Rudof Mikolič in Ernest Ebenšpanger sta predstavnika ustanovitelja v Komisiji zdravstvenega doma Murska Sobota za oddajanje poslovnih prostorov v zdravstvu.
Do izteka mandata so v svet Splošne bolnišnice Murska Sobota imenovali Mirana Forjaniča, v nadzorni svet družbe Industrijska cona Murska Sobota družba za investiranje in poslovanje z nepremičninami pa Rudolfa Horvata.
Predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda OŠ II Murska Sobota so Andrej Kuhar, Romana Palič in Vlasta Temlin.
SPORAZUM O PARTNERSTVU MED MESTNO OBČINO MURSKA SOBOTA IN ČEŠKO OBČINO TURNOV
V okvir letošnjih Soboških dnevov sodi podpis sporazuma o partnerstvu med občinama Turnov in Murska Sobota.
V soboto 25. junija sta ga podpisala in si listini izmenjala župan češke občine Turnov Milan Hejduk in župan mestne občine Anton Štihec. Slednji se je izkazal tudi kot prevajalec iz angleščine, ko je smiselno sproti prevajal povedano v češkem originalu in angleškem prevodu, v svojem uradu ob prisotnosti predsednika občinskega odbora za informiranje in mednarodno sodelovanje ter vodij oddelkov v mestni upravi.
Po podpisu sporazuma, ki je osnova za tkanje prijateljskih vezi med občinama in krepitvi sodelovanja ter miru v Evropski uniji, sta si župana ogledala razstavljene starodobnike v mestnem središču, se družila na prazničnem sobotnem Soboškem večeru ter se v nedeljskem jutru pomerila v igranju tenisa v soboški Fazaneriji.
Njuno športno udejstvovanje ste lahko videli na eni od lokalnih televizij, na obeh pa predstavitveni film razgibanega češkega mesta Turnov. Brigita BAVČAR
Fotografije: Geza GRABAR
5
AKTUALNO
številka 45
Svetniške pobude: Županovi odgovori
Jože ŠADL:
Odbor za urbanizem je na zadnji seji sprejel pobudo, da se naj na nivoju občine ponovno kot posvetovalni organ imenuje strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov urbanistične, gradbene, arhitekturne in še katere stroke, ki naj skuša pri potencialnih investitorjih v mestu doseči, da predstavijo videz bodočega objekta. Do predvidenega objekta bi strokovna komisija zavzela stališča, pripombe, dopolnitve, ki naj bi jih investitorji kot dobronamerne sugestije upoštevali. V minulem obdobju je bilo v mestu zgrajenih nekaj objektov, do katerih smo občani in občanke mesta kritični.
Anton ŠTIHEC: Pobudo glede imenovanja posvetovalnega organa za presojo videza bodočih objektov v mestu sprejemam in bo takšen posvetovalni organ imenovan. Ne vem, ali ima občina pravico zahtevati od investitorjev, da bi videz objektov prikazovali tudi v grafični obliki.
Drago ŠIFTAR: Zanima me, kako daleč je zadeva glede iskanja nove lokacije za tekstilno tržnico?
Ena od pobud, ki se je nanašala na vožnjo po parku okrog zgradbe Doma tehnike je v tem trenutku zadovoljivo rešena. Predlagam, da se urejanje parka nadaljuje - ali bo ograja okrog parka ali ne, saj je najslabše to, da stoji del zidu - nedokončana vrata, ki nikomur niso v ponos.
Prebivalci Soboške ulice v Bakovcih želijo, da se, zaradi velikega prometa, omeji hitrost po tej ulici kot vpadnici v Mursko Soboto. Velike arhitektonske ovire, kot so po mestu, niso potrebne. Potrebno je postaviti takšno hitrostno oviro, ki se pri normalni hitrosti vožnje niti ne občuti, pri večji hitrosti pa voznika opozarja, da je njegova hitrost neprimerna.
Darko RUDAŠ:
V odloku o razdelitvi naselja Černelavci in ustanovitvi naselja Pušča
so obveznosti enih in drugih do skupnega pokopališča določene. Pred tednom dni pa je KS Pušča prejela dopis, obvestilo KS Černelavci, da se bo v začetku meseca avgusta na pokopališču začel graditi žarni zid, v vrednosti 6,5 mio SIT. KS Černelavci je izračunala, da bi delež KS Pušča moral znašati 41,5 %, v odloku pa jasno piše, da je za vsakršno investicijo na tem pokopališču delež KS Pušča 35 %. Torej so delež KS Pušča sami povečali za 7 %. Predlagam, da se zadeva skupaj z upravo mestne občine prouči. V kolikor se ugotovi, da mora biti delež KS Pušča večji, bo KS Pušča na to pristala, ampak dokler je odlok veljaven, znaša udeležba KS Pušča 35 %.
Anton ŠTIHEC: Nisem seznanjen s to pobudo KS Černelavci glede urejevanja pokopališča in sofinanciranja. Zadeva bo proučena in ugotovljen procent glede sofinanciranja.
Alojzij ROUS:
Že ob obravnavi proračuna za leto 2004 sem predlagal, da bi se ob Cankarjevi ulici uredila kolesarska steza, saj se sedaj po tej ulici del kolesarjev vozi po pločniku, drugi pa po cesti. Problem je tudi vključevanje kolesarjev v promet. Predlagam, da se naj uredi kolesarska steza po Cankarjevi ulici.
Nadja IVANC MILOŠEVIČ: Predlagam, da v mestu uredite črne točke: luknje na zelenicah, ki so nastale po ureditvi ulice Štefana Kovača, odprt vodnjak ob Domu tehnike v parku, križišče Prežihove in ulice Štefana Kovača itd. Poleg sporazuma o partnerstvu z občino Turnov iz Češke ima občina vsaj še 3, 4 partnerstva. Menim, da bi bilo dobro opraviti analizo in ugotoviti, ali je občina vse to sposobna peljati na dovolj dostojen način.
Menim, da je razrešitev podžupanje politično dejanje. Sodelovanja z županom je bilo zadnje čase res malo oz. ga je bilo samo toliko, kot sem ga sama na nek način izsilila. Odkar je nastopil mandat nov župan, me niso vabili na nobeno sejo, niso mi izročali pošte itd.,
pa sem se kljub vsemu za vse sodelovanje županu zahvalila. Želim si, da bi v bodoče sodelovali tvorno in delali za dobro te mestne občine, ker mestni svet ni mesto za dejanje velike slovenske politike.
Anton ŠTIHEC: Pobuda, ki jo je podala gospa Miloševič glede črnih točk, je umestna, proučene bodo še druge črne točke. Strinjam se, da se opravi analiza dosedanjih partnerstev.
Tako imenovanje kot razrešitev podžupanje je politično dejanje, enako tudi izvolitev v mestni svet. Osebno nimam nič proti gospe Miloševičevi, cenim jo, saj vem, kakšen pedagog je. Kot župan pa imam pravico predlagati podžupane; vse politične stranke sem pozval, da podajo predloge za imenovanje podžupanov. Kar se tiče sodelovanja med menoj in gospo Miloševič so pobude res prišle s strani gospe Miloševič. Kot župan delam poln delovni čas in če ne rabim pomoči, potem tudi ne zaprosim za pomoč. Kar se tiče izročanja pošte: moja navodila so, da če je pošta naslovljena na mestno občino, in šele nato na podžupana ali katerega svetnika, se v upravi odpre; če je najprej naveden priimek in ime osebe, se pošta vroči osebi, na katero je naslovljena.
Ivan KAROLI:
Posode za odvoz papirja, železa in stekla, postavljene v naseljih, konkretno v Rakičanu, so premajhne ali pa jih podjetje Saubermacher preredko odvaža. V Rakičanu so podjetju Saubermacher že ponudili prostor, kjer bi lahko postavil 7 m3 kontejnerje in prostor ogradili z mrežo in tako zavarovali. Do tega ni prišlo, posode so še naprej postavljene po naselju. Zanima me, zakaj plačilo cestnega sklada ni možno s kartico, ampak le z gotovino?
Jožef RECEK:
V proračunu za leto 2005 so predvidene določene preplastitve občinskih cest, ena od teh je tudi cesta Černelavci skozi Veščico proti Kupšincem. V kratkem bo prišlo do preplastitve te ceste, v cestnem telesu pa je tudi položen plinovod - cevi
6
julij 2005
AKTUALNO
plinskega omrežja in zgrajenih nekaj hišnih priključkov. Ali je možno od koncesionarja Mestni plinovodi zahtevati, da pred preplastitvijo naredi hišne priključke, kajti pozneje bo sleherna gradnja hišnega priključka zahtevala ponovni prekop ceste in pločnika.
Na križišču ulice Štefana Kovača in Prežihove je pločnik v makadamski izvedbi; kamenje je na več kot pol cestišča in predstavlja nevarnost za udeležence v cestnem prometu in za mimoidoče. Apeliram, da se to v najkrajšem času uredi, da ne bo prišlo do hujših posledic.
Anton ŠTIHEC: Vprašanje glede preplastitve ceste je smiselno. Do potankosti ne poznam vsebine koncesijske pogodbe s koncesionarjem plina.
Dr. Mitja SLAVINEC: Državni zbor bo predvidoma prihodnji teden obravnaval rebalans proračuna za leto 2005. V tem proračunu je tudi postavka, ki se tiče soboške občine: za leto 2005 je bilo 469,3 mio SIT rezerviranih za izgradnjo podvoza na Lendavski ulici, v rebalansu je ta postavka za leto 2005 zmanjšana na 180 mio SIT; v letu 2006 je predvidenih 900 mio znižanih na 0 in leta 2007 predvidenih 210 mio tudi znižanih na 0. Menim, da to pomeni, da je izgradnja podvoza premaknjena na čas po letu 2007. Zanima me, ali ima župan glede tega druge podatke. K temu proračunu so vložili precej amandmajev, žal so bili vsi zavrnjeni, vključno s tistim za višjo šolo za informatiko in za povečanje sredstev za opremo višješolskih študijev. Postavljam konkretno vprašanje, kaj ta rebalans pomeni za Mursko Soboto in če se lahko strinjamo s tem, kolikor to pomeni, da podvoz ne bo zgrajen oz. bo premaknjen?
Anton ŠTIHEC: V državnem proračunu je bilo za letošnje leto predvidenih nekaj manj kot 470 mio SIT za izgradnjo podvoza na Lendavski ulici, v rebalansu pa je predvidenih 180 mio SIT. Od tega je okrog 135 mio SIT sredstev že porabljenih (za projektno tehnično dokumentacijo in druge postopke: odkupe zemljišč ipd.), ostanek sredstev je namenjen za odkupe zemljišč. Proračun za leti 2006 in 2007 se sprejema posebej. Po zagotovilih državnega sekretarja na Ministrstvu za promet bo znesek 900 mio SIT vključen v proračun za leto
2006. Sredstva, ki so v letošnjem letu zmanjšana, dejansko letos ne bi mogla biti potrošena, saj še ni zaključena projektno tehnična dokumentacija, in še ni izbran izvajalec del. Tudi glede na 60 dnevni rok za plačilo s strani države bi v letošnjem letu ta denar zelo težko potrošili. V razgovoru na ministrstvu pa smo zahtevali, da pristopijo k realizaciji tega projekta; ne z enotnim gradbenim dovoljenjem, ampak fazno. V mesecu juliju bo izšel razpis za izbiro izvajalca za gradnjo premostitvenih objektov na puconskem potoku.
Vladimir GOLDINSKIJ:
Pri sprejemanju proračuna za leto 2005 so bila za urejanje soboškega pokopališča odobrena sredstva v višini 30 mio SIT. S tem, da je bilo opozorjeno, da se nemudoma pristopi k vsem aktivnostim za pridobitev dokumentacije, soglasij itd, da to izgradnjo ne bi upočasnili in je ne realizirali v tem letu. Kako potekajo te aktivnosti ob izteku polovice leta? Anton ŠTIHEC: Za ureditev soboškega pokopališča je namenjeno ne le 30 mio SIT, ampak kar precej več denarja. Od Komunale je bil zahtevan točen terminski plan. Projektno tehnična dokumentacija je v zaključni fazi, treba je izbrati izvajalca, z njim skleniti pogodbo; po začetku izvajanja del, izvajalec izstavi situacijo, ki mora biti plačana v 30 oz. 60 dneh. Glede na to, da je mesec junij, verjetno sredstva v celoti ne bodo potrošena. Na Komunali se trudijo za čimprejšnjo izbiro izvajalca in začetek investicije.
Rudolf MIKOLIČ:
V ulici Štefana Kuzmiča je ob prometnih konicah tako gost promet, da se je iz stranskih ulic in domov težko vključiti v promet. Ali se da povečati pretočnost prometa v tem predelu Murske Sobote, in kako je z gradnjo obvoznic okrog mestnega središča?
Franc MEOLIC:
V Krogu so velik problem salonitne cevi za vodovod. Ena od slovenskih občin je kandidirala na evropske struk-
turne sklade in je iz pridobljenih sredstev v celoti zamenjala salonitne vodovodne cevi. Dajem pobudo resorju za komunalno infrastrukturo, da pridobi sredstva, s katerimi bi lahko zamenjali te sporne cevi.
Kdaj se bo pričela izgradnja kolesarskega mostu čez kanal proti Krogu? Anton ŠTIHEC: Javno podjetje Komunala ima v svojem letnem programu tudi plan investicij. Ko poteče življenjska doba nekega objekta, tega nadomestijo z novim in to plačajo iz sredstev amortizacije. Novo imenovani nadzorni svet Komunale bo zahteval od vodstva, da naredi plan zamenjave najbolj kritičnih cevi in verjetno so to salonitne cevi.
Anton ŠKRABAN:
Iz Kroga je zaradi semaforiziranega križišča čez kanal otežen dovoz v mesto, saj na semaforjih predolgo gori rdeča luč; če se to ne da popraviti, naj gori rumena luč.
Na Trubarjevi ulici v Krogu (pri gostilni Mataj) se naj uredi kanalizacijski jašek. Izvoz iz Plečnikove ulice na Mursko ulico v Krogu je otežen, prav tako tudi izvoz iz Dobelske ulice na Mursko ulico, zato se naj zagotovi preglednost.
Že pred časom sem opozoril na posedanje na povezovalni cesti med Ravensko in Mursko ulico v Krogu (pri Gombošiju) zaradi polaganja kanalizacije, pa še nihče ni nič ukrenil.
Na križišču Mikloš Kuzmiča in Tišinske ulice v M. Soboti je prekratek interval zelene luči na semaforju s strani ulice Mikloš Kuzmiča, zato se naj ta interval podaljša.
Ivan OBAL: Talne usmeritve na kolesarskih stezah na pločnikih so jasne, občani pa se vozijo v popolnoma nasprotni smeri. Predlagam, da se razmisli, na kakšen način ljudi opozoriti na to, saj se lahko zgodi tudi kakšna prometna nesreča. Ljudi je treba navaditi na to, da se vozijo tako, kot kažejo talne usmeritve.
Anton ŠTIHEC: Tako kot ostalim mestnim svetnikom bom pisni odgovor, po proučitvi v ustreznih službah, posredovan tudi na pobudo Ivana Obala. O tem, na kakšen način oz. s kakšnimi ukrepi kolesarje spomniti oz. prisiliti, da na kolesarski stezi vozijo v pravo smer.
7
AKTUALNO
številka 45
Pohvala
Pred nekaj dnevi me je novomašnik, gospod Goran Kuhar iz Kroga, povabil na praznovanje svojega praznika, ki pa je hkrati tudi praznik za celo faro, predvsem pa za Krožane.
Glede na to, da imamo po 22 letih v soboški fari ponovno novomašnika, bi rad izrazil pohvalo vsem Krožankam in Krožanom za to, kako so sprejeli gospoda Gorana in skupaj z njim gostili njegove goste. Več kot očitno je bilo, da so gostitelji stopili skupaj in složno pripravili vse potrebno, da smo se lahko vsi, ki smo bili na slovesnosti v Krogu, z lepimi občutki vračali domov. Krožani so dokazali, da se da s slogo doseči marsikaj, zato vsem iskrene čestitke.
Čestitke tudi Društvu kajak-kanu iz Kroga za uspešno organizacijo 11. srečanja Prlekov in Prekmurcev pri kroškem brodu z glavno točko vlečenjem vrvi. Mnogo obiskovalcev je dokaz, da je ta prireditev prirasla k srcu tako Prlekom kot Prekmurcem, pa ne samo njim, saj je bilo mnogo obiskovalcev tudi od drugod. Tudi s tako prireditvijo se kraj lahko promovira kot turistična destinacija.
Že tradicionalno nedeljsko vlečenje vrvi in srečanje Prlekov in Prekmurcev ob Muri ima tako že stalno mesto na koledarju turističnih prireditev.
župan, Anton Štihec
Mestna občina dobila novega direktorja mestne uprave
Bojan PETRIJAN, univerzitetni diplomirani ekonomist in inženir elektrotehnike, je bil pred kratkim imenovan za direktorja uprave Mestne občine Murska Sobota. Dosedanji profesor na murskosoboški Srednji poklicni in tehniški šoli je delovno mesto že zasedel. Tam ga je ujela tudi naša fotografinja. Na tretjem razpisu je bil izbran izmed štirih kandidatov.
Spominska plošča Jožefu Benku
V predprostoru soboške evangeličanske cerkve so najvišji predstavniki Evangeličanske cerkve na Slovenskem in cerkvene občine Murska Sobota med posebnim spominskim bogoslužjem ob 60. obletnici smrti odkrili in blagoslovili spominsko ploščo Jožefu Benku.
Omenjeni medvojni industrialec in vpliven politik, ki je bil likvidiran na soboškem pokopališču, po montiranem procesu leta 1945, in sodno rehabilitiran 1993, je bil vse od leta 1924 pa do svoje nasilne smrti, inšpektor te cerkve. Benkova spominska plošča je četrta v predprostoru cerkve: ob duhovnikih Leopoldu Hariju in Ludviku Novaku ima spominsko ploščo tudi senior Štefan Kovač.
Ploščo je odkril sedanji soboški inšpektor Vladimir Goldinjskij, blagoslovila pa sta jo škof Geza Erniša in duhovnik Evgen Balažic. V spominskem bogoslužju sta sodelovala tudi soboški duhovnik Leon Novak in kaplan Igor Vukan, o Benku pa je govoril tudi inšpektor Evangeličanske cerkve na Slovenskem, Aleksander Kerčmar.	Geza GRABAR
8
julij 2005
AKTUALNO
Popotnica zbirki sodobne likovne umetnosti v galeriji
Že od nekdaj velja, da je krona vsakega znanstvenoraziskovalnega dela na likovno-galerijskem področju postavitev muzejske stalne zbirke, ki materialno predstavi področje njenega zanimanja. V mislih imamo postavitev stalne zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota, ki nas seznanja z likovnimi deli od 20. stoletja do danes.
S ciklusom treh razstav želimo predstaviti javnosti in stroki umetniška dela, ki jih hrani v svojem fundusu Galerija Murska Sobota, katerega začetki pridobivanja del segajo v leto 1972 in se na srečo nadaljujejo do današnjih dni.
Pričujoča razstava in katalog pomenita nadaljevanje dosedanjih predstavitev pridobljenih del soboške galerije, ki smo jih doslej obelodanili s katalogom leta 1988 in dvema zvezkoma izdanima leta 1992 in leta 1994. Letošnja razstava in katalog pomenita začetek načrtnega, strokovno dokumentarnega predstavljanja del s področja slikarstva. V letu 2006 želimo predstaviti kiparstvo in v letu 2007 zaključimo s predstavitvijo risbe, grafike in fotografije.
Misel o nujnosti postavitve stalne zbirke sodobne umetnosti v prostorih nadgrajene zgradbe sedanje Galerije Murska Sobota je prisotna v naših načrtih vse od izgradnje nove galerijske zgradbe leta 1980. Z otvoritveno razstavo del pomurskih slikarjev, kiparjev in umetniških fotografov smo takrat postavili temeljno izhodišče za znanstveno raziskovalno delo na področju sodobne likovne umetnosti, ki ga danes izpolnjujemo z lastnimi študijskimi razstavami ustvarjalcev iz našega ožjega, širšega slovenskega in evropskega kulturnega prostora.
Ne samo zaradi nujnosti arhitekturne povezave s čudovito zgradbo Pokrajinske in študijske knjižnice, katere višina močno odstopa od dosti nižje galerijske zgradbe, ki bi z nadgradnjo dosegla usklajen gabarit v odnosu do nje in do predvidene fontane pred galerijo na parkirišču v smeri proti Kocljevi ulici, temveč bolj zaradi bogastva 770 umetniških del, ki jih Galerija Murska Sobota odkupuje in zbira od leta 1972 do danes, in ki so zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov obsojena na čuvanje v zaprtih depojih.
Po vsebinski plati bomo v stalni zbirki soboške galerije predstavili dela sodobnih likovnih ustvarjalcev v Pomurju od 20. stoletja do danes. V mislih imamo dela umetnikov prve šolane generacije Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Padurja in Ferija Kuharja; druge generacije Zolt-na G-borja, Priske Kulčar, Jožeta Kološa, Jožeta Horvata Jakija, Franca Bencaka, Suzane Király Moss, Ferenca Királyja, Kolomana Novaka, članov skupine DHLM, Ladislava Danča, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča, nadalje umetnikov tretje generacije Vladimirja Potočnika, Štefana Galiča, Nikolaja Beera, Zdenka Huzjana in Endreja Göntérja, ter mlajših umetnikov Marike Danč-Roth, Ignaca Medena, Ditke Petkovič, Iva Bošnjakovica, Zlatka Gnezde, Marjana Gumilarja, Darka Birse, Jožeta Denka, Sandija Červeka, Mirka Rajnarja, Irene Brunec, Roberta Černelča, Igorja Banfija, Antona Buzetija in Natalije Šeruga. Galerija Murska Sobota se bo še naprej trudila, da bo sproti, tekoče spremljala razvojne tokove posameznih avtorjev iz naše regije in poskušala pridobiti, tako kot doslej, tista dela, ki so za njihov osebni likovni izraz najpomembnejša. Ponekod, pri določenih avtorjih, pa moramo z odkupi za nazaj dopolnjevati manjkajoča dela.
Poseben integriran del zbirke sodobne likovne umetnosti bo predstavljala mala plastika slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev, pretežno iz držav bivše Jugoslavije. Galerija Murska Sobota namreč od prvega Jugoslovanskega bienala male plastike, ki ga je organizirala leta 1973 do zadnjega trienala 2004 teži k načrtnim odkupom za stalno zbirko male plastike, edine v Sloveniji in redke v Evropi. Danes sta ostala pri življenju samo trienale male plastike v Fellbachu pri Stuttgartu, ki je orientiran svetovno in evropski trienale male plastike v Murski Soboti; trienale v Budimpešti je zamrl, trienale v Padovi pa je posvečen starejši mali plastiki.
Galerija Murska Sobota ima v svoji lasti 39 eksponatov, podjetja in ustanove v naši regiji pa so zbrale več kot 30 eksponatov male plastike, za katere računamo vključitev v stalno zbirko z jasno določitvijo njihovega lastnika.
S postavitvijo stalne zbirke sodobne likovne umetnosti bo Murska Sobota dobila umetniško kvalitetno stalno muzejsko postavitev, ki bo v okviru prebujajoče se turistične ponudbe in ustanovitve krajinskega parka Goričko v trikotniku držav Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije predstavljala atraktivno, umetnostno zgodovinsko utemeljeno ponudbo bogate in plodne likovno galerijske dejavnosti pri nas.
Mag. Franc OBAL v.d. direktorja Galerije Murska Sobota
IRENA BRUNEC TEBI JE RAZSTAVLJALA
Irena Brunec Tébi in mag. Franc Obal na tiskovni konferenci v soboški galeriji.
Junija je v Galeriji Murska Sobota svoja dela razstavljala domača umetnica Irena Brunec Tébi. Razstavo svojih risb, slik in skulptur je naslovila Labirint: Fontana misterioznih stičišč in prikazuje začetek avtoričine poti izdelave končnega projekta fontane. Omenjeni razstavi bodo namreč sledile nove, z dodanimi novimi deli, s čimer bo Brunčeva dograjevala svoj umetniški koncept.
Avtorica je napovedala spomeniški koncept v obliki labirinta, ki bo v premeru meril 50 metrov in bo vseboval 18 plastik na zavojih več kot kilometer dolge poti do središča. Labirint naj bi s svojo simboliko ponazarjal življenjsko pot kateregakoli človeka.
9
AKTUALNO
številka 45
Rekordno število odličnih učencev soboških osnovnih šol
Nadvse prijetno in veselo je bilo štirinajstega junija v dvorani soboškega gradu, ko se je zbralo 78 odličnih in najuspešnejših učencev osnovnih šol, osnovne šole s prilagojenim programom in glasbene šole na sprejemu, ki ga je zanje, tokrat prvič, organiziral župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Poleg učencev so se slovesnosti udeležili vsi ravnatelji šol, predstojnica območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Irena Kumer, veliko svetnikov Mestnega sveta ter predstavnikov uprave Mestne občine, ki so soodgovorni za razvoj šolstva v naši občini.
Uspeh, ki ga je dosegla ta generacija učencev, je izjemen, najboljši doslej, kaj pa ta uspeh dejansko pomeni in koliko je znanje učencev tudi uporabno, pa bodo pokazale nadaljnje analize in uspehi učencev v nadaljnjem izobraževanju. Generacija, ki v letošnjem šolskem letu zaključuje obvezno osnovnošolsko izobraževanje, se v primerjavi z lansko razlikuje v tem, da je letos osnovnošolsko izobraževanje v občini zaključilo 4 % manj učencev, odličen uspeh v vseh letih izobraževanja pa je doseglo 16 oziroma 30 % več učencev kot leto poprej. Ta generacija učencev je bila izredno uspešna na različnih področjih izobraževalnega programa in prav tako tudi na različnih interesnih področjih. Učenci so na različnih področjih osvojili veliko priznanj in odlikovanj ter tako na najbolj primeren način promovirali svojo šolo ter našo občino v državnem, kakor tudi v evropskem prostoru. Ker se vseh dosežkov ne da prikazati na taki prireditvi, spodobi pa se, se je organizator za razliko od prejšnjih let odločil in kot popestritev v sam uvod sprejema izbral nastop turističnega podmladka OŠ III Murska Sobota s predstavo, s katero so učenci tekmovali na festivalu turističnih podmladkov ter na regijskem tekmovanju med dvanajstimi šolami osvojili zlato priznanje, na državnem pa srebrno. V projektu, ki poteka pod geslom "Turizmu pomaga lastna glava" in gre za zelo zahteven projekt, ki sestoji iz raziskovalne naloge, priprave razstave ter odrske predstavitve, so učenci prikazali plesno gledališko vas, ki bi stala na severozahodu mesta Murska Sobota. Poživila bi zaspano mesto in vanj privedla rekreacije in zabave željne turiste. Namenjena bi bila vsem starostnim skupinam. V projekt so z intervjuji vključili predstavnike turističnih dejavnosti in župana Antona Štihca, s pomočjo katerih bi lahko uresničili svojo idejo.
Navdušen nad predstavitvijo in nad inovativnostjo učencev tudi na različnih področjih, ki izhajajo iz njihovih raziskovalnih nalog, je spregovoril župan. Čestital je vsem učencem za dosežene nadpovprečne učne rezultate, ki so nadvse vzpodbudni in pomenijo mednarodno primerljive standarde znanja, ki so še kako pomembni za nadaljnje šolanje. V mestni občini si želimo, da bi se po končanem izobraževanju mladi vračali v svoj domači kraj in postali generator napredka in razvoja občine ter te lepe panonske pokrajine. Poudaril je tudi, da pa že sedaj uspehi učencev, katerih ni možno vseh predstaviti, pomenijo našo usmeritev pri načrtovanju razvoja naših šol in naše občine. Posebno pozornost za dosežke učencev je namenil tudi staršem učencev, ravnateljem in vsem pedagoškim delavcem šol ter območni enoti Zavoda za šolstvo in šport. V znak zahvale so
Na sprejemu v grajski dvorani so se zbrali odličnjaki, njih mentorji in vabljeni gostje.
ravnatelji šol in predstojnica Zavoda za šolstvo in šport od župana prejeli knjigo avtorja Jožeta Ftičarja z naslovom "Za nápršnjek vedríne I.", odličnjaki pa so prejeli posebna priznanja in knjižne nagrade po naslednjem vrstnem redu:
Osnovna šola Bakovci
7 odličnjakov: Tamara Ciman, Sandra Dervarič, David Donša, Doroteja Kuhar, Monika Štaus, Grega Vurcer, David Vrbančič;
Osnovna šola I Murska Sobota
25 odličnjakov: Tilen Apšner, Barbara Ban, Janik Bačič, Danila Benko, Mitja Dišič, Tomi Došen, Gašper Habjanič, Barbara Hüll, Eva Klemenčič, Petra Knaus, Sanja Kropec, Laura Kotar, Iva Lanščak, Urška Pintarič, Mateja Polak, Tadej Ratnik, Iva Jennie Roš, Tara Rožman, Filip Šeruga, Miha Škalič, Valerija Šulek, Luka Vavtar, Patricija Vidonja, Zoran Vogrinčič, Mitja Žižek;
Osnovna šola II Murska Sobota 17 odličnjakov: Nuša Antolin, Minka Baler, Petra Baranja, Bine Barbarič, Tadeja Belovič, Matija Bregar, Miha Domjan, Janja Donša, Miha Farkaš, Marija Glavaš, Nina Gotar, Valentina Jerič, Vanja Kapun, Iskra Tanjga, Nastja Temlin, Tina Zver, Anja Žižek;
Osnovna šola III Murska Sobota 21 odličnjakov: Anja Bačič, Nino Bavčar, Miha Bokan, Kim Cvetko, Betty Časar, Mojca Čerpnjak, Rok Godvajs, Urška Gomboc, Mojca Györek, Matej Gruškovnjak, Leon Jerše, Nina Kovač, Filip Kuzmič, Martina Linhard, Irena Muhr, Staša Ružič, Miša Šarkanj, Lea Turner, Maja Vinčec, Matej Vučko, Iva Weingerl
Posebne pohvale s priznanjem in knjižno nagrado sta bila deležna tudi učenca osnovne šole IV Murska Sobota - šole s prilagojenim programom Benjamin Car ter Martina Žekš, ki sta proti ostalim učencem te šole, izstopala na različnih področjih šolskega in izvenšolskega dela.
Glasbena šola Murska Sobota je letos imela 6 odličnih učencev v vseh šestih letih nižjega glasbenega izobraževanja in to: Črtomir Antolin (tolkala), Matjaž Balažic (harmonika), Lara Baler (klavir), Mitja Horvat (trobenta), Goran Lang (klarinet), Nuša Piv (prečna flavta).
Po končani podelitvi priznanj in nagrad je župan ob sproščenem klepetu pogostil vse prisotne v Grajskem hramu.
Jože STVARNIK
10
julij 2005
AKTUALNO
Dan odprtih vrat Osnovne Šole III
Soboška III. osnovna šola je ob koncu šolskega leta tudi letos pripravila tradicionalni dan odprtih vrat. Z javno prireditvijo v šolski športni dvorani, na katero so povabili vse starše učencev in druge goste, so delavci šole z učenci pripravili prerez aktivnosti v iztekajočem se šolskem letu. Ob tem so pripravili priložnostno razstavo o izvenšolskih aktivnostih, spomnili pa so se tudi najpomembnejših dosežkov učencev in učiteljev v minulem enoletnem obdobju.
21 učencev je za odličen uspeh v vseh letih izobraževanja prejelo posebna priznanja. Dobili so jih: Anja Bačič, Nino Bavčar, Miha Bokan, Kim Cvetko, Betty Časar, Mojca Čerpnjak, Rok Godvajs, Urška Gomboc, Mojca Györek, Matej Gruškovnjak, Leon Jerše, Nino Kovač, Filip Kuzmič, Martina Linhard, Irena Muhr, Staša Ružič, Miša Šarkanj, Lea Turner, Maja Vinčec, Matej Vučko in Iva Weingerl.
Sicer pa je bilo 62 učencev iz treh oddelkov osmih razredov v minulem šolskem letu zelo uspešnih. Na državnih tekmovanjih iz znanja posameznih predmetov so učenci te šole osvojili šest zlatih, 24 srebrnih in 120 bronastih priznanj iz različnih predmetov. Učenci so se najmnožičneje in najuspešneje vključevali tudi v krožke kulturno-umetniškega, tehniškega in športnega področja ter računalništva. Za bralno značko je vsa leta šolanja bralo 24 učencev. Uspešni so bili člani turističnega krožka, mladi tehniki in mladi raziskovalci. Učenci zaključnih razredov so bili uspešni tudi na športnem področju. Ne kaže pa spregledati sodelovanje v mednarodnih projektih (EU Socrates Comenius 1) ter organizacije in sodelovanja na taborih.
Mladi tehniki z OŠ III so na regijskem tekmovanju osvojili prva mesta v skoraj vseh disciplinah.
Modeli avtomobilčkov so na tem področju med najbolj priljubljenimi.
Odprtost se bogato obrestuje
Na Srednji kmetijski šoli (SKŠ) Rakičan so vse tri strani, ki so bile vključene v trideželni projekt Z reko - prekomejni bioeko-sejem, predstavile zaključne izsledke.
Nosilec in pobudnik projekta je bila srednja ekonomska šola iz Fürstenfelda v Avstriji, kot partnerji pa so sodelovali še dijaki SKŠ Rakičan in gimnazije iz madžarskega Zalaegerszega.
Nekajmesečni projekt, ki ima logično povezavo tudi v mednarodnem trideželnem krajinskem parku Goričko-RaabÖrszeg in je vrhunec dosegel konec maja z vožnjo s kanuji po reki Rabi, je bil podprt s strani programa Euregio in dežele Štajerske iz Avstrije, sodelovalo pa je še nekaj avstrijskih organizacij. Vodja projekta s slovenske strani - profesorica nemškega jezika na SKŠ, Slava Just, je povedala, da je nekaj sredstev v izvedbo projekta primaknila tudi vsaka od navedenih šol. Prepričana je, da je bil namen - ozavestiti mlade o pomenu in ohranjanju naravnega okolja, dosežen. Pomembno pa je tudi bilo, da so se mladi - po sedem iz vsake šole, srečevali, spoznavali in navezali prijateljstva. Odprtost meja Evrope in narodov pač sega tudi na to področje.
Na zaključku se je vsaka šola predstavila tudi s priložnostnim kulturnim programom, povezanim z vodo ali kulturno dediščino. Učenci naše šole so interpretirali Prešernovega
Podelitev mednarodnih certifikatov za sodelovanje v projektu.
Povodnega moža. Na šolskem dvorišču je sledila še razstava s pogostitvijo biohrane. Stojnico je postavila vsaka od omenjenih treh šol; rakičanska je denimo ponujala jabolčni sok, zeliščno in ajdovo juho ter potice in pecivo.
Geza GRABAR
11
AKTUALNO
številka 45
POLETNO SREČANJE V DOMU STAREJŠIH
Dom starejših Rakičan je tudi sredi letošnjega junija pripravil tradicionalno družabno srečanje s piknikom za stanovalce doma, njihove svojce, prijatelje, znance, predstavnike občin in centrov za socialno delo ter delavce doma.
Dom kot javna ustanova, v katerem v dveh oddelkih -stanovanjskem in bolniškem, biva čez 230 stanovalcev, je v prijetnem vremenu z nastopi stanovalcev in gostov poskrbel za veselo razpoloženje, prav tako pa tudi dobro voljo in glasbo.
DELILI SO KNJIGE
Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) Murska Sobota se je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico tudi letos delil knjige ob svetovnem dnevu knjige. Na stojnici pred knjižnico so bile obiskovalcem na voljo brezplačne knjige, ki jih je odpisala knjižnica, MIKK pa je pripravil literarno delavnico z branjem poezije ter predstavitvijo lastnih literarnih del.
LIKOVNA DELAVNICA ZA INVALIDE
V novih prostorih Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije na Noršinski ulici v Murski Soboti je v nizu poletnih aktivnosti letos prvič potekala tridnevna likovna delavnica. Ob Zvezi paraplegikov Slovenije (ZPS) jo je pripravila in vodila pri zvezi zelo aktivna sekcija likovnih umetnikov.
Likovne delavnice so se udeležili slikarji - invalidi iz vse Slovenije, med njimi pa je bil tudi Andrej Klemenčič iz domačega društva. Invalidi so bivali v društvenih prostorih, kjer so zaradi omejenosti mobilnosti tudi ustvarjali.
Kot nam je povedal Benjamin Žnidaršič (na fotografiji), referent za kulturo v ZPS, naj bi se poslej v Mursko Soboto vračali vsako leto, tako da bo likovna delavnica postala tradicionalna.
VODA - VIR ŽIVLJENJA
Med prireditve ob dnevu zemlje sta se vključila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Društvo radiostezistov - bioenergetikov Pomurja, ki sta pripravila zanimivo predavanje pod naslovom Živa voda -vir življenja.
S skrivnostmi iz sveta voda je številno občinstvo seznanjal samostojni raziskovalec, radiostezist Peter Perš iz Murske Sobote.
Geza GRABAR
12
julij 2005
AKTUALNO
Počitnice za najmlajše v dvorcu Rakičan
Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan (RIS) prireja v letošnjem poletju različne aktivnosti za otroke. Poletni šoli jezikov in računalništva, ki sta namenjeni otrokom od 6-10 let, bosta potekali v treh terminih. Med 25. in 29. julijem, med 8. in 12. avgustom ter 22. in 26. avgustom bodo lahko vaši malčki pod vodstvom učiteljev na zabaven način pridobivali in izpopolnjevali svoja znanja tujih jezikov ali računalništva. Otroci se bodo lahko odločili za angleški ali nemški jezik, v računalniški šoli pa bodo pridobivali osnovna znanja s področja računalništva, interneta in elektronske pošte.
Za mlade umetnike pa sodelavci RIS-a med 25. in 29. julijem pripravljajo likovno - ustvarjalne delavnice z ljudsko glasbo in plesom, ter med 8. in 12. avgustom litararno in pravljično obarvan teden poln pravljic, lutk in iger.
Cena posamezne aktivnosti v rakičanskem dvorcu za najmlajše je 18. tisoč tolarjev, zaposleni v RIS-u pa so na voljo vsak delavnik na telefon (02) 535 18 96 ali po elektronski pošti sabina@ris-dr.si. Podrobnosti o programih pa so na vpogled tudi na spletnih straneh Raziskovalno izobraževalnega središča Dvorec Rakičan na naslovu: http://www.ris-dr.si.
Specialna razstava nemških ovčarjev v Rakičanu
V nedeljo 12. 06. smo na prostoru konjeniškega tekmovališča ob kompleksu dvorca Rakičan organizirali 17. tradicionalno specialno razstavo za nemške ovčarje. Organizacijo te prireditve je Kinološkemu društvu Murska Sobota zaupala Državna vzrejna komisija za nemške ovčarje pri KZS.
Udeležba na prireditvi je bila skromnejša kot v preteklih letih. Prijavljenih je bilo 57 psov. Ob domačih razstavljalcih so se je udeležili tudi razstavljalci iz sosednje Hrvaške.
Vsako leto smo se potrudili, da smo zagotovili vrhunskega sodnika. V kinologiji je pač tako, da je kvaliteta sodnika tisti dejavnik, ki daje največjo težo pomenu razstave in rezultatu na njej. Dobiti dobro fizično oceno za psa od takšnega sodnika, je znak za lastnika psa, da pravilno vzreja in da se mu splača še vnaprej v takšnega psa vlagati. Vsi namreč dobro vemo, da je udeležba na tekmovanjih nemajhen strošek za vsakega udeleženca razstave.
Letos nam je uspelo dobiti res vrhunskega sodnika. Prireditev je sodil bivši predsednik Svetovne zveze nemških ovčarjev, sodnik gospod Peter Messler iz Nemčije. Tekmovanje se je začelo ob 9. uri in je potekalo po starostnih razredih kot je predpisano za tovrstna tekmovanja. Se pravi po razredih: 3-6, 6-9, 9-12, 12-18, 18-24 in nad 24 mesecev (razred delovnih psov). Seveda ločeno za pse in psice. Kljub neugodni vremenski napovedi je vreme zdržalo in tako organizatorjem, kot tudi tekmovalcem omogočilo dobre pogoje za tekmovanje. Nekoliko nam je nagajal le močan veter.
Prisotne je pozdravil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in je skupaj s predsednikom državne vzrejne komisije gospodom Radom Pliberškom in s sodnikom Petrom Messlerjem, tudi podelil nagrade za najuspešnejše razstavljalce v letu 2004. Še posebej nas veseli, da je naš član društva Avgust Hojs osvojil s psom Vizum Hojsov naslov državnega prvaka za leto 2004 in naslov državne vice prvakinje za leto 2004 s psico Chipsi Hojsova.
Posebno nagrado društva smo pa podelili tudi našemu članu Danijelu Lipiču, ki je letos na svetovnem prvenstvu psov sledarjev na Ljubljanskem barju, s psico Zala Žitkova osvojil prvo
mesto. To je do sedaj daleč največji uspeh kakšnega slovenskega kinologa v tej disciplini, na kar smo vsi še posebej ponosni.
Organizatorji smo bili zadovoljni z obiskom razstave. Za mnoge ljubitelje psov, ki so si takšno prireditev prvič ogledali, je bilo to še posebno doživetje. Prepričani smo, da je bila to dobra promocija kinološke dejavnosti v domačem kraju in upamo, da bo to prispevalo tudi k večjemu razumevanju in uspehu pri iskanju nove lokacije vadbišča našega društva. Še posebej nas veseli, da smo bili deležni pohvale tudi s strani sodnika gospoda Petra Messlerja, ki je izrazil svoje zadovoljstvo tako z organizacijo kot tudi z kvaliteto razstavljenih psov.
Na koncu pa še posebna zahvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi te razstave.
Te prireditve pa seveda ne bi bilo brez sponzorjev, katerim smo za njihovo podporo še posebej hvaležni. Glavna sponzorja razstave sta bila Zavarovalnica Triglav d.d. in Mestna občina Murska Sobota.
Prepričani smo, da smo z dobro izvedbo prireditve upravičili zaupanje tako Državne komisije za nemške ovčarje pri KZS kot tudi sponzorjev. Zahvala tudi vsem udeležencem in obiskovalcem razstave z vabilom na naše prihodnje kinološke prireditve.
Štefan CIGAN
13
šport
številka 45
Nogomet v Murski Soboti na novih temeljih
Zaradi ogromnih finančnih dolgov ustanovljen nov nogometni klub ND Mura 05. V tretjo ligo z ambicioznimi načrti in domačo mlado ekipo.
Potem ko ŠD NK Mura zaradi finančnega in pravnega kriterija ni pridobila licence za nastopanje v prvi slovenski nogometni ligi za sezono 2005/06, je postalo jasno, da bo z nogometom v Murski Soboti potrebno začeti na povsem novih temeljih. Predvsem ogromni dolgovi, največ dolga se je ustvarilo leta 2002 in to kar 58 milijonov SIT, so bili poglavitni razlog, da so se člani društva ŠD NK Mura odločili za prenehanje delovanja društva. Na pobudo župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca je bil medtem sklican sestanek, na katerem je bilo skupaj z direktorjem Intering Holdinga Polaničem in direktorjem tovarne Mura Mehom sklenjeno, da se ustanovi povsem nov klub z imenom ND Mura 05.
Nogometni klub so prevzeli povsem novi ljudje, ki pri "stari" Muri niso sodelovali. Tako je mesto predsednika zavzel Dejan Kološa, podpredsednik je postal Zoran Krstin, člani upravnega odbora pa so Franc Perš, Janez Horvat in Forjanič Miran. Po ustanovitvi je bila na naslov NZS poslana prošnja za nastopanje v 3. slovenski nogometni ligi vzhod, ki je bila obravnavana na izmed sej in kljub nekaterim pomislekom tudi sprejeta.
Odločitev so v nogometnem klubu Mura 05 sprejeli z velikim zadovoljstvom. Pripravljen je tudi načrt, po katerem bi se naj Mura v elitno prvoligaško druščino vrnila v roku petih letih. V klubu poudarjajo, da bo igralski kader temeljil predvsem na doma vzgojenih igralcih. Igralci, ki bodo v prihodnje nosili črnobeli dres pa so: Boštjan Kamnik, Darko Prša, Goran Šnajder, Tomaž Horvat, Iztok Kerčmar, Tadej Kreft, Vojko Horvat, Miran Pojbič, Damjan Gergjek, Primož Smolkovič, Štefan Horvat, Luka Ivanič, Damir Baler, Jernej Janža, Simon Koren, Rok Buzeti, Mario Zlatar, Zlatko Zelko in Julijan Lebar. Po premisleku se je treningom priključil še Marko Balažic, ki je v drugi polovici minulega prvenstva že odigral nekaj prvoligaških tekem. Vsi igralci so podpisali večletne pogodbe. Pri izbiri samega kadra pa je imel glavno besedo trener Slobodan Djurič, ki dobro pozna
skoraj vse igralce, saj jih je že treniral pri mlajših selekcijah. Djuriču bo v pomoč Štefan Ivanič.
Znana pa je že tudi finančna konstrukcija in sponzorji za prihajajočo sezono. Generalni sponzor je tovarna Mura, ki bo v predvidoma 47 milijonov "težki" letni proračun kluba prispevala 18 milijonov, SGP Pomgrad pa bo zagotovil poleg 15 milijonov še 3 milijone, namenjene izključno mladinskim selekcijam, saj bo vsaka starostna kategorija igralcev imela svojega sponzorja. Preostanek bodo prispevali drugi sponzorji in donatorji.
Izžreban je bil tudi razpored tekem za prihajajočo sezono. Nova Mura se bo tako 14. avgusta na domačem terenu v Fazaneriji predstavila proti ekipi Malečnika. Že drugo kolo bo na vrsti pravi prekmurski derbi, saj se bo Mura srečala z Beltinci. Tretjo kolo pa v Mursko Soboto prihaja lanski prvak 3. slovenske nogometne lige vzhod Zavrč. Uvodne tekme bodo tako izjemno zanimive.
ND Mura 05 ima zastavljene ambiciozne cilje, vrniti se v prvo nogometno ligo, a bo za to potrebno veliko potrpljenja in požrtvovalnosti. Če se bo ekipa, ki ima starostno povprečje 21 let, s srcem borila za Murin grb je takšen scenarij vsekakor možen. Ob tem pa ne sme izostati niti podpora s tribun.
Matej FICKO
Stanko Polanič, Anton Štihec in Dejan Kološa na tiskovni konferenci.
Sedem novih rekordov stadiona
Atletski klub Pomurje-PDU je na atletskem stadionu pri Osnovni šoli I v Murski Soboti pripravil tradicionalni mednarodni atletski miting Priložnost za mlade. Letos je imel posebno težo, saj je sovpadal s 40-letnico delovanja kluba.
Zanimanje za vedno odmevnejše tekmovanje, letos že 9. po vrsti, ki je sodilo tudi v ciklus mednarodnih tekmovanj štirih mitingov, je iz leta v leto večje. Nastopilo je kar 247 tekmovalcev iz 32 klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske.
Med najuspešnejšimi tekmovalci so bili predstavniki domačega AK Pomurje-PDU, saj so osvojili kar pet prvih, dve drugi in pet tretjih mest.
Zmagoviti tek Davorja Gregorinčiča.
14
julij 2005
ŠPORT
O kakovosti nastopov mladih atletov v Murski Soboti pa priča tudi sedem rekordov stadiona, ki so bili doseženi na tekmovanju. Med rekorderkami je (bila) tudi domača tekmovalka Tina Jureš, ki je s časom 12,03 zmagala v teku na 100 metrov za mladinke. Za AK Pomurje-PDU so zmagali še mladinec David Horvat v teku na 300 metrov, med mlajšimi mladinci na 110 metrov z ovirami Denis Hamler in Davor Gregorinčič v teku na 1.500 metrov ter med pionirji Matej Fujs na 800 metrov.
Geza GRABAR
Medalje in nagrade najboljšim.
Poletna košarkaška šola
Za večino mladih je zadnji šolski dan tudi uradni začetek težko pričakovanih počitnic. Veliko pa je tudi takih, ki se radi vključujejo v razne športne aktivnosti, za katere med šolskim letom niso imeli dovolj časa ali pa želijo svoje znanje še dodatno izpopolniti.
V ta namen je od 27. junija do 2. julija na OŠ I potekala košarkarska šola za dečke in deklice, ki je poleg osnovnega namena ponujala tudi nekatere druge športne vsebine. Športni pedagog in koordinator KZS za šolsko košarko, Peter Juteršnik ima na tem področju že dolgoletne izkušnje.
Peter Juteršnik, športni pedagog in komentator
KAKŠEN JE NAMEN POLETNE ŠOLE?
Glavni namen košarkarske šole je, da mladim ponudimo čim bolj kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa. Mi jim to ponudimo v obliki košarke z željo, da si pridobijo nekatere nove izkušnje, da vzljubijo šport kot način zdravega življenja ali pa si pridobijo tudi nove delovne navade. Tako smo letos organizirali že 13. košarkarsko šolo, v kateri je sodelovalo 82. učencev in učenk iz Pomurja in nekaterih drugih slovenskih krajev.
KAKO POTEKA KOŠARKARSKA ŠOLA?
Dopoldanska vadba se prične ob 9. uri in traja do 11.15 ure. Nato sledi malica in odhod na soboško kopališče. Tam potem veliko plavamo, organiziramo tudi kakšne igre v vodi ter opravimo kosilo. Ob 15. uri smo ponovno na igriščih, kjer se z vadbo košarke nadaljuje vse tja do 18. ure. Prva dva dneva
sta v glavnem namenjena vadbi tehničnih elementov z in brez žoge, postopoma pa potem prehajamo tudi na taktične elemente vadbe.
Veliko je igre v situaciji 1:1, kjer se udeleženci in udeleženke košarkarske šole pomerijo med seboj in tako neposredno ugotovijo kakšno je njihovo košarkarsko znanje.
Razdeljeni po starostnih kategorijah odigramo tudi veliko tekem, na koncu pa še tekmujemo v zadevanju prostih metov. Posebej moram poudariti, da vsak udeleženec in udeleženka košarkarske šole na zaključku prejme ustrezno priznanje, najboljši pa tudi medalje.
KAKŠEN JE ODZIV NA TAKŠNO OBLIKO PREŽIVLJANJA POČITNIC?
Že dejstvo, da so se košarkarske šole udeležili v tako velikem številu je najboljši odgovor. Veliko je pohval in vzpodbud, da naj vztrajamo še naprej. Tisti, ki bodo želeli, se lahko vključijo v redno vadbo košarke na svojih šolah ali pa v KK Radenska Creativ.
Povedati še moram, da je v sklopu košarkarske šole potekal tudi seminar za sodnike, v katerega so bili vključeni večinoma igralci iz kadetske selekcije KK Radenska Creativ.
Največjega presenečenje pa je čakalo udeležence in udeleženke košarkarske šole prav zadnji dan, ko so si lahko v športni dvorani OŠ I ogledali tekmo med KK Radenska Creativ in mlado reprezentanco Slovenije. Upajmo, da ne zadnjič!
Mario ČEP
15
šport
številka 45
Občani v športnih disciplinah zunaj meja občine
Rakičani poleteli na 13. mesto
Na prvem Red Bullovem tekmovanju Flugtag, ki je 12.junija potekalo v štajerski prestolnici, se je v letenju preizkusila tudi skupina mladih Rakičanov imenovana kar Leteči pacient.
Flugtag je tekmovanje v letenju z doma izdelanimi letali. Domača posadka v sestavi Dejan Kolbl, Matej Kolbl, Simon Horvat in Uroš Raščan, je bila oblečena v medicinske sestre, zdravnika in pacienta - pilota. V vodi so pristali vsi, osvojili pa so 13. mesto v konkurenci 33 ekip.
Janez Lipič premagal dolomitski maraton
Janez Lipič, učitelj športne vzgoje iz Murske Sobote, je premagal dolomitski maraton Maratona dles Dolomites, ki velja za eno najtežjih gorskih kolesarskih preizkušenj v Evropi. Etapo, dolgo kar 147 kilometrov, je prevozil v 6 urah in 57 minutah in vozil s povprečno hitrostjo 21,15 km/h. Lipič se je udeležil maratona med kolesarji brez prijave, saj je osem tisoč prostih prijav pošlo v nekaj trenutkih.
Gulliver sports team
Monociklist Jože Vöröš se je uspel lansko leto na grajski ploščadi v Murski Soboti vpisati v knjigo največjih dosežkov sveta s 24 urnim neprekinjenim kolesarjenjem na grajski ploščadi v MS.
Z nekaj težavami, predvsem sedežem in vijaki na monociklu mu je uspel svetovni podvig, omenjeni monocikel pa je zdaj namenjen za vzpone.
Skupaj s člani v športnem društvu Gulliver Sports Team ima monociklist zastavljene nove načrte in upa na podvige.
Jože Vöröš vsako leto sodeluje s preventivnim projektom, namenjen je predšolskim otrokom in tudi ostalim udeležencem v prometu. Akcijo so poimenovali Vozniki pozor. V letošnjem letu se bo Jože Vöröš odpravil na visok avstrijski vrh, Glosglockner, ki meri 3897 metrov, njegov cilj je doseči višino 2.400 metov.
V letu 2005 se bo povzpel še na Vršič, vse projekte pa namenil predvsem promociji in pripravi na podvig, načrtovan prihodnje leto, z monociklom se bo odpravil na pot med Mursko Soboto in Ingolstadtom.
Jože Vöröš je ponosen na svoje dosežke ter je označil izjave, ki so krožile po spletnih straneh, češ, da so rekordi neveljavni, kot lažne in neprimerne.
Dobil je podporo novega sponzorja za dobo dveh let, ob strani mu bo stala še okrepljena ekipa v društvu, pravi, da ima rad izzive in načrtuje projekte v sosednji Avstriji ter prihodnje leto v Nemčji.
Mirjana LJUBOJE
16
julij 2005
ŠPORT
5. slovenske igre šolarjev
Mestna občina Slovenj Gradec je bila v začetku junija organizator 5. slovenskih iger šolarjev. Nastopalo je 270 tekmovalcev v starosti 12 - 15 let v atletiki, malem nogometu za dečke in odbojki za deklice. Tekmovalci so bili iz občin, ki so članice slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev: Celje, Domžale, Koper, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Šentilj.
Ekipno so domači igralci z doseženimi 49 točkami osvojili prvo mesto mesto pred drugo uvrščeno ekipo Maribora (48), ekipo Raven na Koroškem (48), Lendave (47), Kopra (45), Celja (40), Domžal (437), Šentilja (27), Slovenj Gradca (19) in Pesnice (18).
Vsekakor je to velik uspeh za športnice in športnike Mestne občine Murska Sobota, ki so si s svojim prizadevnim delom prvo mesto tudi zaslužili, zahvala gre tudi trenerjem, ki so ekipe v atletiki, malem nogometu in odbojki na 5. slovenskih igrah šolarjev v Slovenj Gradcu uspešno vodili. Organizator 6. slovenskih iger šolarjev v letu 2006 bo Mestna občina Koper, ki bo v jeseni letošnjega leta pristopila k slovenskemu združenju mednarodnih iger šolarjev.
V atletskem tekmovanju so prvo mesto osvojili: Bine Barbarič v skoku v višino z rezultatom 1.70 m, Aleksandra Kramberger z rezultatom 1.51 m, v teku na 1.500 metrov Matej Fujs s časom 4 minute, 27 sekund in 80 stotink. Drugo mesto je osvojila Urška Martinec v teku na 800 metrov s časom 2:31,40. Tretjo mesto pa je pripadlo Lari Gruškovnjak, ki je v suvanju krogle dosegla rezultat 9 metrov 474 milimetre.
Stanko KERČMAR
Plakete soboške športne zveze za leto 2005
Skupščina Športne zveze Murska Sobota je na svoji junijski seji podelila že tradicionalne plakete športnima delavcema in najuspešnejšima športnikoma.
SILVO KAVČIČ - za
dolgoletno delo v judu Zelo zgodaj se je začel ukvarjati z judom. Uspešna je njegova tekmovalna pot med pionirji, kadeti in mladinci, saj se je uvrščal med najboljše in bil tudi reprezentant. Ima osvojen mojstrski pas I. DAN. Danes je v soboškem klubu trener. Pod njegovim vodstvom nastaja kvaliteten rod mladih judoistov, ki se v slovenskem in mednarodnem prostoru uspešno uvršča med najboljše. Tudi v klubskih organih deluje. Odlikuje ga marljivo in dosledno delo.
ŠTEFAN REŽONJA - za dolgoletno delo v šahu V šahovsko dejavnost je vključen že vrsto let. Uspešen je bil že kot mladinec, leta 1984 je osvojil naslov mojstrskega kandidata. Tudi na našem področju je osvojil naslove pomurskega prvaka. V društvu je znan kot eden izmed najaktivnejših članov, leta
2004 je bil na državnem prvenstvu med seniorji v pospešenem šahu četrti. Tudi v organih društva je aktiven vrsto let kot član upravnega odbora v času od 1980 pa do 1983 je pa bil predsednik.
Plaketi sta prejela tudi športnika za osvojene kolajne na evropskem prvenstvu:
MITJA SEDMAK -
za osvojeno tretje mesto na evropskem prvenstvu za mladince, ki je potekalo lansko leto v našem mestu. Kolajno je osvojil v kategoriji do 96 kg.
JURE KUHAR - za
osvojeno tretje mesto na evropskem prvenstvu za mladince, ki je potekalo lansko leto v našem mestu. Kolajno je osvojil v kategoriji do 84 kg.
Ludvik ZELKO
Plaketi sta prejela športna delavca:
17
številka 45
Motoklub Veterani Murska Sobota
TEHNIČNA DEDIŠČINA NA OGLED
Člani Motokluba Veterani iz Murske Sobote so se na parkirišču pred pošto in banko na Trgu zmage v središču Murske Sobote na razstavi starodobnikov in spremljajoče dokumentacije tudi letos predstavili v vsej svoji veličini. V okviru Soboških dnevov so namreč razstavili vso tehniko, s katero razpolagajo, in ki sodi v leta izdelave med 1926 in
1979. In videti je bilo mogoče marsikaj. Največ motorjev, precej pa tudi avtomobilov in nekaj kmetijske mehanizacije. Pri slednji je bil v središču pozornosti traktor Lanz buldog iz leta 1951, ki se prižiga na žarilno svečo. Veliko pozornost pa je pritegnila tudi maketa stare prekmurske hiše z mlatilnico, ki ja avtentična kopija Sevrove domačije iz Murske Sobote.
Društvo, ki šteje kar 170 članov, je na panojih v sliki in besedi kronološko predstavilo tudi delovanje kluba, posebno mesto pa je zavzemala dokumentacija o zgodovini cestno-hitrostnih dirk v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja po ulicah Murske Sobote.
Z lepo obnovljenimi motorji in motornimi kolesi se za ohranjanje tehnične dediščine tudi v Murski Soboti in okolici ni bati.
Filmski primerek mercedesa iz leta 1952.
RELI VETERANOV
Motoklub Veterani iz Murska Sobote je pripravil tradicionalni, letos že 14. reli veteranov. S priložnostno razstavo in spretnostno vožnjo je več kot 200 starodobnikov (in njihove voznike) iz domovine in tujine, pot vodila skoraj 80 kilometrov po Prekmurju.
Tudi zaključek zelo priljubljenega srečanja - končal se je seveda z družabnim delom, je bil na platoju soboškega BTC-ja oziroma parkirišču Mursketransport.
Ni kaj, lepotec, da te kap!
Veteranstvo ima starostno mejo (vozila, izdelana do leta 1979), ne pozna pa državnih meja: motoma kolesa so pripeljali tudi iz Nemčije in Hrvaške.	GEza GRABAR

STARODOBNIM
18
julij 2005
GASILCI
Občinsko gasilsko tekmovanje v Kupšincih, ki sta ga v tamkajšnjem športnem centru vzorno pripravila in izvedla Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota in domače prostovoljno gasilsko društvo, je tudi letos potrdilo, da je strokovna in operativna usposobljenost vseh enajstih krajevnih in industrijske gasilske enote iz tovarne Mura, delujočih na območju občine, na zavidljivi ravni. Zasluge za to velja pripisati tako vodstvom posameznih društev, kakor občinski gasilski zvezi, ki z roko v roki skrbita za operativno in siceršnjo usposobljenost gasilcev; od najmlajših do veteranov.
Štafetni tek čez ovire.
O vlogi prostovoljnega gasilstva, ki ima v Murski Soboti tudi poklicno jedro, so se pred pričetkom tekmovanja, ki se ga je udeležilo kar 29 enot z blizu 300 gasilci in gasilkami, pohvalno izrazili tako župan mestne občine Anton Štihec, predsednik Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič, kakor v imenu gostiteljev tudi predsednica krajevne skupnosti Kupšinci Andreja Kuhar in predsednik prostovoljno gasilsko društvo Kupšinci Tadej Kumin. Anton Štihec je pohvalil dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo in gasilsko zvezo, ob tem pa spomnil na potrebo po nenehnem izobraževanju in usposabljanju gasilcev. Občina jim bo pri tem nudila vso potrebno podporo, je dejal župan, pri potrebnem opremljanju pa jim bo tudi materialno pomagala. Tudi predsednik Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič je bil prepričan, da je potrebno osvojeno znanje vselej nadgrajevati, saj novi materiali zahtevajo drugačne pristope pri gašenju ob izbruhu požarov. Dobro pripravljeno in izvedeno tekmovanje, za kar imajo seveda največ zaslug prizadevni gasilci in drugi krajani Kupšinec, pa je tudi letos pomenilo piko na i vsakoletnega ciklusa izobraževanj in usposabljanj. Ta se začenjajo že z zimskimi izobraževanji, nadaljujejo z usposabljanjem praktičnega ravnanja z gasilskim orodjem in opremo ter pomenijo prvi mejnik v letnih pregledih društev.
Po pričakovanju je v članski konkurenci, kjer so nastopile enote iz desetih društev (Prostovoljno gasilsko društvo Bakovci z dvema), tudi letos naslov občinskega prvaka in prehodni pokal zveze odšel v Rakičan. Na drugem mestu sledi enota Murske Sobote in na tretjem Kupšincev. Med petimi
članskimi ekipami pa so slavile gasilke Polane pred Černelavci in Markišavci.
Zagon motorne brizgalne
Vse enote so izvajale t.i. hitro mokro vajo z motorno brizgalno, vajo razvrščanja in raznoterosti, z žrebom pa je bil iz posamezne enote izbran še posameznik, ki je reševal še teoretično nalogo. Dobra je bila udeležba tudi med mladimi, saj je med pionirji nastopilo kar pet enot, med pionirkami pa dve. Pri slednjih je bila Polana boljša od Kupšincev, najboljše pionirje pa imajo v Krogu, Satahovcih in Rakičanu. Mladinske desetine premore kar šest društev, s čimer se še kako potrjuje rek, da se za prihodnost gasilstva v društvih Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota Murska Sobota ni bati. Najboljše naraščajnike, ki bodo že čez nekaj let nastopili v članskih enotah, imajo v Markišavcih, Rakičanu in Krogu.
Predstavniki zmagovalnih enot v vseh kategorijah.
Med člani B so bili najuspešnejši prav tako gasilci iz Markišavcev, na drugem mestu sledi IGD Mura in na tretjem Krog. Edina veteranska enota med nastopajočimi je bila iz Černelavcev.
Med člani in članicami sta se na regijsko tekmovanje uvrstili moška in ženska enota iz Markišavec in Černelavec, saj sta poleg članov Černelavec edini nastopili s taktično vajo, ki je predpisano za letošnji ciklus tekmovanj na nivoju Gasilske zveze Slovenije.
Geza GRABAR
Uspešno gasilsko tekmovanje v Kupšincih
19
GASILCI
številka 45
Pomlajevanje gasilskih vrst
Tudi v soboški Gasilski zvezi se zavedajo pomena vzgoje mladih gasilcev in pomlajevanja članstva, zato so zadnja dva dni v juniju pripravili in izvedli dvodnevni gasilski tabor za pionirje in mladince "Tabor 2005".
Že sam odziv mladih - zbralo se jih je čez 60 iz večine društev mestne občine, dokazuje, da je zanimanje mladih za skupno preživljanje prostega časa zelo veliko, po drugi strani pa so tabori oblika, ko lahko mladi preko igre utrjujejo prijateljske vezi in se seznanjajo z osnovami gasilstva. Kot je povedal predsednik GZ MO Štefan Barbarič, postaja tudi taborjenje gasilske mladine v soboški gasilski zvezi oblika usposabljanja, ki po eni strani temelji na skupinskem delu taborečih, po drugi strani pa poteka organizirani program, katerega rdeča nit je gasilstvo v naravi.
Prostore za izvedbo tabora je mladim gasilcem velikodušno odstopila soboška vojašnica, izbira lokacije pa je bila posrečena tudi zaradi vse potrebne logistične podpore, ki jo premore, pa tudi športnih igrišč in bližine mestnega kopališča. Med prostimi aktivnostmi je namreč bilo na sporedu tudi kopanje v mestnem kopališču, za kar je upravljavec kopališča - Komunala Murska Sobota, za vse udeležence
zagotovil brezplačno skupinsko kopanje.
Z zanimanjem mladih so bili zadovoljni tudi predsednik komisije za delo z mladimi pri GZ MO Murska Sobota Štefan Jablanovec iz PGD Satahovci in člana komisije Karel Rituper iz PGD Markišavci in Branko Lončar iz PGD Černelavci. Levji delež pri ogledu in seznanitvi z gasilskimi sredstvi in sodobno gasilsko opremo in tehniko za gašenje, pa tudi praktičnim prikazom le-te, pa je ob gasilcih osrednje gasilske enote Murska Sobota odigral tudi poveljnik zveze Franc Olaj. Za koordinacijo vsega je skrbel tajnik zveze Jože Rituper.
Gasilsko mladino sta na taboru obiskala tudi župan MO Anton Štihec in regijski poveljnik Anton Rančigaj, ki sta iz prve roke izvedela vtise mladih tabornikov, ob tej priložnosti pa sta se srečala tudi z vodstvom vojašnice.
Taborjenje v vojašnici, ki je oba dneva trajalo me 8. in 19. uro z bivanjem doma, so ob utrjevanju teoretičnega znanja bodočega kviza Mladi in gasilstvo, izkoristili tudi za predstavitev vojaškega življenja, spoznavanje vojaške opreme in tehnike.
Skupinski posnetek udeležencev gasilskega tabora 2005.
Rokovanje z ročnikom za vodo je za mlade vselej velik izziv.
Soboški gasilci lani posredovali v kar 54 primerih
Gasilsko društvo Murska Sobota kot osrednje društvo v regiji z več kot 120-letno tradicijo igra že od nekdaj najpomembnejšo vlogo na tem področju. Poleg gašenja in reševanja ob požarih kot primarnima nalogama, soboški gasilci skrbijo tudi za zaščito in reševanje ob drugih nesrečah v Murski Soboti, mestni občini in po potrebi tudi širše. S strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa so kot osrednja enota zadolženi za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na območju Upravne enote Murska Sobota, pa tudi širše.
"Da bi lahko vse omenjene naloge uspešno izvajali, moramo zagotoviti stalno pripravljenost, skrbeti moramo za usposabljanje in izobraževanje naših operativnih članov, prav tako pa je za nas pomembna opremljenost z osebno in skupno zaščitno opremo, reševalno opremo ter gasilsko tehniko. Seveda k temu sodi tudi sprotno vzdrževanje te opreme in tehnike," je povedal poveljnik Anton Gomboc. Postregel tudi s podatkom,
da je njihova operativa v letu 2004 posredovala v kar 54 primerih. V intervencijah je sodelovalo 294 gasilcev, ki so skupaj opravili 578 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa je bilo še veliko ur usposabljanja na vozilih in opremi, pri požarnih stražah, na raznih prireditvah in podobno, skupaj krepko čez 850 prostovoljnih ur.
Omejil se je na vsebino intervencij. Kar 19 jih je bilo zaradi nesreč v cestnem prometu, osem ob požarih na objektih, po štiri ob požarih v naravnem okolju in ob nesrečah z nevarnimi snovmi, dve zaradi požara na prometnih sredstvih.
Lani so se soboški gasilci soočili z nekaj zelo zahtevnimi intervencijami ob posredovanju pri izlitjih nevarnih snovi. "Ena takšnih intervencij je bila na carinskem terminalu v BTC v Murski Soboti. Pri tej so zaradi obsežnosti skupaj z našo enoto sodelovale še enote PGD Gornja Radgona, PGD Ljutomer in IGD Nafta Lendava, ki so prav tako pooblaščene za posredovanje ob takih nesrečah. "Prav je, da si ob večjih
20
julij 2005
GASILCI
intervencijah med seboj pomagamo," je poudaril in dodal, da je njihova enota kar nekajkrat posredovala na železniški postaji na Hodošu, kjer je iz vagonskih cistern iztekala nevarna snov. "Vse smo tudi uspešno rešili. Takšno delo je za nas operativce zelo nevarno. Upoštevati moramo znanje in zaščito, za kar pa ugotavljamo, da nam manjka še nekaj opreme. Nabavo načrtujemo v letošnjem letu. V društvu pa posvečamo veliko pozornost tudi usposabljanju kadrov. Zato bomo nemajhna sredstva namenili za izobraževanje, tako v okviru društva, kakor tudi za izobraževanje v republiškem izobraževalnem centru na Igu."
Društvo pa je bilo skozi celo leto aktivno tudi na preventivnem področju. V oktobru - mesecu varstva pred požari, so bili na dveh vajah v organizaciji GZ MO Murska Sobota, sodelovali so na vaji Potres 2004 v Ljubljani ter na pred-
stavitvi gasilstva in gasilske tehnike po osnovnih šolah, opravljeni so bili tudi ogledi proizvodnih, trgovskih in poslovnih objektov v smislu požarnega varstva. Tako si je poveljstvo skupaj z vodstvom društva ogledalo kompleks Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu, proizvodne prostore tovarne Mura v Murski Soboti in turistični kompleks Naravni park Terme 3000 v Moravskih Toplicah.
Od lani pa je GD Murska Sobota bogatejše za novo gasilsko vozilo - avtocisterno MAN 16/70 z rezervoarjem za 7.000 litrov vode in kombinirano črpalko. "Vozilo nam bo poleg gašenja služilo tudi za morebiten prevoz pitne vode. Z nabavo omenjenega vozila pa smo zaokrožili tudi opremljanje voznega parka vse do leta 2009.", je za zaključek povedal Anton Gomboc.
Gasilci nepogrešljivi tudi ob prometnih nesrečah
Dvodnevno preventivno akcijo Osveščen voznik je varen voznik, so z namenom izboljšanja nizke ravni prometne varnosti v pokrajini ob Muri pripravili Zavarovalnica Triglav - Območna enota Murska Sobota, tamkajšnja policijska uprava, reševalna služba, Prometno varnostni center, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije ter Gasilsko društvo Murska Sobota.
Soboški gasilci v to druščino niso bili izbrani naključno, saj je operativna enota za reševanje ob prometnih nesrečah izjemno pomembna institucija, ki se ukvarja s to problematiko oziroma velikokrat za človeška življenja zelo odločilnimi nalogami.
Prvi dan akcije je bil strokovno obarvan, saj je po poskusnem trku vozil v Prometno varnostnem centru v Noršinski ulici - preventivno so bili tam tudi gasilci, potekala okrogla miza pod naslovom Kritični cestni odseki v Pomurju. Med njimi je vsekakor na prvem mestu najbolj prometna -magistralka G1 med Spodnjo Ščavnico in Dolgo vasjo. To cesto je lani prevozilo več kot 600 tisoč tovornih vozil, prav na tej cesti oziroma točneje na odseku med Gornjo Radgono in Spodnjo Ščavnico, pa je ugasnilo tudi največ življenj. Lani so jih tam našteli kar šest. Pomurci še vedno pogrešajo in potrpežljivo čakajo na avtocesto, ki bi promet na sedanjih glavnih prometnicah zagotovo več kot prepolovila.
Največji odziv širše javnosti na akcijo pa je bil drugi dan ob simulaciji prometne nesreče in reševanja v samem mestnem središču, kar je bil tudi namen. Pri simulaciji oziroma v prikazu vseh postopkov in vsebine del ob prometni nesreči so zelo vidno vlogo igrali tudi gasilci iz GD Murska Sobota. S posebno usposobljeno ekipo in specialnim vozilom za intervencije ob nesrečah v cestnem prometu so namreč prikazali, kako rešujejo ukleščenega voznika-poškodovanca iz vozila.
Tako so gasilci-reševalci prikazali delovanje hidravličnega orodja za rezanje avtomobilske pločevine, kot so denimo škarje in klešče.
Ob predstavitvi pravilnega ukrepanja navzočih pri prometni nesreči in praktičnim prikazom delovanja policistov, reševalcev prve medicinske pomoči in gasilcev, je prikaz povezoval moderator programa. Ta je ob pomoči predstavnikov ekipe, ki je v danem trenutku opravljala prikaz, komentiral posamezne aktivnosti. Ko so v akciji rezanja pločevine zveriženega vozila nastopili soboški gasilci, je komentar prevzel njihov poveljnik Anton Gomboc. Dejal je, da je njihova ekipa na intervencijah ob prometnih nesrečah lani posredovala v kar 19 primerih ter da je njihov odzivni čas v primeru reševanja ukleščenega voznika za slednjega življenjskega pomena, zato se nenehno usposabljajo in urijo. Sicer pa so soboški gasilci lani intervenirali v 54 primerih, od tega največ prav ob nesrečah v cestnem prometu.
Vsi akterji prikaza reševanja, vključno z gasilci, so bili ves čas ob samem prizorišču prisotni tudi na stojnicah s svojim promocijskim gradivom in nasveti.
Geza GRABAR
Reševanje ukleščenega voznika iz vozila je velikokrat življenjskega pomena, zato mora biti ekipa dobro opremljena in usposobljena. Soboška reševalna enota je.
21
GASILCI
številka 45
Bakovski gasilci z novim kombiniranim vozilom
S slovesnim prevzemom novega kombiniranega orodnega gasilskega vozila so gasilci iz Bakovec postavili novi mejnik v bogati, več kot 80-letni zgodovini društva. Vozilo znamke mercedes 416 CD in oznako GV V1, z nekaj obstoječe gasilske opreme, vredno 16 milijonov tolarjev, pomeni uresničitev njihovih dolgoletnih želja in omogoča zagotavljanje še večje požarne varnosti v kraju in bližnji ter daljni okolici.
Ob novi pridobitvi so gasilcem na priložnostni slovesnosti -mimohodu gasilcev in Prekmurske godbe Bakovci z mažoretkami, v športnem centru ob navzočnosti kar 15 gasilskih društev in številnih krajanov - čestitali tako župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, predsednik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič, predsednik krajevne skupnosti Dane Katalinič in drugi.
Župan se je med drugim tudi ob tej priložnosti gasilcem javno zahvalil za požrtvovalno in prostovoljno delo, ki ga opravijo kot aktivni člani v svojih vrstah: bodisi z izobraževanjem, bodisi pri praktičnem usposabljanju in na pogoriščih ali prizoriščih drugih nesreč. Obljubil je, da si bo tudi po svojih
močeh prizadeval, da bi bilo vozilo čimprej do potankosti opremljeno, ter izrazil upanje, da bi ga čim manjkrat uporabljali ob nesrečah in intervencijah. Enakih želja je bil tudi predsednik Gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Barbarič, rekoč, da je požarna ogroženost naših domov zaradi novih materialov in uporabe novih energentov vse večja, v tem duhu pa tudi intervencije strokovno zahtevne.
Da je gasilstvo med ljudmi v Bakovcih zelo priljubljeno, potrjuje tudi velik odziv krajanov na nabiralno akcijo ob nakupu vozila.
Potem, ko je Avgust Marič podal kronološki pregled o tehnični opremljenosti društva (to danes razpolaga z avtocisterno s 4.500 litri vode, orodnim vozilom, gumijastim čolnom z motorjem, dvema motornima brizgalnama in več manjšimi črpalkami) sta predsednik Janez Jablanovec in poveljnik Janez Režonja zaslužnim organizacijam in skupnostim podelila spominske zahvale. Med drugim so jih dobili tudi gasilci iz Bovca, s katerimi so Bakovčarji po zaslugi svojega krajana Štefana Sočiča pobrateni od letošnjega februarja.
Gasilce je nagovoril župan mestne občine Anton Štihec.
Poveljnik Gasilske zveze Murska Sobota Franc Olaj poroča predsedniku Štefanu Barbariču.
PESEM NE POZNA MEJA
S sporočilom, da za vinogradnike in pevce čas teče kot dobro vino ter uglajena pesem, sta bila Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko in DV Goričko gostitelja in organizator-
ja 37. mednarodne revije Pesem ne pozna meja.
Čeprav gorički vinogradniški pevski zbor na omenjenih festivalih doma in v zamejstvu, na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, sodeluje vse od začetka svojega delovanja, je bila Prekmurcem revija zaupana šele letos. To pa je tudi najlepše priznanje in darilo ob njihovi 10. obletnici delovanja. Na odru dvorane soboškega kina Park je poleg domačega zbora nastopilo še osem gostujočih skupin, in sicer: Moški pevski zbor "Vesna" iz Križa pri Trstu, Vokalna skupina Rihemberg in Moški pevski zbor "Franc Fgonik", oba iz Branika, Moški pevski zbor "Jezero" iz Doberdoba, Moški pevski zbor "Foltej Hartman" Edinost iz Pliberka, Ženski pevski zbor "Vesna" iz Križa pri Trstu, Mešani pevski zbor "Avgust Pavel" iz Gornjega Senika in Moški pevski zbor "Svoboda" iz Trbovelj.
Vsak zbor, razen domačega (ki je zapel tri pesmi) je nastopil z dvema ter skupno pesmijo Zemljo prekmursko in Zdravljico, vsi skupaj pa še prekmursko narodno Teče mi vodice in Rada Simonitija Vstajenje Primorske.
Geza GRABAR
-
22
julij 2005
OKOLJE
Zbirna mesta za ločeno zbiranje odpadkov
Z ločenim zbiranjem odpadkov smo pričeli pred 15 leti. Danes je ločeno zbiranje dokaj uveljavljeno tudi drugod po Sloveniji.
Sortiranje odpadkov je kakovostno takrat, ko občani spoštujejo navodila za pravilno sortiranje in odlaganje v zabojnike, ki so namenjeni za posamezne vrste odpadkov: (papir, steklo, kovine, plastika). Količina ločeno zbranih frakcij z leti narašča, kar je vsekakor pohvalno in za kar se občanom zahvaljujemo. Opažamo pa nekaj nejasnosti oz. nepozornosti pri ločevanju odpadkov, zato bi radi občane dodatno informirali o načinu zbiranja ločenih frakcij:
• V skladu s pogodbo z Mestno občino Murska Sobota praznimo zbirna mesta enkrat mesečno (Naše podjetje jih občasno prazni večkrat.).
•	Ugotavljamo, da je sortiranje ponekod nekakovostno (nekateri stanovanjski bloki, pa tudi določene ulice oz. naselja). Prosimo vas, da sortirate odpadke v skladu z navodili. Če jih nimate, jih lahko dobite na sedežu podjetja Saubermacher&Komunala d.o.o., Kopališka 2, M. Sobota ali naši spletni strani www.saubermacher-komunala.si.
•	Prav tako prosimo občane, da ne odlagajo v zabojnike frakcij, ki tja ne sodijo, saj na ta način ne moremo predati sekundarnih surovin v nadaljnjo predelavo (na primer: keramične ploščice, svinjske kože, azbestne plošče ...).
• V kolikor ugotovite, da je zabojnikov za posamezno vrsto frakcij premalo, nas pokličite in jih bomo dodatno namestili. Seveda lahko s stiskanjem odpadkov (npr. plastenke, škatle, itd) zmanjšate njihov volumen in s tem preprečite, da bi bili zabojniki prehitro polni.
•	Če imate občasno večjo količino tovrstnih odpadkov, npr. pri sezonskem pospravljanju, jih lahko pripeljete v zbirni center, ki se nahaja na sedežu podjetja.
Direktor Saubermacher&Komunala mag. Branko ŠKAFAR, univ. dipl. ekon.
DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA JE:
OKTOBER - MAREC, od 8.00 do 17.00 APRIL - SEPTEMBER, od 7.00 do 19.00 SOBOTA: od 8.00 do 12.00 NEDELJA, PRAZNIKI: ZAPRTO Sprejem odpadkov je za občane brezplačen!
• Za dodatne informacije o ravnanju z odpadki nas pokličite na tel. št. 521-37-20 od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro.
Skupaj
poskrbimo, da bo naše okolje urejeno in čisto.
23
OBJAVE
številka 45
VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o.
Murska Sobota, Kopališka 2
telefon	02 521-37-00
telefax	02 521-37-40
POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU
MURSKA SOBOTA ZA LETO 2004
VODNA ZAJETJA
So na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje in se napajajo iz podtalnice. Največja količina vode se črpa v Krogu. Iz Črnskih mej in Fazanerije se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2004 je bilo načrpano 2.512.745 m3, od tega 74,0% iz Kroga, 19,2% iz Črnskih mej in 6,8% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.865m3.
Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora približno 0,1 mg/l vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene dogodke, npr. v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode.
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki tedensko odvzame 1-2 vzorca za redne bakteriološke preiskave ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca mesečno za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize.
V letu 2004 je bilo odvzeto 72 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 17 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko je bil oporečen en vzorec in sicer zaradi povečanega števila mikroorganizmov.
Kemično oporečnih je bilo 5 vzorcev: na črpališču Črnske meje je bilo oporečnih 5 vzorcev zaradi povečane vsebnosti desetil atrazina in nitratov -vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja koncentracije pesticidov v skladu z odločbo pristojnega republiškega zdravstvenega inšpektorja.
Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1μg/l za posamezen pesticid in 0,5μg/l za pesticide skupno) gre za načelno "ekološko" mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2μg/l. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2μg/l atrazina, po dosedanjih znanstvenih dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje.
Vsebnosti pesticidov na posameznih zajetjih se bodo z analizami spremljale tudi v prihodnjih letih, v letu 2005 predvidoma štirikrat.
V	zajetjih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini, občasno pojavljajo povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina, desetil - atrazina in nitratov. Ker dajeta ti dve zajetji manj kot 30% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz zajetja Krog (kjer teh pesticidov ni), dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna.
V	letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) prevzela država. Podrobni podzakonski akti o vseh postopkih upravljanja in varovanja vodnih virov še niso sprejeti. Zaradi velikega števila kmetijskih površin v ožjem vodovarstvenem pasu (Č. meje - 30ha in Fazanerija - 12ha), bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo kvaliteta podtalnice spremenila preko noči, iz tabel pa je razvidno, da se stanje z leti počasi izboljšuje.
OMREŽJE
Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 27.000 prebivalcev ter gospodarstvo v občinah M.Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova.
Skupno število priključkov je 7.072, od tega 831 pod-
24
julij 2005
OBJAVE
jetij, 106 blokov z 2.709 stanovanji in 6.135 individualnih priključkov:
Občina	Bloki	Individualni priklj.	Podjetja	Skupaj
M.Sobota	100	4.249	666	5.015
M.Toplice	1	975	70	1.046
Puconci	5	756	67	828
Cankova	0	155	28	183
SKUPAJ	106	6.135	831	7.072
- dva vzorca 09.12. (OŠ Puconci in vrtec Gregorčičeva, M.Sobota)
Kontrolne analize niso pokazale nobenih neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi.
V letu 2004 je bilo skupno v vse občine prodano 2.155.166 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.070.376 m3 in gospodinjstva 1.084.790 m3.
Poraba po občinah:
Občina	Gospodarstvo	Gospodinjstva	Skupaj	Dnevna poraba (m3/dan)
Murska Sobota	792.445	834.685	1.627.130	4.446
Puconci	17.238	104.113	121.351	332
Cankova	5.107	31.143	36.250	85
Moravske Toplice	255.586	114.849	370.435	1.013
SKUPAJ:	1.070.376	1.084.790	2.155.166	5.888
Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2004 več kot 40 okvar, katere so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP.
Kvaliteto pitne vode določa:
-	Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04)
-	notranja kontrola po sistemu HACCP
HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) sistem, ki omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka.
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame 3 vzorce za redne bakteriološke preiskave ter občasno (enkrat mesečno) po en vzorec za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. V letu 2004 so bili odvzeti štirje vzorci:
-	dva vzorca 18.05. (OŠ Puconci in vrtec Gregorčičeva, M.Sobota)
V	letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 152 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 17 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko so bili oporečni štirje vzorci in sicer zaradi povečanega števila mikroorganizmov. Dva oporečna vzorca sta bila odvzeta v kuhinji bolnišnice Rakičan, eden v Domu starejših v
Rakičanu in eden v okrepčevalnici Dom v Sebeborcih. Vsi štirje vzorci so bili oporečni zaradi problemov v interni instalaciji. Po kontrolnih ogledih je bilo pristojno vzdrževalno osebje v skladu s smernicami HACCP poučeno in napake odpravljene.
Na omrežju kemično oporečnih vzorcev ni bilo.
Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov - Vodovod M. Sobota omrežje:
Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v vzorcih pitne vode vzetih na raznih mestih v vodovodnem omrežju, je razvidno, da je voda popolnoma skladna z vsemi veljavnimi predpisi in jo lahko brez dodatne obdelave ali filtracije normalno uživamo.
V	letu 2004 smo prodali za 32% manj vode kot v letu 2000, čeprav se je število priključkov povečalo za 25%. Logična posledica manjših prihodkov ob povečanju stroškov, so vedno večje težave v poslovanju.
Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: Boris PETRIC, univ.dipl.inž.el.
25
številka 45
Pilotski projekt KODE -kooperacija in design uspešno zaključen
Srečanja gospodarstvenikov avstrijske Štajerske in Pomurja, ki sta ga organizirala kreativna agencija lnqua iz Murske Sobote in podjetje za poslovno svetovanje Diekooperationsberater.at iz Laafelda se je udeležilo 23 podjetij.
Udeležencem srečanja je pomen oblikovanja pri razvoju izdelkov na konkretnih primerih predstavil kreativni direktor lnque Dejan Ščernjavič, o relevantnosti kooperacije med podjetji in nekaterih primerih internacionalnega sodelovanja pa je spregovoril svetovalec v podjetju Diekooperationsberater.at, Robert Dunkl. Med prisotnimi gospodarstveniki, svetovalci in oblikovalci pa so se spletle tudi prve poslovne vezi.
Udeleženci čezmejnega srečanja gospodarstvenikov avstrijske Štajerske in Pomurja, ki je potekalo v slovenskem in nemškem jeziku, so bili s programom in vzpostavljanjem prvih medsebojnih stikov zadovoljni. S tem se je uresničil tudi namen srečanja, in sicer narediti prvi korak k dolgoročnemu sodelovanju podjetij na tem območju. Za obe regiji, kjer so v večini prisotna mala in srednje velika podjetja, je takšno čezmejno sodelovanje priložnost za koriščenje sinergij in skupni nastop na trgu, saj konkurenca tako v lokalnem kot v globalnem okolju postaja vedno večja.
S srečanjem, ki so se ga udeležili gospodarstveniki iz 23 podjetij, sta zelo zadovoljna tudi oba organizatorja. Tako v agenciji lnqua kot v podjetju Diekooperationsberater.at. so namreč prepričani, da so to začetki dolgoročnih dvostranskih čezmejnih projektov, ki bodo podjetjem v regiji na obeh straneh meje prinesli konkurenčno prednost in ugled na dolgi rok.
Na srečanju KODE - kooperacija in design je Dejan Ščernjavič, oblikovalec in kreativni direktor agencije lnqua, predstavil tudi pomen oblikovanja pri razvoju izdelkov, ki so ponavadi plod medsebojnega sodelovanja. Oblikovanje izdelkov je izpostavil kot profesionalno storitev, ki se izvaja v interdisciplinarnem sodelovanju z različnimi strokovnjaki v podjetju, oblikovalec pa je v proces vključen že od samega začetka, od razvoja novega izdelka do prve serije. Sam oblikovanje vidi kot skupek senzibilnosti, inteligence in domišljije, ki se odziva na spreminjajoče se zahteve trga in ga je potrebno smiselno vključiti v kulturno, gospodarsko in ekološko okolje. Prisotnim je predstavil tudi pomen internacionalnega povezovanja in sodelovanja med podjetji pri različnih projektih.
Svetovalec Robert Dunkl je predstavil pomen kooperacije med podjetji in izpostavil željo po internacionalizaciji in povezovanju slovenskih in avstrijskih podjetij ter skupnem nastopu na globalnem trgu.
BESEDA UREDNICE
Spoštovane bralke in bralci,
v poletni številki občinskega glasila vam na naslovnici, letnemu času primemo, podarjamo sliko zrelega žita s temnimi, za letošnji mesec julij značilnimi oblaki v ozadju. Na zadnji strani si lahko ogledate, kdo so prejemniki občinskih zahvalnih listin in plakete ob jubileju.
Častnega občana ob deseti obletnici Mestna občina Murska Sobota ni dobila, zato pa ima njen župan zelo jasno vizijo razvoja za naslednjih deset let.
Izzveneli so tudi jubilejni Soboški dnevi in kljub glasno izraženi bojazni, da letos ne bo takšnega obiska kot je bil v minulih desetih letih, ko so bili bolj kot domači, za nastope poplačani nastopajoči od drugod, se to ni zgodilo. O tem se lahko prepričate na nosilni fotografiji s Soboških dnevov 2005. Tisti, ki smo v živo prisluhnili županovemu nagovoru ob prazničnem dnevu državnosti v soboškem parku in doživeli izjemen ognjemet ter se navdušili ob nastopu Lange in drugih domačih glasbenih skupin na prireditvenem odru, vemo, da je bila odločitev o tem, da so bili letošnji Soboški dnevi, dnevi domače ustvarjalnosti, pravilna. Nekatere napovedi pa zlonamerne zato, ker smo imeli tokrat pri organizaciji besedo tudi predolgo odrinjeni iz sveta kulture, ki si prizadevamo za kultiviranost v odnosih.
Te poletne dni so bili očitno zelo dejavni tudi gasilci in zapisovalec njihovih akcij je pri pisanju in fotografiranju vsaj tako vztrajen kot pri teku na dolge proge. O tem, kaj se dogaja na področju športa, pa je tokrat zapisanega nekoliko več kot v prejšnji številki, ki je imela tudi uradne objave. Tokrat jih ni veliko, gotovo pa jih bo več že v naslednji številki, ki bo predvidoma izšla ob dnevu spomina mestne občine v mesecu oktobru. Do takrat pa bo tudi dovolj časa, da se opogumite in pričnete dopisovati v novo rubriko - Pisma občanov. Kajti občinsko glasilo je namenjeno prav vam, in ker je zdaj čas počitnic, vam želim, da uživate kjerkoli že boste “oddihovali" in si nabirali moči za dneve, ki sledijo poletnim.
Brigita BAVČAR
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET	Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Izdajateljski odbor: Anton ŠTIHEC, Ernest EBENŠPANGER, Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Franc WEINDORFER	Naslovnica: Dominik ŠTEINER Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Naklada: 7000 izvodov
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.	
26
julij 2005
FOTOKRONIKA
PRVI DNEVI DOMAČE USTVARJALNOSTI
Vokalna skupina Bel Canto v soboški evangeličanski cerkvi.
V	obeh soboških cerkvah je bilo manj množično, pa zato bolj komorno.
V	nočnih urah so se vsi koncerti odvijali na grajskem dvorišču, tako da so stanovalci bližnjih ulic imeli malo več miru kot pretekla leta, ko sta bila nočni red in mir močno kaljena. Zgodnja jutranja čiščenja pa so odpravljala posledice pomanjkanja čuta za čistočo v mestnem parku.
Dr. Melanija Fabčič - Meli, solistka skupine Psycho-Path.
Bolj živo, kot na dvorišču, je bilo na »Idejini streji«, s katere na srečo ni padel nihče od nastopajočih, nekateri glasbeniki pa so se s svojimi instrumenti težko povzpeli na prizorišče nastopa in televizijskega prenosa v živo.
Nastop T.N.T. (Tistega Nenormalnega Torka) Andrej, Alja, Seba in Dodo.
Tudi letos je bila v okviru soboških dnevov razstava cvetličarjev na grajskem dvorišču, v parku pa na stojnicah ponudba domačih dobrot.
Prekmurski plesi in pesmi na osrednjem prireditvenem odru Soboških dnevov.
Da se je v letošnjem muhastem poletju le enkrat ulilo z neba, in to v nedeljo, je bila sreča organizatorjev in obiskovalcev Soboških dnevov 2005.
Mladi »zdravilček« v gledališki predstavi Kdo se boji zdravil na grajskem dvorišču.
Pihalni orkester Murska Sobota je imel po promenadi od Zvezde otvoritveni koncert na grajski ploščadi.
Nasvidenje na Soboških dnevih 2006.
Brigita BAVČAR Fotografije: Tanja ZRINSKI
27
OBČINSKI PRAZNIK V SLIKI IN BESEDI
Jubilejna slavnostna seja in nagrajenci mestne občine
Na slavnostni seji mestnega sveta ob jubileju mestne občine v soboški grajski dvorani je župan Anton ŠTIHEC v daljšem uvodnem nagovoru nanizal doseženo v desetih letih in podal vizijo za naslednjih deset let.
Poudaril je odkrivanje potencialov občanov in novih naložb, v sklepni misli pa je izpostavil pomembnost sodelovanja v tej pokrajini.
Županovemu slavnostnemu nagovoru je sledila premiera promocijskega filma o Murski Soboti in možnostih investiranja v mestni občini, ki je uresničitev njegove ideje o tem, kako privabiti v pomursko središče investitorje in z novimi naložbami omogočiti nove zaposlitve ter zajeziti odliv prebivalstva.
Anton ROUS, državni sekretar v kabinetu predsednika slovenske vlade in donedavni predsednik stranke DESUS, naše gore list (doma je iz Beltincev) je kot gost iz Ljubljane na slovesnosti ob jubileju v Murski Soboti brez dlake na jeziku povedal, kako je prejšnja oblast praznila pokojninsko vrečo.
V kulturnem programu je navdušila violinistka Ekaterina LEPOŠA - Katjuša, ki je zaigrala Koncertino v Hmolu in D-duru. Za klavirjem jo je spremljala profesorica klavirja v soboški glasbeni šoli Olga Palic. Mala virtuozinja ruskega porekla je požela iskren aplavz prisotnih v slavnostno okrašeni grajski dvorani.
Letošnje zahvalne listine Mestne občine Murska Sobota ob občinskem prazniku so prejeli:
Matej FICKO, dijak Gimnazije Murska Sobota in urednik Sobotainfo.com ter soavtor projekta Gibanje za mladino in drugih akcij ter akter na področju športa.
Kot mladi prostovoljec je aktiven v večih organizacijah in je dokaz, da je moč mladostniško energijo usmeriti v pozitivno.
Angela NOVAK, ravnateljica OŠ III Murska Sobota s posebnim posluhom za drugačnost v šolskem procesu, ki je realizirala idejo o pomoči šolarjem s posebnimi potrebami z dvigalom v šoli ter Romom, kot članica državne komisije za njihovo vključevanje v izobraževalni proces. Franček ZVER, zborovodja pevskega zbora upokojencev, ki se imenuje po profesorju Vladimirju Močanu. Zbiralec narodopisnega glasbenega gradiva in urednik publikacije, ki je letos izšla pri Društvu upokojencev Murska Sobota v spomin na glasbenega pedagoga Vladimirja Močana.
Plaketo Mestne občine Murska Sobota je v odsotnosti mag. Branka ŠKAFARJA iz županovih rok prejela njegova mama. Dobil jo je za številna priznanja in dolgoletno dejavnost na področju ekologije ter gospodarstva. Sam pa se je zahvalil s pismom, kot se je v imenu letošnjih prejemnikov občinskih priznanj ob koncu slovesnosti zahvalila Angela Novak.	Brigita BAVČAR, fotografije: Tomaž BERKE