likala »aak iatrtak. Cm ■■ I« I Kil lat». (Za Kameljo 3 K M », 1 aa Aaaarlko la draga tal« dri»*
4 K M *.) — «Pl«l I« doplal aa po-SIIJoJoi Oradnlltr« „Domoljaba", IJablJaaa, Kopitarja« alla* Ita». 1. Inalai», rakloanaclja In laaaratl pai Dp ratiniti „Domoljaba", LJablJaaa. Kopltarjara allaa It ■.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
laaaratl aa aprajtnalo po il» Jj dallb aanab t Baoatopaa pati tarata (laatloa „Domoljnbora" ilriaa M ■BI) ataaa aa aakrat 10 ». Pri ta«-krataaai eh|atl]an|a prinaraa pa-patt po dogotora. — Poaaaiaaaa <ta»llka aa prodajajo po 10 ». I» Miti prooiat poltao-braollallaaga arada iti». M4.797. ———-
i
Steo. 38.
V UdMIuiI dne 19 septembra INI
Leto XI
Slounost no VeleM.
Med slovenskim in češkim narodom že od nekdaj vladajo prijateljske razmere. Zlasti pa so poživili to prijateljstvo slovenski katoliški shodi, katerih so se Čehi vedno v precejšnem številu udeleževali. V najnovejšem času pa se je posebno med češkimi in slovenskimi kmeti pokazalo veselo zbližanje. Na zadnji veliki slavnosti na Velehradu pa se je sklenilo prav pravcato pobratimstvo med obema narodoma. Naj sledi tu poročilo slovenskega kmečkega udeleženca te slavnosti.
Veličastne slavnosti na zgodovin-skoimenitnem Velehradu na Moravskem dne 7. in 8. septembra udeležilo se je okrog 40.000 katoliško-narodnih Čehov. Med navadnim kmečkim ljudstvom bilo je mnogo odlične češke gospode, kakor deželni glavar, poslanec grof Thun, večina morav-skih katoliškonarodnih deželnih in državnih poslancev. Velehrad je bil slavnosti primerno okrašen. Cehi prihajajo redno vsako leto na Mali Šmaren na božjo pot na Velehrad, letos so bile pa z božjo potjo združene izvanredne slavnosti. Bil je ljudski shod in blagoslovljenje zastave kato-
liških čeških kmetov. K tej slavnosti je bil povabljen tudi slovenski klub državnih poslancev. Vabilu sta se odzvala kot kmečka zastopnika državna poslanca Fran Demšar s Kranjskega in Fran Pišek s Štajerskega. Potrebno bi bilo slavnost na Velehradu natanko popisati; omejim naj se na nekatere bolj zanimive prizore. V soboto so prihajale množica za množico, društva z zastavami, nekatere z godbami na čelu in razne skupine mladeničev in mladenk v raznovrstnih narodnih nošah. Vsprejem se je vršil pri ka peli sv. Cirila in Metoda. Godba je sprejemala došlece, ter jih je sviraje koračnice spremljevala po velikanskem prostoru, ki je na treh straneh ograjen s poslopji, na južni strani je cerkev, na zahodni in severni samostansko poslopje. Ta prostor je res pripraven za veliko zborovanje. Ko se je nabralo ljudstva, bil je krasen prizor. Veselo ljudstvo koraka v redu proti cerkvi, vrstijo se razna društva v bujnopisanih narodnih nošah, petje in godba jih spremlja zunaj in po cerkvi okrog velikega oltarja, — Lep je bil sprejem, ko se je pripeljal deželni glavar z gospo soprogo, ki je bila odločena za glavno botro kmečki zastavi. Težko si je predstavljati ova-cije tako navdušenega, enakomisle-
čega, kmečkega ljudstva. Lep je bil sprejem grofaThuna, ko seje pripeljal.
Najlepši je bil sprejem knezonad-škofa olomuškega, ki je prišel blagoslavljat zastavo, Pred sprevodom je jahalo 7 mladeničev v pisani in zelo okrašeni narodni noši, na ravno tako z raznobarvnimi trakovi okrašenih konjih. Za temi godbe v raznih narodnih nošah, pred vozom nekaj v posebno narodno nošo oblečenih mladenk. Navdušeni na zdar klici so napolnjevali velehrajsko okolico. Do pozne noči so svirale godbe ter se razlegalo petje po Velehradu, toda vse lepo v redu. Moravsko ljudstvo napravi dober vtis. Čvrsta, zdrava, nepokvarjena in verna moravska kmečka mladina je v ponosni Moravski. Sli smo spat med sviranjem godbe in v nedeljo vstali z godbo. Ob peti uri zjutraj je bila budnica. Ljudje so se zbirali v cerkvi, da opravijo najprvo svojo pobožnost; ob pol deveti uri je bil določen ljudski shod in potem blagoslovljene zastave. Zjutraj je bil sprevod s sv. Rešnjim Telesom zelo slovesen. Pred Najsvetejšim so svetili deželni in državni poslanci, lep vzgled vsem ljudskim zastopnikom. Kjer je ljudstvo, tam naj bodo tudi ljudski zastopniki. Kdor ne gre z ljudstvom, zajem tudi ljudstvo ne bo šlo.
Ob določenem času zbere se večina ljudi na že omenjenem dvorišču, kjer je bil napravljen lepo okrašen oder z altarjem. Na odru so bili državni in deželni poslanci, deželni glavar, zastopnik kat. narodnega uči-teljstva, zastopnik dijaštva in zastopnik ogrskih Slovencev. Ljudskemu shodu je predsedoval deželni poslanec Samalik, eden najbolj vnetih kmečkih zastopnikov iz Moravske. Predsednik otvori shod, pozdravlja zastopnike, pozdravlja zbrano množico, pozdravlja prav srčno zastopnika Slovencev iz Štajerske in Kranjske, katerih še ni bilo na odru, kar tudi pri toliko množic ni bilo mogoče. Množica kliče na zdar in živio Slovenci, gledaje okolu kje sta Slovenca. Nastane tišina. Čudno se jim zdi, da ju ni. Ko se oglasita, napravijo takoj prostor ter ju navdušeno pozdravijaje spremljajo na oder. Predsednik ju predstavi in še enkrat pozdravi. Navdušenje za Slovence je bilo velikansko. Nato se oglasita slovenska poslanca k besedi za pozdrav. — Poslanec Pišek pozdravlja v imenu štajerskih Slovencev, kmečke zveze ter slov. kljuba. Povdarja, da je treba skupnega dela in boja za pravice kmečkega stanu ter želi, da bi se zato borili če^ki katoliško narodni poslanci skupno s slovenskimi. — Poslanec Demšar pozdravlja množico kot severne brate.
Veseli ga, da jih ima čast pozdravljati na tako za Slovane zgodovinsko-imenitnem kraju. Na kraju, kjer sta slovanska apostola sv. Ciril in Metod oznanjevala nauke sv. vere v domačem jeziku, ki so jih Slovenci kakor Cehi ohranili in se jih zvesto držali. To jim je dalo tudi moč v bojih za svoje pravice. Ako ostanejo stanovitni, jih ne premaga noben nasprotnik. Prinaša pozdrave v imenu kmečkih rojakov izpod mogočnega Triglava, ki so sorodni po jeziku, enaki po veri in stanu. Pozdravlja jih v imenu slovenskega kluba, ki se bori za iste ideale kot češki katoliško narodni poslanci. Pozdrave so sprejeli z zadovoljstvom. Dokaz temu velikansko navdušenje množice, ki je klicala živio in na zdar Slovenci. Govorili in pozdravljali so še deželni in državni poslanci, zastopnik učiteljstva, zastopnik dijaštva in zastopnik ogrskih Slovencev.
Po ljudskem shodu zaigra godba, nato pride sprevod k blagoslovljenju zastave. Za godbo pridejo mladenke
v narodni noši, botre zastave in knezonadškof. Razvrstijo se na odru. Knezonadškof pozdravlja in govori zbrani množici. Nato blagoslovi zastavo. Vrši se zabijanje žebljev v zastavo. Najprvo zabije knezonadškof, nato glavna botra in druge botre ugledne kmečke gospodinje, deželni in državni poslanci med temi tudi slovenska poslanca. Vsakdo spregovori nekaj besed kakor slučajno, zbrana množica pozdravlja. Gospa deželnega glavarja izroči po lepem govoru zastavo močnemu kmetu zastavonošu. Imenitna gospa je pokazala, kako čisla češke katol. narodne kmete.
Vsi zastopniki, tudi slovenska, so se vpisali v spominsko knjigo. Brala se je sveta maša na odru. Pri maši so ptli domači pevci v narodni noši. Po maši zaigra godba Zastavo noša nese zastavo na sredo zboro-vališča. Mimo zastave defilirajo zastave in godbe z zborovalci.
Opoldne je bila končana slavnost, ki je bila tako lepa, da ostane vedno v spominu vsem udeležencem. Še prav posebnega pomena pa je zato, ker je utrdila politično in gospodarsko vzajemnost med češkim in slovenskim krščanskim kmečkim ljudstvom.	D.
Političen pregled.
JUGOSLOVANSKI MINISTER.
Predsednik državne zbornice dr. Weiskirchner se ie na vprašanje «Agramer Zeitung» izjavil, da bi inn bilo imenovanje kakega jugoslovanskega poslanca za ministra ljubo. — Kdo pa bo in kedaj se imenovanje izvrši, o tem časopisje le ugiblje. Imenuje se kar šest kandidatov, na prvem mestu Ploj. potem Šuklje, Šusteršič, Spinčič. Zaffron in Ivčevič.
KATOLIŠKI CEHI
se zadnje čase jako krepko gibljejo. Njihova mlada krščanskosocialna organizacija pridobiva vedno več tal. Podobno kakor pri nas kmečke zveze, so si tudi Cehi ustanovili »zvezo čeških katoliških kmetov«, ki prav pridno prireja shode.
DEŽELNI ZBORI.
Deželni zbori, ki se imajo otvoriti 16. septembra, so že sklicani. To so: češki, ga-liški. zgornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški, bukovinski. moravski in šlezijski deželni zbor.
HRVAŠKO-OGRSKO VPRAŠANJE.
Listi poročajo, da so Mažari v svojem boju proti Hrvatom jeli popuščati. Ogrska koalicija se je menda jela s Hrvatom pogajati.
Hrvatje zahtevajo, da se sedanji nezmožni ban odstrani, in da pride na njegovo mesto mož iz hrvaške stranke; zato pa bi bili pripravljeni odstopiti od svojih zahtev v železniškem vprašanju. Znani Supilo se tudi zavzema za to pogodbo, prav tako tudi nekateri ogrski politiki.
Poročali smo že. da namerava sedanji hrvaški ban Rakodczay odstopiti. Te vesti se potrjujejo. Mažari trdijo o njem, da je popolnoma nezmožen rešiti hrvaško-ogrsko vprašanje in sami delujejo na to, da zapusti svoic važno mesto.
NAGODBA.
Nagodbena pogajanja, ki bodo uredila razmerje Avstrije do Ogrske, so se pričela. 10. t. m. so odpotovali vsi ogrski ministri na Dunaj, da z avstrijsko vlado rešijo to vprašanje.
Položaj je jako resen. Avstrijci zahtevajo svoie, Mažari pa svoje. Nihče noče po pustiti. 2e sa računa z vprašanjem: kaj potem če se pogodbena pogajanja razbijejo. Avstrijci smo že za toliko, da bomo svoje razmere tudi brez nagodbe rešili. Na Ogrskem bi pa v tem slučaju na vsak način moral ministrski predsednik Weckerle odstopiti. In vsa znamenja kažejo, da bo z nagodbo težko kaj.
12. sept. se je vršilo skupno ministrsko posvetovanje. Avstrijski ministrski predsednik ic povdar.ial stališče avtriiske vlade, ki od ločno zahteva, da se obenem z nagodbo reši tudi bančno in kvotno vprašanje. Ogrski ministrski predsednik pa je nato to stališče od klonil in se menda izrazil, da noben Oger ne more biti za tako nagodbo. Ni tipanja, da bi se iwgaiania kmalu končala.
Avstrija in Srbija.
Ker so se trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo prekinila, je imela Srbija doslei že velikansko škodo. Sedai se sta sestala avstrijski minister Acrenthal in srbski Pasič na Severniku, kjer sta se pogodila, da se prekinjena trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo zopet prično. Pasič je tudi obljubil, da bo Srbija pospeševala reformna dela Avstrije in Rusije na Balkanu zlasti v Makedoniji.
V RUSIJI
je število volivcev za tretjo dumo zelo padlo. V Odesi iih je polovico manj. kot jih je bilo pri zadnjih volitvah. Starorusi so izdali oklic na Jude, da se rešijo le po splošni denarni globi.
NA FRANCOSKEM
se ie izvršil važen političen preobrat. Zveza med liberalci in socialnimi demokrati, ki se je sklenila pred šestimi leti je sedaj pretrgana. Ona zveza, ki je izvedla ločitev cerkve od države, ki ie tako edino nastopala v »kulturnem boju« 'zoper »nazadnjake« katoličane — ie sedaj na tleh. In kdo je povzročil to ne-edinost med bratci? Anarhistična »delavska zveza«, ki šteje 300 000 članov je zahtevala od svoiih mani svobodomiselnih tovarišev, naj se ločijo od »meščanskih radikalcev« — liberalcev. Socialisti očitaio liberalcem, da so nazadnjaki, ker ne zažigajo skladišč, ne vzdignejo za vsako malenkost ljudstva, ne rabiio pri vsaki priliki sile, liberalci pa očitajo socialistom, da morajo postati s svojim brezobzirnim početjem ugonobitelii domovine.
Kakor sta si sedaj obe stranki nasprotni, znašli sc bodo zopet v bratskem objemu, ko bo treba napraviti kak korak proti cerkvi. Vendar pa je francoskim katoličanom ta razpor med njihovimi sovražniki dobrodošel, če ga bodo le znali izrabiti.
AMERIKA - JAPONSKA.
Amerikanci resno mislijo na to, da je mogoča v bližnjem času vojska z Japonsko Ker pa Amerikanci nimajo na Daljnem Vzhodu pristanišč, ki bi v slučaju vojske služila za opirališča za brodovje, kupili so od Rusije neko pristanišče blizu Vladivostoka. Japoncem ki to vidijo, ta korak seveda ni nič kaj všeč.
Presednik Zedinjenih scvcroanieriških držav. Roosevelt, je vrhutega sklical konferenco severo- in srednjeameriških držav v vzdrževanje miru. Namen te konference je skleniti pogodbo med severoanieriškiini zedi-iiienimi državami ter Meksiko, po kateri bi imele severoameriške države v slučaju vojske / Japonsko na razpolago vsa pristanišča ob dolgi obali meksikanski. Ta pristanišča so po-Ircbna za Ameriko zato. ker bi sicer Japonci lahko skozi Meksiko precej neovirano prodirali v osrčje severnih držav.
NEMIRI V MAROKU.
V Maroku so se za enkrat razmere nekoliko izboljšale. Maroški rodovi so ponudili generalu Drude premirje, ki ga je ta tudi spre-iel. Dva Mavra je pa v poroštvo obdržal pri sebi.
Dogovorjeno premirje je sicer kmalu po-leklo, vendar se utegnejo nova podjetja zakasniti, ker je zbolel general Drude.
Francoska vlada je generalu Drude poslala navodilo, kjer mu naroča, naj odposlancc rodov, ki pridejo prosit za premirje ali se hočejo pogajati, sprejme in jim da varno spremstvo.
Zanimivo je slišati, kako sodijo razni ugledni listi o maroški akciji. »Daily Graphic« ie mnenja, da bi bilo osvajanje Maroka za Francosko jako nevarno podjetje. Zato bi bilo treba najmanj 100.000 mož in mnogo časa. l'osledica tega koraka pa bi bila tudi to, da bi Nemčija postala absolutna gospodarica na evropski celini. — »Oaulois« svetuje francoski vladi, naj od Nemčije kupi privoljenje za na-daljno akcijo v Maroku s kakimi drugimi koncesijami. — »Figaro« svetuje vladi, naj tie iKtšilja toliko vojaštvo v Maroko, da s tem ne oškoduje vzhodne meje proti Nemčiji. Na drugi strani pa svetuje, naj vse velevlasti pošljejo v Maroko policijske vojaške čete in skupno izvršijo kar zahteva algeziraška pogodba. Nemških listov se skoro nobeden nc vjema s francosko akcijo: nemška vlada pa za enkrat še ne pravi nc bev ne mev. Izdala je sicer v »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« neko izjavo, ki se pa od francoske strani ne smatra kot oficielna izjava, ampak le kot naziranje. - Najmanj so pa zadovoljni s francoskim osvajanjem Angleži. Splošno pišejo, da je počenjanje Francozov pred Casa-hlanco obsodbe vredno. Francoski vojaki, Arabci iz Alžira. so prave bestije, kar se tiče plenjenja, mesarjema in požiganja. Poplenijo vse, kar jim pride v roko in koljejo, da je veselje. Kar dela Francija, ni niti podobno »mirnemu osvajanju«, temveč je pravo nasilje. — Kar se tiče Nemčije, pritiskajo skoro vsi listi na vlado, da zahteva odškodnino za nasilja, ki so jih morali nemški podaniki v Maroku pretrpeti, od Francije same ne pa od Maroka.
Najnovejše poročilo pravi, da je general Drude li. t. m. zapovedal svojim vojakom naskočiti vojni tabor Maročanov Taddert. Prva kolona ie pomorila maročanske prednje straže, druga kolona, ki je štela šest stotnij. tri baterije in vse arabsko konjeništvo, je bombardirala tabor Maročanov, križarka »Gioire« ga je pa obstreljevala od morske strani. Maročani so morali bežati. Poročilo pravi da je padlo okrog 4000 Maročanov, na francoski strani je pa en vojak mrtev, 6 ranjenih.
SHOD SVORODOMISLECEV V PRAGI.
Shod svobodomislecev iz celega sveta, o katerem se je zadnje čase mnogo pisalo, se je otvoril ta teden v Pragi. Ne mučili bi ce-n.'cnih čitateljev »Domoljuba« z poročilom o tem shodu, ko bi sc ga nc bili udeležili tudi jud e, ki se trudijo, da bi tudi med slovensko luidstvo zanesli nesmisel svobodne misli in zamorili med njim vsako pošteno ntisel. Tako pa ne bo odveč če tudi slovensko ljudstvo spozna te svobodomislece. ki niso svobodni, ker jim narekuje vsa njihova dejanja in besede le si e im sovraštvo do cerkve, še manj pa misleci, kar bo razvidno iz poročila.
Shod svobodomislecev se je porodil le s težavo in v velikih bolečinah. Sklicali so ga laški in francoski prostozidarji, ki se pa na oklicu, kier vabijo na shod. niti podpisati niso upali, ker so prostozidarske lože v Avstriji prepovedane. Ker pa policija hoče vedeti za sklicatelja shoda, imeli so ti mednarodni bratci križe iu le s težavo so dobili dovoljenje za shod. Toda to jc stranska stvar. Nas zanima bolj. kakšni so ti ljudje, ki so se shoda udeležili. Med njimi je mnogo jako slovitih oseb a žalostno slovitih s posredovanjem policije. Napadalci kraljev so imeli na tem shodu glavno besedo. Resnih znanstvenikov in učenjakov shod ni videl. — Slovensko »svobodno misel« je zastopal odpadnik — duhovnik Ant. Aškerc, ki je bil voljen tudi v »častno« predsedstvo. Seveda ne smemo pozabiti tudi slovitega slovenskega učenjaka — znanstvenika Lenarta Lotriča iz Gorenjega konca Železnikov, ki je drugače, kakor sam pravi, sko-ziinskozi poštena duša, samo to napakico ima. da jc skrajno omejen, duševni revček, pa tudi c kaj, meso je slabo, kaj ne Lenart, včasih io človek tako zavozi, da vedo tudi njegovi potomci, še predno neha biti študent. — Tako, sedaj vemo. kaki ljudje hočejo naše ljudstvo učiti nove morale in mu prinesti pravo »kulturo«. Shod se je izvršil tako-le:
Ob udeležbi 3000 ljudi predlaga Franc Ferrer iz Madrida, naj se pozove španska vlada, da izpusti iz zaporov ljudi, ki so napadli španskega kralja in kraljico. — Francoski pritepenec Fournemont izrazi pobožno željo, da bi se v Avstriji začela taka protiverska gonja, kot so jo uprizorili svobodomisleci v Italiji. — Pri pozdravnem večeru je dobil besedo tudi Lenart Lotrič, ki je povedal, da shod pozdravlja. Gromovito ploskanje. Domovina rešena. Lenart jc izgovoril. — V razpravi o narodnosti, jc prišlo do prvega spora med bratci. Večina shoda je bila za resolucijo, kjer se naglaša, da je narodnost oslarija, vsi narodnostni boji neumnost in nevredni pravega »misleca«. In naše narodno-radikalno di-jaštvo jc svojem glasilu izjavilo, da se samo po sebi razume da simpatizira s shodom! Zi-veli narodni radikalci! — Nato se je vršil hud spopad med anarhisti in ostalimi svobodomisleci pri volitvi zastopnika v neko komisijo. Zmagali so anarhisti. — Nato zahteva dr. Bar-tošek da se na ljudski šoli odpravi ves verski pouk. in da se ne uči otrok več »starih pravljic« ; namesto krščanskega nauka naj bi se učilo otroke »primerjalne rehgijskc vede« in zgodovino vseh ver, zlasti o bud-hiznui. inohamedanstvu in o »svobodni misli«. Sploh so vsi govorniki govorili skoro izključno proti verouku po šolah. »Odcerkvenje-njc« to jc glavna naloga, ki jo ima svobodna misel izvršiti: — Govoril ie tudi slovenski duhovnik-odpadnik Aškerc ki je pripovedoval kako Slovence tlači »klerikahzem«. Moz ie im M smolo. Nihče se ni zanimal zanj, bil je zapuščen, osamljen, brez vtiska, kakor je slovenska »svobodna misel«, katero je zastopal — Nato je sledil napad na papeža, kateremu napovedujejo svobodomisleci boj na življenje in smrt! Revčki onemogli! Med nji-
mi. ki so podpisali to napoved, je tudi Aškerc. Lenartu Lotriču se ni izpolnila srčna želja, da bi se tudi njegovo ime blestelo na protestni poli! Njega zastopnika Ilirije in njenih svobodomiselnih prebivalcev so prezrli lastni bratci! — Dr. Bonček in za njim še mnogo drugih govornikov in govornic, slednjič zahteva, da se odpravi krščanski zakon. Naj ne bo več nobenega razločka med zakonskimi in nezakonskimi otroci! Zcna naj ne bo v zakonu podložna možu! Proč z nerazrušljivostjo zakona! Dečki in deklice naj se skupaj vzgajajo po šolah, da izgubijo »napačno sramežljivost!« Z zahtevo, naj se odslej mrliči sežigajo in naj se po javnih prostorih izpostavi kolikor mo-tnoče nagih podob in kipov, so svobodomisleci za hip prenehali s svojimi »čednimi« zahtevami in dali besedo benediktincu P. Schachleitnerju. V mirnem in stvarnem govoru je ta preprosti a učeni menih zbranim svobodomislecem dokazoval njih zmote in pokazal, kam bi njih nauki pripeljali človeštvo, če bi se ravnalo po njih. Divje bestijalno vpitje je sledilo govornikovim besedam, naj-ostudnejše zmerjanje in psovke so bile odgovor na ta stvarna patrova izvajanja. Govoril jc še vseučiliški profesor dr. Hiilgenreiner, ki je v krasnem govoru zavračal razne ugovore. Nigov govor je napravil globok vtis; to je pa razkačilo svobodomislece, da so začeli zopet rjoveti malo ie manjkalo, da niso dejanjski pokazali svoje »svobodomiselnosti« s pestjo in nožem. Da zabrani kaj hujšega, je vladni zastopnik zabranil nadaline zborovanje.
Tako se je končal svetovni kongres svobodne misli.« Naj slovensko ljudstvo iz njega spozna, kaki prijatelji bi bili domači slovenski svobodomisleci, če bi prišli do veljave! Zato proč z Aškerci. Lotričem pa pomilovalen nasmeh !	—c.
Listen.
Spomini s potov in cest.
Piše Anton E.
Kdor je našel dobrega prijatelja, je našel velik zaklad. Človek namreč potrebuje sorodne duše, da ji more brezskrbno razkriti vse, kar mu obtežuje srce; on potrebuje roke, ki jo sme toplo objeti; njemu se hoče gorkih oči, v katere gleda z zaupanjem in ljubeznijo. Kaj nc. Ivan, prijatelj moj?
In zlasti na potih in cestah, — tam zunaj v širokem svetu, kjer drvijo valovi življenja mimo nas, tam je zvest prijatelj naš vodnik in rešenik.
Hvala Bogu, da sem te našel, dobri prijatelj moj! Tebi v vesel spomin pišem te skromne vrstice. Brez reda jih pišem, kakor mi prihaiajo na um — spomini z različnih potov in cest. Neizrečeno lahko mi je pri srcu ob teh spominih, ker jih posvečam tebi, Ivan. Naj bi ti bili v tolažbo tako. kakor meni!--
1.
Saj se še spominjaš, ali nc, onega dne, ko sva sc našla »pri Trtici čisto slučajno? in potem sva zavila v Kolodvorske ulice. Lep dan je žarel nad mestom; ljudje so hiteli semintja, kočije so švigale mimo hiš, midva pa sva hodila ob strani, vsak svojo tiho misel v srcu . . .
Mlad deček je milo zaiokal pred nama.
Mama, mama — hudi mož — grozdje mi je ttkral!«
Deček je ihte! na vso moč in grabil mamico za krilo. «Hudi mož«, zelen, koščen fant, ki se mu je lakota brala z obraza, je z de-
belim grozdjem stekel na drugo stran ulice. Izbuljene oči je imel; z eno roko je držal raztrgano hlačnico, z drugo je hlastno tlačil sladki grozd v usta.
V istem hipu je stal redar za njim. Po-lumesec se mu je svetil pod vratom. Prijel je fanta trdo za rame.
»V imenu postave!«
In zeleni, koščeni fant je kakor mirno jagnje podal roke redarju, ki ga je uklenil in peljal seboj.
Deček je še zmiraj jokal in jecljal z ih-tečim glasom.
»Mama, mama — hudi mož mi je grozd ukral !«
Oj, Ivan, pogledal sem ti v oči po tem dogodku, in oba sva mislila isto misel:
Kolikokrat hudobnež, zločinec, iztrga mlademu otroku nedolžnost iz srca, in ni ga redarja, ki bi stopil predenj v imenu postave in bi ga uklenil. Kolikokrat neverni oče po-hujša svojega lastnega sina, hudobna mati svojo nežno hčerko, zlobni brat nedolžno sestro — in nobena kazen jih ne zadene na tem svetu! Ako ukradeš grozd, si zaprt, ako ukra-deš nedolžnost, ta dragoceni zaklad, si — prost. Ali je to pravično?
Oj. Ivan. kaj ne — popolna pravičnost bo zavladala šele na onem svetu!
2.
Peljala sva se po počasni krajevni železnici. Debel gospod z zlatimi očali je sedel z nama v istem kupeju. Črno bradavico je imel pod levim očesom. Kadil je dišečo smod-ko in prešerno zrl skozi okno.
Vlak je vozil tik male kolovozne poti. Strgan berač je hodil po njej. Ko je zaslišal za seboj sopihajoči vlak, je obstal in gledal z debelimi očmi v okna kupejev.
Pripeljal se je mimo najin voz; debeli gospod z zlatimi očali je še vedno zijal skozi okno.
Berač je zagledal gospoda. Izbulile so se mu divje oči. Dvignil je gole pesti proti kupeju in je kričal s hripavim glasom:
»Prokleti — uničil si moje življenje! Lump!«
Tekel je berač za vozom z dvignjenimi pestmi in solze so mu kapale po sivib kocinah čez lica.
Debeli gospod v najinem kupeju je za-škrtal z zobmi:
»Hlapec moj je bil; skoraj tako dobro se mu je godilo, kakor mojemu najboljšemu psu — in sedaj mi preti s pestmi. Čakaj, pes!«
Odurno je zardel debeli gospod v obraz. Bradavica pod levim očesom je postala neizrečeno grda in črna. Meni se je gabilo, da bi se peljal z njim v istem kupeju.
»Ivan. pri prihodnji postaji presedeva!«
Molčala sva in gledala v tla do prihodnje pcstaie. Nato sva se presedla v drug kupé. In tedaj si me, Ivan, prijel toplo za desnico in si mi govoril nepozabne besede:
»Olej, Anton, kam vodi Človeško družbo življenje brez Kristusove vere in njegovega nauka. Oospod svojega hlapca manj ceni kakor svojega psa. Bog. ki je Oospod vseh gospodov, pa nas uči, da smo si ljudje bratje med seboj. ker smo vsi potomci ene rodo-vine in smemo vsi moliti: Oče naš, kateri si v nebesih . . .«
3.
Vaše plačilo je veliko v nebesih. Mt. 5. 12.
Nekoč sva potovala po samotni cesti. Samo dolgočasno grmičevje je raslo na obeh straneh. In došla sva ubogo deklico. Boso-
noga je hodila po trdem kamenju. Stara je bila komaj deset let.
»Kam greš, mala?«
»Očeta grem obiskat v mesto.«
»Ali imaš rada očeta?«
»O, kako!«
»In kaj delajo tvoj oče v mestu?«
»Zapr-ti so v ječi. In slabo se jim godi!«
Deklica je govorila jako modro, kakor bi bila stara najmanj še enkrat toliko.
»Ali si lačna, mala? Na jabolko!«
»Hvala! — In jaz dobro vem. da so moj oče nedolžni, čeprav pravijo mama, da so oče lump!«
Težko je izgovorila deklica grdo besedo. Zajokala je.
»Olej, Ivan. mala deklica, in živi tako težko življenje. Zakaj pripusti dobri Bog. da trpijo nedolžni tolikokrat zavoljo tujih grehov?«
Mala je slišala moje vprašanje. Pogledala me je s tistimi modrimi očmi. ki jih prav gotovo ne pozabim nikoli v življenju. In bral sem v njenih očeh isto trpko vprašanje: »Zakaj pripusti dobri Bog, da trpijo nedolžni?«
Ivan, ti si dobro razvozlial uganko mali deklici, in tudi — meni. Spominjam se, kako si stopil k njej in jo mehko pogladil po zlatih laseh ter jo vprašal:
»Tvoje ime, mala?«
»Francka!«
»Poslušaj me, Francka! Učila si se že nekaj v šoli in me boš razumela. Ubožica si na tem svetu, zares si ubožica! Veliko trpiš zavoljo svojega očeta, kajne?«
»Tonček, bratec moj, je kruljav in je še večji revež. Mama ga tepejo . . .«
»Oba, ti in Tonček, sta revčka. Vajin oče v ječi tudi veliko trpé. Ali zapomni si, Francka: enkrat, prej ali slej, bo dobri Bogek nas vse poklical v nebesa in takrat bo bogato poplačal vse trpljenje. Oče tvoj bodo zopet uživali prostost. Tonček ne bo več kruljav in mama ga ne bodo več pretepali, ti Francka ne boš več lačna. Vsi bomo v neizrečenem veselju gledali Boga in . . .«
»Precej bi rada umrla in šla v nebesa, gospod !«
Francka je postala čudovito vesela. Stekla je bosonoga po ostrem kamenju naprej.
In tebi. Ivan, je tedaj zablestela solza v očeh. Zakaj?	(Dalje prih.)
Pri Marijini kapelici na Hribcih.
Krasne nedelje popoldne se snideva s prijateljem. da greva po navadi na sprehod. Mahneva jo na Hribec k novi Marijini kapeli. Pot naju vodi mimo lepega, rodovitnega polja in cvetočih travnikov, skozi obraščen borov gozd; ni še preteklo popolnoma šestnajst minut, pa sva pri Marijinem svetišču.
Kako romantičen kraj tukaj na Hribcih! Okrog zelena ravnina — žitno polje — je kakor zaprta in obzidana z gostimi gozdi. Zraven ceste stoji staro znamenje, pred njim košate lipe; zadaj se dviga nova kapelica.
Za nas je staro znamenje največjega pomena. Semkaj so hodili molit naši očetje in prosit milosti. Tukaj so klečale naše matere v svojih stiskah in nadlogah. Kdo bi preštel solze in bridke vzdihe, katere je čula Marija na tem mestu! In Marija je uslišala prošnje; Bog je obrisal solze in ozdravil bolečine, ljudstvo je bilo prepričano, da Marija na Hribcih pomaga; zato so s tolikim zaupanjem prihajali sem v svojih potrebah.
Pozdravljena torej nova Marijina cerk-kvica! Ze praded je gojil željo te sezidati, a v njegovih razmerah mu je bilo nemogoče.
Z veseljem je bil zrl nate. kakor zremo mi sedaj, a njegova želja je ostala neizpolnjena; zaprl je preje svoje trudne oči. Koliko častilcev tega kraja že krije hladna zemlja! Le mi smo toliko srečni, da smo to dočakali.
Prišla sva do znamenja. Okoli se je gnetla množica pobožnega ljudstva, ki je glasno prepevala in molila. Tudi midva se jim pridruživa.
Kak svet, skrivnosten čut obide človeka, ko zazre v znamenju staro, a še vedno lepo podobo Žalostne. Kako v srce segajoče so izklesane podobe svetih obrazov. Solza zaigra človeku, ko pogleda v žalostni obraz Marije. Kako je bleda in prepadena! V naročju pa drži Odrešenika sveta — svojega sina — ki ji je bil mrtev položen v naročje. O neizmerna žalost in bolečina! Njen sin mrtev, ranjen, glava nagnjena, srce prebodeno, svet ga zaničuje .... Marija ga gleda tako milo, ter ga v svoji materinski ljubezni pritiska k sebi . . .
Ljudstvo prihaja in odhaja. Na parobku gozda se začuje petje. Moški in ženske prihajajo, pojoč lavretanske litaniie. Matere nosijo v naročju svojo deco ali pa jo vodijo za roko prinašajo darila itd. Vsem se bere na obrazih otroško zaupanje do Marije. Pobož-nost. pač lepa čednost! Zastonj jo iščemo med liberalno »gospodo«, ki se nastavlja ob nedeljah ob cestah in vogalih, ki se med službo božjo vlači po sencah in smeši mimo gre-doče.
Ko sva opravila s prijateljem svojo po-božnost, se podava v senco pod košato lipo. Tam so sedeli stari možje, ki so se, kadeč svoje pipe, razgovarjali o starih časih. Pri-sedeva k njim na klopico in poslušava. Prepričal sem se kako skrivnosten se jim zdi ta kraj. Pravili so si razne dogodbe o tatovih in strahovih. »Fi, dandanes so zlati časi.« je vzdihnil stari mož. »ali nekdaj je bila druga.«
»Kaj pa ti « me vprašajo, »praviš o strahovih?«
»Jaz v strahove ne veruiein,« se moško odrežem, »jedini strah je hudoben človek.«
»Prav praviš,« mi pritrdijo možje; »toda zakaj pa ravno na tem kraiu straši?«
»Ah, pojdite, to ie prazna domišljija,« ugovarjam jaz.
»Mene ie pa vendarle tukaj strašilo,« se je oglasil nekdo izmed možakarjev.
»Vas! Povejte, govorite.« je silil moj prijatelj.
Star mož si je prižgal pipo in pričel:
»To je bilo še v času mo'e mladosti — šestdeset let ie od teea — imel sem nekega večera opravek na Vrhnoljti. Sešli smo se po navadi s prijatelji — Bog jim daj nebesa, mnogi od teh več ne žive — smo dali za vino. se vesel'li in peli, da ie bilo veselje. Umevno ie. da sem se v veseli družbi precej zakasnil; ura je udarila jednajst pred polnočjo, ko sem nanregel koniiča in odrinil proti Moravčam. Bila je temna, oblačna noč. Konj je tekel. da ie bilo veselje. Par minut tukaj od kapele pa se nenadoma ustavi; poganjal sem ga, tepel. a niti premakniti se ni hotel. Tedaj skočim z voza. stopim h konju, ga zagrabim za brzde. pa — kakor bi bilo strah nedolžne živalice. se je pritisnil k meni. Med tem pa začujem pri znamenju glasne udarce kladiva. Prestrašil sem se. lasje so mi ustaiali po koncu; z robcem zavežem koniu oči in posrečilo se mi je: lezel je počasi naorei. Ko pridem mimo znamenia. se mi je zdelo da se je nekaj zmeknilo. Takrat pa je dobil konj zopet prejšnji pogum. Spel se ie kvišku, zahrzal; jaz skočim na voz in šlo je v divjem diru. V tem času pa se je pri znameniu posvetilo in počilo tako neznansko, da bi bil skoro omahnil z voza. Poprijel sem trdno za vojki in pognal
konja, ki je kakor besen tekel noter do Mo-iavč. Drugi dan so pripovedovali, da je po noči neki zločinec razstrelil nabiralni|< pri znamenju na Hribcih in pobral denar.
»Meni pa se je pripetilo še nekaj bolj zanimivega,« se je oglasil sivolasi mož, »šel sem neke jesenske noči z rajnim Boltačem s sejma. Kakih trideset korakov od znamenja začujeva udarce in ropotanje. Boltač, hrust, da je bilo malo takih, mi veli, naj sedem na mejo in počakam; sam pa je sezul črevlje in se plazil tiho do kapele. Tat je ravno opravljal božji rop — s sekiro je razbijal nabiralnik _ ravno je odpadla železna zaklopnica,
že je segel ropar noter po denar, a pri tej priči ga zagrabi roka našega Boltača, ki se
mu je med tem priplazil čisto za hrbet, ga vrgel ob tla, da je milo zaječal, mu vzel sekiro in poklical mene.
Vi ne veste, kako je tat ječal, stokal in prosil, naj ga izpusti, a Boltačeva pest ga je držala kakor klešče. Seveda ga je potem izpustil, ker ga je spoznal — b;l je neki malopridnež iz okolice. Pobrala sva denar, ki sva ga izročila drugi dan v župnišče.
S tem je pripovedovalec utihnil. Oglasil pa se je veliki zvon farne cerkve sv. Martina in zapel Marijini večerni pozdrav: »Ave Marija«. Možje se pobožno odkrijejo in molijo angelovo češčenje .Po končani molitvi pa smo se vrnili domov.
Moravčan.
Kranjski med. Kranjska čebela, ki slovi vsled svoje izredne pridnosti po vsem svetu . je bila letos posebno marljiva. Vsled ugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti, zlasti ob času, ko sta cvetela lipa in kostanj, je bilo vedno dovolj dobre paše. Ker je povrhu tega letos tudi ajda dobro obrodila, je bilo čebelam mogoče napolniti bogato zastavljeno satovje z najboljšim medom. Kranjski čebelarji — ki že davno niso imeli tako ugodne letine — bodo letos prav lahko spravili v denar svoj pridelek, zlasti ker so se že začeli oglašati vnanji kupci. Cene medu in voska sicer nišo še stalne, vendar pa se naj-brže določijo v par dneh.
Razgled po domovini.
Desetletnica. V četrtek. 12. t. m. je bilo deset let. kar je bil prevzvišeni naš gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič posvečen v škofa. Veliko blagoslova, koristi in napredka je ta doba prinesla vsemu slovenskemu ljudstvu, doba, v kateri je naš ljubljeni prevzvišeni pastir zvesto upravljal in obogatil dedščino, ki jo ie sprejel od počet-nikov katoliško - demokraškega gibanja v naši deželi. Razcvetelo se je versko življenje in vnelo se je vse naše ljudstvo, ki je v svoji preogromni večini zdravo in nepokvarjeno za verske, politiške in socialne ideale krščanstva. Ljubljenemu vladiku ne samo naše, ampak vsega prebivalstva, ki ga vdano ljubi, najiskrenejše častitke z željo, da še mnogo desetletij vodi v istem duhu našo dijecezo in gre dalje svojo pot, vzvišen nad malenkostnimi napadi brezpomembne klike in spremljan od zvestobe vseh vernikov, ki nad njimi vlada !
Duhovniške izpremembe v ljubljanski
škofiji. Premeščeni so čč. gg. Valentin Kaj-diž, župni upravitelj v Borovnici za kaplana na Dobrovo, Alojzij Perz iz Starega loga v KPoprivnik. Frančišek Zaje iz Tržiča v Stari log, Janez Prijatelj iz Jesenic v Tržič, Ignacij Zaplotnik iz Logatca za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, Janez Lovšin iz St. Jan-ža v Bohinjsko Bistrico, Leopold Črne iz Planine v Št. Janž. Nameščeni so za kaplane čč. gg. novomašniki: Frančišek Kogoj na Jesenicah. Josip Koželj v Knežaku, Josip Bambič v Zireh, Josip Bizjak v Planini, Leopold Tur-šič v Logatcu. Zupni upravitelj v Slavini je postal č. g. Alojzij Wester. — Premestil je nemški viteški red č. P. Rajmunda Kabinek iz Črnomlja v Semič, in č. P. Gregorja Cerar iz Ljubljane v Podzemelj. — Odpovedal se je župniji Preddvor č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobrävi pri Kropi. — Stalni pokoj je dovoljen č. g. Karolu Cerne in č. g. Janezu Plevaneč, župniku v Soteski.
Odlikovanje. Presvetli cesar je imenoval veleč. g. dekana in župnika v Vipavi, Matija Erjavca, za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja. Mnogozaslužnemu gospodu kanoniku naše najiskrenejše častitke!
Slavnost v Mengšu. Malo pozno prinašamo poročilo o lepi slavnosti izobraževalnega društva v Mengšu. V zadnji številki nam je zmanjkalo prostora vsled raznih novic in tako smo morali, dasi neradi, odložiti obširno poročilo, katero sedaj podamo brav-cem »Domoljuba«. Dne 8. t. m. se je vršila v Mengšu lepa slavnost: Desetletnica »Slovenskega izobraž. in podpornega društva« in blagoslovljenje »Društvenega doma«. Pohvalno moramo omeniti, da je bil Društveni dom kakor tudi okolica jako okusno okinčana. Raz pretežno večino hiš v Mengšu so plapolale
zastave, slavoloki so bili trije. Visoki mlaji pa so daleč ven iz Mengša kazali slavnostno lice tega dne. — Pri jutranjem vlaku je pozdravil došle goste društveni tajnik g. Gorenc. Vrla dekleta so pripenjala šopke. Došla društva in domačini so se uredili v izprevod in so skupno korakali z godbo na čelu v Mengeš. V »Društvenm domu« je še enkrat pozdravil Koste predsednik društva g. kaplan Merkun. Nato se je ob "I* 10. uredil izprevod v cerkev. Opazili smo poleg domače požarne brambe 13 zastav. Veliko domačih žena je bilo v narodnih nošah in nekatere teh oblek so bile res dragocene. Cerkveni govor je imel g. kamniški dekan Lavrenčič. Krasno je razlagal pomen prave izobrazbe in bičal moderni svet, ki ne pozna Boga, ki je edina prava izbrazba. Kaj pomaga, če je razum razsvetljen, če je pa srce pusto in prazno. Vera pa je tisto, ki dà svetni izobrazbi šele pravi pomen. Po službi božji so se društva zopet uredila in korakala po Mengšu iz cerkve do znamenja in nazaj v »Društveni dom«, kjer je g. dekan Lavrenčič blagoslovil dom. Po blagoslovu je govoril g. Slavko Ravnihar iz Ljubljane slavnostni govor. Spominjal se je ustanovitelja društva sedanjega selškega župnika Tomaža Rožnika in za njim neumorno delujočih kaplanov gg. Golfa in Haloha. Veliko zaslug pa si je pridobil za društvo sedanji kaplan g. A. Merkun. Bodril je v vznesenih pesniških besedah navzoče na delo za blagor domovine in naroda slovenskega. S tem je bil dopoldanski del slavnosti končan. Na čelu godba so v izpre-vodu odkorakali gostje k »Jelenu« v Sp. Mengeš, kjer je bil skupni obed. Ob 3. uri se je vršila v veliki in krasni dvorani »Društvenega doma« predstava »Sv. Elizabeta«. Dvorana je bila že pol ure pred predstavo natlačeno polna. Popolnoma nas je razočaralo, ko smo videli. s koliko drznostjo in dovršenostjo stopajo naša dekleta na oder. Po igri se je vršila na prostornem travniku, ki je društvena last, velika ljudska veselica. Pomen te veselice pa sta visoko povzdignila s svojo navzočnostjo gg. drž. in dež. poslanec dr. Krek in ustanovitelj društva selški župnik Tomaž Rožnik. Ljudstva je bilo tu zbranega par tisoč, ki se je neprisiljeno zabavalo. Osobito pohvalno moramo omeniti kamniški in mekinski pevski zbor, ki sta se vedno vrstila v neumornem in lepem prepevanju slovsn. pesmi. Tudi vrle tamburaše iz Mengša in Rovov moramo pohvaliti. O mraku se je prižgal umetni ogenj, na oknih »Društvenega doma« pa sta se pokazala dva transparenta z letnicama 1897— 1907. Ko se je g. Gorenc zahvalil gostom za tako ibilno udeležbo, je tik pred odhodom na kamniški vlak izpregovoril par besedi drž. in dež. poslanec dr. Krek: »Danes nas je zbranih tu brez posebnega bobnanja veliko šte-
vilo. Temu se imamo zahvaliti naši krepki organizaciji. Sedaj ravno proučavam hrvaški narod. Povedati moram, da so Hrvatje sami krivi, da jih Mažari tlačanijo. Hrvaški" plemič je vedno stiskal žep in hotel, da kmet vse plačaj. Kmet je bil brez pravic. Gotovo je potem, da je Mažar storil kar je hotel. Pri nas pa gojimo demokratično misel in jo hočemo tudi izpeljati, ako hočemo, da bo naš narod postal močan.«
Tako se je izvršila ta lepa slavnost, ki ostane vsem, ki so se je udeležili, v dobrem spominu. Mengšani so dokazali, da imajo dobro in lepo moderno izobraževalno organizacijo. — Na slavnost so došli sledeči brzojavni pozdravi:
P r o s e k. Slava vsem, ki so zgradili našo novo trdnjavo! Pevci »Ljubljane« na slavlju slovenske pesmi ob sinji Adriji, kličemo vam: Združeni naprej do popolne zmage, pravice in resnice. — Šturm, predsednik. Potnik, tajnik.
Dobrepolje. Službeno zadržan sem v duhu med vami. Bog blagoslovi vaše delo' Bog živi vse udeležence! — Ivan Baloh.
Idrija. Božji blagoslov naj spremlja vaše delovanje tudi v novem domu. — Katoliška družba.
I g. Bog blagoslovi delo in trud zavednih Mengšanov v novem domu. — Izobraževalno društvo Ig.
Lepi shodi naših kmečkih zvez. Na Mirni v trebanjski dekaniji se je vršil nedavno shod na senčnati, pet minut od Mirne oddaljeni Fužini, posestvu gospe Hočevarjeve iz Krškega. Udeležilo se je shoda okolu 100 volivcev iz Mirne in nekaj malega iz Št. Ruperta. Govoril je državni poslanec g. dr. Janko Hočevar o državnozborskem delovanju »Slovenskega kluba«, g. Janez Hladnik, župnik na Trebelnem o namenu kmečke zveze in o nekaterih drugih nujnih potrebah kmečkega stanu in g. Ivan Štrajhar, kaplan v št. Rupertu. ki je navduševal pričujoče za mnogo-brojno udeležbo na shodih. Slednjič je še domači župnik g. Kocijančič priporočal, naj se vloži nemudoma prošnja za novo cesto Mirna sv. Križ, ki bo po zgradbi nove železnice Trebnje—Št. Janž velevažna za naše kraje. Prošnjo so podpisali vsi navzoči posestniki. Shod se je vršil mirno. — Lepa shoda je imel zopet poslanec Gostinčar v idrijskem okraju in sicer na Vojskem, kjer je poročal o delovanju državnega zbora in pojasnil tudi, zakaj se slovenski ljudski zastopniki niso pridružili skupnemu jugoslovanskemu klubu. S političnimi značaji, ki po potrebi menjajo svojo kožo, ne more iti poslanec, voljen po določenih načelih. C. g. župnik Onjezda je potem v imenu zborovavcev poslancu Gosiinčarju predložil resolucijo, v kateri se zahteva delo-
vati za izboljšanje razmer eraričnih gozdnih delavcev in gozdarjev. V znamenje soglasja in zaupanja so zborovalci ob zaključku shoda krepko zaklicali »Živila Slovenska Ljudska Stranka!« Vojsko še ni videlo tako mnogoštevilnega shoda, da, bil je v resnici tabor našega ljudstva, ob katerem si bodo liberalci iu rdečkarji razbili svoje butice. — V nedeljo, popoludne ob 4. uri se je vršil javen shod v Konomlji, na katerem je poročal poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora in je č. g. Unjezda, župnik iz Vojskega, navduševal zborovavce za »Slovensko Ljudsko Stranko.« Zborovalcev je bila prostorna gostilna natlačeno polna, ki so navdušeno odo, bravali govornike. Po govorih je bil razgovor o raznih stvareh, ki se tičejo tega kraja. Ob sklepu shoda pa so zborovalci zaklicali živio Slovenski Ljudski Stranki in poslancu Gostinčarju. Tudi ta shod je pokazal, da se naše ljudstvo čimdalje bolj zaveda svojih prijateljev in pravili načel. Slovenska Ljudska Stranka dobiva novih tal, liberalci in socialni demokrat je pa — dolge nosove.
Letina za grozdje v tržaški okolici letos ne bo prav bogata, prevelika suša je uničila mnogo pridelka. Najbolj je prizadet od suše vzhodni del Trsta. V Skednju in Sv. Mariji Magdaleni spodnji je tudi toča napravila precej kvara. Se najboljše kaže trta v križkih bregovih. Sadja ni tudi skoraj nič. Oljke so po zimi večinoma pozeble. kar s tiče torej pridelka na olju ne bo letos prav nič in najbrže tudi dve, tri prihodnja leta ne.
Hrvaška zmaga v Istri. V Kanfanaru so K), septembra pri občinskih volitvah zmagali v 3. in 2. razredu Hrvati, ki imajo v tem doslej italijanskem občinskm zastopu veliko večino. Živeli!
Kako vladajo framasoni. Naši liberalci in socialni demokratje so iskreno pozdravljali framasonski shod v Pragi, kamor so poslali svoje zastopnike. V imenu slovenskih frama-sonov sta shod pozdravila Aškerc in Lotrič. Kaki ljudje so tramasoni, to je znano že brav-cem »Domoljuba«, saj smo se že zadnje čase večkrat ž njimi pečali. Kako vladajo tam, kjer imajo moč. nam pojasnjujejo francoski časopisi. V mestu Alecon gospodujejo framasoni. V dveh letih so odstranili vse križe, uničili vse kipe svetnikov, šežgali svete podobe, cerkvene pogrebe motili — in jih onemogočili. O priliki procesije sv. Rešnjega Telesa so po ulicah, koder je šla procesija, nabili nesramne in ostudne podobe. — Tako je vladanje fra-masonov v Franciji. Za take ljudi se ogrevajo naši slovenski liberalci po »Narodu«. Sram jih bilo!
Poneverjenja in goljufije so pri socialno-demokraških društvih skoro na dnevnem redu. Socialisti namreč ne poznajo razlike med mojim in tvojim. Znana so poneverjenja v bivšem ljubljanskem konsumnem društvu, razne goljufije, ki so jih izvršili socialistični voditelji v Trbovljah in sedaj se zopet čuje, da manjka pri krajevni skupini socialnodemo-kraškega društva »Union« nič manj nego 20 tisoč kron. Lepa družba to!
Občinski zastop v Cerknem razpuščen. C. kr. namestništvo v Trstu je konečno vendar razpustilo celi občinski zastop v Cerknem. Ta novica je liberalce zadela prav v živo!
Umrl ie v Škocijanu pri Divači 12. t. in. prečastiti gospod župnik Ivan Kovač, kamor je prišel kot upokojeni župnik iz Kubeda šele pred štirimi meseci. Pogreb bo v soboto zjutraj. N. v m. p.!
V Ljubljani se je vršilo 10. in 11. t. m. zborovanje slovenskih katehetov. K temu zborovanju je došlo nad 100 slovenskih katehetov iz Kranjske. Navzoč je bil zastopnik hrvaških katehetov profesor Heffler iz Zagreba, zastopnik goriškega katehetskega dru-
štva dr. Pavlica, dalje zastopniki iz Trsta, Štajerskega in Koroške. Na dnevnem redu so bila predavanja kanonika Kržiča, kate-lieta Cadeža in profesorja dr. Pečjaka. Nastope pri učencih sta imela kateheta pater Regalat Cebulj in Mlakar. V sredo, II. t. nt. je zborovanje počastil tudi premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, ki je izrazil svoje veselje nad tem prvim lepim sestankom. Ob enem se je ustanovilo katehetsko društvo, kateremu je pristopilo že lepo število slovenskih katehetov. — Po pravilih se je najprej izvolil odbor. Z vzklikom so bili izvoljeni sledeči čč. gospodje: Kanonik dr. Karlin, profesor Kržič, katehet dr. Pečjak, profesor Demšar, kate-hetje Cadež, Mlakar, Ažtnan, Smrekar, profesor dr. Pavlica, spiritual in katehet Igu. Na-drali .
Dijak se ubi na počitnicah Dne 9. t. m.
ob 8. uri zjutraj je šel pri svoji teti Neži Sta-novnik v Mojstrani na počitnicah bivajoči 15-letni dijak Stanko Kuhel iz Ljubljane na strmi hrib Račišče pri Mojstrani. Dijaku je spodrsnilo in padel je preko skale 50 metrov globoko. Teta. ki je od svoje hiše videla nesrečo, je hitro poslala dva delavca na pomoč. Delavca sta nezavestnega dijaka prenesla v svoje stanovanje, kjer je v par minutah umrl. Na glavi je ponesrečeni dijak imel veliko rano poleg tega pa je dobil tudi mnogo notranjih poškodb.
Uvrstitev letos potrjenih mladeničev. V
Ljubljano pristojni mladeniči, ki so bili letos v vojake potrjeni, se uvrste: a) v vojsko: ves prvi razred in od drugega razreda do žrebne številke 35; b) v domobranstvo: ostali drugi razred in pa tretji do žrebne številke 17'/s; c) v nadomestno rezervo vojske: tretji razred od žrebne številke 33 do 83.
Humorist čno-satiričen list »Raglja« izide povodom ljudske slavnosti »Ljubljane«, dne 6. oktobra. Bavil se bo z aktualnimi stvarmi ter bo vzbudil pozornost pri prijateljih in ne-prijateljih. Kdor bi želel list dobiti po pošti, naj to takoj naznani po dopisnici uredništvu »Slovenca«. C»na se pravočasno naznani v »Slovencu«. Kratki, krepki satirični doneski naj se pošiljajo pod »Raglja« poste restante v Ljubljani. — Kdor želi inserirati, naj tudi naznani na isti naslov. Cena inseratu 4 krone. Inserati se sprejemajo samo od somišljenikov — Uredništvo in upravništvo prve slovenske »Raglje«.
Ravnatelj kranjske gimnazije je postal g. Ignacij Fajdiga, doslej profesor na prvi drž. gimnaziji v Ljubljani.
Požar je vpepelil v Zgornji Settici, župnije Rateče petim gospodarjem vsa poslopja. Škoda je velika. Prosi se pomoči za ponesrečence. Milodare sprejema župni urad v Ratečah pri Škofji Loki.
Za župana občine Homec je bil 4. septembra izvoljen posestnik in kmetovalec Anton Pirnat iz Nožic, svetovalca sta Janez Šareč in Jakob Grašič iz Preserja.
Nastavljen je g. Karol Škttlj. novomašnik, za kaplana v Loški potok.
Otvoritev javne ljudske knjižnice. V Sv. Križu pri Kostanjevici se je v nedeljo 8. t. m. otvorila javna knjižnica. Da je ljudstvo zelo željno branja in izobraženja, kažejo mnogoštevilne izposojene knjige prvega dne. Ustanovila se je tudi »Čebelica« za dekliško in mladeniško Marijino družbo in tudi za druge varčne ljudi.
Umor. V nedeljo zvečer umoril je »Ma-lenškov« hlapec okolu polunoči Načeta Kra-ševec, sina veleposestnika in peka v Št. Vidu pri Zatičini. Slednji je posodil hlapcu nekaj denarja. V nedeljo ga je tirjal za dolg. To pa je dolžnika tako razburilo, da je svojega upnika izvabil na cesto, kjer ga je sunil v trebuh. Kraševec je takoj umrl, hlapca pa so odpeljali orožniki.
Uradno obvestilo o legarju na Kranjskem
dne 9. septembra. V tukajšnji deželni bolnici se zdravi 10 bolnikov na legarju. V Ljubljani sami sta le še dva bolnika (rekonvalescenta) v zasebni oskrbi, 1 bolnik se nahaja v Sav-Ijah, občina Ježica. V postojnskem okraju imamo v občinah: Postojina, Prem. Slap, Sla-vina. Št. Mihci, št. Peter in Vipava skupaj še 32 bolnikov, med temi 22 v Postojni sami. 1/ kočevskega okraja je zglašenilt 13 bolnikov in sicer 7 iz Male Slivice, občina Sv. Gregor, i iz Zdihovega, občina Koželj. 2 iz Lipovice, občina Banjaluka. Bolnikov za legaiiem v litijskem okra.iu je skupno 13, vštdVši 9 slučajev v Zatičini. Vrhtega se nahaja še 14 bolnikov v okrajih Kranj, Logatec, Radovljica in Črnomelj. Število bolnih vojakov v tukajšnji c. in kr. darnizijski bolnici se krči od dne do dne in znaša danes 63; med temi je pa tudi že mnogo rekonvalescentov.
Dobra kupčija, (i. France Avšič, posestnik in zidarski mojster v Sneberjah, je prodni triinpol leta starega vola, ki ga je sam zredil, za 544 K. Vol je tehtal 780 kilogramov. Kupil ga je g. Jakob Dimnik, mesar v D. M. v Polju.
Pretekli teden je kupila v Šinartnem na sejmu ljubljanska mesarska tvrdka .lagrovi dediči štiri vole za 2.580 K, mesar iz Celia Grenko tri vole za 2.016 K.
Liberalna zadružna zveza. V zadružni register je bila 8. septembra t. I. vpisana »Zveza slovenskih zadrug, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Člani začasnega načelstva so: Ivan Lenarčič, Iv. Knez, Oton Bayer, dr. Fran Windischer, dr. Gregor Žerjav. Zadružnina znaša 10 kron, jamstvo petkratni znesek. Uradni ravnatelj je — Ivan Rozman.
Odlikovanje. V »Slov. Narodu« beremo: »Diplomo častnega člana »Bralnega in pevskega društva« v Ricmanjih je izročil včera.i vaški načelnik gosp. Berdon g. državnemu poslancu in županu Ivan Hribarju.« — Zato smo torej videli v nedeljo riemanjskega »vaškega načelnika«, kakor ga »Narod« ne preveč spoštljivo imenuje, hoditi po Ljubljani. Resnično smo ga zamenjali s kakim pastorjem. Imel je dolg zalištran havelok, na glavi polhovko, zapet ovratnik, kakor kak abbč. črno ovratnico in velika očala. Iz žepa so mu molele črne bukve civilni »brevir«, v katerih ima baje zapisane »civilne molitve«, katere moli na grobovih Ricmanicev, ki unirò brez duhovnika. Za njim je neki fant nosil dva cekarja tržaškega grozdja za župana Hribarja in diplomo za ravno istega. Ubogi oče župan so sami blodili po Ljubljani, ker so se preprosto oblečenega moža »Narodovci«, ki so ga sicer v »Narodu« zadnje dni povzdigovali v deveta nebesa, očito sramovali, dasi re vemo, ali spada to tudi ined svobodomiselnost. Hribar, ki torej ni mogel dobiti ne Franc-Jožefovcga križca za svoj patriotizem in ne reda svetega Save I. razreda za svoje jrgoslovanstvo, se zdaj ponaša s častno diplomo riemanjskega pevskega društva. Tudi nekaj! Samo to je neumljivo, zakaj je Hribar to visoko odlikovanje, katero mu je prinesel mož, »ki je prvi v Evropi izvedel v praksi ločitev cerkve od države in vpeljal civilne molitve ter ceremonije«, dal v svojem glasilu zamašiti med drobnotiskane novice, mesto na prvo mesto, kakor bi se spodobilo. Zdaj pa nam je tudi umevno, zakaj Berdon ni šel v Prago na shod svobodnih »mislecev«, dasi so ga vabili v dolgem pismu, katerega so objavili po vseh judovskih evropskih listih ir dasi se ga je v nedeljo dr.Špicer iz Zagreba s solzami v očeh pri pozdravnem večeru svobodne misli spominjal. Župan Ivan Hribar je namreč kot najgorečnejši krščanski demokrat v »Jugoslovanskem klubu« in oboževalec dr. Luegerjev, Berdona od njegove nekrščanske
in nepatriotične namere odvrnil, češ, če jaz ne grem v Prago, ki sem vendar poleg svojega krščanskega demokratstva tudi prvi svo-bodomislec na Slovenskem in župan ljubljanski, po kaj bi šel v Prago ti, ki si samo župan v Ricmanjih. Pravijo pa tudi, da ie Berdon prišel Hribarja »civilno izpovedat«. In tako se je oče Berdon vrnil šc isti dan v svoje Ricmanje.
Hribarjeva zveza. Tudi ta želja se jc Hribarju izpolnila: 011 ima svojo zadružno zvezo, samo zadrug nima še nobenih. Zdaj se bo začel lov na zadruge, tudi ustanovili bodo hitro nekaj novih, ki bodo zopet šle na lov za člani, samo zato, da ima Hribar svojo zvezo. Mi to le beležimo, kajti nobene naše zadruge nc bo dobil Hribar, to je tako gotovo, kakor jc amen v očenkšu. Ce bo njegova zveza sploh prišla do dela. bo morala umoriti že tako hirajočo celjsko zvezo. Mi to beležimo le radi tega, ker je liberalna stranka do zdaj tako divje napadala našo zadružno organizacijo od Zadružne in Gospodarske zveze doli do zadnje hribovske posojilnice. Zdaj so pa liberalci — seveda šele čez deset let — spoznali, da so »klerikalci« že od početka bili pametnejši in zdaj bi za ves svet radi dobili v roke »falitno klerikalno organizacijo«. Pa mi bi iim zdaj lahko po pravici vrnili vse tiste psovke, s katerimi so nas včasih po krivici obkladali. Prosit, Hribarjeva zveza!
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Retečc pri Škofji Loki. Dnč 8. t. m.,
t. j. na praznik rojstva Mar. Dev. okrog 2. ure zjutraj je nastal iz neznanega vzroka ogenj v vasi Zgornja Senica v -župniji Retčče ter sceloina pokončal petim gospodarjem hišna iu gospodarska poslopja. Škoda prizadetih gospodarjev je tem občutljivejša, ker so vsi, kakor sploh znano — v slabem gmotnem položaju, in za prav nizke svote zavarovani. Huda se iim godi zlasti radi krme, ki jim jc zgorela, in nimajo sedaj kaj pred živino položiti. — Kdor se jih hoče ali more usmiliti in kaj pomagati, lahko pošlje svoj dar na podpisani župni urad, za kar mu bodi Bog plačnik. — Zupni urad Retčče pri Škofji Loki, dnč 9. septembra 1907. A. Šimcnec, župnik.
Popravek. V št. 35 istega lista, stran 552 pod naslovom »Izpod Storžca« je naznanjeno, da je pogorela 18. avgusta senena koča kranjskega dekana, v kateri je hranil I. L. iz Le-tcnic okoli 70 centov mrve. Ne 70 centov mrve je bilo v koči, ampak 400 centov, razun tega je bilo v koči še desk za 80 kron. Prosim slavno uredništvo, da popravi to, da ne bodo ljudje menili, da namenoma razširjam napačne govorice. — Letenice, 10. avgusta 1907. Jožef Logar.
Od sv. Lenarta nad Škofjo Loko. Naše izobraževalno društvo dobro napreduje. Skoraj vsak mesec imamo predavanje. Dné 1. septembra smo priredili veselico s kratkim govorom, petjem, burko »Krčmar pri zvitem rogu in komičnim prizorom »Kmet in fotograf«, To ie pa bilo za naš prijazni sv. Lenart nekaj novega, zato je pa prišlo prav mnogo ljudij k veselici. Opazili smo tudi udeležence iz sosednih župnij, kot iz Selc, Železnikov itd. Igralci so svoje vloge prav dobro pogodili, posebno sta ugalala krčmar v burki in kmet v komičnem prizoru. Mislimo, da so vsi navzoči bili prav zadovoljni z vspehom. Sedaj se bodo fantje pričeli zopet učiti novo igro, katero bodo. če Bog dà. predstavliali
enkrat predpustom. Takrat pa vsi pridite gledat, ker za smeh bo že poskrbljeno. — Dva slučaja nagle smrti. Nenadoma sta umrla Franc Debeljak in Frančiška Mesec. Prvi okrog 60 let star, je zvečer legel za peč spat, drugo jutro so pa dobili mrtvega. Rajnica Fr. Mesec, žena posestnika Franceta Mesec iz Rovt, je pa umrla v najboljših letih svojega življenja. »Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka.«
g Iz Cerkelj. V Lahovičah je dné 5. t. m. umrl gospod zlatomašnik Frančišek Orivec. Ze pred dvema letoma je nevarno obolel. Hude bolečine svoje mučne bolezni je prenašal z veliko potrpežljivostjo; večkrat je rekel, da se mu smilijo tisti,-ki mu strežejo. Tudi v svoji bolezni je še ohranil svoj prijazni značaj in ko je trpel najhujše bolečine, je bil še šaljiv kakor v svojih zdravih letih. V duhovnem pastirstvu je bil vedno zelo goreč, pa tudi previden in Ijubeznjiv, zato so ljudje imeli do njega veliko zaupanje in spoštovanje. Njegovo dobro srce in njegova velika rado-darnost je znana vsem, ki so ga poznali. — Pogreb, ki se je vršil v soboto, 7. t. m. v Lahovičah, je pokazal, kako priljubljen in spoštovan jc bil rajni g. zlatomašnik. Pogreba se je udeležilo 18 duhovnikov, med njimi g. dekan A. Koblar in g. prof. dr. J. Marinko. Mladeniči cerkljanskega izobraževalnega društva so zapeli tri ganljive žalo-stinke. Marijina družba se je udeležila pogreba z zastavo in vencem. Lahovčani so ob pogrebu pokazali, kako so spoštovali in ljubili svojega dobrega dušnega pastirja; ne .samo ženskam, ampak tudi krepkim možem so se pri pogrebu utrinjale solze. Vsi, ki so pokojnega g. zlatomašnika poznali, ga bodo gotovo ohranili v najblažjem spominu. Večna luč naj tnu sveti!
Iz poljanske doline.
g Občni zbor slov. katol. bralnega in izobraževalnega društva na Trati bo v nedeljo, dné 22. t. m. Obeta se tudi zanimivo predavanje. Pridite v obilnem številu! Po predavanju bo vpisovanje novih članov. Z udnino mislimo predvsem izpopolniti društveno knjižnico, ki bo nudila članom obilo zabave ob dolgih zimskih večerih. Sprejemale se bodo tudi ženske članice. Pogum dekleta! Poljan-ke in Trataršce so slovele že od nekdaj kot zelo ukaželjne, vpišite se! Na razpolago bo knjižnica, katero bomo še zelo obogatili. Tudi možje in fantje ne smeio zaostati. Mnogo se jih ie že oglasilo, tudi dekleta že.
g Po hribih bo veliko jabolk. Kupci se že oglašajo. Kupujejo jih za — šampanjca, tudi niso preveč izbirčni. Kakšen bo neki šampanjec iz naših jabolk.
g Drugega kaplana v Poljanah vendarle ne bomo dobili. To se Poliancem zelo dobro zdi, ker se z dosedanjim gospodom prav dobro razumejo.
g Novo šolo zidajo v Poljanah. Do jeseni bo pod streho. Za stavbo, ki bo kras Poljanam, se je obilo žrtvovalo. Želeti bi le bilo, da bi se otroci malo več v njej naučili, kot so se marsikateri v stari. Moderna šolska uredba in metodika nam čisto nič ne ugaja. Cela kopica predmetov, pa otroci še pisma ne znajo napisati. Da bi jih naši učitelji vsaj pike naučili postavljati! Poljanci gredo po svetu, zato je ta stvar zelo važna.
g Neki šolski gospod v Poljanski dolini se vede silno oblastno nasproti svojemu podrejenemu osobju. Upamo, da se bo znesel, sicer — vsaka sila do vremena, pravi Hrvat.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g lz Zabnice. Dné 13. t. m. je bila novozgrajena šola komisijonelno ogledana in ko-lavdirana. Blagoslovljena še ni. Zidana je kot dvorazrednica z dvojnim stanovanjem za uči-teljstvo. Meseca oktobra se prične s podukom v njej. Poslopje kot zgradba vobče ugaja in stane okoli 35.000 K- Delo je izvršil podjetnik Iv. Spacapan iz Stare Loke. Stara šola, lastnina župne cerkve, bo služila deloma za mež-narijo, deloma za shrambo cerkvenih predmetov. — Na dopust je došel tukajšnji domačin č. g. Ivan Kuralt, c. in kr. mornariški župnik v Pulju. — Čebele so letos dobro opravile. Čebelarji, ki so jih imeli tu na paši, morajo biti zadovoljni.
g Iz Zabn.ce. Umrl ie dné 2. t. m. v 74. letu starosti tukajšnji posestnik Urban Miiller, p. d. Polene, bivši večletni zaslužni ključar župne cerkve in oče župnika pri sv. Heleni, g. Ivana Müller. Ranjki je bil mož stare korenine, ki je vžival splošno spoštovanje, kar je dokazal njegov, vkljub slabemu vremenu velelepi pogreb, kakršnega tu še ni bilo videti. N. v m. p. ! — üorelo je dné 3. t. m. ob 10. uri zvečer pri Bendetu v Spod. Bit-njem. Strešni oder hiše in gospodarskega poslopja ter kar je bilo lesenega sploh, je zgorelo. Tudi zidovje je trpelo. Ožgana so tudi sosedna lepa sadna drevesa. Kako ie ogenj nastal, se ne vč. Domača požarna bramba je vrlo delovala. Zavarovan je bil gospodar za 2400 K. — Za nelč&j dni smo imeli nastanjene vojake, ki so bili namenjeni k vajam na Koroško. — Na konje se radi smrkavosti, ki se je v okolici razširila, redno pazi. Tu ni nobenega slučaja te skrajno nalezljive bolezni.
—	Črva, ki je po polju izpodjedal, se tudi pri nas letos ni manjkalo. Po nekaterih njivah so pa gosenice repino perje popolnoma ob-jedle. Vendar je pa letina povoljna, ker nismo imeli suše. Otava se je dala posušiti in spraviti prav ugodno.
Od Sv. Katarine na Rovih. Zopet se je odela prijazna župnija na Rovih v praznično obleko in z novega pokazala, kako sveže življenje pòlje v njej. Je sicer najmanjša v prostrani kamniški dekaniji, pa ne zaostaja za nobeno drugo v pravem napredku. Smelo celo trdimo, da stopa v marsikaterem pogledu
—	vkljub svojim skromnim močem — s krepkimi koraki pred vsemi! Dokaz tej trditvi nam je zadnja slavnost, ki se je vršila minulo nedeljo na praznik Imena Marijinega. Njena dekliška Marijina družba je obhajala namreč desetletnico svojega obstanka. Ze leta 1897 je vzklila na Rovih prva Mirijina družba ter s tem odprla pot novemu načinu Marijinega češčenja, pot, ki je sedaj ubrana skoraj po vseh župnijah kamniške dekanije. Srečna se mora imenovati misel č. g. župnika Jankota Šiška, ki je hotel slovesno obhajati desetletnico prvenke med Marijinimi družbami v kamniški dekaniji. Pred desetimi leti se mu pač ni sanjalo, da bo od njega zasnovan^ Marijina družba v teku destih let dobila toliko dičnih sestric, zato je bilo pa njegovo veselje tem večje, ko je mogel vse te mlajše sestrice povabiti k tej slavnosti. Mnogo se jih je odzvalo prijaznemu vabilu in bile so tudi z odkritosrčnim veseljem sprejete od slavljenke — domače Marijine družbe, katera jim je pohitela z zastavo polnoštevilno naproti do znamenja pri razpotju, kjer so bili postavljeni v pozdrav visoki mlaji z lepim slavolokom. Svoje zastopnice so poslale mnoge sestrice; v večjem številu in z zastavami pa so se udeležile Marijine družbe z Goričice, s Homca, iz Mengša in iz Stranj. Pozdravil jih je prisrčno domači gospod župnik. Po pozdravu se ie razvil veličasten
sprevod med molitvijo in petjem iz doline na hribček k sv. Katarini, ki je odprla svoje svetišče ob 10. uri mnogobrojnitn Marijinim hčeram. Slavnostni govornik č. g. Vojteh Hybašek je v krasnem govoru bodril zbrane dekleta, naj skrbno goje sv. čistost. Potem je služil stolni kanonik Josip Š-ška ilovesno sv. mašo, pri kateri so vrlo peli domači pevci. Opoldne so se zunanje družabnice zbrale na vrtu »pri Pircu« k skromnemu kosilcu, pri ka terem je spretno udarjal domači tamburaški zbor. Ondi jih je domači go>poa župnik še enkrat najprisrčneie pozdravil ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi slav-nosti. V imenu gostov mu je odzdravil kanonik I. Šiška, zahvaljujoč se njemu in po njem ustanovljeni Marijini družbi za ljubez-njtvo slovesnost. Ob 2. uri popoldne so se odpele litanije Matere božje. Po litanijah so se napotili domači in tuji gostje v društveno dvorano, kjer je prednica rovške Marijine družbe v prelepih besedah izrazila gospodu župniku iskreno zahvalo za desetletno očetovsko vodstvo, poklonivši mu v spomin kip Brezmadežne. Pri polni dvorani se je nato vprizorila igra »Sveta Neža«. V krasnih novih oblačilih se je predstavljala ta igra s toliko spretnostjo, da se je pri ginljivih prizorih prosilo marsikatero oko. Igri se je dodala živa slika, predstavljajoča poveličanje sv. Neže. — Ker mnogim ni bilo mogoče se udeležiti zanimive predstave, se bo igra ponavljala prihodnjo nedeljo, dné 22. t. m. popoldne ob 3. uri, proti znižani vstopnini; zato se vabijo vsi. ki žele kaj res izpodbudnega videti.
Dolenjske novice.
Iz šentvidskih planjav.
d Z nožem je zabodel na predvečer Mal. Šmarna ob pol 12. domači fant Alojzij Puš, sina uglednega trgovca in peka v Št. Vidu Ignacija Kraševec. Nekako do četrt na 12. so fantje, kakih pet po številu, pili in peli skupaj v gostilni g. Tačinija. Prišedši iz gostilne prišlo je med Ignacijem Kraševec in Alojziem Puš. ki sta imela že staro sovraštvo med seboj, do prepira, v katerem je Ignacij Kraševec baje prvi udaril Puša s pestjo čez lice. Razjarjen zagrabi Puš
za nož, ga porine Ignaciju Kraševec pod trebuh in mu v trenutku prereže glavno žilo odvodnico. V 10 minutah je Kraševec izdihnil na mestu. Sredi ceste ležečemu moglo se je v zadjnih vzdihljejih podeliti le še sv. olje za umirajoče. — Orožna smrt, pa naravna posledica ponočevanja in žganjepitjal Fantje! Ali vam ne govori to zadosti jasno, kam vodi ponočevanje in pijančevanje?
d Zmešalo se ]e Antonu Perat, delavcu in družinskemu očetu od sv. Roka. Tri dni je neprenehoma razgrajal in razbijal po Št. Vidu in okolici ne da bi se prestrašeno prebivalstvo moglo iznebiti neprijetnega gosta, ker grozil je tudi s samokresom in umorom. V sredo odpeljali so ga vendar v Ljubljano z namenom, da ga oddajo v deželno blaznico na Studenec; a glejte čudo! med potjo se je popolnoma spametoval, kakor čujemo in misli sedaj, ko je dobil baje denar, odpotovati v Ameriko. Doma zapušča ženo in otroke.
d Dva slučaja tifusa sta se pojavila v Dobu pri Gradišču. Sedemnajstletna Frančiška Bivic umria je nagloma za njim v torek 10. t. m. Sedaj boleha v isti vasi na tej bolezni še 15-Ietni deček, ki pa naJbrže okreva.
d Svojo prvo službo kot duhovni pomočnik je nastopil pred mesecem dni č. g. Igna-
cij Marinčič in sicer v Sovinjaku prt Buzetu. Dragemu rojaku želimo obilo uspehov v tužm
Istri!	JS , .
d Na poučno potovanje je odšel c. g. Karol Gnidovec za par tednov. Mudi se v Schardingu na Gor. Avstrijskem, kjer proučuje praktično mlekarstvo in sirarstvo.
d Prenovljene altarje je blagoslovil v nedeljo 15. t. m. ob priliki cerkvenega žegnanja preč. g. dr. Janežič na Pristavi. Cerkvica izgleda sedaj prav prijazno.	.
d Srednje dobro obetajo po naši dolini jesenski pridelki. Po nekaterih krajih se posebno na koruzi kažejo posledice toče, ki je zlasti na pšenici naredila mnogo škode. Večini krajev je letos ta nesreča hvala Bogu, prizanesla. Zato so pa gosenice malone pov-sodi napravnle veliko škode na repi, katero so ponekodi popolnoma uničile. Tudi otave je veliko manj kakor smo pričakovali, ker je črv tupatam pustil popolnoma prazno in ru-javo zemljo za seboj. Ajda je vsled suše v rasti zaostala in ne ve se še, če bo spraviti kaj zrna. Boljši je krompir, četudi ga je črv mnogo uničil. Vinska trta že dozoreva in kaže prav dobro. Vobče kaže vse srednje; prodajati seveda ne bo kaj, da bi le kupovati ne bilo treba.
Iz krškega okraja.
d V Krškem je 4. t. m. umrl g. Franc Renier, oče mestnega župnika. Mož je bil v 79. letu, do zadnjega čvrst in prijetno šaljiv, pa zelo priljubljen. Pogreba, katerega je vodil gosp. dekan iz Leskovca, se je udeležilo 24 duhovnikov, c. kr. uradi, krški meščani in veliko ljudstva iz okolice. Blagi mož zdaj počiva v rodbinski rakvi, katera je bila nedavno zgotovljena. Blag mu spomin.
d Na Raki so se vršile 12. t. m. občinske volitve. Liberalci so se za-nje pripravljali, priskrbeli so si listke s svojimi kandidati. Toda zgubili so korajžo, kajti med volitvijo so se poskrili. Prav so storili!
d Pri Sv. Duhu so na Mali Šmaren dijaki in domači fantje priredili gledališko predstavo, burko »Kmet Herod« in šaljivi prizor »Zadnja dva goldinarja«. Prav dobro so igrali in provzročili mnogo smeha. Prav zanimiva je bila tudi deklamacija »Orest« in »Pesem starega Kranjca«. Prostor v cerkveni hiši, nekdanji šoli, je sicer nekoliko majhen, pa se bode kmalu razširil.
d Studenec bode zapustil gosp. župnik Simon Ažman. Gospoda, kateri je mnogo vina pokupil v Krškem okraju in tako pre-skrbel duhovnikom in drugim pošteno biago, bode marsikteri vinogradnik pogrešal.
d V Leskovcu gradijo poleg dosedanje • šole novo šolsko poslopje. Kmalu bode pod streho. Vsa prenovljena je cerkev sv. Ane.
d Grozdje je zelo lepo. Vino bode, kakor je upati, izborno. Torej vinski trgovci, krčmarji, sploh vsi, ki si želite dobro kapljico, le pripravite sode in pridite to jesen z njimi v krški okraj. Ne bode vam žal.
d Iz Krškega. Naša c. kr. priv. meščanska garda v Krškem je obhajala dné 15. t. m. štiridesetletni«; blagoslovljenja svoje društvene zastave, katerej je kumica preblago-rodna gospa Jos. Hočevarjeva. Ze na predvečer slavnosti je priredila slavna meščanska garda skupno z ognjegasci slavnosten obhod z bakljami po mestu, katerega je premljala vojaška godba iz Zagreba. Celo mesto je bilo zabarikadirano z lampijončki. Drugi dan ob 11. uri je bila slovesna sv. maša, potem pa se je izvršil glavni del slovesnosti. Na nalašč zato s trobojnicami in cesarskimi zastavami okrašenem pripravljenem prostoru so postavili sedež plemenitej gospej kumici. Nato ji belo oblečena krška dekleta poklonijo
šopek svežih cvetlic. Zatem prineso zastavo. Karolina Volavškova priveže nanjo krasen, a tudi dragocen trak. Veselica se je vršila popoldan. veselje pa je trajalo še pozno v noč.
Novice iz Velikih Lašč.
d T lus se je pojavil na Mali Slevici. Do-zdaj so umrli trije bolniki. Nekaj iih je pa še nevarno bolnih. Bolezen se je zanesla iz Postojne. Tako tudi drugje čutimo nasledke slabega gospodarstva v Postojni.
d Predavanje je priredilo izobraževalno društvo preteklo nedeljo. Govoril je tukajšnji zdravnik g. dr. Raznožnik o tifusu. Z velikim zanimanjem so poslušalci sledili tako praktičnemu predavanju. Želimo, da bi g. doktor še večkrat nastopil v našem društvu.
d Veselico priredi v kratkem izobraževalno društvo, pri kateri prvič nastopi tamburaški zbor. Ker je že zdaj veliko zanimanja za tamburaše, pričakujemo pri veselici obilne udeležbe.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d S Trebelnega. Kmečka zveza za trebanjsko dekanijo priredila je v nedeljo 15. septembra na Trebeinem javen shod. Govoril je gospod dr. Schweitzer o Slovenski Ljudski Stranki, kako se poteguje za koristi kmeta. Gospod kaplan iz št. Ruperta Ivan Strajhar govoril je o namenih in potrebi Kmečke zveze ter vabil k pristopu. Mnogo jih je pristopilo. Sklenilo se je tudi odati dve pritožbi radi ribolova, ker si hoče zakupnino prisvojiti dežela in radi samoslovenskih krajevnih napisov, ker zahtevajo gosposke, da morajo biti napisi slovensko-nemški. kar je pa za Trebelno, kamor tujci ne prihajajo čisto nepotrebno. Shod je bil dobro obiskan. Bilo bi še več poslušalcev, če bi mali dežek oddaljenih ne ostrašil, da se niso podali od doma. — Letina bode na Trebeinem letos še precej ugodna. Bila bi še boljša, da bi ne bilo suše in črvov. Vinogradi, kolikor jih ni trtna uš še uničila, prav dobro trgatev obetajo. Tudi sadja je še nekaj. Suhih hrušk maslenk bode na Trebeinem letos precej na prodaj.
d Iz Dobrepolj. »Kmetska zveza« za ribniški okraj je priredila shod 1. t. m. v Ponikvah. Vas. ki se ponaša z 30 člani »Kmet-ske zveze« tudi zasluži to čast, da se zboruje v njeni sredini. Zanimiv pa je bil ta shod, ker so pri' njem delovale samo domače moči. Sklical ga je domačin in na obširnem Šep-čevem vrtu se je zbralo nad 120 poslušalcev. Enoglasno se izvoli za predsednika shoda kmetski mož A. Levstik, ki je zborovanje kaj spretno vodil. V krepkih besedah označi domačin g. K. Škulj namen in potrebo Kmečke zveze. Vse se druži in veže za dosego svojih ciljev. Is kmetski stan, glavni stan naj ostane razpršen in osamljen?! Navdušeno odobravanje zborovaicev je pokazalo, da jim je govornik govoril iz srca. Nato poda dosedanji predsednik in ustanovitelj knjižnice Kmečke zveze, s katero se vas ponaša, poročilo delovanja knjižnice: Knjižnica šteje do 295 knjig V teku enega leta se jih je izposdilo do 600. Posluževalo se je je do 90 članov. Vso pohvalo zaslužijo ženske ziasti vaška dekleta, ker do dve tretjine članov tvorijo baš one. Knjige so le dobre in večinoma vse vezane. Vzpodbuja, naj segajo tudi po koristnih knjigah zlasti možje, naj se vsi poslužujejo še naprej tako pridno knjižnice, saj baš z branjem človek dobi izobrazbe, širi svoje obzorje in napreduje. Nato se izvoli novi knjižničar, domačin kmetski fant Ivan Dren. O potrebi in koristi dobre knjižnice razpravlja domačin gosp. Jos. Bambič. Na govorniškem odru so se oglašali kaj pogosto še drugi govorniki-domačini. A. Levstik se v imenu vseh vašča-
nov in Kmečke zveze zahvali ustanovitelju knjižnice g. Škulju za njegov trud in požrtvovalnost, ker postavil si je s tem v domači vasi spomenik, ki ne bo samo spominjal, marveč tudi koristil nam in lahko še našim zanamcem. Ljudstvo ie bilo hvaležno za poduk in lepe besede in se razšlo z željo, da bi imeli v naši vasi kaj kmalu tako lep popoldan. Da so pa vaščani res navdušeni za knjižnico, niso pokazali samo s ploskanjem in odob ravan jem, ampak tudi v dejanju, ker nabralo se je ob tej priliki za knjižnico do 28 K in to le med vaščani. Cast vrlim in zavednim Ponikvam! Le še tako naprej!
d Shod Kmečke zveze za trebanjsko de-kanijo na Mirni. Vršil se ie ta shod dné 1. septembra ob 3. popoldne na senčnati, 5 minut od Mirne oddaljeni Fužini, posestvu gospe Hočevarjeve iz Krškega. Udeležilo se je shoda okoli 100 volivcev iz Mirne in nekaj malega iz Št. Ruperta. Govoril je državni poslanec g. dr. Janko Hočevar o državno-zborskem delovanju, g. Janez Hladnik, župnik na Trebelnem o namenu Kmečke zveze in g. Ivan Štrajhar, kaplan v Št. Rupertu, ki je navduševal pričujoče za mnogobrojno ude-Icžitev na shodih. Slednjič je še domači župnik g. A. Kocjančič priporočal, naj se vloži prošnja na deželni zbor za novo cesto Mirna-Sv. Križ, ki bo po zgradbi nove železnice Trebnje-St. Janž velevažna za naše kraje. Prošnjo so podpisali vsi navzoči posestniki. Shod se je vršil mirno.
d Nesreče pri gradnji nove železnice Trebnje-St. Janž. V ponedeljek, 9. t. m. se je pri zidanju železniškega mostu čez vodo Mirno pri Mirni ponesrečil zidar Andrej Kramar iz Sedla pri Kobaridu (Goriško). Vzdi-goval je sam težak kamen. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel vznak, kamen pa nanj in mu zdrobil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga še isti dan v bolnišnico v Novem Mestu. — Druga večja nesreča se je pripetila Antonu Strnadu iz Ostrožnika pri AAokronogu. Kopal je še z enim tovarišem pesek na Smalcovem posestvu v Bezgavcu pri Mirni. Ker je preveč izpodkopal. vdrla se je zgornja plast nanj in mu zlomila dvakrat hrbtenico in nekaj reber. Železniško podjetništvo je poslalo precej voz ponj. pa ko so ga pripeljali na Mirno pred železniško bolnišnico. ki je sedaj nastanjena v stari šoli, je revež nepreviden izdihnil. Ljudje govore, da železniški uslužbenci niso hoteli poslati po duhovnika, pa to po zatrjevanju očividcev ni res. Gosp. Geringer je poslal takoj svojega nečaka v župnišče, g. Neubauer je šel precej tja, pa tačas je ponesrečeni že izdihnil. Ta nagla smrt opominja vse železniške delavce. naj bodo pripravljeni vsak dan stopiti pred sodbo Božjo! — Ker je na Mirni potrebno veliko materijala za zasip pri kolodvoru, jelo je železniško vodstvo kar ob desni in levi izkopavati globoke jarke ne glede, ie li to rodovitna njiva ali pa pašnik. Ljudstvo je zelo ogorčeno nad takim opustošenjem polja, ko ima podjetništvo vendar v bližini cele hribe za pridobivanje zasipa. Seveda bližje je ceneje. Gosp. novomeški okrajni glavar baron Rechbach pa na mnogostran-ske pritožbe stereotipno odgovarja: »Jaz ne morem tega zaustaviti.« Kako pa naj živi ubogi kmet, ki je moral svojo njivico izročiti v železniške namene, sedaj mu pa še ostali kos zemljišča uničujejo železničarji, da si s tem prihranijo malo večje stroške dovažati materijal malo dalje? Ali res nima kmet nobenega zagovornika? Upati je, da bodo naši poslanci krepko posegli v te razmere. Na Medvedjem selu pri Trebnjem stojita že dva dni dva voza otave, ker so železničarji prekopali občinsko pot, pa se niso nič brigali, da bi poskrbeli za začasno vozno pot. In ali res ne
more g. glavar nič pomagati? Ali je treba dolgo uradniško pot na ministrstvo prej premeriti, doma pa pustiti polje in poljske pridelke uničiti, potem si more šele zemljiški posestnik poiskati pravice? Ako kdo ustreli zajca, tega kmečkega škodljivca, tedaj ima pa že vsak žandar pravico prijeti lovskega tatu. Zakaj? Ker gospoda tako hoče. Ako pa se kmetu jemlje po nepotrebnem zemlja, edini pogoj za obstanek, tedaj pa niti gosp. okrainj glavar .nima pravice, ustaviti take grabežljivosti. Oj pravica, kje si?
d Dole pri Litiji. Dné 10. septembra smo imeli komisijski ogled nove dvorazredne šole, katero smo ravno zdaj dodelali. Ogleda so se udeležili g. glavar Parma, g. zdravnik, g. inžener in g. nadzornik Stiasny, in so se vsi prav pohvalno izrekli, ker stavba je res nekaj prav lepega. Stavbo je izvršil podjetnik Iv. Novak iz Dol za 33.000 K. Torej vse novo, nova šola in novo učiteljsko osobje v osebi g. nadučitelja Janko Polaka in njegove soproge Marije, ki sta se že tu naselila. Stavbo so nadzorovali zopet nanovo izvoljeni Slavko Povše. načelnik Ant. Zavrl, podnačelnik in A. Oblak. Krajni šolski nadzornik je postal Ivan Novak. Otvoritev nove šole bo dné 26. septembra t. 1. V kratkem bomo imeli občinsko volitev, ker je že doba potekla dné 15. junija t. 1. O tem Vam bodemo še poročali, ker je še od zadnje nekaj ostankov.
d Iz Zat.čtne se nam piše: Vročinska bolezen polagoma pojenjuje. Imamo še okrog 10 bolnikov. Za to nevarno boleznijo je umrla samo ena oseba in sicer Marijina družabnica Fajdiga. V samostanu so tudi skoro že vsi okrevali. Le naš župni vikar oče Lavrencij so še zelo slabotni. — Občinski odbor je sklenil napraviti prepotrebni vodovod. V ta namen se je zglasila pretekli teden odposlanstvo pri deželnem odboru in deželni vladi v Ljubljani. Odposlanstvu je načeloval mil. g. opat Gerard.
d Socialno-demokratičnj shod v Mokronogu. Pred tedni je priromal socialist Kopač iz Trsta v naš trg oznanjevat socialistični evangelij, ki uči, da ni Boga, da je človek iz opice, da se s smrtjo vse preneha itd. Prišlo je na shod nekaj uradnikov, učitelj Pleskovič iz Idrije in nekaj obrtnikov. Shodu je predsedoval neki Debelak, ki je osleparil brivca za denar in kolo in še nekaj drugih gosposkih oseb. Lepe zgodbice bi znala o tem človeku povedati tudi pošta v Trebelnem, oziroma poštna upraviteljica. Lep predsednik temu shodu! »Slovenec« je natančneje opisal ta shodek. Radi nedolžnega dopisa 90 si poslušalci Debelakovi v ognju. Sramujejo se! Posebno hud je c. kr. učitelj na idrijski šoli g. Rudolf Pleskovič. Pravi, da bo s pasjim bičem nagnal njega, ki ga javno obere. Mi pa vprašamo le to: ali se sploh učitelju spodobi pajdašenje s socialnimi demokrati? Tudi Pleskovič je bil na shodu, saj gre zoper duhovne, pa g. Pleskovič, ali niste nikoli jedli samostanskega kruhka? Vprašajte v Novem mestu g. kanonika Viranta, ta Vam bo nekaj povedal o tej zadevi. Proč s takimi učitelji, ki niso z našim ljudstvom, mi jim povemo, da bodemo pometli korenito, naši poslanci ne bodo molčali, in naše ljudstvo vstaja. Ljudstvo jim daje kruh in ljudstvo bo od njih zahtevalo pošteno obnašanje in življenje. Ali veste, kaj sodijo o tej zadevi v rajhu ? Poslušajte, doslovno Vam povemo: »Sodnija je mnenja, da sme vsak mož, ki ni v javni službi, voliti kakor mu drago; učitelj pa, kot občinski in neposredni državni uradnik, se težko pregreši zoper stanovsko dolžnost, če voli socialnega demokrata! On pa tudi nespametno ravna, ker šola je zidana na avtoriteto; če podpira sovražnike državne avtoritete, si odžaga vejo, na kateri stoji sam«. Tako sodnija
na Nemškem, v obljubljeni deželi socialnih demokratov. Ste slišali, vsi javni funkcijo-narji? To naj si zapomni tudi ključavničar Kunstek. poleg krojača Glušiča glavni socialni demokratični agitator, in mi upamo, da mu ne domači gospod župnik, ne sosedni, ne dajo niti vinarja več zaslužka. Liberalčki mokro-noški so se pred kratkim norčevali iz mladega duhovnika, češ, »takle nas bodo učili?!« Vas ne, ker ste prezabiti, vsak duhovnik ima v palčevem nohtu več, kakor kričači liberalci v svojih bučah. Sedaj bobnaio in trobijo na veselico Ciril-Metodove družbe; nihče naših tja, naj pridejo doli tisti advokatje in lačni liberalni dijaki, ki so rogovilili v Bohinjski Bistrici, naše ljudstvo ne! Na svidenje drugič, če hočete še hujše paprike!
TtvŠSŠ
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Ogromno škode je povzročil letos našemu kmetu črv. Kljub temu, da je občina zadnje hroščevo leto na stotine izdala za uničenje hrošča, je vendar te golazni letos iz-vanredno veliko. Trava, žito, krompir in mnogi drugi pridelki so po nekaterih mestih skoro do cela vničeni. Šneperska graščina je dala mnogo zemlje prekopati in hrošča pobrati. Tako se najuspešnejše zatre škodljivec: A vsak ne more kaj takega. Ubogi kmet, ki si ne more pomagati!
n Umrl je v Ložu orožnik g. Anton Av-belj. Bolezen je bila prav kratka. V soboto popoldne je vozil še kolo, v ponedeljek je bil že mrlič.
n Prvi avtomobil smo dobili v loški dolini. Omislil si ga je notar g. Jakob Kogej.
n Nesreča. Dne 6. septembra se je vstra-šil avtomobila konj g. Schweigerja, gostilničarja v Igavasi. Dasi je g. notar avtomobil ustavil, se vendar žival ni dala pomiriti. Gosp. Schweiger je padel z voza ter se hudo pretresel in poškodoval. Dasiravno je ponesrečeni že precej prileten, upamo, da poškodba ne bo smrtonosna.
n Odhodnico vojaškim novincem bo priredilo izobraževalno društvo dne 29. sept., to je zadnjo nedeljo meseca septembra. Tambu-raši jim bodo zaigrali v društveni sobi nekaj komadov v slovo. K odhodnici se vabijo možje in mladeniči, predvsem pa vsi odhajajoči vojaški novinci. Razume se, da bo vstop prost.
n Z doma. Zadnji čas so začeli nekateri domačini sanjati o Štajerski. V prav kratkem času so že trije posestniki prodali svoje domačije ter si kupili druge na Spodnjem Štajerskem. Bilo srečno na tujih tleh!
n Vojsko. Tu v naši visoki fari — na Voj-skem — je imel v nedeljo, dne 8. t. m. po sv. maši gosp. poslanec Gostinčar javen shod. Poročal je o delovanju državnega zbora v njegovem prvem zasedanju. — Drž. zbor se je pri zadnjih volitvah populariziral, saj po splošni in enaki volivni pravici je naše ljudstvo poslalo tja može, ki jih smatra za vredne in zmožne, da zastopajo v državnem zboru ljudske pravice in tudi zahtevajo, da se predlogi, stavljeni v drž. zboru po volji ljudstva gotovo udejstvujejo. Gospod poslanec je v kratkem označil vsebino predlogov, ki so bili do sedaj stavljeni v novem državnem zboru: Splošno ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost, prikrajšanje vojaške službe na dve leti z odstranitvijo zadnjih dveh vojaških vaj in preosnova davčnega sistema. Tudi, kar se tiče zadnje točke, je treba, da se vse ukrene v zboljšanje sedanjega stanja. Treba bo v
državnem zboru napeti vse strune, da se kaj	Radovedni smo. kako ji upraviteljstvo rešilo
Dunaju bi bili radi gluhi in slepi, kadar se gre	zahtevo predsednikovo,
za zboljšanje davčnega sistema. Le glejte jih!	n Juče bo razjasnil pomanjkllvosti ob-
Na drugi strani pa pravijo, da so nam še	črnskih računov. Ta mož si je po naših hribih mnogo dolžni, kar je pa toliko kot: mi ničesar ' izvolil v par krajih računske pregledovalce.
od njih ne zahtevamo. Zahtevati je torej tre-	\ -e na brže zato. da mu bodo pregledali z.ne-ba. če hočemo kaj doseči, saj ne zahtevati je
toliko kot ne marata. Mi Kranjci smo v tem oziru preponižni. Ljudstvo naj izraža in oddaja svojim poslancem peticije, da se doseže to. kar ie volja in težnja ljudstva. Ljudstvo je z velikim navdušenjem odobravalo besede g. poslanca ki ie pokazal, da je res mož iz naroda že s tem da nas je že v kratkem času dvakrat posetil. Nato pa je g. župnik na drastičen način opisai v nebo vpijoče razmere naših erarskih delavcev in prebral resolucije, stavljene za izboljšanje njihove plače in pen-zije. Ljudstvo je vse odobravalo. Prisotn.h je bilo nad 300 poslušalcev. Enak shod se je vršil ob 4. popoludne v Kandulji. Na krov krščansko ljudstvo!
Od Pivke.
n Zanesljivost »Notranjčevih« poročevai-cev. Dopisnik iz Št. Petra se je oglasil na zadnji dopis »Do.noljuba« in priznal, da se je zmotil pri zapisovanju dneva. Ali ta »pomota« je jako sumljiva, ker je vse nesreče spravi! na dan sv. birme v Št. Petru! To se ni zgodilo »pomotoma«, temveč namenoma, da govorimo odkritosrčno.
n Razmere na postaji niso boljše, pisal je »Domoljub« v št. 35 in pri tem ostane še vedno, če tudi »Notranjec« pravi, da so prestopki napredn/ikov na postaji, pa da so nedolžni. O nedolžnosti naprednjakov na postaji je govorilo pred leti c. kr. okrajnoglavarstvo in pa poštna direkcija. Kdo je zahteval prvi redarja? Ali ne c. kr. okrajno glavarstvo? In zakaj ga je zahtevalo? Ali ne radi napredne inteligence? Kakšne pa so razmere sedaj? recimo v »narodnem hotelu«? 2upanstvo naj vse to mirno gleda, znabiti samo za to, ker so naprednjaki?
n Za prestopke na »cerkveni podlagi« vé dopisnik »Notranjca«. Ker s:no zelo zanje radovedni, naj jih dopisnik tudi pove, toda povemo mu naprej, vsaka laž bo imela bridke nasledke. Sicer pa o dopisih v »Notranjcu« iz našega kraja se ne bomo več dosti prerekali, samo o »debelih« bomo še kedaj katero rekli.
Idrijske novice.
n Gostinčariev shod v Kanomlji. V Ka-
nomlji je poslanec pojasnil delovanje državnega zbora. Ljudstvo ga je pa prosilo pomoči za popravo ceste in za odpravo lovskih privilegijev. Poslanec pové, da za cesto se bode dala dobiti kaka podpora, samo županstvo mora začeti s popravo ceste in začeti tudi akcijo za vse p~*rebno popravljanje te ceste in nje podaljšanje do dolenje Trebuše. Sprememba lovske postave pa spada pred deželni odbor; zato pa mora ljudstvo gledati, da ne bode volilo deželnega poslanca, ki bi bil bolj naklonjen srnam in zajcem, kakor trpinom kmetom in delavcem.. Ljudstvo je bilo tudi nejevoljno, da se domači faktorji tako malo zmenijo zanje. Na shodu ni bilo videti občinskih odbornikov in tudi ne gospodov duhovnikov. Prav je tudi, da se ie ljudstvo začelo samo gibati.
n Deželnemu predsedniku priznanje. Dva erarična drvarja sta se deželnemu predsedniku na uradnem potovanju v Idriji poklonila in ga zaprosila naj vendar tudi on deluje v izboljšanje žalostnih razmer pri delavcih v eraričnih gozdih. Predsednik ni le obljubil svoje pomoči, marveč tudi pisal gozdnemu upraviteljstvu v Idriji, naj takoj potrebno ukrene, da se delavci zavarujejo za starost in nezgode in da se jim izboljšajo slabe plače.
dene občinske račune. Le počakajte. Julče tovi obrekovalci! Julče bo vam pokazal s pomočjo priprostih mož. kako se delajo občinski računi.
n Škofovi in drugi zavodi. Strašno je vpitje, da so škofovi zavodi nepotrebni. Neki dobičkaželjnež je pa objavil v »Narodu da it napravil zavod za reaice v Idriji. Plačevali bodo samo 50 kron na mesec, vse drugo bode moderno preskrbljeno. No, glejte, ceno v škofovih zavodih in ceno idrijskega nena-sitneža potem pa sodite, ali so bili škofovi zavodi potrebni ali ne?
n Liberalno gospodarstvo. Vsled škode, ki so jo napravili ljudstvu liberalci v Črnem vrhu pri mlekarni, se županstvo v Črnem vrhu ne upa pričeti novega prepotrebnega župnišča. Ljudstvo je pri plačevanju dolgov za liberalno mlekarno zares izkrvavelo. Kdor hoče opeharjen biti. nai se brati z liberalci.
n Največje občinske doklade. V občini Dole, kjer je dalj časa županoval Gruden in kjer sedaj županuje pristni liberalec vitez Kajetan pi. Premerstein, so največje občinske doklade. Ljudstvo ima teh doklad 84% ; še v Idriji jih je komaj 75%. Grudna, njegovega prijatelja župana in njegovih idrijskih apostolov notarja Tavzesa in Julčeta. pa najbrže ob Kakih volitvah ne bode sram govoriti, da hočejo znižati kmetom davke. Le pojdite še katerikrat s taki.ni lažmi med ljudstvo. Ljudstvo vam Imi davčne knjižice molilo pod nos. Nismo stari pet let. da bi se dali tako separiti.
Štajerske novice.
š Imenovanje. Za stolnega dekana je imenovan preč. g. kanonik dr. Ivan Mlakar v Mariboru. Iskreno častitarno!
š Shod v Ptuju. Dne 22. t. m. predpoidan ob II. uri zaupni shod Kmečke zveze za ptujski in ormoški okraj. Pride več poslancev! L stanovi se pododbor za okraje Ptuj, Ormož Na shod, na shod!
š Duhovnške vesti. Iz Ljubnega k Sv. Križu na Murskem polju ie prestavljen č. g. kaplan Mih. Golob; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Schiller iz Skočidola na Koroškem. K Sv. Petru pri Radgoni pride kot kaplan č. g. novomašnik Rajmund Bratanič. Nastavljen je kot kaplan č. g. Vladimir Cepuder v Raj-henburgu. C. g. Ivan Hribar je stopil v začasni pokoj.
š Za hmeljarje. Državni poslanec dr. Korošec se ie obrnil na poljedeljsko ministrstvo, naj v polnem obsegu vpošteva peticije savinjskih občin zaradi izvršilnih naredb k proveni-enčni hmeljski postavi.
š Poučni tečaji za bolniške strežnice na deželi. Katoliška ženska orgamzaciia za Štajersko Je priredila na Odiljinem zavodu za slepce v Gradcu poučne tečaje za bolniške strežnice pod vodstvom dr. Fizina. Tečajev se je udeležilo veliko število deklet in žen iz nemškega dela dežele. Pouk ie bil razdeljen na tri dele: 1. Strežba bolnikom, ki morajo Jl;L \prva P°m°č Pri nepričakovanih nezgodah : 3 nauk o kožnih boleznih in razkužilo (desintekcijsko) postopanje. Dne 5 t m se je vršila javna izkušnja teh gojenk. izpra-ševal je dr Fiz.n, kateri je v svojem zavodu gojenkam še enkrat pojasnil pomen in namen tega. kar so se pod njegovim vodstvom učile
Dejal ie. da morajo pristaviti pridobljeno znanje m spretnost v službo svojih trpečih sosedov, poučevati svoje sosede, znance in prijatelje. kao naj se bore proti bolezni, za Jasa epidemij pa je niih dolžnost, da v zvezi z zdravniki stor.jo vse. kar ie v njih moči, da kužno bolezen čim preje zatro. Dr. Fizin v završil svoj govor z besedami: »Idite domov v svoje rojstne vasi, delujte, kakor ste se naučile in širite med sosedi svoje pridobljeno znanje.« I i tečaji so bili prvi te vrste v Avstriji.
š Tajnik g. Kunei v Brežicah, ki je že
precej prišel v pozabljenost. začel je zopet iztegovati svoje tipalke po okraju, kot se čire. Ni še znano, kaj sedaj kuje, zato treba pozornosti. ker kaj dobrega ne namerava, una gotovo razdiralne namene. (oliko pač zahte-\amo, da nam on ne bo sejal liberalne ljulike. Ne vemo zaka.i Brežicam tak element trpé :ia mestu, kamor sjiada mož, ki uživa splošno zaupanje. Danes nečemo sumničiti, toda unno in energično bomo zahtevali obračun s tem možem, ko pride čas. Zasotlan.
š Celjska »Domovina«, uradno glasilo naših liberalnih posojilnic in prostovoljno glasilo Narodne stranke, v številki od 4. septembra napada šolo šolskih sester v Celju ter graia, da se moli pred vsako tiro in po vsaki uri. da se moli pred ročnim delom rožni venec, laka prepogosta molitev pač ne vzbudi v deklicah pobožnosti . . . V zvezi, ki vzdržujejo »Domovino«, so tudi mariborska, ptuiska. celiska m dr. posojilnice. Vse te posojilnice so seveda »nad strankami«, njih glasilo pa nastopa proti veri in molitvi. Gg. dr. Jurtela, dr. Rosina, dr. Hrašovec itd., kaj rečete k temu?
š Zveza pivovarn. Koroške, štajerske, kranjske, primorske in nižje-avstrijske pivovarne so napravile kartel (zvezo), ki določuje, da morajo od zdaj naprej gostilničarji jemati pivo za tri leta pri tisti tovarni, kjer so ga dobivali dne II. avgusta. Tako so si gospodarji razdelili med seboj od'emalce. da jim bodo lahko dajali vsaktero pivo in delali večii dobiček.
Koroške novice.
k Poveljnik 3 armadnega kora Oskar Potiorek je postal jx> končanih cesarskih vajah iioptilarna oseba in vse avstrijsko časopisje se izraža laskavo o njegovem samozavestnem prvem nastopu. Dunajski listi imenujejo njegov napad na 3. sovražno divizijo »Napoleonovo idejo« in so polni slave o zma-gujočem prej še neznanem generalu. Potiorek je poveljnik 3. kora. v katerem se rekru-tiraio vsi slovenski polki in ie šele pred kratkim prevzel poveljstvo tega gotovo zelo važnega in velikega kora. Več let je deloval v pisarni generalnega štaba in bil zadnja leta namestnik štaba. Pričakovalo se je radi tega da general ne bo imel več poveljstvene prakse in da zabrede v suho teorijo, a v velikansko začudenje v vseh vojnih krogih je dal Potiorek dokaz talentiranega generala, ki ima najlepše zmožnosti, samozavest, energijo in pravočasno izkoriščanje situacije. Njegovi napadi na sovražnika, zavarovanje ločene divizije, ki je korakala čez Ljubelj in Dravo, nočni naskok centruma, so dokaz njegove vojskovodne induvalitete. — Pa tudi za svoje vojake se briga in skrbi. Ko je zvedel, da se prodaja vojakom ena žemija po 10 vinarjev in vrček piva po 40 vinarjev, je takoj naj-odločnejše protestiral pri koroškem deželnem predsedniku proti temu umazanemu izkoriščanju. — Omeniti še moramo, da je imel 3. armadni zbor iako težaven terain za ma-
nevriranje. Tako je moral ljubljanski divi-zijoner Dillmont svojo divizijo peljati ponoči med velikanskim viharjem in dežjem čez Ljubelj in je samo njegov tren rabil celih 20 ur, da je prišlo v dolino. Da je moštvo velikansko trpelo, je razumljivo, a je vzlic temu vztrajalo ter takoj no prehodu Drave ugodno operiralo proti centru sovražnika. Vsekakor je pokazal armadni poveljnik, da se z našimi vojaki lahko doseže uspeh in slava!
k Radiše. Naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« priredi v nedeljo, dne 22. septembra t. 1., po poldanski službi božji, to je ob 3. uri popoldne, v svojih prostorih v župnišču svoj letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Volitev odbora. 4. Zanimivi govori. 6. Ski-optična predstava. Vse prijatelje kot neprija-telje društva vabi odbor. — Naj se občnega zbora udeležijo tudi tisti, ki se povsod navdušujejo za narodno stvar. Naj to tudi v dejanju pokažejo. Torej na noge dne 22. t. nt. in vsi na zborovanje, ker bodo zares zanimivi govori. Kdor izostane in se ne udeleži letnega občnega zbora, ni vreden, da je član društva imenovan.
k Zahvalno romanje na Sv. Goro pri Gorici. V nedeljo, dne 13. vinotoka t. 1., namerava se napraviti iz Beljaka in okolice poseben romarski vlak na slavno božjo pot pri Gorici. Udeležiti se romanja morejo le možje in mladeniči, ženske iu otroci se ne sprejmejo. Obiskovanje božje poti naj bi bilo v zalivalo za letošnjo dobro letino. Vlak sc odpelje okoli 10. ure iz Beljaka in obstane na postajah: Bekštajn, Blače, Ledenice in Podrožčica, kjer lahko vstopijo udeleženci onih krajev. Nazaj se vrne iz Gorice dne 14. vinotoka okoli 2. tire popoldne. Kdor se hoče tega romanja udeležiti, naj se takoj priglasi pri gospodu župniku Juriju Trunk, Sv. Križ-Beljak. ( )benem z naznanilom udeležbe naj se vpoš-Ije tudi voznina, ki znaša tja in nazaj z romarskimi stroški vred za osebo 5 kron. Ako bi se ne zbrajo najmanj 300 udeležnikov, se plačana voznina vsakemu vrne. Oglasila se sprejemajo do 6. vinotoka, torej do rožniven-ske nedelje, na poznejše oglasbe se ne bo več oziralo. Od 7. vinotoka na-prej se bodo udeležencem doposlali vozni listki in tudi majhna romarska znamenja. Slovenci iz beljaškega okraja, pridite v mnogem številu. Možje in mladeniči, pokažite, da ste Bogu hvaležni za prejete dobrote.
SSSSŠŽL
Primorske novice.
Istrski deželni zbor bo sklican? »Omnibus« poroča, da je po njegovih informacijah, ki so verodostojne, sklicanje istrskega deželnega zbora sklenjena stvar in se bo v kratkem objavil tozadevni cesarski patent. Da ne bo prevelikih izprememb, bo vlada to zadnje zasedanje pred pretekom postavodavne dobe sklicala zopet v Koper. Baje o jezikovnem vprašanju ne bo obravnavalo, ampak zgolj o gospodarskih zadevah. Cisto negotovo je tudi, kakšno stališče hoče italijanska večina zavzeti glede na volivnoreformno vprašanje. O namerah hrvaške manjšine »Omnibus« ne poroča. Tudi »Lavoratore« od 11. t. m. prinaša iz Poreča vest, da se morda skliče istrski dež. zbor. »Lavoratore« meni, da se bo v tem zasedanju obravnavalo o sporazumu med Italijani in Hrvati in da se bo poizkušala izvesti delitev administrative v dve narodnostni kuriji. Deželni zbor je sklican za 20. t. m. v Koper, ker so morali odnehati Lahi in dati pravice tudi slovenskemu in hrvaškemu jeziku v deželni zbornici.
p Društvo »Skalnica« v Gorici jako vrlo deluje. Pretekli teden je imelo občni zbor, na katerem je bila izvoljena prva predsednica Etnenka Holeiliger za častno društvenico.
p Goriška «krščanskosociaina zveza» bo pričela prihodnji mesec s predavanji.
p Kmečka zveza za goriško okolico prav pridno prireja shode. V nedeljo, dne 8. t. m. je govoril na shodih v Mirnu in v Dornbergu državni poslanec Fon, kateremu so volilci izrekli zaupanje kakor tudi »Slovenskemu klubu«. V Ajdovščini se je tudi ustanovila »Kmečka zveza« Na občnem zboru sta govorila gg. dr. Brecelj in Vodopivec.
p V Gorici se je ustanovilo stavbno dru štvo »Svoj dom« imenovano. Predsednik društva je zdravnik dr. Anton Brecelj.
p Duhovska vest. Gospod I. Grilanc, ku-rat v Levpi, gre za kurata v Kobljeglavo. — C. g. Josip Milanič ni prestavljen v Roče, ampak za kurata v Marijinoa Celje pri Kanalu. Toliko v popravek. — Gospod vikar Anton Gerbec st. pride iz Zapotoka za kurata v Kal.
p Pri žalostni Materi Božji na Gradu pri Mirnu. Pri »Svetih stopnjicah« na Gradu nad Mirnom pri Gorici praznovala se bo dne 21., 22. in 23. septembra t. I. 150Ietnica sv. Stop-njic in 50letnica sv. križevega pota ob dovozni cesti z naslednjim sporedom: 21. septembra kvaterna sobota: ob 6. uri zjutraj: Pridi sv. Duh. govor; sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; od 7. ure dalje tihe svete maše; popoldne ob 4. uri sv. kri-žev pot, blagoslov. — 22. septembra — kvaterna nedelja — praznik žalostne Matere Božje: ob 6. uri zjutraj: Govor; sveta maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom; ob 7., 8. in 9. uri tihe svete maše; ob 9. uri sprejem prevzvišenega kneza in nadškofa goriškega dr. Frančiška Sedeja; ob pol 10. uri govor, pontifikalna sveta maša; ob 4. uri popoldne sveti križev pot, govoar, blagoslov. — 23. septembra, ponedeljek: ob 6. uri sveta maša pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom; tihe svete maše; ob 4. uri popoldne sveti križev pot, sklepni govor, blagoslov, zahvalna pesem. Ob tridnevnici bo preskrbljeno s spovedniki, da došli verniki lahko opravijo svoio pobožnost.
Iz raznih krajev.
Slovenska šola v Aleksandriji. Hiša z vrtom bo v dobrem tednu pripravljena za šolo pod .skrbnim vodstvom podjetnika gospoda Cerniča in inženirja Ozretiča. Ker so prvi troški za najemnino, klopi, pohištvo, popravo precejšnji, zato uljudno prosim vse domoljube, da bi nam zdaj pomagali, ker v prihodnje ne bo več toliko stroškov. Začetek je povsod težak, zato še enkrat potrkam s pripombo: dvakrat dà. kdor hitro da. — P. Benigen.
Nadškof na Matajurju. Prvi dan septembra je premil. videmski nadškof posvetil cerkev v Matajurju (950 metrov nad morsko površino). Vreme ie bilo povoljno in navdušenje med ljudstvom veliko. Pri božji službi je pel mali oddelek semeniškega pevskega zbora gregorijanski koral. Drugi dan so nadškofa spravili vrh Matajurja (1643 m), kjer je maše-val in birmoval v kapelici prizidani Odreše-nikovemu spomeniku. Ljudi je bilo čez 3000, dasi je zgodaj vreme nagajalo. Več duhovnikov je bilo tudi iz Soške doline. Vse se je izvršilo prekrasno. Nadškof je bil do srca gi-njen ob pobožnosti in navdušenju naših Slovencev, katere bo po osebnem spoznanju znal gotovo bolje ceniti, nego dozdaj.
Preiekt v Senpetru. Naš novi provincijal-ski glavar (prefetto), odličen in ljubezniv člo-\ ek, je tudi nedavno obiskal Slovence. V Senpetru je bil sprejet slovesno in gostoljubno, posebno po prizadevanju župana notarja Kukovca. Ogledal si je marsikaj ter se pred odhodom peljal po krasni nedižki dolini celo do Podbuncrco (Pilifero). Nesel je domu najboljše vtise, a obljubil je, da bo po mogočnosti skrbel za blagostanje našili krajev. Dobro, če to res!
Železna zveza Čedad—Sv. Lucija. Kako vlada skrbi za blagostanje naših krajev, se vidi iz tega, da noče dovoliti velevažne zveze med Čedadom in novo Loško železnico, katera bi veliko koristila tudi nam Slovencem. In vendar bo moralo to biti v kratkem!
V Zagrebu je prilikom dijaškega shoda bilo pet beneških Slovencev, ki so prišli jako navdušeni domov.
Kozana. Tudi pri nas je velika suša. Vinska trgatev je doma. a en del bo manj. 10. tega meseca bo blagoslovljenje nove šole. Res lepo poslopje, trirazrednica, da je ni enake v Brdih. 31. minulega meseca se je zgodila velika nesreča v okolici Kozane v bližnjih Vipolžah. Neki 30-letni fant je šel sejat na njivo deteljo, a preden je začel sejati, ga je zadela in ubila strela.
Slovenci v Amerik.i Slovenci imajo dosedaj v Ameriki 21 župnij in 27 cerkva. T IIi— nois ima pet župnij in šest cerkva; Ohio šest župnij in štiri cerkve; Pensilvanija štiri župnije in štiri cerkve; Minesotta tri župnije in tri cerkve; Colorado dve župniji z dvema cerkvama: Michigaen eno župnijo in eno cerkev; Wiskonsin eno župnijo z eno cerkvijo; Kalifornija eno župnijo in dve cerkvi; Montatila dve cerkvi; Indiana eno župnijo z eno cerkvijo; Ne\vyork eno župnijo. Tu je postal župnik nedavno mladi nadarjeni gospod Blaz-nik. ljubljanski rojak, ki je lansko leto obhajal novo mašo. — Pri mnogih drugih cerkvah so tudi nastavljeni slovenski duhovniki.
Pisma mladini.
(Piše Ivan Po d 1 e s ni k.)
II.
O značajih sem rekel v svojem zadnjem pismu, da Ti bom pisal danes. Pa je prišlo nekaj vmes, da sem primoran za danes opustiti ta sklep in Ti pisati o neki drugi stvari, ki ima z vprašanjem o značajih dosti skupnega. Pravil mi je zadnjič prijatelj, da se je sešel nekje na Gorenjskem s fantom, ki se je posebno zanimal za mladeniče v naših telovadnih odsekih. Posebno pa ga je zanimalo tole: ali ti mladeniči hodijo tudi v cerkev, ali spolnjujejo svoje verske dolžnosti, ali pa se jih morda celo kar v telovadnici sili k temu? Ta vprašanja tistega gorenjskega fanta so tudi meni prišla od druge strani na ušesa in ker \ lada v tem pri nekaterih čisto nanačno mnenje, se pa midva v tem pismu pomeniva nekoliko o tem. Vsak voditelj, vsak odbornik naših telovadnih odsekov mora biti najboljši mladenič med dobrimi. On mora biti vzor drugim v zasebnem življenju, on jim mora biti voditelj v društvenem življenju. Razlike med zasebnim i n javnim življenjem naših m 1 a d e n i č e v pa ne sme b i t i. To pravilo je podlaga, ta zapoved je temelj! In takoj tukaj naletiva na prvo točko, na versko življenje. Brez strahu, da morda koga prepodim od naših vrst, se lotim tega vprašanja. Boljše, da tak, ki se boji tega vprašanja sploh ne pride k nam. ker pozneje bi moral odpasti
sam. ali pa bi moral iti. Versko življenje je podlaga javnemu in zasebnemu življenju. Ze v naših mladeničih mora dozoreti spoznanje, da v tem oziru ni med javnostjo in zasebnostjo prav nobene razlike. To pravilo nam mora b.ti zapoved. Ne potrebujemo prav nič ozkosrč-nosti ali prenapetosti pri vsem tem. temveč toliko kapljic poguma mora biti v vsakem našem mladeniču, da to vsepovsodi pripozna. Mi nismo samo telovadci, mi nismo društve-niki tega ali onega društva samo slučajno, temveč mi smo tu zato, ker nas sili k temu naša versko prepojena notranjost. Ce imam dovolj moči v svojem srcu, da spolnujem svoje verske dolžnosti, če imam v svojem srcu dovolj ljubezni, da ne pozabim naukov, ki me jih je učila moja mati. potem pa moram imeti tudi dovolj poguma, da to javno priznam. Polovičarstvo in nejasnost v tem vprašanju je že prevlikokrat škodovala, in greh bi bilo pustiti, da razpade morda ravno pri tej točki lepa naša organizacija. Tu ne potrebujemo prav nič politike in diplomatskih izgovorov. V tem moramo biti edini in če nas je prav malo. Potem bomo šli naprej in lahko bomo šli. Ne želi se nam bledih obrazov, upognjenih glav, fanatičnih, polblodnih besedi, prav nič hinav-ščine, ampak mladeniške korajže, ki nas sili, da smo vsak trenutek pripravljeni nastopiti proti nasprotniku ter mu povedati oči v oči, kaj smo in zakaj smo taki. Videli bodemo. kdo bo prvi hinavsko pobesil oči. Drugo vprašanje je pri tem, kakšno je to versko življenje naših mladeničev. To pa ni naše vprašanje, temveč vprašanje naših duhovnih voditeljev. Vem, da je pri tem mladeniču bolj goreče kot pri drugem, vem tudi. da je zlasti v mestih to drugo vprašanje zelo težavno, vem pa tudi, da je srčna naša želja, da zagore ti srčni plameni v ponosen, velik ogenj, ki naj nas vodi in nam sveti vsikdar. V telovadnici sami ne govorimo o tem. tam imamo druzega dela dovolj, toda eno ie gotovo: pridi in preglej vrste mladeničev v telovadnici in če nam ga pokažeš, da v tem vprašanju ni z nami. storiš dobro delo, ker tak bo šel. — In veš. prijatelj moj dragi, zakaj povdarjamo vse to? Ker ravno v tej točki je in mora biti razlika med nami in drugimi podobnimi društvi. Povsod drugod smo lahko skupaj doma. ako nam bo ta točka temelj skupnemu domu. Drugače pa mi svojo m oni svojo pot. Kadar se bodemo srečali, se bodemo pa pomerili. Pa ne po moči telovad-skih rok. pa ne po lepoti uniform, temveč po številu in po vrednosti značaj-nih mladeničev. In tako sva prišla zopet do značajev. Med praktičnimi Amerikanci se je porodil pesnik Ralph Waldo Trine, katerega imenujejo največji izraz amerikanskega idealizma. Idealizma, združenega tako čudovito z realizmom. Ta pesnik primerja v enem izmed lepih svojih del človekovo notranjost, člo-vekoj značaj, z malim jezerom, katerega napolnjuje en saai bister studenec iz sneženih vrhov visokih gora. In potem pravi tako lepo, da je ta studenec človekova vera, združena z ljubeznijo. Pomisli to primero in pomisli tudi. da imam prav, ako trdim, da brez enotne rešitve glede verskega življenja ne moremo govoriti o značajih v naših vrstah.
Pa se boš morda vprašal, kako spoznamo mladeniče glede tega vprašanja. No, prijatelj, to ni težko. Človeku se vendar lahko na zunaj kmalu spozna, kakšen je v srcu. Hinavščina ima tu kratko pot. In na deželi, kjer ni ravno toliko mladine, smo kmalu skupaj s takimi, ki so naši iz prepričanja in onimi, ki se le delajo naše. Naši odbori imajo pravico odklanjati priglašene člane. In na to bi jih posebno opozoril, da naj takrat, ko sprejemajo novega člana, pazijo zlasti na to, kakšen je mladenič glede svojega notranjega prepričanja. Tu velja rek, boljša prva kot druga zamera. In tudi pozneje. ako pride ravno glede tega do nespo-
razumlienja. jc treba bit! odbornikom neizprosnim. Trebiti, da ostane samo jedro! Naši telovadni odseki pa morajo biti jedro dobre mladine. Samo enega nc pozabimo tudi pri tem, tega namreč, da ljubezen pridobi mnogo. Ne sila ali osebno sovraštvo, temveč odkritost, združena z ljubeznijo, naj diči voditelje in odbornike naših odsekov .
Prihodnjič morda že Ti bom mogel poročati o dveh novih odsekih. Na zdar!
Drobtine.
Koliko šlvank porabijo na svetu. Neverjetno veliko število tega malenkostnega orodja se nahaja v svetovnem prometu. »Kosmos« je izračunil, da porabijo na svetu 200 milijonov šivank. Do srede 16. stoletja je Nemčija sama preskrbovala svet z različnimi iglami. Nato je zaslovela Anglija in prevzela glavno vlogo glede šivank na svetovnem trgu. Sedaj je zopet Nemčija na prvem mestu, ima 70 tvornic za šivanke ter izdela 200 milijonov šivank na teden.
Zvoki iz otroških let. Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa. da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega Zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Bo-žični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas. in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce« znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1941 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Baros (ìébor-ja izdelani izvlečki, s katerim more vsaka varčna gospodinja pripraviti najfinejše rume. konjak, žganje in likerje, so že povsod znani in priljubljeni. Te čudovite zmesi napravljaio pijačo, ki daleko preseza drage in slabe pijače, ki po navadi s krasnimi vinjetami zakrivajo slabo kakovost. Priporoča se toraj ta zborni izdelek, ki ga izdeluje tvrdka Baros Gabor, Budimpešta, Dohany uteza 1, zaloga 50. Cenik na razpolago.
Pozor tamburaši! Izšli so najnovejši ceniki tamburaških sladeb za tamburice od prvih in najboljših skladateljev tamburaške glasbe, kot: Farkaš. Brož, Machač, Tomič, Hruza, Ivika Bozzoti itd. pri »Prvi sisački tovarni tamburic O. Stjepušin« v Sisku.
Ob začetku šolskega leta je gotovo zelo važno iznova opozarjati na to, da otrokom, itak ne malokdaj preobloženim z duševnim naporom, ne kaže v tem času dajati tudi še pijač, ki dražijo živce in s tem škodujejo zdravju. Semkaj spada poleg alkohola zlasti zrnata kava, ki se po izreku slovečega zdravnika sploh ne bi smeja dajati otrokom v šolskih letih. Tega tudi nikakor ni treba. Ka-threinerjeva Kneippvoa sladna kava je tako imeniten nadomestek zrnate kave! Posebno napravljanje za deco provzroča tako malo truda, ki se vrhutega bogato poplača s tem, da vidno uspevajo naši ljubljenci. Kathrei-nerjeva Kneippova kava je lahko prebavna, krvotvorna in krepilna ter ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja prijetno mil okus po kavi. ki se ga lahko navadi vsakdo
Seveda je zaradi mnogih manj vrednih po-snemkov treba opreznosti pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrečno Kathreinerjevo kavo in jemljite le zaprte izvirne zavoje s tem imenom kakor tudi z imenom in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Mož dom šljanja. Angleški časopisi so zadnji čas mnogo pisali o smrtnem slučaju, ki je nastopil vsled domišljanja. V Cincinnatu je neka melanholična deklica pila iz steklenice, v kateri je bila po njenem trdnem prepričanju karbolna kislina. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrla. Steklenica s kar-bolno kislino je pa bila nedotaknjena in tudi sicer niso našli nikakega sledu o strupu. Deklica .ie pila iz steklenice neko popolnoma neškodljivo mešanico, ali prepričanje in domiš-ljanjc, da pije karbolno kislino, je melanholično deklico ubilo.
Wellmanov zlet na severni tečaj se je ponesrečil. Zrakoplov je zadel ob neko ledeno goro.
Umrla bi v »duhu vijoličnem«. Na zelo romantičen način je hotela vzeti slovo od življenja umetnica Člaudina di Tomaso v Na-polju. V pokoju M. je bil že pod noč neki natakar na terasi, ki je zaslišal nenadoma iz sosednje sobe nekako stokanje. Nemudoma je odprl duri in nasproti mu je bruhnil omam-ijiv vonj po cvetlicah. Na postelji, ki je bila čezinčez pokrita s tuberozami, je ležala mlada dama in je težko hropela. Bila je mlada slikarica. ki je baje vsled nesrečne ljubezni iskala smrti. Stanje samomorilke je brezupno.
Narodno gospodarstvo
Novi vinski zakon stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Ta novi zakon nudi naši domači vinoreji res precej varstva. A treba je paziti na sledeče: Vlada bo morala skrbno Hadzorovati, da se bo novi vinski zakon tudi res izpolnjeval. Da bi zadostovali pri nadziranju, kako se izpolnjujejo nove določbe, le vinski nadzorniki, niti misliti ni. Vlada mora to nalogo poveriti tudi finančnim organom. Nadalje pa je ves zakon skoro brez pomena, če se enak zakon ne uvede na Ogrskem. Goljuf z vinom bi lahko šli na Ogrsko, ondi ponarejali vino in ga uvaževali k nam. Torej tudi Ogri morajo skleniti take postave. Dalmatinski deželni zbor je že odposlal na vlado peticijo. S to zahtevo naj se oglase tudi naše občine! To na znanje našim občinam!
Žitne cene: V Budimpešti: pšenica 10 K 60 h, rž 9 K 40 h, oves 8 K 20 h. V Pragi pšenica 11 K 50 h, oves 7 K 90 h do 8 K 20 h. Na Dunaju: pšenica (ogrska) 12 K do 12 K 50 h. rž 9 K 85 h do 10 K. oves 8 K 40 h do 9 K. — Opomba: To so cene, po katerih se blago iz skladišč ali iz hramov velikih trgovcev konzumov prodaja, torej ne cene, ki jih dobiva kmet. Na raznih trgih so se zvišale cene. a mlinarji nočejo kupiti, ker je moka tako cena, da bi pri stotu 2 K izgubili, če bi morali zdaj žito kupovati in moko po sedanji ceni prodajati. Mlinarji so pač za dolgo poprej prodajali, in zdaj je šlo žito v ceni višje, kot so mislili, oni morajo pa še po stari ceni oddajati moko. Iz Ruske in Kanade prihajajo neugodna poročila o žetvi. Rž je v Be-rolinu izgubila ta teden na ceni 60 h.
Radi pomanjkanja posode prodam takoj, skupaj ali posamezno, nad 20 hektolitrov Izbornega
mm Ma «ino
po primerno nizki ceni. M«P*is J»Ž 2115 1	Lazite, p. «t. Vid pri Vipavi-
iSiem, dobre
yer^ie hoje, »tasti
dvakrat na teden; fiale 60gld, » slučaju posebne pridnosti tudi več in vsa obleka. Starost 16 do 20 let — Alojzija Rup-tt ik, S. Lucija na Ski-tati, poita Labin-Ab bona, Istra.
V035 2-2
Lepo kmetsko posestvo
oddaljeno 1 in pol ure od Uubljane. se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Posestvo obstoji iz hiše, hleva za 14 glav živine, Skednja, svinjakov, kozolca (dopler) in posebej 7 oknov, sadnega vrta, njiv, ko-šenine in gozda, vse v obsegu okolu 50 oralov (johov). Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri Zupanu v Hruéici pod Ljubljano. 1979 2
Mesarski vajenec
ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Naslov pove upravništvo tega lista. 1968 3
Učenec
14 let star, kateri ima veselje do kavaikeg a rokodelstva in je zdrav, primerno krepak, se sprejme za učenca pod ugodnimi pogoji pri Aatoau Tomiiču, kovaču, Verd, Vrhnika.	2098 2-2
rm Saško Altenbuig. ^ Tehnika A tenbürg^
Strojna, elektro, papir, avtomob. plin, vod tehn. ^H
Programi zast. bB^H
r- Kraljestvo Saško
Technikum Hainichen
Stroj, in elektr. inženirje, tehn. poslov., novodob. laborat. Prosp. fr.
^BB Tov del za učenje
Pot no Duna]
za nakup blaga za obleke si more prihraniti vsaka dama. O modi se natančno poučite in najdete najbogatejšo izbero, ako zahtevate brezplačno In franko dopošiljatev
oaše velike zbirke vzorcey
kl vsebuje vse seiijske novosti volnenega blaga, barhenta, flanel, bariuaa, modnega blaga kakor tudi bombaževine in platnine. Posebno naj se pazi na našo
= sezijsko priložnost =
spalna sukaja iz Ia. turškega velarja gld. 4 71
Pri naročbi zadošča naznanilo cele dolžine, merjene od vratu, cele zgornje širine, dolžine vratu in dolžine rok. - Razpošilja se proti povzetju. Brezplačna zamena ali se pošlje denar nazaj, ako '018 6-1 blago ne ugaja.
DUNAJSKA MODNA UNIJA
(Wiener Moden-Union) Duaaj IX. 18. Liechtaaateinatrasae 20.
Prihodnji* številka „DOMOLJUBI ' Izide dné 26. septembra 1907.
SiRi
Loterijske srečke.
Dunaj,	7. september	58	2	25	67	44
Oradec,	7. september	35	70	44	14	25
Trat,	14. september	9	18	55	8	81
Line,	14. september	54	52	47	68	45
Tovarna za atola
Franceta Sviseljno
■i Breja, p. Baronic«, Kritiki
lsdoluje
Vi vsakovrstna stola H
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah tre konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahttv
28oft 26—18 castoni in fhnko.
ffti/ni/ci i> i/km&rißco
Materi ieli/o tiaòro, po ceni in »v^neisl/ivo-potovali ria/ se obrney'o
rSimon™JCme(eùc<t
v JSyubi/ani kolodvorske ulice20. i&JuvrstrialPiyawiilaótyoselivyi/aóiiV.
Isto ta Ni
i Ja aa iskri la Ijlvl saatapalkl.
Milijoni gospodov in dam rabijo .FEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, nI Ii „FwMilla" najboljše kosmetlčno sred-itvo za kolo, lat« ia tobe I I Še tako malo (ist obraz ' in še grše roke postanejo takol arislokratično fine in lične z vporabo .Fea-ollna". — „Feeolln* Je iz 42 naiplemenltejših in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi „Feeoli-aa" brez sledu Izginejo vsaki izrastki in gube, ogrel, rdečica itd , itd. „Fd«»ll«" je najboljše sredstvo za čiščenje las In njih ohranjenje, preprečuje Izpadanje las, Plešo in bolezni v glavi. Zaveiemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s „F»"lla"m" Cena kosu K I, 8 l»»l K i SO, « koaov K 4. 1« koa « K 7 Pošilja K FEITH naal Dunaj VI Martahllferatraa»* 46; dobiva se tudi v droger , parfumerijah In lekarnah. 2o77
Sebrauok
Sanafojen
Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7-2
jači telo, krepi livce
Dobiva se v lekarnah In drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W.48in glavno zastopstvo C.Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 1.
R.Z.b p iHenih staršev se takoj sprejme v trgo-UKIKII vino špecerijskega blaga Iv. Lavatek, Sodražica.	2036 3 2
S3r 2 učenca "ti
iz dobrih hiš se sprejmeta takoj v mizarski pouk pri Jaa. Kreganju « Viimarjih èt. 70. 2106 2-1
Dira vajenca
za òavljaraka obrt sprejme takoj Karal Hla-terUhner, čevljarski mojster, Ljubljana! Fran-
covo nabrežje št. 21.	2096 3-1 I
Postrežba točna!
Nizke cene I
priporočilo.
Naznanjam gg. Čevljarjem in p. t. občinstvu, da sem atv «ril aavo trgovino z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami pod imenom 2121 3 — 1
K. A. Kregar
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 2 nasproti cerkve frančiškanov. Skušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse cenjene odjemalce in prosim obilnega obiska	K. A. Kregar.
vajenca =
obrt sprejme takoj s prosto hrano
za stolarsko obrt sprejme takoj s prosto hrano in stanovanjem Pran Jerala, stolarski mojster, Fiori-janske ul. 13 Ljubljana.	2113 2-1
Brnzay-Francooo - žsane
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, iufluenci, trganju, rev-matizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno iz-boren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las — i/i stekl. K 2 — 1/2 stekl. K 1 20. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na Brazay, Dunaj, III./2, Löwengasse 2 a.
Jtaiarf Lisa* Tnt-Nvv-Yar* ta Mjprtpnmajh. . . la aaJboUia fot Ii LjaMJa» ir amrao Aaarlko, kar M al dalfo-
SrajzM moča« 1
nbi* jo raaalk ialainioak, i pranačavunja te ajilak notaik poatranaklk ilnUtr aa«j potfo. " alkl m pnatarnl, vanii, nabil la anafail ; vonjo vaaka 14 dal. Hrana In poatrafba aaJMJia. Pajaaall» laja la karta prodaja (taval »a-ilijuH	SOM 71
AadreJ Odlaaek. L|nbl|ana, Slomškovi nllce 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Adolf Hauptmann
v LJubljani
tovarna oljnatih barv, llrnrlev, lakov In ite-
klarskega kleja Najnižje ccnc.	Najnlijc ccnc.
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno prt trgovcih Ie pod imenom Haetin. Previdni kmetovalec pa primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z K	mastinom. 187 26 17
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkòcay, Ljubljana.
FRANC JOZEFOVA
«raniia
• oda.
Ivan Ogrin
oblaatveno koncaa. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporarijam, da sem povečal svojo atavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovainih hit, vil, gospodar, poslopij, cerkva, šol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240
Ustanovljena 1.1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica UstinoTijena i 1831.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron.
I)o sedaj izplačane škode nad 8S0 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pn tej družbi 16.847 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode in [točo.
Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljub Ijanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posentv Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zistop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiši.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani ^p
HamAmapnI ««a i» 10	______ __________•	____X.____ WnnAvnenl »MS M 10 / —
Kongresni tr$ lì. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0n$F£SnI ìt. 19
po 4
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9 do 12. ure
31 0
4
to je, d »je za 200 kron 0 9 kron 50 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rontni devek plača hranilnica sama.	- Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.	Kanonik J. Su&nik I. r., podpredsednik.
Min
Povečuje alaat do jedi In leie teleaa, odstranjuje kaielj, Izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44 27
Priporota}o vtak dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu koiUu. SRro- MM fulozl, Influenti 0 s s "
nnogiitivilii prsfitorji ii ririvniki.
F. Minano-La Roche & Co.,
fioche
Basal (t*loa).
nitklm receptom p« 4 K steklenica.
Ker ac ponujajo man) vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno : lavimi zavitek ,Reche'.
Registriran vzorec.
Bajna iluzija!
Oblastveno varovano.
1974, Najlepši kras božičnega drevesca is-i ki bi ga ae smela pogrešati nobena krščanska družim, Je moje iiboljšmo
brillantilo ansei zvonilo za bo2iCno dreno il 1
popolnoma Iz korlne s 6 pollai. aog»icl 30 cm vis. Garantira se ta funkcioniranje.
Pritrdi se lahko takoj d* najveije ali naimanjfa drevo t preprostim nasajenjcm Postavljeno na mizo ae rabi lahko tudi ta namizno ivoni'o. Postavljeno na toplo peč runkcijoniia tudi brei prižganih sve<V
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestav'jaioi v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J r>0
. K 4-25 9 koso „ 5-50 12 ., . „ 8-- I Z4 . 36 košev . K 4 J 50
So H . „ 58* — I oo „	„1I2--
K 12-15-29—
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvišeno v;leelegantno in p< sebno tino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettestimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
K
K 15-50 „ 20-25 39 50
5-50 I » kosov 7 25 '1 , 10-50 21 . .10 kosov . K 57 50 7 50
lro . . „ 150' —
Najnovejši -
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za d robi ž, 4 predeli, 110 tranja zapora na vzmet, nikcl-nasta zunanja zapora o cm .1. I-gosti, 6 cm širokosti K 160
7202 Cena dobra denarnica iz ene^a kosa, močnega, gladkega usiia ij».-nena, I* tak lope i iz govedine, 4 predio vizitje, 3 upore. 9 cm dol. 6
iir. K 1 35 B-lj-ie denarnice po K 1*85, 2 10, 2 80, 3-10,3 50,3 80,4 20 n vitje Vsak p. o. kupec, ki od 1. sept. do 30. nov. piimeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zistonj ta boftično nagrado alarmno budilko st. 4343 i po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. li'08. —Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika I ——— Pošilja se po povzetja ali denar naprej. Najpripravneje ac naroča na odrezko postne nakatnice. Neobhodno je potrebno. <la se pri na-ročitvi opomni, ali naj ae poilje blago po povzetja ali čaje denar odpoalan po nakaznici. Tudi je v kori»t vsak ni u naročiteju, d» naroči, čim le mogoč« blago ie pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembra zaradi budega navala ne more d-sUvljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naalavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
12 kos. sortiran h. skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in fsvriitv: p.. K —'40. -'60, —'70, — 80, 1'-, 1 20, 1*50. 2*—. 6' os. karton i, po velikosti io izvršitvi po K — 75, -'90, !•—» 1-20. LaneetU, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —''O, žica za oreh«-100 kosnv K —20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krog jic K —'90 —'95, 1 20, 1-40. -Svečice 24 kosov v kartouu K --50, večje 10 kosov v kartonu K — 58, držaju z* avete, tucat K —'50.
—--Prosim zahtevajte katalog
Božična nagrada.
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. Švicarskim kolesiem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikl|a',lo okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 30uridoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in porlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in tletoigaran-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Bogata izberavmojentRlavn. kat.'. gu
—---tvornica ur v Mostu -—	ces. in ki
: JAN KONRAD s W -
kralj, dvorni dobavitelj v Mostu št. 1941 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 allkaml, ki vam ga takoj poiljem zastonj In poštnine prosto.
V kuhinji in sobi
se čisti les in kamen, najfinejše in najnavadnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se sploh pere ali umiva, najboljše s
Njega čistota je zajamčena s 25.000 K. I.
Mladenič
v starosti 20 — 24 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme takoj kot
V grajski sluga.
Plača K 40, prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gospdde tudi prosta hrana.	1947 3-3
Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem
■ „Uzajemno zavarovalnica"
I	fSè Dunajska testa 19 V Ljubljani G£é Dunajsko testa 19
II	G2iG3IQ)(3i(Q>Q v Medjatovi hiii v pritličju sa@Q(5)@(a>
zavaruje
1.	proti požarni ikodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke j
2.	proti prelomom zvonov, in	ara 12-8 _ 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
^ Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! ^^
Vijadoo i« priporoča ..........
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan PodlesnlK nI.
UiUlaii Sturi hi itn. n.
Vollka nalogo. — Solidne klago — Imtra« «an«. .
11T8 sa- 81
fattiva a zavarovaao
Vilko poairt|ui|t kazalva Edino prtataa jt is 36
Thiarry-jov balzam
i zeleno ztamko redovnica*. ICtm II majhnih all 6 dvojnattb attkltnlc all I velika ipecijalna ateklenlca t pittai, zamaikom K 5*— franko.
Thlerrylevo ccntifolljako mašilo
proti vtem i« tako atirln ranam, vnetfenr rt-nltvim, abaceiom Ia oteklinam vatk vrat. Ctaa: v lončka K 3*60 at polije It proti povittjo ali dtnar naprej. — Obe domaČi irtdatvl ata povod mani In ilovlta kot aa|botiit. Naročila ie naslavljajo aa :
[ICH Diti]
•DcintcbrcrBaltM Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri
ITMe",*«
I Broinra franko
Rogaški Slatini.
laocr originalnih plitn frati» V zalogi v ikoro vaeh več|lb lekarna
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopt-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2*50, 3 kom. L verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zal. ga švicarskih ur 1553 10 10
S. Urbach« Krakov 9511.

■i 00 O ' o w
w> QO	> 7
O k n ai I
Q.T3 •()-=>
N OU ^ "
2 - - (/5 N _
n u	p«
c te a.s? » £ r"- 2! a. > = -* -D	„.
'« o S
13-V j« £ O r£ (I
J- > .5 H i j
O. ca > g
o-2L®t!- I S sL-So-S «
N :="73 O C N
>• kupit« nobano
ein 'lata prajall lika(. oaotkl:
«•
IM
4-M rH
«•60
..Ir». Sttaups aa i ikraa , . tvoja!« paoavoa . • arate. , •loak. J klaat na . «ava Boakopf-pateni. prava „Omaga* . . erabr. aklonaa variflac 'é karatne zlata ora . i tlarata» «lata Verl t. Ukaratal alati prataat . Pretanka ora 70 era . . S'60 bltiam UH avana . „ 8 —
radka......I-
■ kokavtoa .... « 1*80 *ohlo)e':e an ... . fr*
bidtlka......I-M
„ ponaflav tati , l'td ivojaim ivon m . , r(C bodllkf t bit)«™ in
ivonanjam UH irono „ fW Tri lata» pi .to o jamstvo, b a,primarno Marnar aacaj. KazpoAll a po corretta
tfakb Böhne!
ur»r, zaprioofonl sodni conilo?
Danai, Vi., Marpara-
thenstr. 27 (t lutai hlill
Zahtevajte moj canlk a 2000 Bitkami zaatonl la poitalfl a proato
Pivovarna v Ljubljani
želi dobiti za na deželo goatilni&arja proti primerni kavciji, ki bi bil objednem tudi voditelj zaloge piva. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo .Domoljuba*.	2097 1 - 1
Pil
Najboljše stiskalnice
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur", P. Majdič v Celju.
Ceniki zastonj. 1846 S
5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorfnib sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri »«liki trgovini bratje Leohaer v Gradou, železna hiia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno ln barvano perfino blago, posteljnino, oksiord, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila 1. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje lzvrilti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča ie celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12-3
FLOW
le najboljše krepčllo za želodec!
Priznano od uftenjakov !
„Florian* se dobi edino od Rastlin ske destilacije „F I o pian" « — Ljubljani.	•
Ila»Ifinpn za sedlarsko obrt v starosti 13—14 let VDjenCI sprejme takoj Fran Wiejan, Ljub ljana, Rimska cesta 11. Hrana in stanovanje prosto.
2110 2-1
I. kraojako pedjatja ia umetno atak-Iaratro la allkanja aa atoklo =====
Aug. Annoiai
Dunajska centa I3a, poleg,Plgovca'
at priporoča prečasdtl duhoviti nt la p. a ■lata. obtiaatvn aa napravo cerkvenih okna* < umetnim steklarstvom all allkant na tltkla, alavbtnlh dtl, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tndl t zalogi različno porctlaaako Ia ■lekltno posodo ia namfzje gostiln Ia aa-stbalke, svetilke, okvire itd. po aa|alijlb cenah - Narisi, ctnikl ln proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala aa dovrieua dala ao cenjenim od|emalcem v ogled nt razpolago.	1S07 53-1
Čudež
Fe je zgodil nedavno v BudapeSti, ki je edini te vrste. Ta čudež je učinil, da deželna zaloga euknenega blaga v Budapetti VII I. Rottenbilterg. 4 j a razpošilja za
K IO kupon 3 matro«
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-viänjevi, sivi in rujavi barvi za popolni obleko za go-p-de (sukna, hlače in tälovnik). 1973 15-3
er\Ka
V»inja traja da. ß dm

I«0«unt
XWjjnovtjèimi leti t905ir 06zgraj«nimi vtTit^nsl^mi p«-n'lc
25<>ooton
veča It®»»
IBpoe
iräässs^s
a • »V l\ S»1»0' *> «daj *«r,Kl pa""<i ' » t
todajeastoK Fr.Ceunig,
JNubljana j^i0dTo^-uiicelìv28
''Odhod iz j^ufcljane vsjK' ponrdeleK.torrt;» četrteK v tednu.
F P. Vldic & Komp , Ljubljana
•pekarna Ia zaloga peöi, nudijo vsako poljubno množino patest
zarezanih streinlkou
Sistem „Harzoln" (Strangfolzzlegel) Sistem „Hnrcor
Barv» i a) rdeči naravna žgani b) črno inpregniraal.
Najličiejie, njceaejic ii iijpriprtitejše »treiaa kritje.
Vsak strešnik se zamore nn late pribiti ali pa i iieo privezati, karje gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. - Vzsrce In prarpekte poiljons aa leija br«7,.l,^n„ Takojiuja in najzanesljivejša postrežba. 854 19 Sprejicjo ae zastopniki.	Sprejmejo «e zastopniki.
ladajatalj la odfovonil artdnfk: Dr ItoaeH Žltel».
Tiskala: .KaloHIks Tiskar»a'