SL0VENSKElNOVICE Neodvisen slovenski tednih- Najbolj razšir-V severozapadu Z. p Uspešen ' za oglaše* vanje*
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWSj
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.

SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
Letnik III.
CALUMET, MICHIGAN, 13. Sept 1918.
Iševiska strahovlada v
Petrogradu in Moskvi.
Petrograd baje v plamenih*
Štev 26
eD OSEMTEDENSKE ZAVEZNIŠKE OFENZIVE, KI SEDAJ POČIVA.
Ration filed with the postmaster at Calumet, Michigan, on SeptI3,1918 ,(l| fey the act of ocf.6,17,
iincto’J, 11. sept. — Iz prišlo danes porodilo,da L »lavno mesto Petrograd Ljjilfv plamenih in da h delih mesta ' vrši jo ho ji Lepori in da se prebivalci Liočka vsepovsod morijo.
L ^postava, policija in «nimajo nikjer nobene |K.
.11. sept. — Angleški biadili dobil še nobene Iteti o poroča n ili muorili iv Petrogradu.
ii. ji.'sept, — Juli in » bila dva meseca strabo-Ise bodo nikdar pozabili ho videli d'e naj večji wti, Petrograd in Mosti ito,i blazni poskus bol-hWe postreliti ali poza-(»osebe, ki se niso strinami; poskusom obdržati nad razpad n jočo Ev-Ifisijo. September bo sko-strašnejši ker obe stranki v obupuoš-
*1® naprotn i ko v bolševiš-ni nikdar varno in po Rusiji se oboroži0 v sanfoob rumbo 1 v°t]i in proti odbo-,r'ezatreti proti -revolu-!11 strelja buržoazijo kar
l'°Uky je odločen, da se r')!všeprovizorične vlade Ponoviti radi prizana-
,lst6r Kerensky se je ‘aovati s smrtno obsodbo vlada je padla sko-enega človeškega 'u^m opazovalci rus-trdijo, da s« isto ne z Padcem sovjetske
ai5ter Lenin, vojni^mi-tts'<)') Sverdlof pred-r*iftega izvrševainega drilRi bolševiški vod-i!avedajo in nedvomnih, dokler jim Bn sam vojak
v svojih govorili 36 ko Moskva prej-' Hali in pepel, pred-, a- Jaroslav, mesto
J O.v	1
u milj severovzhodne ,	,
’ 1« bilo požgano ^ Phalo bolševiški via i Je doletela mes-
ruo4i
nar jev, je v svi jem govoru pred vseruskim sovjetskim kongresom v Moskvi1 dne 4. julija izjavila, da je bol jševiška vlada bol j tiranska, kakor pa ona bivšzega: carja, in ta.strahovlada se je takrat še-le komaj začela
Dr. Carl Helferich, nemški po slanik v Moskvi, ze hitel nazaj v Beri in in je poročal svoji vladi, da se nahaja Moskva v takem sta nu anarhije, da ni mogoče več tam obstati in je baje priporočal, da nemška vlada pretrga diplomatane zveze z sovjetsko vlado- Ni čuda da je imel Helferich tako mnenje o Moskvi, saj so ga dvakrat skušali umoriti.
tinsi prosijo zato za vnanjo pomoč ki bi jih rešila te strahote in političnih nem i rov. K onš ti tuci ] oliai ui demolirti in drugi Bnržoazi-j c i, ki so prijazni Nemcem, se se-laj obračajo za pomoč do enr.ent-nih zaveznikov, odkar so bili Nemci potolčeni na zapadni fronti in so imeli Celio —- Slovaki vs-oehe v Sibiriji, zavezniki pa na murmanski obali in v Vladivostoku.
ij severno
od
. Kvi so bile zadnje t vsaki čas se a°ia h°i.Fev’šhih ^ zagrajenih pros-, Metnike. Tujci preiskovani brez jn Rudeča
d Ì
‘ Unein gonila
V‘ žensk po
retlno, da »iso več
truces nab minoi opazi
Rim, 11.sept. — Angleške čete so. včeraj vpadle v avstrijske pozicije na Asiago planoti na fronti v gorah in so prizadjale sovražniku precejšne izgube,__ka-ror poroča danes italijanski vojni u rad.
i^. P'fìdonova, vodi-
^Qili revolucijo
Natančno po osmih tedni hje velika eutentna ofenziva Field — Maršala loch popolnoma obsta*-la.
Res, da so se Angleži jn Francozi na posameznih sektorjih fronte raztezajoče se od Flandrije pa vzhodno do Soissons, zopet nekoliko pomaknili naprej; toda od srede naprej pa niso mogli nikjer zaznamovati kakega napredita proti strategičuo važnim tčoltam to pa deloma radi tega, ker je ne-pvestanj deževje spremenilo niži-nè v pravo močvirje.kjer je vsako napredovanje nemogoče deloma pa-tudi radi tega ker so Nemci poslali močna ojačen ja, ki naj bi ustavila napredujoče ameriške angleške in francoske čete ki so urozile nieciti cel nemški vojaš-ki položaj •
V osmih preteklih tednih so zavezniki očistili od sovražnika skoro vse ozenlje med rekama Marne in Aisne v velikem trikotu kojega prednjo točko je tvorila vas Chateau Thierry, Soissons in Rheims pa vzhodni in zapadni to-čki trikota; od Soissons pa do Arrasa je bila velika izbokn-jena črta v smeri proti Montdidier in Amiena skoro popolnoma zravna-na in zavezniki sedaj stojijo na velikem delu stare Hindenburg ove obrampne črte, dočiin je bil na severu, v Flandriji, globoki odsek, ki je ogražal pristanišča ob angleškem kanalu, vpognjen proti vzhodu in sovražnik je pre-
gnan iz važnih postojank iz katerih je ob ugodnem trenotku pričakoval napraviti močen pogon da bi dosegel morsko obrežje, od koder bpogaožal transportno službo iz Angleške na Francosko, ki bi se v tem slučaju morala obrniti proti južni Franciji.
Dokler ni začel padati dež,ni bilo nobenega počinka v zavezniški ofenzivi brez ozira na to, da se je nemški odpor vsepovsod ojačil. Nemci so pehotne čete izurili in izvežbali v kompanije brzostrelnih pušk in poleg tega so poslali na fronto neštevilno topov raznovrstnega kalibra, ki naj bi zadrževali napredujočega napadalca.
Ver jetno je torej, da bo general Fach, kakor hitro bo prestalo *de-ževje in se bo močvirnata zemlja posušila,začel znova z vso silo napad in da bo še dva meseca, v kterih je bojevanje sploh še mogoče, morda jih tudi še dalj, skušal pregnati sovražnika še bolj nazaj proti Renu.
Angleške in francoske čete o čividno tekmujejo, kdo bo prvi zasedel mesio St. Quentin,n jihov čete-se nahajajo v enaki razdalj i od mesta, Angleži v bližini Vermand in Francozi ob Etrillers in Coupy. B i/o ti severu so Angleži v lokalnih operacijah nekoliko napredovali ob Epehy- Te operaci je imajo namen, zabiti zagozdo medOambrais1 in St Quentin. Odbili so tudi z vspehom močne nemške protinapade blizu Gouzeconrtjkjer Nemci trdovratno poskušajo vstaviti angleški sunek proti Cambrai.
Severno od St. Gobam so Francozi vkljub neugodnemu ozemlju in močnemu odporu sovražnika nekoliko napredovali. Na vsej tej fronti se vršijo ljuti artilerijski boji in ravnotako tudi v sektorju severovzhodno od Soissons in med rekama Vesle in Aisne; te opera-r cije so v zvezi z onimi na severu ob gozdu St. Gobain.
V Flandriii so bili Nemci vs-pešni v bojih blizu Armentieres in v pokrajini La Bassee kanala.
riška transportna ladi ja z 2SUÜ ameriškimi vojaki na krovu je bi-la torjiedovana. .Vsi na krouv so kili rešeni. Parnik so zvozaili na peščeuino rajše kot pa da bi gubili čas z rešinimi čolni. Bo vi veh je možtvo splezalo do križaak,ki so si zbrale okrog ponesrečenega par-nika, Ker je bilo morje Jjinirno, so te lako prišle čisto blizo.
Lau.ija se ni pogreznila, ker so iznašli neko sredstvo, da so zaustavili udirajočo vodo in je tako prišla dosti blizo do obrežja, da je lako zavozila na peščenimi.
Parnik je bil del več drugih transportov ki so se bližali angleški obali. Ko je biPtonpedovan, je bil 200milj oddaljen od obrežja Napaden je bil v petek popoldne ob d. uri.
Premestitev možtva iz parnika na ameriške in angleške torpedne rušilce se je izvršila naglo in brez nesreče,;Na iorpedovansm parniku ni bilo-'Opaziti nobene panike. Večina vojakov na krovu so bili iz Olnesge in Clevelanda, velik odstotek teh so bili tujerodni tovarniški delavci. s Po izpovedi možtva ni bilo nekaj’ v redu z parni kovini strojem, zato je moral ostati nekoliko zada; za drugimi, ko je bil stroj popravljen, je parnik iiotel dohiteti druge, koga naenkrat zadene torpedo v prostorih pred strojem. Ladi ja se je takoj začela v ospred, j n pogrezati. Mnogo ijjvojakov se je ob istem času ravno kopalo m niso Utekli niti časa, da bi se oblekli‘_ampak liiteli so fa k oj ni krov, obkoder so bili spravljeni na varno na sprenlja joče . rušilce.
Parnik Persic je tretja transportna ladija z ameriškišni vojaki na krovu,da je bila vspesno torpe-dovana. Brvi dve sta bili Tuscan-ia in Moldavia.
ga predsednika Radoslava je baje povzročilo to, ker ni mo gel izposlovati več ozemlja in p» ker ni hotel postati izdajica nasproti centralnim vlastem. Nov predsednik Malinof, Je baje igrača, ki bo storil vse, kar mi. bo Nemčija narekovala, tod vojaštvo in civilno prebnal-stvo pa nikakor m zadovoljno z položajem.
Kdo izmed novih registriran-cev bo najprej vpoklican v vojno službo?
True translation filed with the post master at Calumet Michigan on Sept, 13 1918 as required by £he act Of Oct6 1917
Washington, 10. sept. — Provost Marshal general Crowder je danes objavil, da bodo izmed novih registriraucev, ki so se popisali v četrtek, poklicani v vojno službo najprej mladeniči med 19 tim in 21 tim letom in pa možje med 32 tim in v s te v šini 36 tim letom m da se starejši možje ne bodo vpoklicali, dokler ta dva razreda ne bosta izčrpana. Vprašalne pole bodo poslane najprej registrirancem teh let m lokalni naborni odbori so dobili nalogo, da kakor hitro mogoče porazredijo te vojno sidtbene obveznike tako, da bo mogoče nekaj tali vpoklicati. v vojno službo že oktobra meseca.
Čeho-SIovaki v Sibiriji niso v nevarnosti.
True translation filed with the post master at Calumet, ichigan, on Sep t j3 1918, as required by the act of Oct, 1917.
stvari ki danes ločijo zavojevan stranki m mogoče bi bilo, da ne bi bilo potreba nobenega bojevan-, ja več, da bi se nasprotniki zbližali.
Washinton, 10. sept. — Rotom poročil, ki jih je prejelo državno ajništvo danes iz Sibirije, je bila brzojavna zveza med mesti Irkutsk, .Jekaterineuburg in Samaro zo. pet obnovljena. Ta vest je pomirila vladne kroge, id so včera j pre. jeli vest, da preti zopetno zavzetje mesta Samara od strani bolš-evikov, ktere podpira nemška artilerija. Iz tega poročila se tudi sklepa, da ni bilo nobene vazne iz-premembe na novo otvor jeni vzhodni vojni fronti, katero so ustanovili Celio - Slovaki.
Bo mož ni državni tajnik Long je tudi izjavil, da so sedaj dejanj-sko oproščeni vsi Celio - Slovaki od Vladivostoka pa do reke Volge in da jim zavezniki pošiljajo vojaško in čivi jensko pomoč, kakor hitro mogoče dopuščajo razmere.	________
Ameriška transportna ladija torpedovana.
London,Tl. sept. —Neka ame-
Nesporazumljenje med Bolgarijo in Turčijo.
True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on Sept 13 1918,as required by the act of Oct ,6 17. •
■Washington, 10 sept. — Iz p0 navadi zanesljivega vera je prišla danes vest, ki pravi, da je Turči_ ja poslala precejšno vojaško sil na bolgarsko mejo, k jer se nekaj kuba radi razdelitve vojnega plena ozemlja med tema dvena zaveznikoma Nemčije in Avstro-Dgrs-ke,
Možnost odkritega razprtja med Turčijo injBolgarijo se t zasleduje z velikim zanimanjem in znano je da ta možnost dela velike preglavice diplomatom v Berlinu.	1
Rotom poročil,je revolucijonar-no gibanje med vojaštvom in civilnim prebivalstvom Bolgarije zelo narastlo. Bolgari zahtevajo več ozemlja in so baje pripravljeni zasesti ne samo celo Srbijo, ampak tudi del Avstrije.
Zagotovili so si za košček zemlje na severni turški meji,v posesti imajo tudi polovico mesta Ad-rianople.
Druga točka prepira je tudi dejstvo, da je Bolgarija dobila pri sklepu rumunskega miru,ki ga je narekovala Nemčija, celo pokrajino Dobrudža. Turška pa sedaj zahteva da se ji da oni severni del ozemlja katerega je Bolgarska prejela kot zaveznica centralnih vlasti.
Odstop bolgarskega ministrske-
Avstrijski minister priporoča “hladno izmenjavò mnenj”.
True translation filed with the j>ost-master at Calumet -V ichigan on Sept, 13 1918, as required by the act of Oct, 6 1917
Amsterdam, 10, sept. — Brzojavka iz Dunaja poroča, daje avstrijski zunanji minister Burian pri nekem razgovoru z nemškimi Časnikarskimi poročevalci priporočal in nasvetoval,, hladno izmenjavo mnenj,, med centralnimi vlastmi in zavezniki..
Tako razmotrivanje, je dejal minister, ni treba, da bi imelo značaj mirovnega pogajanja, pač bi pa imelo namen,da bi se pietre-sovalejvse stvari,ki sedaj ločijo za-vojevane države.
Barom Burian je to svoje mnenje izrazil steni, da je rekel, da nasprotniki centralnih vlasti potrebujejo samo dali priliko za mirno in hladno izmenjavo
mnenj,
nekak način direktnega
in informativnega razmotnvanja, lei bi nikakor ne bilo v obliki mirovnega pogajanja, ampak bi se samo pretresovalo
in
tehtalo
Vojna bode izboljšala aaš rod.
Neki pesnik je dejal da : \ saka vojska stori nekaj dobrega. Sedanja vojna je prinesla Velike premem be pri nasi hrani. Sedaj jemo manj v obilici v reJkejši izberi, in prostejši v kakovosti, in pri vsem tem postali bodem,o krepkejši, rod. Ako zraven tega se nadalje poslužjuemo Trinerjevega Grenkega Vina, bodejo vse želodčne bolezni le še stvar preteklos
ti.	.	.
Tnnerjevo zdravilo izčisti in ohrani daobovje. Bri zabasanosti, ne-prebavij glavobolu, nervoznosti splošni oslabelosti itd ni sličnega temu zdravilu. Bo lekarnah flTO __Muke revmatizma nevralgie, putike itd: se lahko ognete, Tri-„er jev Linament je lek ki Vam „udi hitro in vspešno olajšanje. Izvrsten je nadalje pri spah kih, oteklinah, pretegih, bolečih udih-j„ utrujenih nogah. Bo lekarnah 35 in 65c po pošti 45 in 75c.
Naš vojni naraščaj.
Ing. Čas.Orad. Washington,D. O
Ob priliki četrte ob’etnice voj. m so jugoslovanski dijaki v Ri-nu naslovili naslednji proglas na
'se svoje brate.
“Sin-vi mučeniške zeml je, od koder ]« vzletela prva iskra, da zapali „ocu veni požar, gledamo * posebnim pogledom naj pretekla diri leta vojne, vedoč, da je za temi štirimi leti vojne celo stoletje borb. Razlika med našimi čuvstvi, našim položajem, našim' odporom m našo vero ter eu/sivi, položajem, odporom in vere dru-f*h narodov je v tem, da smo iz-h “ii iz velikih vojn preteklega stoletja kot nerešen [rob— lem .
Vsi. vojskujoči narodi so dali žrtve, dali smo jih tudi mi. Ali medtem, ko so sedanji vojaki, v splošnem, stopili v vojue vrste iz mirnega državljanskega življenja, sinovi srečnejših narodov, je naša generacija prišla iz borbe, katere-,
je sedanja veiika vojna logično n a dal jevane j.
Naša najboljša kri.prelita v bo. jih za osvobojenje pred Kuma. novim in Sarajevom,v Macedoni-ji m Dobriidži,je taista kri, ki kipi i u vre tudi v ostalih bratih. Vre, kajti prihajajo glasovi iz domovine, da se narod pripravlja na odločno borbo; vre, kajti tudi mi, raztreseni v tujini, delu jemo v strelnih jarkih in v metropolskih političnih tvornicah za osvobodi lev in zjedinjenje jugovanskega naroda.
Ta vojna, ki je zlomila mnogi odpor in zvila mnoge duše ni bila v stanu niti v najjasnejšem času, si je bila za nas gotovo najtežji, v času ruskega 'umikania in lomitve srbske vojsko, iztrgati iz nas trdno vero v božansko pravičnost na svetu,ki nas je vodila sko zi stoletja. Na8jirotno, ravno ta črna .Usoda slovanske siie, ki je ra-očarala mnoge, je nas, vernike bož|e pravice, utrdila v naši veri .
Taista vera, ki je krepila naš naraščaj pred in za časa balkanskih vojn, ki je iz Beigrada širila svojo krepkost po vsem našem ozemlju, nahajajoč svoj sveli hram v mladih dušah, je danes okrepila celi jugoslovauski narod. Beseda naših starejših katere smo slišali zadnje dni iz Brage, Zagreba in Ljubljane, to so naše nekdanje besede. Sila naše vere in stvarnost naše dobe so rodili svoj sad.
Naši padli tovariši, spavajte v mini !S tugo v srcu ste padb na razvalinah naše Srbije in Črne gore in na- razvalinah nesre »,« Rumunije ter niste mogli vedeti, kaj čaka narod in človekoljubno dejo, za katero ste padli.'Vedeli niste, da ste seme bodočnosti: s tem, da ste rešili našo čast, ste rešdi našo vero, rešili ste našo moč.
Tako mi. ki preostajamo, kakor oni, ki bodo preostali, moramo vedeti, da bo, pa naj se zaključi vojna kakorkoli hoče,imela bodočnost načega naroda tem iačjo opo-ro. čim silnejŠa bo naša sedanja borba, čim vstrajnejši bo naš odpor. In po katastrofah žive na-ro,di.
V borili smo rojeni, njo smo iskali in zagovarjali in ponosui smo bili, da smo imeli krepost samo zatajevanja: ne pozabimo, tora], da so narodne žrtve posvečene z vero naroda in da so te žrtve kult narodne vere.
Služimo mu, kakor do sedaj bodimo do konca branilci njegove časti, kakor naši padli tovariši bodimo temelj moči njegove bodo.
čnosti. ,
Rim 1918.leta.Ciro CiČin Šain, imenu jug. dijakov v Rimu.
Trnjev venec.
(Roman. — Spisal Podravski.)
ven-
Za nekaj casa mu dar odgovori: “Dobila sem pis-mo, a došlo je šele pred nekoliko dnevi. V njem mi piše, da je še zdrav in da hrepeni priti domov, ker mu doli ni nič kaj všeč; da ga pa zadržuje še na vso moč Janko in sočutje do ubogih kristijanov, ki bi si radi priborili boljše življenje. Tudi delati in trpeti mora dovolj in v nevarnosti je nepre-
stano.
“To je križ!” odvrne Matija, ko odide „skozi vrata. Imel je sicer sočutje in pomilovanje do nje,ven dar vsega, kar je čutila in trpela ona, ni mogel čutiti: vsaj Ljudmila je trdila tako. 3n uprav radi tega, da ni imela komu razkriti svoje žalosti in tuge, bila je Ljudmila še bolj nesrečna. Župnik Kunčič je sicer prišel včasih v hišo, da je njo in mater tolažil in jima svetoval, toda namestovati ni nikakor mogel moške moči, tako potrebne za domači red in pros-speh.
Zadaj za Zvižno so se razprostirale z gozdi zarastle gore; na jed-ni, dokaj strmi gori, se je dvigala daleč na okrog sloveča romarska cerkev, posvečeia Mariji Pomočnici. Tjekaj so vsako leto po večkrat in sicer kar prečej v začetku pomladi zahajali domačini in ptu-jci iskat dušne tolažbo in pomoči. ko se je Ljudmili zdele breme že pretežko, napoti se tudi ona nekega dne tjekaj. Z ranim jutrom vstane, pot*m ko je prejšnjega večera v kapelici pred p«dobo žalostne Matere Božje dolgo molila in videla, da, Kristusova krona‘še lepo zeleni. Pomlad je sicer že Ikraljvala, že so se glasli veseli glasovi drobnih ptičic,že so se vspen-jale iz zemlje pisane cvetlice: pa kako da Ljudmila ni imela zanje ušes in očes? Mislila je na druge stvari, a sama ni prav vedela, kaj . Saj je prav to najhujše v duševnih bolečinah, da ne moremo misliti nič trdnega in doslednega in nas bolečine goni}« in pritiskaj sem in tje, kakor veter slabo bilje.
Pot jo je vodila po gozdu navkreber na mah j no ravan, kjer je •stala na planjavi zidana hišica, ki je služila čez leto tudi za kremo Odtodi je bilo do cerkve še dobro četrt ure in dokaj ljudij se je bilo že zbralo tam. Ona pa.je hiteia brez obzira na krčmo in Iružbo urno naprej ter kupila zgoraj pri prodajalcu polej cerkve — imejo-čem na prodoj iz voska narejene človeške ude — dvoje skupaj skle. ■jenih rok ter jih v vroči molitvi v cerkvi darovala. Bila je to podoba, znamenje zveste, pa nesrečne ljubezni, in čemu da je tuđile sama in pa — Bog. Opravivši še druge pobožhosti, čutila se je dokaj potolaženo ;iij okrepčano;z olaj šanim srcem se je napotila proti domu.
Med tem pa so se v imenovanem vinskem hramu zbrali še godci in plesalci ter pričeli rajati in si kratiti čas, kakor je to še marikje navada. Kaj je mari vezseljakom ačloveško gorje! Ljudmili se je zaslišala truščin godba, da je to le nekak posmeh njeni otož-nosti^njeni izgubi. Zato bi se bi-a ljudem najrajše izognila,ko bi bilo lako. A. ker je menila,da je itak nihče ne« pozna, šla je po poprejšnji poti mimo hiše.
Todagredoč mimo vrst začuje, da jo nekdo kliče. Komaj se tje ozre, že stoji pred njo Kodiežev Nace; po sili jo hoče odvesti s seboj. Onase brani in izgovarja, on pa le sili in sili tako, da je že prav nadležen.
„Ali misi is“, pravi, „da se Marko še kdaj vrne? Menda ga le bo. Pa če bi tndi prišel, aaj ne boš imelo prejšnjega čvrstegaMar-aa, kakor je bil poprej zakaj ran
jen je neki jako hudo. uul sem to pri županu,“
Ljudmila seje sicer nekoliko ustrašila, toda mislila si je ven-dar-le da se Nace samo Šali ž njo, zato naredi obraz, ki je hotel reči: Kaj meni mar, če si Lil pri župan u !
Toda s tem sVoni ni dal odpraviti,
„Da. da, bil sem pri Prelazni-ku“, nadaljeval je Nace, „in on je dobil pisano. Ako torej še doli ne umrje ter pride na svoj dom, saj itak ne boš mogla imeti veselja ž njim. pohabljenec bo. Torej ne drži se samo njega; pojdi z nami drugimi na veselico, in midva greva prva plesat, kaj ne:“ “Ostuden človek in brezsrčen reče siLjudmila ter se mu izvi je iz rok.!« jem u pa reče glasno: „Torej na ta način,da grdiž in v nič devaš Marka, četudi nesrečnega, hočeš si pridobiti mene? Ne, pusti me! Na ta način se ne pobotava, in za ples imaš še drugih dov-olj.“
Piti pa moraš vendar jedenkrat! “ zapije on vzavtavivši ji pot, ter zaukaže prinesti poliček vina. Hotel ga ji je kar usiliti! Šele po nujni prošnji jo je pustil na-prej.
„O ti usmiljeni Oče nebeški!1 vzdihne potem, ko je zopet sama. Tak brezčuten človek, pase še celo usiljuje, kakor bi hotel koga vedriti s svojim blebetanjem ter celo Marka namestiti s svojim! srcem, s tem njrzlim kamenom, Toda kaj je govoril o Marku? Ranjen je, pohabljenec bo! kakor bi hotel s tem reči, če ga je doletela taka nezgoda, pa je že tudi vse njegovo srce in ljubezen za nič, ki je vendar pravo, čisto zla to”. Da, uprav sedaj, ko je spoznala brezčutnost tega ilo veke, začutila je do njega tak stud in ob Jednetn sočutje do Marka, kakor še nikoli. Premišljala je torej med potom, kaj bi bilo Marka doletelo, in zakaj vedo to n»prej pri županu. Vsa utrujena je dospela domov.
K« se tukaj o tem, kar je slišala, z materijo nekoliko pomeni, otide še vprašat gospoda župnika, ali ni prejel nemara on kakega pisma. K ničesar ne zve, odide urno in župnišča.
“Mislim, da Nacetu ni traba vsega verjeti; on govori, kar mu pride na jezik”, rekel ji je žup nik, ko je odhajala; pa tudi ona je trdno upala, da ni tako hudo. Vendar prepričati seje hotela še bolje: napoti se k županu.
Zupan Prolaznik jo prijazno sprejme četudi ni bil nič veselega lica. Poznal je Marka in njuno ljubezen, torej mu ni bilo prijetno, da bi pravil dekletu kaj nev-šečnega, znajoč. da ima že itak dovei] žalosti.
“Tukaj imam”, pravi čoz nekaj časa, ko jo je po navadnih opombah o vremenu povedel v sobo, “neko novost zate, toda huda bo! Nel« zdravnik od tam doli na turški meji je poslal k nam pismo v katerem poroča, da se je jeden slovenskih prostovoljcev,doma iz Z vizine,Marko S. z imenom hudo ponesrečil v boju, da si pa hoče vse prizadevati, da ga ohrani pri življenju.
Na koncu pisma še poroča, da je tudi on slovenske krvi, da si bo radi tega še bolj trndil vse storiti, kar bo potrebno; da ga ohrani pri življenju kadar pa okreva,tedaj ga hoče pustiti iz svojega oskrbovanja. Naj bodo domači zaradi tega mirni.”
“Hvala Bogu!” vzdihne ona, dasi vsa prestrašena po grozni novici. “A to pa ne stoji v pismu kako je ranjen?”
“Prav nič ni omenjeno to”, odvrne Prolaznik ter ji poda pismo. Toda, čeprav ni stalo v pismu, kaj se je pripetilo njenemu zaročencu, vendar jo je že to bjidko naznanilo pahnilo v brezmejno ža-
-ost.
“Bog ti preloži hude udarce!” reče ji še Prelazniir. “Potrpi,jia pa zaupaj v Boga; naposled bo vse dobro” ,
“Hvala vam, oče, za prijazne besede” odvrne ter se poslovi. Zunaj pod nebom se je sicer le s težavo še premagovala, toda že je bila videti manj otožna, ko je dospela domov k materi.
“Ali je resnica, bar si mi pravila poprej?” zakliče ji ta z rab lim glasom nasproti, ko stopi čez prag.
“Resnica je; videla sem pis mo”.
. “Ali je hudo bolan?”	t
“±iuuo. Zdravnik je pisal, da bo treba rešiti ga smrti.’
“Bog se nas usifiili!’-“In naju potolaži! Dokaj sva že prelili solz, pa v^e kaže, da jih bova morali še veliko, veliko več Čudno vendar, da brat Janko,ki je bil vendar poleg, prav nič ne roča o tem! Kadar pride k nam,
pon
to trdosrč-
takoj mu oponesem nost.”	•
“Pustiva to! Bolje storiva”, re če mati, “ako prosiva Boga naj se naju in vsen usmili ter odtegne od nas nadloge, s katerimi nas obiskuje.” In res ni odslej minul večer, da bi Ljudmila ne bila šla h kapelici, kjer je še vedno visela podoba žalostne Matere božje s Kristovo krono. la je zelenela še lepše kakor poprej. Kako bi tudi ne, saj jo je Ljudmila skrbno zalivala.	,
XTT.
V prijaaaii dolinici, med strmimi, nevisokimi griči, tam, kjer drvi zelena Sava svoje valqve pro ti Slavoniji, nahajamo na hrvaški strani, dobro miljo od vstaš* kega taborišča malo osamljeno hišico, podobno kočam naših planšarjev po planinah. Jeden hlod položen vrh drugega, povešen in zverizen strop, pokrit z deskami in obložen s kamenjem, majhna okna; to je njena vnanjost ki pot nikn priča, da je bilo tukaj treba dokaj drugega povešen in zveri, žan strop, pokrit z deskami in obložen s kamenjem, majhna okna: to je njena vnanjost, ki potniku pries, da je bilo tukaj treba dokaj drugega opraviti poprej,prodno so li misli na vknstio zidano stavbo. Kraj je bil namreč preblizu turške Bosne, od koder so se večkrat natihoma priklatili ropat ju požigat turki razbojnikit. Rrebivalei ob turški meji torej niso imeli za stanovanje toliko skrbi], kakor navadno drugodi, saj je bilo tako le malo škode, ako so neverniki zapalili gospodarju streho nad glavo. Od ostalih selišč je bila naša -k tiča’ dovolj oddaljena.
Le malo Mvljenja je bilo opa. ziti tukaj. Na dvorišču je razgrajal kakih osem let star deček ter se kratkočasil z dolgoušni oslom, ki je mirno mulil travo, a tam za kočo na vrtu sta potihom kopal, dve ženski, pač mati in hči. Kar nakrat — nenadoma — ne daleč od n ju poči strel.
“Za Boga. kaj je to:” vzklik, neta mati in hči,ter se ozreta proti oni strani, od koker se je zaslišal strel. A v tem času poči drugič in tretjič. “Kaj neki imajo tam? Kaj bo, ako dojdejo Turki, očeta pa še ni doma?” Tudi bosonogi deček urno popusti osla tese približa našima ženskima.
Prebavaici tega kraja se niso bali brez vzroka. Šaj so živeli poleg okrutnega in brezvestnega soseda . Koliko grozovitostij so pripovedovali begunei, ki so bežali tu skozi v notranjo hrvaško deželo! In ker se je nastanil naposled ne daleč od todi tabor vstašev, bi. loje to tudi povod, da je marsikateri hrvaški domačin popustil kočo in svojee ter se pridrnžil.
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zàdovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
-Sincerity Cl otti es
zanesljiva, ,
Obleke od Vrhne suknje od
$13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.

Naši zastopniki v Minnesoti v
Za VIRGINIA in okolico: G FRANK ERVATIÒ, 412 Cen-ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico; (I JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm.
Za GILBERT in okolico G JAKOB M UM VIČ,P. O. B. 383> Gilbert.
/ta EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveletb.
Za MCKINLEY in okolico G. JOHJÄ PERKO, Goal,Box 34 Vic Kinley.
ZaBlWAßlKin okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik.
Za ELY in okolico: G. JOS. J PESHEL, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oio priporočamo.
Upravnistvo Slov. Novice.

J Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
i
t
t
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
i
t
$ S. G. Chvnoweth Insurance Agem»
(
Ste H zavarovani? AH je Vaša kisa v slučaju ognja v dojjjgtsigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar del" ničarjem nazaj.
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj
varno banko v Honghton Co., v
Houghton rVat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi riaj-večje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915:
lmejitelji zavarovalnih polic................3,077
Zavarovalnina .......................$3,161,486.44
Izplačane požarne škode ..............$12.5,577.18
1 /.placane dividende elanom ... ------$253,328.08
Gotovina ............................. $156,911.98
DIREKTORJI:
Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. Johni.Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L.ohela in William Johnson, odbornika.
Sezona Barvanja!
Sedaj so nastopili dnevi ko se barva lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna.
Raznovrstnega orodja za na kmetiji, vrtu in okolu hiše.
KECKONEN HARDWARE CO.
Peta cesta,
Telefon: 163:
Calumet, Mich.
četi. od kode’r se je smel slobodno vrniti, kadar se mu je zljnbilo.Ta ko tudi naš gospodar. In sedaj ga pogrešajo pri hiši, ko je bilo slutiti, da pridero morda neusmiljeni roparji; ali pa se vrača on ter strelja, ker naznanja, damu je potrebna pomoč.
Tako premišljevaje sta gledali ženski s fantom še nekoliko jasa proti oni strani ter naposled res zapazili človeka, domačina, ki je nenavadno, urno korakal proti hiši. Jako se re razveselita, spoznavši, da to ni nikak Turek, marveč hišni gospodar sam.

Izdeljujemo!
Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravojpijačo “Pablo”
F. M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St.	Phone 78J
SLOVElSjskENOVICE SEPT m&
n.yplli:il^lllMPli-!lallli!llW1lii™!|llW3llliffiiillllltillllWI|IIIIWIiiHIMnüiilHWIII1IIIBIIi!lllilllilliaBi).iiia»iiiiiii«iHii||ia[||!iiiati|»iMiiii,ii^
5ADNJI DNEVI JERUZALEMA. |
Zgodovinski/oman.
1
li
yo.u _____ da ne poznam
o*al«‘,,u varnejšega mesta, pavlina polna zaupanja duhovnika pregovorila, da
5.
H
1* (V0rl
4r» i
Spisal J. Spillman D. J.
ÌìiaBWIIIIIlla'HIÌililllllWlllllliWlll!llIlll!!ÌllliIlliilÌHIII;illlllHllillWliN:lllllllll!Ìllllltillllllii:illwiii,iMÌiiiiiiwiiiiiiiiyfp[||g[|||||
Medtem pa bi me gotovo KOI moj smrtni sovražnik zar se bo na vse. načine dii, da me zasačijo. In zopetno jetništvo bi bilo v gubo dobrim ljudem, ki
^(fjja je dozdaj tako zvesto jvojo hišico
Benjamin ostaneta pri fJgj do povratka Eleazar je-poteii' je govorila še o nes .j dl)evih, ki se zdaj očidno j„ o drugih strašnih zna-■j, na deželi, o kate/ih so po-; ad vseh stran i.
,'jdeti je bilo Cele vojske. Ki bojevale v oblakih, peš in „jih,” pravi Evzebij . “To fcjvpripovedoval sel,ki je prišel Kglnnaš' dobri škof je po ” „ujno naročil vsem kri s tja-n»L katerih ne veže dolžnost osta ^ (daljo tu, da takoj zapuste „katero se mora pokoriti
dobil
Elea-
potru-
moje.
poso me
jji naj Pavlin ne posluša tega inai To veš, da ga odvežem like dolžnosti, ki ga veže na bolniško posteljo. Koda d*-za moje bolno telo, in ti ,jiš hrane moji koprneči du-
č.
>d
jvojo
Se le otroška ljubezen ga za-iifv mestu”, nasprotuje Ev-- 1'ampak tudi njegova brniška služba. Sicer se pa traodi, da ti in tvoj sin da-žrtev ijubezni.òujem nam-»n la hoče poslati Simeon v Kirn ko idi (Petru) odposlanca z razni-vprašanji, kako voditi cerkve-občine v obljubljeni deželi v trakih časih in s prošnjami dolžino. Jeruzalemska občina k itak od začetka živela od :irt kini maloazijsuih in grških ! Kolikokrat nam je poslal d sveti brat obilo darov! In mislijo, nato. da pošljejo " »s kot odposlanca k Petru njegovemu velikemu sode-*5Pavlu, ki se je zopet vrnil lega pota s Španskega v Kaj praviš k temu na-Itf’
Pavlina se nekoliko ustraši, pogleda proti nebu ter reče: ar ‘spodu bodi hvala, da mu Ùtvovati za brate svojega na, kor je tudi On pos-8l,irt svojega edinorojene-
ln»i da9i smo bili mi nje-1 8«vražuiki. Še danes naj za-^avii n Jeruzalem”.
"* ^bij se je čudil ter zrl na vsled svoje svete veliko-isf'Mi vredne sestro Pavlovo, 1- hvalil Boga, da more u-11 zemljanu vdahniti tako misli. Potem, reče ltHtkem promolku:
‘hues ne, ampak kmalu odide Pripraviti mu moramo ^1® pot. Morebiti bi bilo zapusti mesto obe-
tu tako gostoljubno sprejeli. Sicer nevem, kako naj pridem v Celarejo do Galove armade, ne da bi me Judje spoznali ter u-biii, a poskusiti hočem in moram. Vsaj drugim ne bom v pogubo. Preskrbi mi torej judovsko obleko in mi daj dober svet, kako bi bilo najvarnejše zapustiti to mesto,”
“Jaz grem s tabo,” roče mali Benjamin, ki je pazno sledil po govoru. “Tudi mene Eleazar ubi-e, čeme d obl. In hočem ti kazati pot v Jeriho in odtod v An' t5.Iolli.i°» gotovo jo še najdem,ker sem si jo dobro zapomnil, ko sem semkaj potoval z očetoir. in sestro. In ko prideva v Antoji-ohijo, te peljem , v pristanišče, kjer so usidrane veline ladije, ki vozijo v Kirn. in potem me vzameš s sabo in mi pokaše veliki amfiteater z levi in medvedi in s sloni, o katerih si pripovedoval.”
Evzebij je vprašal dečka o njegovem življenju v Kajfovi hi-gi in je strahom slišal, da je sta* rega velikeg duhov nika njegov sin zaprl v tisti ječi, kjer je pričakoval Gospod dan križan ja.Ka-ko težko je skrivati živahnega dečka toliko časa v bližini Kajfove hiše. umje bilo jasno. Misliti je moral torej tudi na to, da preskrbi dečku drugo stanovati, je. Zato je obl j ubil dečku, da premisli še, kako bi ga opravil v Antonijo k oskrbniku njegovega očeta; samo toliko časa je treba ša počakati, da Tamara ozdravi, in do bo lahko brez bolečin jezdila na muli. Stotniku pa je povedal duhovnik, da je ?anj že našel tovariša ki naj ga spremila v Cezarejo; sicer bi pa beg radi varnosti mogoč šele čez nekaj dni Lucij se je zahvalil; Evzebij pa je odgovoril smehljaje, da mu kar popolnoma zastonj ni ustregel,ampak pričakuje pred od njega, ščiti svojega spremljevalcaRimljani in mu preskrbi na kaki ladiji vožnjo v Italijo. Štotnik je to rad obljubil.
Prve dni ni bilo misliti na beg. Še prihodnje jutro so prinesli seli poročilo od Eleazarja,da se je zbra la G alo va vojska, močna tride-settisoč mož, pri Ptolemadi in da Koraka od tam čez Antipatris in Lido proti Jeruzalemu ter
H
iiUlom in če naredi «klenega človeka, lahko Pav öi*Ki potuje. Tako, Pavlina te pa že zadosti motil.

181,1 stotnikom.Govoril bom name
, ^°gom, ki nas obdaja ka-
hoje
srce zepet pogovar-
lrak.
''H
v katerem živimo.
'Jodide nato k Luciju m v sosedne poslopje, kjer je 8P°z«al pošteno srce mlade, '""•lana' Ta je bil tudi
I	Popravljen bežati iz mesta
II	čakal
toliko časa, da si r°Jaki mesto, se mu m
H:
v«rn0<
“Razume se samo iqj 1 da zmago konečno Kirn. '*a 0e bodo kruto maščevali
"Parniki”,

h
V
Ni
iti
Je
rekel. “Pri
wfi 111 izključeno, da bi se toorda ne posrečilo vča
an,ka Gala v kaki bitki Gal ni ravno vzor k “a vojskovodje. Vojska * nekaj časa vleči.
požiga in ropa, kar ji pride na iot. Takoj naj peljejo ben Gi-era, Gorios in drugi poveljniki vse oboroženo mošjtvo na Gibeon, Kjer bo mogoče potolči sovražnica, še predno prikoraka čez gorske prelaze. Tako so oznanjale trompete s tempeljskega griča in 5li. cali glasniki po vseh ulicah k boju. Kmalu je korakalo gotovo petdetettisoc mož Rimljanom nasproti in posrečilo še jim je, da so potisnili Gala nazaj do Beto-rona. če ne bi priskočila rimska konjenca bežečim četam na po moč, bi Judje' Gala popolno ma pramagali. V nemalo jezo Eleazarjevo pa se je med vsemi judovskimi poveljniki posebno odlikoval roparski poglavar ben Giora, ki je najhrabrejše preganjal rimske čete. .Pripeljal je celo množico uplenjene tovorne živine s seboj v Jeruzalem in si je tako priboril lavorino, ki si jo je že tempelski glavar zvil krog če la.
Nevoščljivost judovskih vo diteljev je zakrivila, da zmage niso porabili. Namesto da bi skupnimi močmi zasedli gorske
prelaze in jih branili, so hiteli nazaj v mesto, da ne izgubijo svojega vpliva na razne stranke. Galova vojska jim je sledila. V razdalji nekaj stadijev od severnega zidu se je utaboril in si v malo d nell osvojil — gotovo vsled izdaje onih	meščanov, ki
se bili rimskega	mišljenja —
novo mesto in je zažgal. V mestu samem,kjer mirovna stranka ni bila že popolnoma zatrta so divjali strašni bolji. Skoro se je posrečilo nekemu poveljniku odpreti Rimljanom vrata; pa Ele azar ga je premagal in ga prisilil, da se je vrgel vpričo [timijanov raz mestnega zidu v globino. Gostij je nato zastonj po izkušal prodreti drugi zid na severni strani tempelja. Vsled neugodnih znamenj, katere je prerokoval poganski duhovnik praznovernemu Rimljanu, je izgubil ves pogum; zato je takoj popustil obleganje in hotel peljati svojo legijo v Cezarojo, da bi si nabral tam novih čet. Judje pa so pod vodstvom Eleazarjevim in benGiorovim prihiteli za njim ter ga pri Betoronu piopolnomu potolkli. Le z zvijačo se mu je ponesrečilo uiti z malim ostankom svoje armade. Štiristo mož pa je moralo ostati pred mestom ter čuvati pri taborišču, kakor bi pričakovala cela armada dneva in se pripravljala na noro bitko, med tem pa se je poslanik iješil v temni noči z izgubo peterih tisoč mož. Tistih štiristo se Judje Imito pomorih in se tako z bogatim plenom in z vsemi stroji za obleganje vrnili v Jeruzalem. Eleazarja in ben Giora jo ljudstvo sprejelo z velikim veseljem in radovanjem; le v tem se ni moglo zediniti kateri izmed obeh je pravi Mesija-
Medtem časom je hodil Evzebij vsaki dan v Marijino hišo ter o-biskavaj Tamaro in Pavlino, poročal stotniku o dogodkih ter pri našal Benjaminu smokev in grozdja in ga tolažil, da bo kmalu zopet prost. Dečka je bilo res komaj še obdržati v tesnem skrivališču in celo njegovo zdravje je trpelo v tej ječi. Tisti večer ob slovesnem sprejetju Eleazarja in in ben Giora je prihitel zopet Evzebij takoj, ko se je zmračilo. ter rekel:“Sedaj ali nikdar morate beg poskusiti ! Vse mesto je pijano veselja.Ulici tìijonska, ki je zavrgla pravega Mesija in ga preganjala kot roparja, pozarav-lja sedaj v svoji zaslepljenosti roparskega glavarja kot Mesijo. Sedaj so tu dnevi sodbe božje”.
Potem je spremil Lucija in dečka iz njihovega skrivališča v hišo kjer sta pripravili Roda in Sara majhen obel za slovo. Stotnik se je oblekel v judovsko nošo tet tako stopil pred Tamaro. Ta se je smehljala ter mu ponudila roko.
Vsak večer,takoj ko seje zir.ra čilo, je prišel z Benjaminom 1 njej, se vsedel poleg njene postelje te- poslušal nauk o krščanskih resnicah, katere mu je Pavlin razlagal in Evzebij izpopolnjeval. JNjegove ugovore so vse rešili,krščanske nravne resnice je občudoval. Vendar se ni mogel Lucij odločiti za sprejem* med katehlimene (tisti, ki se pripravljajo za sprejem sv. krsta, kakor je to storila Tamara takoj v prvih dneh pouka. Namesto da bi se ponižno podvrgel nauku, katerega verojet nost sta mu Pavlin in Evzebij tako jasno dokazala, je njegov ponosni razum še vedno modroval o skrivnosti sv. Trojici.
»O kako si ponosen!” gaje grajala Tamara.“Kako more razumeti ustvarjen, razum bistvo Stva rnikovo! Moli, namesto da modruješ!”
“Bom. Pa tudi ti moli zame. Upam, da se kmalu vrnem s s vogalnimi vojaki. Naj
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
'UNITED STATES GOVERNMENT
Y arčujte in posodite svoje prihranke
-—STRICU SAMU-—
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U S- varčevalno znamko- Vaš poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO RESILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV:
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke.
a
ki so obveznice vlade Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne ob-esti!
Lahko začnete
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revmatičnih bolečinah, prehladu, zavstavljenju itd.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
35$. in 65c. v lekarnah in naravnost od F, AD. RICHTER A CO.
74-80 Washington Street, New York, N. Y.
D
enar
vložite na obresti
—:------v--------
PRVO NARODNO BANKO V CAÜJMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= * rete vsako vsoto od ENEGA D0= LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
PIJTESOBRIETY
Najbližja neopojna pijača starega piva.
DOBRA, OKUSNA IN KEDlVNA.
U BIANCHI
Lokalni razpečevalec.
j mu zmago«
čuvajo medtem angeli tebe in to hišo!”
“Kako moreš o tein dvomiti,ko -jo je vendar kraljica angeljev posvetila s svojim bivanjem v tej prostorih”?
Tedaj ju je poklicala Roda k malemu obedu, ki je bil priprav ljen v Ra vimini sobi. Rrostor je bil zelo tesen - pa Sara je rekla “Veliko potrpejlivili ovac se stisne v eno stajo. Tudi ^Tamara se je udeležila obeda in je šepala, nasijajoč se na krepke Rodine ra me, prvič k bolniški postelji svoje dobrotnice, ki je deklicTo ljubeznivo sprejela kakor svojo hčerko. Hoteli so biti veseli med obedom pa ni šlo. Okoliščine, v katerih so se ločili,so bile skoro brezupne In tako so se vsi čutili olajšane, ko se je Evzebij dvignil in molil kratko zahvalno molitev.
Nato je stopil Havlih k svoji materi ter jo v slovo poljubil; po-
1	“STORITE TO Z ELEKTRIKO/'
D	PREJ AU KASNEJE
si bodete hoteli nakupiti
I	Električni likalnik.
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
HoughtonCounty ElectricLJght Co
! SEšEJISgagsitg	SIžKug Stž 3Ć	B£f$äS5 KI583S 83383S 2I58IIB Z
■ ■ ■ ■ ■ ■ J -■- « . . * ....... * «	J
TTTTTTttyTTTTTttTTTTT ■ I t '11W
Ste li začeli katerikrat stediti.
Ako ste to storili položili ste le temelj finančni stavbi- Še niste pričeli zidati.
Skušnja druzih naj Vam bode Jv ugled sistematične štedilhosti. Redna uloga v rednem času bode izgojila stalno in trdno finančno stavbo.
Mi smo tu Vam v pomoč. Oglasite vsaki čas.
CALUMET STATE BANK.
Calumet, Mich.
tem je pokleknil, da prejme od nje blagoslov. “Služi Kristusu in Cerkvi;bojuj dobri boj in misli na krono, ki ti je pripravljena V nebesih se zopet vidimo”je govorila Ravlina.
Trenotek so Se pomolili pred čudežnim potnim prtom Veronikinim, katerega je prepustil škof Simeon Ravlini v tolažbo. Tamara
in Lucij sta prvič videla podobo trpečega Zveličarja, ki je napravila na oba globok vtis. Zgodovino te podobe jima je preje pripovedoval že Pavlin. Benjamin je bil. ves prestrašen, ko je gledal moža bolečin s trnjevo krono in je vzkliknil: “Oh,tako ga je dal mučiti Kajfa rimskemu oskrbniku”.
S
Proglas Jug Narodnega Sve-ta za četrto posojilo svobode.
nan
Od.28. septembra do 19, okt o-fen» se ho vodila tukaj velika bitka. Močna in boiata A meri ka,za-ščituiea m zaveznica Jugoslovanov se obrača na svoj narod£ da ji s četrtim posojilom svobode priskoči uh pomoč v današnji bo#bi za zmag« pravjce in za osvoboditev zaaužnieuih norodov. ,
Medtem ko vostpi na francoskem bojišču pravica in osveta zayzeni-st» čete do konečne zmage, ste pozvani tudi vi, da pripomereta z ostalimi sodržavljani Zdr. držav z vzemi svojimi silami k dobremu vepehu te bitke. Vaša dolžnost je celo, da ae odzovete pozivu bolj' kot Amerikanci sami, ker Vas veže globoka uvaležnostdo te velike zaveznice, In zahteva in zastopa z vsem svojim orožjem in z vso svojo močjo naše narodno o gvobojanje in zjed Ì njen je.
Debro vam je znano, da ima danes vsak vojskujoč se narod dve Iron«: vojažko in državljansko. Vi vet spadate k tej drugi fronti Obed.ve fronii ste za našo končno zmago jednako važni in zaradi te ga siapada tudi sovražnik z jedna so silo obe.
Medtem ko sejejo na polju nje gove zločinske horde smrt in puš-tošeuje, sejejo njegove mračne sile njegovi tajni pomočniki v zaledju to je na vaši državljanski fronti nezaupanje, neslogo in razdor med narodom.
D® se je vojna tako podaljšala ir« da niso zavezeniki izvojevali še popolne ztnsge, je pripisati vpilvn tek mračnih sil, ki na skrivnem rovarijo in se z razbojniško roko prizadevajo, poriniti nož v hrbet našim vojakom. Oni gredo za tem đa osramote in onečaste vse do sedanje zavezniške žrtve in vso do sedaj prelito kri. N jih cilj in njih želja je, da se vrnejo zopet razmere pred vojno to je ono stan-je, ki je' kot mora tiščala celo človeštvo in ki ja enemogočila vsasro svobodno življenje in napredek.
Dober vdseh četrtega posojila svobode pomeni bitke,ki bo dobljena samo od državjlianov, toraj mago, izvojevano nad sovražni-torn , ki ga ravnotako bije in uši kot orožje vojakov zavezni-;ov.
Hrvati, Srbi in Slovenci! Izdajstvo se more izvršiti na obeti frontah, to je, pred sovražni-kom in tu v zaledju. Vojak, se pred sovražnikom ne odzove svoji dolžnosti, je izdajalec in se kazn-nje s smrtjo. Tako je tudi na vaši državljanski fronti izdaledjvsak, ki opušča svojo bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost pa nalaga vsem, da mora vsak po svoji moči doprinesti do zmage in da olajša trud iu vspeh vojakomki. zalagajo svoje življenje za zmago.
Na fronti odločuje orožje, med narodom'pa določuje državljanska zavest. Vsakdo, ki ne podpiše posojila svobode, dasi je v stanu, je ali brezvesten človek ali izdajalec. Želimo pa, da bi ne bili vi, Jugoslovani, niti eno niti dru-
Slovenei, Hrvati in Srbi Poleg splošne vojaške dolžnosfj imata tudi ožjo narodno dolžnost ki vam nalaga,da pristopite v teh dneh vsi do zadnjega — kot kaka organizirana vojska — k Ameriki in da ji izročite svoje prihranke, kajti vedite, da daste z vsakim boudom od $100.00 strojno puško ; desetimi takimi bondi pa majhen top Njeno orožje pa je namenjeno’ da osvobodi tudi vas, njeno irožja bo na razvalinah srednjeveških tiranij zagotovilo in zajamčilo tudi vam novo, svobodno in velikih narodov destojno življen
katerih bodo, pri sklepanju miru deležni posamezni narodi.
Žalili bi vas, Jugoslovani, samo, ako bi vas spominjali, da zahteva tudi vaša osebna korist, da naložite svoje prihranke v vojno posojilo, ker je to najgotovejši in najvarnejši načiu,kako jih stalno in dobro osigurati.
Jugoslovani ; Složno m svestilo
Po žrtvah se bodo merile zasluge, po zaslugah pa vspehi in ko*
kupujte v največji meri zadolžnice četrtega posojila svobode.
Pokažite' se složne io zavedne vselej, kadar zahteva to od vas narodna dolžnost.
V imenu prelite krvi in trpljenja našega mučeniškega naroda.v imenu sreče in bodočnosti vaših otrok se ne strašite nobenih žrtev, katere zahteva od va| rešitev domovine.
Vse, kar storite, vam bo narod stotero nadomestil vedno hvzležuo blagoslavljal vsako vašo žrtev.
Washington, D. C., 14. avgusta 1918.
Jugoslovanski Narodni Svet_
Da se omogoči točen pregled skupne svote, katero bodo podpisali Jugoslovani, so naprošena vsa društva - slovenska, Ijrvatska in srbska - da se drže naslednjih navodil-
1.	Odbor vsakega nsčega društva naj priredi pred 28 septem brom gotovo število naslednjih pregledov:
SLOVENIANS.
Seznam podpisnik IV. posojila
svobode iz...........država
Štev.....Ime in priimek podpis-
nika .... Naslov .... Podpisal....
1.
2.
3. itd.
2.	Ti pregledi ni treba, da bj bili tiskani, temveč se morejo po predstojećem uzorcu izdelati z roko. Število teh pregledov bo odvisno vsekakor od velikosti dotič
1
ne kolonije.
3.	Na ta način bo omogočeno podpisovanje vseh Jugoslovanov ker bed mogli v mestu,kjer obstoji na primer samo eno slovensko društvo, podpisati pri njem tudi Hrvati in Srbi, in obratno, v krajih, kjer obstoji samo kako srbsko društvo, Ondo mogli podpisati tudi Slovenci in Ilrvati na svojih posebni n pregledih.
4.	Vodstvo in shranjevanje teh pregledov je poverjeno odborom društev, ki so odgovorni za točno in pravilno zapisovanje.
5.	Kakor hitro, bo zaključeno podpisovanje vojnega posojila, naj se naslovijo vsi pregledi v na. krajšnem času s tozadevnim po ročilom vred na Jugoslovansko. Pisarno, Washington, D. C.
6.	Na te preglede naj se zapišejo samo imena posameznih naših podpisnikov. Vse svote, katere bodo podpisala naša društva in organizacije bodo zabeležene v posebnem seznamu vsled česar so naša društva naprošena, da
javijo čim prej, kolikšno svoto mislijo podpisati.
7.	Najtoplje se priporoča vsem našim društvom, da izberejo - ako jih je več tedaj složno in spora-zimino - takoj svoj krajevni odbor in naj stopi ta v zvezo s tozadevnim ameriškim odborom, ki obstoji gotovo v vsakem kraju.
8.	Ker so se teh predpisov držale in ae tudi še sedaj drže vse ostale narodnosti, upamo,da se bodo tudi naša društva odzvala tej patriotični dolžnosti in da bodo s svojim delom doprinesla, da bo ugled in spoštovanje napram Jugoslovanom vedno naraščalo.
9.	Za vsa ostala pojasnila in navodila 9e naj obrnejo posamezniki in tudi društva na Jugos^)-van3ko Pisarno, 932 Southern Uuilding, Washington, D. C,
Jugoslovanski Narodni Svet,
Izdiajca se plača,ali no spoštuje —Pod tem naslovom biše Hrvati-ka Država 12. junija: Karl Un-hart, vodja štajerskih nemškutar
umrl v'Ptuju. Ou ie bil tudi, ki je nedavno tega vodil znano deputacijo na Dunaj, ki je izlila svoj žolc na Jugoslovane. Nemški listi mu ne jiosvečujejo baš dosti pažnje povodom njegove smrti• Znano jim je, da so izgubili z njim, svojega plačanca, ali pregovor pravi, da • ss izdajica plača, toda i ne spoštuje. Naj tega ne pozabijo naši domači plačajitfk in pod ku pljenoi.
Avstrijske dipl je prebirajo. — Slovenskemu Narodu poročajo začetkom junija z Dunaja: Vlada je odvzela zagrebškemu “ Glasu Slovencev “Hrvatov iu Srbov” poštni debit za avstrijske dežele. To je očitno prvi čin novega policijskega oziroma notranjenga ministrstva v zadevi ureditve jugoslovanskega vprašanja.
Nemška gimanzija v Opati ji.— V Opatiji je bila že leta .1917. ot-vorjetia nemška gimnazija.Pri otvoritvi se je upisalo v njo 72 dijakov. — Naj se pri tem naši Avstrijaki zapet vprašajo, ali imajo Slovenci in Hrvati v Istri in na Goriškem, katerih je na 8totisoČ0, kako svojo srednjo šolo, medtem ko nimajo Čehi na Dun. aju, katerih je pai stotisoč, niti ene ljudske šole.
Po Hrvatski Državi od 23. VI. piše o tem graška Tagespost: Kar se ni dalo doseči v mrniem času’se doseglo v vojni. Osnovana je nemška realna gimnazija v Opatiji. Leta 1917., ko je bila šgla otvorjena jo je posečalo 72 dijakov. List dalje trdi, da se iz te-ga velikega (?) števila vidi, da je bilo potrebno otvoriti nemško real ko, in poživlja Nemce, da se prizadevajo okrepiti šolo, ker se bo na ta način avstrijska liivijer v večji meri in čim prej postavita v službo domače narodne sile.
Zavednost slovenskih otrok: — Hrvatska Država piše 20. junijai: Evo, lcako delajo Slovenci. Neka Srbkinja je vprašala v Ljubljani enega dečka za pojasnilo o nek stvari. Govorila je srbski in ker je ni razumel ga je vprašala nemški. Toda deček je zagnal od besa svojo kapo na tla ter ponovil par-krat: “prepovedano spominjati. ” Tako dela otrok zavednega naroda.
50,000kron za stradajoče otroke —Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za prireditev “Narodnega praznika”, je prejel na U dan od rodoljubnih bratov Gavri-lovic, velinduscricev v Petriujah dar 50.000Kakateri je bil izročen predsednici odbora gospej Zlati Kovačevicevi.
Danes in jutri ni kruha, .... Kakor da se čita v kakeip trgovskem oglasu, se čita v nekem listu: “Danes in jutri ni v Mariboru kruha — bo ga pa v petek in soboto, bra ima.
Letaki iz sovažrmh Serpplanov —Iz Ljubljane javlja Fremdeii-blatt: Zopet se poroča,da so italijanski aviatiki leteli nad raznimi kranjskimi kraji in metali letake. Na njih je bil natiskan jugoslovanski manifest, kateriga je pod. pisal dr. Trumbic. Na letakih so objavljeni tdui kapitalski zaključki. Trumbic sokoli jugoslovanske agitatorje ter jih poživlja, da gredo nemoteno za svjim ciljem, ker je osovboditev blizo. Ententa bo v najkrajšem času osnovala jugoslovansko državo. (Dalje zaplenjeno v Hrvatski Državi.)
Predavanje o dr. Kreku.repo-vedano. — VSplitu se jep imelo vršiti predavanje o pokojnem dr. Kreku* Kotarska oblast je pre-davenje prepovedala, kot da je bil dr. Krek revolucijonaree, anarhist Luchenijevega kova! (Hrvat, ska Država)
Na tirolskem bojišču je padel glavnega urednika tržaške



Vestno zdravilo dela čudeže
Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj T rinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. EHx. of Bitter Wine.
ze-
lma najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročujoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar-jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino.
Fri zapeklini, neprebavljivosti giavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni11’ kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko premiti jajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni.
TRINERJEV
LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz-vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., iu pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah.
k
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 In Panama 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TRINER,
1333
izdelovalec 1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

Varčnost
Napredek j
i
ALi HOČETE POMAGATI?
” — Potrpežljivost je do-astnost, samo kedor jo
VLADA ZDR. DRŽAV
PROSI. DA SE VADIJO V
Varčevanju in Napredku
VSE osebe v Vseh rečeh,
A KO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ
PATRIJOT1ZMA in LOJALNOSTI.
VARČEVATI in kupiti
Vojne Varčevalne znamke !
Zdr. Držav
BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI
Ali boste pomagali?
Vprašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo ali bankirja.
Oni Vam bodo povedali kako.
Patrijotizem
sin
Lojalnost
jev, urednik “Štajerca”, je te dnjjla
Edinosti, Dušan Cotič, nadebuden mladenič,ki se je kljub svoji mia-dosti odlikoval v narodnem boju in bil odličen član tržaškega soko-
Ì

SLOV. KATOL.
POOP. DRUŽBA.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich,
Pal u inet, Laurium, Calumet,
GLAVNI URADNIK!:
Predsednik: John Spreitzer^SlS Oak St Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St.
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7tli St..
11. taj.: Jos 4L Sedlar, Lindin Lake A veSt. Laurium Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet, Duhovni vodja: Kov. L. Klopčič,.......Calumet,
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140LogSt.............Calumet
John Gosenea, 4055 Kini St............. ”
Matt Sustarich, Osceola St.........Laurium
POROTNI ODBOR.
John Sustarsich, 420 Oseebia St.	Laurium,
Matt Straus, 21-09 B St.	Calumet
Jos. Vardjan	Dollar Ray, Michigan.
Mich.
Mich.
Mich.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj-skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bjdezni. Natančnejša pojasnila se dobije vsaki čas dd glavnega tajnika.
Družbico glasilo so “Slov Novice.’'
S OSPE N DO VAJNI.
Od dr. sv. Jožefa št. 1. Calumet. Anton Janičar Raz. 1 IZLOČENI.
Od dr. sv. Jacoba št. 2, Laurium; Jos. ArJes Raz.l. Nik Vrlenič Raz. 1. Jacob Stariha Raz. 2.
Od dr. sv. Ane št. d. Calumet; Ana Jerman Raz. 1.
Math F, Kobe, glavni tajnik S. K. P. D.
Naš Vojni Naraščaj.
Jug. Čas. Urad. Washington,D.C
Ob priliki proslave obletnice majske deklaracije je objavila iuost naslednji krasni članek: Ootovo spolno zavestjo, nam je «klieal genijalni Aškarc v svoji Muni pesitvi ; Mi vstajamo! Dan-asn]> dogodki v slovenski domov-lu> pričajo, da nam je zaklical ja-prorošlci duh. Toda, tedaj ma-^Sloevncev ni razumela resilienti ćkerčevega vsküka. Drli, hi s4io se med seboj in se zato “'snio zavedali, da vendarle vstalimi..
Niti prosvetljeni duhovi med ta|ui niso mogli pritrjevati bla-iov»stju, ki je pesnik Aškerc s ltoi’‘ii vsldikom poslal v slovenski “et- Ravno ti ne, Ker so videli ^gledal le našo nesrečo - zastru-]°nft6t naših medsebojnih raz-videli tolik fanatizen v_ined-*Jojnih strankarskih borOali, tabulo vsega našega živlenja,
t°liko
osebnega sovraštva, da se j:
da bi dozoreval in izpoznaval, česa sme in mora zahtevati; marveč so ga tisti voditelji ti ral ji z vsemi demagoškim! sredstvi v nasprot no smer: da bi narod ne prišel do izpoznan ja svojih pravic in do samozavesti, ki bi ga vsposobljala za krepak srčen polet!
in tisti voditelji so bili dobri psihologi; poznali so dušo naroda. Ker so hoteli, da Slovencem bodi sovraštvo da v tem ali onem drugače mislečega brata edini cilj, niso postavili narodu nikakega ve. likego končnega cilja, nobenega
ideala.......! Ravno zato, ker
narod ni imel tega, jseje preriva in pehal v medsebojnem dr*en-
^pad, ki se je odprl med bra-ra*licnimi poiitiničmi in kul rni|>n naziranji, popravici zdel Veniostljiv. Zdelo se je v res-da slovenskega narodnega ll'ieiija sploh ni več, ker so raz- «»površini
^prav vse vezi, ki bi je mogel . *Jal1 v celo. Oko je gledalo le ‘ko pogorišče, le razvaline, le.
! tfli:bite lJ0Se nekdanjega slaven.
Narodnega življenja, pred i5^0ln je bil prizor opustošenja,
|Nr tla je vsemničujoč vihar l^^tvjanih elementov besne-P°ljaii uašeuga življenja! h'raloč vse pogoje in možnosta j, 2i< bodočnost naroda. Temni ,a’ ^ «i padal nan jo vsaki žar,
^ v preobrat na bolje. V 110,11 pa je jemalo vsako nado ^ll0 dejstvo, da so činitelii,
2llab pritegniti k sebi vodst-kl so imeli odločilno be
-
^tat,
absolutno močjo kakega
a> da so ti činitelji ravno
‘° i>, ■ ■
i, ^ejanost naroda oprh vse J®
načrte in da so masi naroda izumili pogled, da niti opij^11 dejstva, da voditelji ti-). 8v°jo politiko, politiko, ki £*«1 bil sestavljen z oziron s|;i naroda, ne v namen, da U(krod politično šolal in jaČil
F-
Zato je bila slika tako tema, odjenajoča vsaka nada Zato se je tudi prosvitljnim duhovom zdelal Aškerčeva fanfara le izliv blage, čuteče, hrepenečepesniške duše-
In vendar je bil Aškerc s svojim vsklikom.—prorok. Njegovo pro ročanstvo se urssničuje. Tudi tisti ašinci, ki so že obupali nad tem našim narouom, ki so mu definitivno odrekali vsako bodočnost sodijo,o ujem danes drugače. Da-as vidijo, da je bila le vnanjost slaba, a jedro4dobro; da so 3e pač-penili umazani in siuradljivi valovi, da pa je bilo dno na dnu zdravo zrnje, iz katerega je še tedaj klilo — vstajenje.
Kakor da je prišlo čudo iz nebes, so zavele preko naših pojan sveže, zdravilne sape. Danes vidimo pred seboj narod, kakoršen je v resnici: v zdravju in poštenju z vsemi sposbnostmi za krepak p0]et —/. velikim končnim ciljem pred seboj’ s svojimi ideali. Zato pi okli d ja sedaj čaše svoje zmote, ko je zaupal in veroval krivim prorokom, ko seje klal med seboj in ubijal samega sebe, ter pošilja prokletstvo na glave ristiii^ ki so ga zavijali v tako samoubijal. stvo.
Narod naš ozdravlja. Proces zdravljenja še ni dovršen, ali razvije se s presenetljivo brzino. Zdarvljenje povspešujejo uzorni zdravniki, možje, ki hite od kraja do kraja med narod, pozivljajdč ga ; ujedini se, kakor se je že ujedi n ila tvoja parlamentarna del
egacija. Poslanci zovejo narod ujedinjenju, a na veličastnih, impožantnih shodih jim izraža narod v svojih resolucijah enodušno hvalo ravno na tein'; da so se ujedinili. Ujedinjen narod z ujedinjeno delgacijo in z velikim obiljem pred sebo j : to je sinteza tistega'zdravilnega- procesa tistega preobujenja iz tmine zmot in onemoglosti k jasni luči spoznavanju potreb in pogojev za našo bodočnost.
Danes moremo pač vsi .tudi nekdanji najtanjši skeptiki, vskli-kati z Aškercem : Mi ■ vstajamo!
O tem govore tudi pojavi izven okvirja načega naroda. 1’oslanec d-. Korošec je nftgel na našem manifestacijskem zborovanju dne 30. maja govoriti o treh dobah naše deklaracijske politike. V prvj so nas skušah pregovoriti z lepo ni sladko bo sedo,da bi odnehali od te politike. V drugi, ki jo je poslanec Korošec označil kot zlato dobo, se jej je odprla pot tudi v najvišje kroge. V tretji pa je prišel' čas srditih napadov in groženj. Intonoci jo je dal bivši minister za vnan je stvari grof Czernin, s svojim znanim divjim govorom. Drugorodni naši nasprotniki so pobesneli proti nam. Vsste tri dooe m vse metode prve in tretje so le glasne priče, da mi —• res YfUäjamo. Doživljamo največje zadoščanje v tem, da se je nas narod v teni minolein letu povzpel na tako višino politične zralosti, da so presenečeni prijatelji in sovražniki. Drvi govore o njem z ljubeznijo in navdušenjem, drugi no morejo prikrivati, kako jih boli in peče. Dobili srao trdno vero v svojo bodočnost v zmago svoje pravičue stvari ; prišla je v nas zavest o svoji moči in veljavi.
To je naš triumf, naše zmagoslavij i, ki pa nas ne sme omeniti, da ne bi postali hladni računarji. Kar smo dosegli, nas ne sme Zavajati v krivo vero, da je že odpravljena vsaka nevarnost. Poslanec Korošec nas je opozarjal, da bo drugo leto naše deklaracije leto težkega dela. Sedaj šele bomo morah pokazati, da tsnio močan narod ki hoče raztrgati okove,v katere je bil uklenjen do sedaj. Mi vstajamo, ali vstali še nismo. Še bo treba velikih trudov, težkih borb in velike požrtvovalnosti, predvsem pa edinstva med narodom ! Ujedeni in strmenj v tjdne vrste se moramo priprrviti za naporno in veliko delo na doseganju končnega cil ja, ker sicer bi se moglo zgodit', da bi vstaj oči zoptt padli. Treba, da je vsakdo na svojim mestu cel mož z jekleno vo.
! jo in polno zavestjo, da smo podrli za seboj vse mostove, ki bi mogli voditi nazaj k prejšnjim si stemolii in metodam noše narodne politike, ker je sedaj pred nami le enapot, ki vodi — naprej, k cilju, k uresničenju našega ideala; narodne svobode in državne samoj stojnosti.
Će smemo po prven letu naše deklaracijske politike spravioo-in ponosom vsklikati; Mi vstajamoL —pa moramo preko vseh strmin, ki nam bodo še zagrajale naše poti ujedinjeni v nemajni volji, da ne odnehamo, dokler ne pride čas, ko bomo mogli vaklikuiti z osrečujočo zavestjo izvršene velike naloge. vstali smo!
Slovensko
katoliško
društvo
podporno
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Midi.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druätyc na Laurium.
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustarlcha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Veitin, Josip Režek Jos R. Sedlar Jotin Šuštarič.
predsednik.
podpredsednik
tajnik
blagajnik
ODBORNIKI ZA 2.LETI:
Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA ENO LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo
Maršal: Matija Stubier.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John -Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico, M artin Straus za Red Jacket in okolico Anton Udovič
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolrfiske podpore po $1.00 na dan za dobo O-mesecev in nadalnih ti mesecev plačuje Družba po ,$20.00 na mesec Cela smrtnima je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok. nog pčes i. t. d
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj iepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila, in potrebne listine s^obrnine na tajnika Job. R. Sedlar 3127th St. Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vaoi Odbor*
Naročite se na “Slovenske Novice”
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe
na CALiUMETC.
Uradniki za leto 1918.
redsednik, Malh Prebilich. Podpredsednik, JohnSterk.
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 Oak St Y. J. .Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
John Gosenea Math F. Kobe, John Peehauer, in Math Pipan.
Odborniki za eno leto.
John Gazvoda Jos.Scheringer.Jos. D. Grahek, Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorich. eslariec: Malh F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenea Bluejacket, .Albion Joe R. Strutzel;
Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., ih Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič.
Društvo ima svojb redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor-hoče pristopiti, naj se oglasi par dni prechšejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV, PETRAČ
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsakó drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze.
Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown-John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math Q. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko neodvisno podporno društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne scie še vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoran
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Michael Mervič
Tajnik, Jos. Ovniček,
Podtajnik, John Klobučar
Blagajnik. Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Louis Gazvoda, Matt Stoper, Lemi Šimec, Jos. KI o hue h ar, John Gosenea Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz voda.
Vratar JiAmaršal, Leopold Rotar.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenea 4055 Ehn St., Yellow Jacket.
Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00'ua mesec bolniške podpore. Vamrtnme plača vsak član l .00 za pokojnikom, toraj c' več članov tem bolje.
Dmštvo je sedaj za nedoločen ; znižalo pristopnino na $3.00 Posluž' se te priliko ter pristop te k društvu
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako’ tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918 so
Pred. FriVnlt HSedläL	iii
Podpred. Jos. Flau 12 ini.-Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.	<
ODBORNIKI ZA ENO LETI:
John Ile n ich, John Gosenea, John Starc,
1 Odborniki za DVE leti
Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich.
Marša) in Poslanec: Jacob Bahovec;'
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John X>. Zunich 4098CoheSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icamJT prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorelo sv< jo bolezen pismeno naznaniti isti dai ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR,
Ali potrebujete očala?
Ak° jih da, oglasitese pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preišče-, mo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno v. zalogi, popolno *zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in razmh druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na starem mestu.
A. Fahlen & Co.
312 - peta cesta- Calumet, Mich
Richterjev Pain Expeller
z sidrom*
r ********
MRS. A. E. HOOPER
bo odprla
Glasbeni Studio
(poduk na piAno) dne 7- septembra t.I. na 1301 School Str.
SPREJEMA ZAČETNIKE, KAKOR TUDI TAKE,
... \ KI SO ŽE IMELI PRVOTNI PODUK* 4 PHONE 817-M.
‘iruVUSV- ********
U.8TA	IL.* E* A LETA
Merchants k Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	'	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag j namestnik.
IVaše geslo.
Je bilo in ostane da;]dobro’meso poštena vaga uljudna JJpostrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaitejsejv
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
^Rojaki, pristopajte v
iS. K. P. Družbo.
“SLOVENSKE NOVICE”*
List za Slovence v severozapadu Zjedinjenili
Držav.
Izhaja vsaki petek.
izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na CaSyntetu, Mieli.
NAKOUNINA ZA AMERIKO:
Zü celo leto ............
la pol leta................
Za KVBÒPO IN DRUeO
Za celo leto ...............
4a pol leti ...............
............ $2.00
............ $1.00
INOZEMSTVO :
$ 3.0C; ali 15 Ki .... $ 1.5Ü ali 8 Kr
Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio.
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.
V alucaju preselitve iz jednega v drugi kraj naje« nam blagovoli naznaniti staro bivali*
Dopisi, denar in naročilalnaj se doposiljajo pod naslovom :
Slovenian Publishing Co.,? 2IWth Street. i Calumet, Mich.
"SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 2117th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the northwestern cart o£ the Ö. S. of America.
SUBSCRlt ”'OM $2.00 per year.
zaj n a svoje delo.
—	Mr. Geo. Hrvat iz Osceole je oopotoval zadnji teden v Cri-vitž, Wis., Marinette Oo., kjer si bo ogledal zemljo za kmetijo.Ako se mu bo kjaj in obnebje dopad-lo se bo drugo leto preselil tja.
_ Mr, Štefan Žagar iz Blue Tacket, ki je bil vposlen v Leano-vi prodajalni kot raznašalec, je odpotoval v Detroit, kjer se misli za stalno nastaniti, ako bo dobil primerno delo.
—	lVlr. Frank Marzini iz Tama-racka je odrinil v pondeijek večer, nazaj v Detroit, kjer je uslužben v Lincoln Plant, kjer izdelj ujejo znane Liberty motorje. Bi) je na obisku svojih starišev,Mr. in Mrs. John Marzini.
—	Mr. in Mrs. John Vertih iz osme ceste sta se vrnila iz kratkega potovanja po Wisconsin», Illinoisu in Indiani. Spremljal ju je sin Rudolph, ki bo koncem tega meseca vstopil v vseučilišče Notre Dame. Indiana, kjer se bo posvetil trgovskemu kurzu in ob enem se pa tudi vojaško izvežbal.
Mr. Matt Uđovč in soproga iz Tamaracka sta odpotovala v torek večer v Milwaukee, Wis.,kjer
The best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich a second class matter.
* ulefnu 6J.
— I)va zakonska para sta sklenila dosmrtno zvezo v slovenski cerkvi zadnjo sobotö. Mrs. Ana Kobe roj.Lackner, liciM.r.in Mrs. Stef.Lnckner iz Tamaracka št.5.je obljubila večno zvestobo g. Petru Safar, rojenemu v Lokvah na Hr. vatskem. Kumovala sta jima g Mihael Novačio in Miss Laura Čor. Novoporocena bosta živela na Tamaracku št. 5. kjer je ženin uslužben^v rudniku, Drugi par, kj je stopil v zakonski jarem, sta bila Miss Catherine Ilenich, lici Lorenca in F rančiške Ilenich iz Usceolem g. Josip Zupančič ml., siti Josipa in Helene Zupančič, istotako iz Usceole. Kot priči sta prisostovala poroki Mr.'Frank Perko in Miss Margaret Zupančič. Svoj dom si bosta ustanovila na Osceoli. Obema paroma želimo o-bilo sreče in božjega blagoslo val
— V soboto jutro ob pol de* veti uri je preminula na domu svojega soproga J ohn D. Grentza na Kiew Allouez, Mrs. Johanna Grentz, stara 40 let. Pokojna, rojena Abranovič, je bila rodom iz Lokev na Hrvatskem, Na Calumet je prišla pred 21 timi leti, kjer se je poročila s Slovencem John D. Grentz. Pred več leti sta se preselila na Ahmeok in od tod na New Allouez, kjer je pokojno dohitela smrt.Pred trinajstimi me. secit jo je zadela kap in od teda^ si ni več opomogla, dokler ji m smrt v soboto jutro nenadoma pretrgala nft življenja. Poleg žalujočega soproga zapušča dva sina, Sam E. Gretitza, ki se nahaja v vojni službi na Francoskem m pa Johna, ki dela v Detroitu, od koder je prišel na pogreb svoje matere, ki se je vr-šij v torek jutru j iz slovenske cerkve sv. Jožefa na Calumata. Jtianjka ni bila v nobenem društvu. Pogreba so se udeležili tu-di po pol bratje pokojne, ki živijo v calumetski okolici. Žalujočim ostalim izražamo nače is-kreno sožalje, a pokojni, ki je vedno nad vse ljubila slovensko cerkev, pa naj uživa po dolgotrajnem zemeljskem trpljenju nele ški mir! •
— Mr. John D. Grentz Jr., ki je prišel iz Detroita na pogreb •voje matere.se je* v sredo vrnil m.
se mislita za stalno naseliti.
—Po desetdnevnem dopustu vrnil se je v sredo popoldne v Camp Humphreys, Virginia, korpo ra1 Jos. G. Ellenich iz Tamaracka, od koder sa bo ameriški vojni urad poslal v neko drugo kempo, kjer bo uril novince prihodnjega nabora v inženirskem poslu. Kakor znano je prišel g. Ellenich iz francoske fronte, kjer se je udeležil aktivnepa boju. Za časa svojega dopusta na Caliimetu je obiskal svoje mnogoštevilne prijatelje in znance, ki so ga vsi spre.jelgz odprtimi rokami. Za njihovo gostoljubnost se jim g. Ellenich srčno zahvaljuje. Vkljub raznovrstnim nevarnostim. kterim
je mladenič izpostavljen v tujih deželah zlasti pa kot vojak, je naš Joe ostal še vedno nepokvarjen in pač milo je bilo videti ko je zadnjo nedeljo v vojaški uniformi s svojimi tukajšnjim sovrstniki pristopil k mizi Gospodovi. Takega vrlega mladeniča bo Vsemogočni gotovo tudi oDvaro-val vsake telesne nesreče,.Pri drugi sv. maši v nedeljo pa nas je zopet razveselil s svojim milo donečim bariton glasom, ki je sicer nekoliko oslabel, odkar smo ga zadnjič slišali, ki se bo pa gotovo zopet okrepil.ko bo dalj časa proč od grotnenja vojnih topov. G, Elie— niella spremljajo na njegovem potu naše želje, da bi imel mnogo vspeha z “rekruti” in da bi se po končani vojni srečen in zdrav vrnil med svoje prijatelje, ki ga bodo vsaki čas z radostjo sprejeli. Na skorajšno svidenje!
— V listini padlih in ranjenih ameriških vojakov, ki jo je izdal vojni oddelek ta teden se nahaja tudi ime Pavla M. Špehar, ki je tul v bitki nevarno ranjen. Ranjeni je eden izmed mladeničev na naši službeni zastavi. Upamo, da rane ne bodo usodepoliie.
—- Smrtno je ponesrečil na Lake Li udènti osemnajstletni mladenič Lawrence Desjartais, svok pred kratkim poročene Mrs. Catherine Desjarlais — Plautz iz Tamaracka. Po neprevidnosti je padel pod karo napolnjeno z bakreno rudo. Kolesa so mu odtrgala eno nogo in dobil je tudi notranje p 'vodbe,ki so kmalu zatem skup. no z izgubo krvi povzročile smrt.
—	V Camp Wheeler, Ga. pg umrl v soboto 'prostak Joseph Johnson iz Caledonia cestte.Trup-lo je dospelo v torek iz taborišča na Calumet, kjer je bilo iz kolodvora po vojaški deputaciji spremljano na dom starišev. Vojaški pogreb pokojnega se je izvršil v sredo popoldne iz švedske luteranske cerkve.
—	Kakor je izprevideti iz listine ubitih in raDjenih, ki jih izda-i
ja dnevno vojni urad, se michiganski vojaid, zlasti pa oni iz Go-renjenga polotoka nahajajo v sredini vopiega meteža. Bakreno ok-ož je sicer ni še tako hudo prizade-o,pač pa železno okrožje,iz kterega je vsaki dan zaznamovati par slučajev ubitih ali ranjenih.
—	Stoinsedmi regiment inženirjev, ki ]e rekrutiran deloma iz mladeničev iz Goreujenega polotoka deloma iz Wfscousina in ktére-inu pripadate kompaniji A in L iz Calumeta oziroma iz Houghtona,je bil še tedaj, ko se je nahajal v taborišču McArthur,Texas znan kot ena najboljih inženirskih enot v Ameriki. In ta slava ni otemnela tudi ne sedaj •, ko se regiment nahaja na fronti. Zakaj v dnevnem povelju generala Bershtnga se izrecno hvali uspešno dejo inženir, jev na fronti, m v priznanje tega šobili vsi častniki pomaknjen^ v eno stopnjo višje.
—	Mr. Jos.R.Grahek iz Raym-baultowna je ponesrečil pri delu v jami. Strlo mu je roko. Upamo, da poškodba ne bo imela nobenih drugih slabili posledic.
—	V sredo je prišla na Calumet brzojavim, da je na neki operaciji umri v Camp Custer Štefan Dudjinski. Bil je star 23 let. V Camp Custer je šel pred dvemi meseci. Njegovi starisi živijo na 320 Lake Linden Ave., Lanrium. Trupio bo prepeljano za pokop na Calumet,
-Pri letnem glavnem zborovanju ki ga je imelo Samostojno Dr. Sv. Mihaela v tiedeljo dne 25. Augusta so bil) izvoljeni za bodoče leto 1919 sledeči uradniki: Predsednik, J oliti Gazvoda; podp, Alojs Šimec;tajnik, Tos.Ovniček; podtajnik Jos.Gaz voda; blagajnik) Joim Gostnca. Odborniki za bodoče leto so: Alojs Lavrič, John lvlobnčhar, Alojs Jenich, Joe Klo-bucliar, Anton Muhič,J ohn Murn Frank Šuštaršič. Maršal in poslanec Jos. Kochevar. Bolniški obiskovalci so sledeči: Ža Red Jacket. Bluejacket, Yellow' Jacket in Tamarack Alojs Gazvoda. Za Raymbaultown in Laurium Alojs La tiri ch.
pi»——««
SMIllllflB

Francis J. Radey
javlja slavnemu občinstvu, da je odprl
STUDIO
za vežbanje glasa in podučevanje v raznih glasbenih inštrumentih, zlasti piano.
STUDIO SE NAHAJA V POSLOPJU . MERCHANTS & MINERS BANKE.
Bolne ženske
naj bi ne prenašale hudih bok" krčev in drugih nerednosti, kat?' so tolikrat podvržene. Teh bo? bi ne bilo nikakor potreba presiti. Iznebite se jih že sedaj, d -" začetka. Rabite torej občez: zdravilo za ženske in za dekle?0 vzemite	'k
l!llEI!ll:!llI!IJISl|llli!!ll
Priporoča se v obilen obisk .
S
v A y?-/_ jtCY-V.V- P.Sr—PJz.	. jp.'w	rkV
ŠE VEDNO NA STAREM MESTU,
!n še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-vejšem,kroju.
Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba i*i primirne cene je naša posebnost
HERMANS STUDIO
Peta cesta.
Calumet-

ČUDOVITA URA SAMO $8.75.
Ta ura ima 6 kazalcev ki kažejo I. lire. 2. minute, 3, sekunde. 4. ime vsacega dneva v tednu' 5. ka teri dan da jev tednu. 6. kateri v mesecu. 7.kaže premem bo lunejlt) je najzanemivejša ura na svetu. Gdor ima to, uro ne potrebuje koledarja,samo pogleda na n jo in vendei bode koliko je tira. minuta,se jkunda, nadalje katere dan je v me-Fscu, kateri mesec in katera lunina doba da je to je nekaj izvauredne-ga.Okrov je močan in krasen. L ra ja natančno urejena in drši natan Čuo čas, ima prave kamene inje garantirana za 25 lot,z njo pošlje-
everas
Regulator
(Severov Regulator). Tojej^ tonika ih zdravilo, osobito prj p* skih boleznih. To r.dravilo '
hitro, mirno m z gotovim n—-. ■*
*«**» —-1 ----- — -— — o - - —-J Usp^j..
To zdravilo ne vsebuje ničesj ' kega, kar bi škodovalo “

Vsaka žena naj bi isto posk -ó Cena $1.25 steklenica; dobiva v vseh lekarnah.
»e;
GALBRAITH & MR|
Odvetnika j,t(
iztirjujeta dolgove, ura,
nata zapuščine ter pre
gledujeta lastninske
siine
*
Zastopata v vseh sodišči50' ULSETH BLOCK Calumet, Tel. 169'
S#1
iV
lij0
^rb)
s'.:!31
mo garancijo z Vašim imenom. Teure ne. dobite nikjer drugje ko pri nus,vredna je najmanj $16 to-' da samo za kratek čas jih mi prodajamo za $8.75.Mi ne zahtevamo denarja naprej. Pošli te nam samo 20c vznatnkah ali srebru za poštnino drugo plačate ko jo prejmete Oni ki živijo v obl j iž j n Chicago naj se osebno zglasijo k nam in sj. ogledajo osebno te krasne koledarske ure, vsak ki jih vidi si gotovo eno nabavi.
Prosto! Gdor izreže to reklamo in jo nam pošlje z naročilom dobi prosto debelo pozlačeno verižico z komposom ki kaže strani sveta in žepni nožek z rezilom za cigare.Te
priložnosti neste imeli še nikoli nečrkajte niti kneva dalje*nego izrežite še danes to in nam pošljite z20c drugo plačate ko dobite vse skupaj v roke. N a roči te na sle lečinaslov :
UNION WATCH CO.,Dept. 768. 670 N Carpenter St.Chicago,ill.
= INE POŠILJAJTE NITI CENTA =
Ta z zlatom prevlečena ura z kolesjem z 21 kameni je tako praktično lepa, fina in ne prevelika, da bi moral vsak imeti eno. Mi Vam jo pošljem brez centa naprej plačati. Izrežite dolenji kupon in nam ga pošljite. Cernu plačevati velike cene ko jo dobite od nas sedaj za -cost- ceno. Neka-i urarji računajo 18 do 20 dol. za ure ki niso nikakorlt os tej uri. Pošljite takoj.
tet
£! Jewels
Velika ponudba za uro.
Ne bodemo razlagali na široko, povemo na kratko kakova je in zakaj si jo kupite Ta ura ima debelo pozlačen okrov kolesje jo natanko urejeno in ima 21 kamenov. Ni prevelika niti premala,le nekoliko debelejša od srebrnega dolarja. Drži izvrstno čas in nikoli ne zaostaja ali prehituje.Ima poseben regulator ki drži kolesje vjjravnotežju. Krov je krasno engraviran, močen in garantiran za 20 let. Tudi kolesje je gajantirano za 20 let. Mi ne rabimo hvaliti, pišemo samo resnico. Te ure so znane po vsi Ameriki, Canadi in Evropi. Vsaki ve da so to ure z 21 kamni garantirane za 20 let in in so resnično vredne najmanj $25.00. Da si je vredna tega denarja mi ne zahtevamo toliko Toliko časa dok jih imamo, kaj v zalogi diamo te $25.00 ure tza 13.95 in zraven teoa Vam damo 19 rečij ki jih potrebujete vsaki čas posebno Novo patentirano brijačo z 2exfa rezili (2) Jerman za bri jače. (3) Clipper za lase 4 Fountain pero 5 Verižico za ključe, 6 Iglo, 7, pipo, 8 skupni briialni set z ogledalom posodo in čopičem, 9 Glavnik, 1.0 Kovinski držaj za cigarete, 11 Mošnjiček ki ga ne zna drugi odpreti kakor samo Vi, 12 Možnj-a za tobak, 13 verižica za uro, 14 škatljica za cigarete 15 Od piralnik za buteljke in plehnate škatlje, ravnanje žobljov in brušenje nožev. Ì6 Prstaii z monoora-mom, 17 Obesek za ključe z katerem odpirate steklenice, privijate vijake, odrezujete cigare in odvije' te plin.18 Usnjeno denarnico za papirnat denar ki ima na eni strani'koledar in na drugi kartico za nas lov tudi prostor za slike in poštne znamke, 19 Soho Liberty posneta iz sohe v New York Harbor sa
Pogrebni zavoi
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetuter bro znan med Slovenci- Pri^ j d se v slučaju potrebe, istotaki krste in ženitnine-
201-- 6-cesta	Tet-
fN
iujf
tö-
■ko
liiko
Calumet Mich-
ot _ Kisti
bes Sin! oj s
AKO IIOČES KAJUHI dobre smodke knpi si “WOLVERINE’
ki je izdelana iz pristni vanskega tobaka od
THOS. ENTEMi 400 — Fino
mil iže i
Kef
vp
Cm.
Na Calumetu 24 let
W.E.
Izdelovalec UMETNIH SLIK
Cor- 5 in Oak cestB Psone 678-J. Calumet
mo da je majhina.Teh 19 stvarij dobi vsaki ki si naroči sedaj uro po znižani ceni.N e pojiljaj-te denarja pošljite samo kupon,ko dobite blago plačate $13.95 ko ga pregledate in se prepričate. Ako Vam ne bode povšeči pošljete blago nazaj in mi Vam vrnemo denar nazaj. Vi nimate nikake rizike pošljete kupon še danes. -
Union Novelty Co.
Dept. 17, 671 Carpenter St- Dhicago, 111.
COUPON SAMO ZA 30 DNU.
Union Novelty Co.. Dopp 17.
67.1 N. Carpenter str.,Chicago, 111.
Please send me the“G0ld Fiiled’Vatch.with a 21 jewels movement which you are sellino now- for lower price, in addition to it I shall get mese lOthings, wnicn.yon give free to the watch. When receiving I will pay $13.95. If I w-i .not oe satisfied I will send it back and voh wnll retnrn to me the money,	"
Name..................
A ddress........
NAGROBNI SP0B®k*
'•»ti
iz marmorja in granita dot* ^ ^ zmernih cenah Dri
E. P. Murpk
k
Calumet Granite &
Works
Tel. 678 W-
900 W. Pine St-
Calu^11
‘European Coffee H«* ^
-Evropska kavan
Priporoča svoj
im
isto»1
, inel'“ h
črno kavo,raznovrstne
„	.	.	,	, valli»1' 1
ce-in izvrsten innen. v ,,
. ä
gospode in gospe rojak”1!6’ obiščejo.
pP
Peter
Calumet,
Richerjev Pain ^6