78. številka. 3 nč. m Izdanje za sredo X. julija. 1896 (v Trstu, v torek zvečer dne 30. junija 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Izhaja po trikrat na teden t fantih ii-danjih ob torklH, četrtkih in sobotfch. Zjutrsnje izd<*nje izhaja ob 8. uri zjutrnj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje Htane : za leden mesec . t. 1.—, iivnn AVHtrije (. 1.50 m tri mesec. . , 3.— . , . 4..'jO za pol leta . , . 6.— , , s__ za vhp let* . . , 12,— . „ „in.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Storilk-u ho dobivajo t pij. dajalnioiih tobaka r 'lrnt.u po S nvč. izven Trat* po 4 avč. EDINOST Oglasi le račune po tarifu ▼ petita; za aanlovH i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obnega navadiih vrstic. PoKlftiirt. osmrtnico in javne zahvalo, domači oglasi itd.no računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu ulic« Casema ftt. 13. Vsako pismo mora biti fraukovano, kor nefrankovana ae ne sprejamajo. Rokopisi ae ne vračajo, Naročnino, rnklanaaoije in oglaee sprejema upravniitvo ulioa Molino pio-eolo hnt. -S, II. nadst. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije so proste poštnine. ,t ««miM j« moti". Častitim našim g. naročnikom. Častitim gg. narsčnlkom, ki i« niso doposlali naročnine za prvo poluletje, poslali smo poštne naloge v zmislu prejšnjega naznanila. Kdor nam vrne poitni nalog, temu bodemo primorani ustaviti Zajedno vabimo na novo naročbo ter prosimo dosedanje čast. naročnike, da pravočasno obnovi naročnino za drugo poluletje, katero je plačevati naprej. Upratmištvo „Edinosti". O ) PODLISTEK. Izv, dopis iz Izubijane. Na 31. občnem zboru „Matice Slovenske", ki se je vršil 24. t. m., se je obširno dotaknil g. prof. Leveč javne sodbe, ki v obče ni bila ugodna. Dejal je med drugim tudi sledeče: „Nekateri časopisi so jako pikro, jako osorno, d&, cel6 pristransko in krivično sodili Matične publikacije; z neko Škodoželjno slastjo so kazali na njihove hibe in nedostatke, popolnem pa molčali o trajni vrednosti spisov, izdanih od Matice. Nič jim ni ugajalo; ne vsebina, ne oblika, ne tisk, ne podobe. Id vendar ee trudi odbor resno in naporno, da bi dejal na svetlo samo dovršene in v vsakem oziru hvalevredne spise, ali že lani sem moral reči, da me slovenski pisatelji pri tem vse premalo podpirajo. Ako pregledamo društvene knjige zadnjih desetih let, vidimo, da podpirajo Matico do malega vedno isti pisatelji. Poleg tega jemati je še v poštev, da utihajo najpridneji literati, ko prestopijo gotovo starost. Mladega naraščaja pa žal ni toliko, da bi mogel popolniti praznino. In sploh je opažati pri mladem razumništvu već kriticizma, nego veselja do resnega dela in idejalnega navdušenja do pisateljevanja" ... Tako g. predsednik. Mnogo resnice, a še več — zavijanja. In temu se čudimo. *) Gospod dopisnik izreka jako strogo sodbo; odreči prostora pa mu nismo mogli in tudi nismo hotoli, ko nam iz sleherne vrstice zveni nasproti navdušenje za stvar — za nado pripovedno literaturo. Moralno odgovornost za to strogo sodbo prepuščamo noveda g. do planiku, izjavljajo zajedno, da ne boderoo kratili prostora tudi onim, ki so — drugačnega menenja. Ured. Povest. — Spisal O. K. Srčan. (Dalje). Sodišče je pisalo na Zaljanov rojstveni kraj, da se prepriča, je-li vse res, kar je Zaljan govoril. Dobilo je v odgovor potrjenje, in tudi, da mora iti Zaljan v vojsko, ker je že tri leta služil v vojakih. In tako so Zaljana vtaknili med vojake na Laškem. VIII. V bolnišnici! Več opasno ranjenih vojakov leži na posteljah; pa tudi nekaj vojakov z majhnimi ranami. Ti sedć večidel na velikih mehkih stolih in se pogovarjajo med seboj o dogodkih, ki so jih doživeli v vojni. Le eden se ne udeležuje teh pogovorov. Ako bi stopili bližje, spoznali bi — Milana Krivca. Boril se je hrabro v vseh bitkah na Laškem, a v bitki pri Kustoci mu je predrla sovražna krogla levo roko. In tako je obležal v neki bolnišnici ob avstrijski meji. Prof. Leveč in prof. Stritar sta precej jedina in osamljena slovenska estetika. Njuna globoka, vsestranska literarna izobraženost, njuno mnogoletno uredovanje dveh najboljših in najuplivnejših beletrističnih listov ju v polni meri usposoblja za to. Prof. Stritar se javno ni izrazil o letošnjih leposlovnih in znanstvenih publikacijah naše Matice, a — poznajoči njegov ukus — preverjeni smo, da je z .obema rokama" podpisal uničujoče, ostre, rezke kritike o beletrističnih skrpucalih k la .Gorski potoki" — .Planinska idila" in »Temni oblaki". Zvon", „Dom in Svet", „Edinost", .Slovanski Svet", .Slovenec" in cel6 .Narod" so bili složni v izjavi, da taki spisi niso vredni niti kake „ljudske knjižnice". Seveda je bil različen način, izraz, s katerim so izrekli to svoje prepričanje; no, smisel je bila povsod ista. Fini estetik Leveč pa zato napada vse te liste ter jih natolcuje, da so bili .krivični", .pristranski" in .škodoželjni" ... N6, razumemo ga. Kakor predsednik je menil, da mora braniti društvene sotrud-nike, pri čemer je zašel tako daleč, da je — zatajil svoje privatno, z vsemi zgoraj navedenimi Časopisi ujemače se menenje. Občudujemo ga in — pomilujemo, da more prinašati za take baže spise toliko, največjo žrtev \ — Ako hočem otvoriti čevljarnico ali krojačnico, ako hočem biti samostojen zidar ali kgvač, se moram učiti in vaditi pri mojstrih leta in leta. Še-le ko sem dobil spričevalo sposobnosti, smem delati .na svojo roko". Ako hočem postati učitelj, odvetnik, zdravnik, duhovnik, uradnik ali kaj drugega, se moram pripravljati, učiti in vaditi leta in leta. In potem še-le dobim svojo diplomo. Če pa hočem biti slovenski pisatelj, ki mora združevati vsestransko, univerzelno izobrazbo in i ' svetoVno izomiko, Če hočem biti učitelj, zdravnik in duhovnik vsemu narodu zajedno, v jedni osebi, tedaj pa se mi ni treba učiti — p r a v n i č. Da urnem le slovenski pisati, da vem, kaj je osebek, dopovedek, prislov in pridevnik, da le vem, da se zaljubljenci navadno poljubljajo, da otročaji za vsako malenkost jokajo, da starci godrnajo, mladenči pa popevajo in popivajo, če vem le še, da je nebo modro, voda mokra, solnce vroče in Tudi on je sedel na stolu, toda ni mu bilo mar govoric njegovih tovarišev; mislil je le na svoj dom, na očeta, na Zorislavo, na — M&rico. .Bog ve, kako se je vse izšlo. Morda je M&rica že Zaljanova žena. Oh, kako sem si želel kakega pisemca, toda od takrat, ko sem šel od doma do sedaj nisem dobil še nobenega poročila. In vendar sem pisal tolikokrat domov, naj me vendar obvestijo, kak6 je z M&rico, kak6 z Za-Ijanom. Toda nisem dobil pisma in nisem ga dobil!" Iz tega premišljevanja ga je vzbudil vsklik : „Oh, kako boli 1" Obrnil se je h kraju, odkoder je prihajal ta vsklik. Svojim očem ni verjel: v najskrajnejšem kotu sobe zagledal je — Zaljana. V trenotku je pozabil, da je oni njegov tekmec. Urno je ponesel svoj stol k Zaljanovi pos.elji, čudć se. kako je mogel on priti v bolnišnico. Hotel je govoriti, toda ostal je kakor nem, ko je videl Zaljana, bledega, propadlega, tiščečega roko k srčni strani, v jednomer bolestuo stokajočega : „Oh, to peče, to peče!" Kmalu se je prepričal Milan, da ubogi ranjenec ni pri zavesti. Od jednega tovarišev je led mrzel, — hej, če vse to vem, pa če sem pre-čital kdaj kup interesantnih romanov, pa malo Jurčiča, malo Stritarja, malo Kersnika in malo Pavlino Pajkovo, — o, potem pa kar pero v roke in — pisatelj sem ... Tako so mislili včasih in še mislijo nekateri naši „slavni", .najpridnejši", „velezaslužni"-- .pisatelji". In izrabijevaje velikansko sušo v naših listih preplavljajo njihova predala ; ubogi uredniki — ki si ne morejo drugače pomagati — popravljajo, pilijo in črtajo na tistih skrpucalih in zmašilih (katera moramo primerjati le sračjemu gnezdu, zlepljenemu iz različnih ukradenih bilk in zaplat) toliko časa, da izide na dan .Jakob", ki je pa le — ,na fiesco' ostrižen in do kože obrit „Ezav". Ti ubogi uredniki 1 Ti ubogi čitatelji! — „Slavni" novelisti, povestničarji in „priznane* ro-manopisateljice pa nosijo visoko svoje glave, rekajo Kersniku, Heyseju in Bourgetu: .moj kolega" ter se bij6 po prsih: „mi smo — mi!" — Ali hočete morda celd imena takih .najprid-nejših", ki stresajo svoja .dela" v vse naše lačne liste, širo svojo .slavo" ter begaje občinstvo, da mu zatarejo vsak čut do lepega, resničnega in izvirnega? — Ne, to bi bilo prekrutol — Imenovati pa jih bomo morali ter jih brez pardona postaviti tja, kamor sodijo, ako bode brezuspešna sedanja — poštena — kritika v našem „Lj. Zvonu" in drugod. .. Gospod Leveč jim daje potuho, nO, mi si mislimo svoje ter bomo sodili po svoje — resnično — pravično. Uboštvo slovenskega leposlovja ne sme in ne sme biti izgovor in zavetišče takim diletantom in kompilatorjem, zakaj bolje majhna, a dobra lite« ratura, nego obširna, pa ničvredna. Zapomnijo naj si naši pisatelji in pisateljice, da so minuli časi, ko so bili „slavni" različni „An-drejčekovi Jožefi", ko so se glorificirali različni „Bilci", .Jerani" in „Žemlje"! Sedaj, ko zmagujejo drugod že naturalizem, rejalizem, impresionizem, iluzijonizem, fenomenalizein, satanizem, verizem... „izmi", kateri uekaterim našim .slavnim" niti po imenu niso znani... sedaj moramo zahtevati i mi, da se povspno naši .Slavoljubi in drugovi" vsaj izvedel, da je bil Zaljan v 28. pešpolku in pri Custoci smrtno ranjen. Zopet se je obrnil k bolniku. .U, u, to peče!--Kako se je to zgodilo ! ? 8tojimo--grmi--deremo z bajoneti naprej — krogla je zadela poleg mene stoječega --v očeh se mi je stemnilo — — groza me je prešinila--kaj, če še mene zadene--oj! --hotel sem bežati — za menoj gredoči so me rinili naprej — — nikamor nisem mogel — o, o, grozno — — od strahu nisem mogel streljati --grmelo je, zrak se je tresel, kroglja je zadela pred menoj stoječega--joj meni!" Zaljana je polil pot, stresel se je, močno dihal, oni pa je nadaljeval po kratkem presledku: Kroglje so sikale poleg mojih ušes-- pred uienoj, za menoj, okoli mene padajo--— obrnil sem se, bežal.--Močan .stoj!" zagr- mel mi je nekdo, .naprej 1*--obrnil sem se --tekel s puško naprej,--tu, nenadoma --čutil sem, da se nekaj ostrega, pekočega vriva v moje telo — — joj mi, zadet sem-- popal sem puško--besno mahal okolu sebe --tu se--". (Pride še). na »tališče, na katerem so stali ruski, francoski in italijanski literati pred 5u leti! Vsaj — pravimo, zakaj več zahtevati ne moremo seveda... Kar je pisal letošnji in v lanski 12. štev. „Lj. Zvon*, ponovimo naj se mi: Učite se, pisatelji, napredujte 1 Naj vas ne straši filisterska ozkosrčnost in bolna rooralistika! Resnica in pravica vara bodita edini normi navzlic kričanju zastarelim poetikam in plesnivim estetikam! — Če pa tega nočete in ne morete, pustite pero na miru, sicer doživite kritike, da vam bodo stali lasje po koncu, pred katerim vas ne ubranijo trije — Levci... Kritikasterstvo bomo vedno pobijali; pošteno, vzrastke in plevel zatirajočo kritiko pa podpirali x vsem „idejalnim navdušenjem.14 Gospod urednik! Crez mero mi je narasel moj dopis, a dobro je, da povem jedenkrat na polna usta, kaj mislimo in kaj zahtevamo od nekih slovenskih pisateljev mi, »mlado razum-ništvo" ... Neresuico je trdil dalje g. predsednik rekši, da je slovensko časopisje „molčalo" o ,trajni vrednosti* spisov, ki jih je dala Matica na svetlo. Kesnica pa je, da so se vsi slovenski listi prav laskavo izrekli o Štrekljevi izdaji „Sloven. narod, pesmij" in o .Letopisu*, ter kolikor toliko po* hvalno o znameniti „Zgodovini slov. slovstva". Žalostno istino pa je govoril g. predsednik o prezgodnjem obmolknjenju naših starejših lite-ratov. O. prof. Stritar se je umaknil iz slovenskih listov; naj bi pisal vsaj za — Matico! Sicer greši zoper svoj narod, ki britko potrebuje vsaj njegovih — spominov ... In naša Kersnik in Tavčar, — duhoviti starosta Mencinger, — prijazni Stare, preprosti, ljubeznjivi Detela ... kje so ? ? ! Goethe, Schiller, Grillparzer, Zola, Shakespeare, Tolstoj, Dante itd. so obelodanili v svojih moškib letih najzrelejša dela; — naši „starine1* pa molče ali se pa — „kujajo" . . . Vi vos voco ! — Toliko bi imeli pripomniti k poročilu sicer vrlega, v istini požrtvovalnega in jako sposobnega predsednika SI. Matice. Sine ira! — Nadejamo se pa še odziva v drugih listih ; saj prilika je prelepa, da bi se ne povedala — resnica. Kdor pa meni, da delamo komurkoli krivico, naj se oglasi 1 Na vsak njegov razlog imamo na razpolago tri, štiri. .. — Na zdar, g. redaktor! Ivan Noč. Politiike vesti. V TRSTU, dne 30. junija 189«. Ljubljanski župan pred cesarjem. Iz Ljubljane nam pišejo: „Poročila o avdijenciji našega župana Ivana Hribarja pri Njegovem Veličanstvu vzbudila so med nami splošno radost. Ljubeznjivost cesarjeva bila je uprav očariyoča. Uprav očetovsko skrbnostjo povpraševal je cesar o odnošajih v Ljubljani, sosebno pa, kako napredujejo popravljanja in nove zgradbe. Cesar se je pokazal jako dobro obveščenega o škodi, ki jo je provzročil potres, in izrekel je iskreno željo, da bi Ljubljana čim preje vzcvela iz razvalin. Tudi gledfc vprašanja premestitve vojaške bolnice in oskrbovalnega magacina pokazal je naš vladar Svojo naklonjenost do mesta ljubljanskega, in so Njegove besede utrdile nado, da se ugodno reši to za Ljubljano prevažno vprašanje. Toda besede, ki jih je izrekel cesar pred zvršetkom avdijencije, zaslužijo, da jih zapišemo zlatimi črkami: rekel je, da je zadovoljen na izvolitvi Hribarjevi ter da je prav rad potrdil to izvolitev". Tako naš dopisnik. Mi pa si ne moremo kaj, da ne bi napisali nekoliko refleksije, v dokaz, kako malenkostni so izvestni krogi v presojanju političnih in narodnih stremljenj. Napravimo le paralelo med njih postopanjem in pa krasnim vzgledom cesarjevim. Da prav razumemo zlati pomen teh besed, moramo pomisliti, kako je pred in po izvolitvi delal aparat vsega nemškega časopisja, da bi očrnil Hribarja kakor strašnega radikalca in rusofila. Ti ovaduhi so dobili zasluženo lekcijo po ljubeznjivosti, s kojo je naš presvitli cesar vsprejel gosp. župana Hribarja. S tem je povedalo Njegovo Veličanstvo, da zvestoba v načelih in možatost v borbi za prava svo- jega naroda — in naj je slučajno sistem tak ali tak — ne ponižujejo nikogar pred Najvišim prestolom, marveč, da se cenijo tam — odkriti značaji. Vsprejem Hribarja pri Njeg. Veličanstvu je nekak „pendant" besedam, ki jih je cesar spregovoril nedavno temu do jednega čeških delegatov, iz kojih besed je bilo razvidno, da Nj eg. Veličanstvo ne šteje v greh kritikovanja na obstoječem sistemu. Njegovo Veličanstvo spoštuje in ceni svohodo kritike. Tu imamo torej prejasen vzgled pravega konstitucijonelnega mišljenja, vzgled, izrazujoči strogo obsodbo nad onimi, ki toli radi sumničijo lojalnost nas Slovencev le radi dejstva, ker nismo v taboru sedanjega sistema. Zapomnite si torej vsi in na vseh krajih: tudi najstrožja opozicija proti sistemu — dokler se stremljenja te opozicije gibljejo v okvilju monarhije — ni bila nikdar in se absolutno ne sme smatrati znakom nelojalnosti. Vsled krivega spajanja opozicije proti sistemu z lojalnostjo do države, morali smo mi avstrijski Slovani prebiti marsikojo krivico. Da bi le hoteli oni, ki so delali to krivico, crpiti pouk iz vzvišenega vzgleda, ki ga jim je podal naš milostni vladar s tem, da je „rad* potrdil in potem tudi premilostno vsprejel razupitega „radikalca in rusofila" Hribarja! Ako je res, da slabi vzgledi kvarijo dobre obitaje, moralo bi pa biti tudi narobe: taki dokazi plemenitega mišljenja morali bi boljšati — slabe običaje. Židovsko-liberalna stranka je hudo bolna. Kakor obupani bolnik, ki si ne ve več pomoči, leta od mazača do mazača ter si išče leka v naj-različniših sredstvih, tako tudi nemški levičarji letajo od shoda do shoda, da bi kje staknili zdravnika, ki bi jim oživel nekdanjo popularnost med Nemci. Toda recept je vedno isti, nikjer je ni nove oživljajoče ideje, vedno le stare in iste fraze. Le imena menjajo tem zdravilom, zmes ali vsebina ostane vedno ista. Minole dni so se zbrali nemški zaupni možje v Pragi. Sklenili so, da zasnujejo res „ljudsko", nemško in napredno stranko. AU ti ljubi Bog: odkar čitamo novine — in to je že precej dolgo — trde vedno gospfida nemško-liberalna, da oni jedini so prava ljudska stranka, da so nemška stranka, in da so napredna stranka. Ali gospoda res ne vedo nič novega ? 1 Za te — fraze ne dajo Nemci ni pečenega groša. Izvolili so tudi odseke z jako različnimi zadačami, jako lahkimi in nemožnimil Jedni naj bi skrbeli za j trdnejo organizacijo v stranki. V stranki, v koji je j pobeganje postalo epidemija in se dezerteri še ponašajo se svojim izdajstvom, v taki stranki ni možno niti govoriti o utrjenju organizacije. Drugi im^jo seveda ložji posel: sestavljati jim bode manifeste do naroda. Med staro šaro liberalne stranke imajo toliko starih, obrabljenih sicer, a vendar še blesteči!) fraz, da je sestava kakega „liberalnega11 manifesta prava igrača. — Tudi onitn ne bode sila, ki bodo vsprejemali prijave kandidatur. Saj o prijavah kandidatur niso še pri besedi — volilo ; pozneje, na volitvi bode že nekoliko nepri-jetneje nemško-liberalnim kandidaturam. Naše menenje je torej tako-le, daje nemško-liberalna stranka po praškem shodu tam, kjer je bila pred shodom: na smrtni postelji. Niti zdravilo ni novo, ampak so gospodje kopirali — stare recepte! Različne vesti« Imenovanje na polti. Poštni vežbenik, pravnik Angel Pojani v Trstu, imenovan je konceptnim vežbenikom pri tukajšnjem poštnem ravnateljstvu. Sv. maša zaduinica za cesarja Ferdinanda t. Jutri, dnć 1. julija, bode v stolni cerkri pri sv. j Justu slovesna sv. maša zadušnica za pokojnega i cesarja Ferdinanda I. Tej službi božji bodo pri-| sostvovali zastopniki oblastnij ter razne korporacije in deputacije. Cirilo - Metodov dar. V ta namen so da-| rovali moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda j v Trstu: g. J. Jesenko 10 kron, g. Andrej Zafred j 4 krone, veleč. g. Ivan Tiringer kaplan v Truškah j 2 kroni, dr. Jos. Abram 4 krone. Flenčk&jnerji so j darovali 1 krono 40 stot. Flenčkajneri, praznujoči odhodnico Makedoniusa in god Abasa in Make-doniusa 12 kron. Vivant sequentes ! Občni zbor družbe „Lega Nazionaie" v Kopru Minolo nedeljo priredila je slavna „Lega" z velikim aparatom svoj letni redni občni zbor v „latinskem* Kopru. Za danes se ne moremo spuščati v obširniše razpravljanje o tem značilnem zborovanju, kajti prostor nam ne dopušča tega. Omenjeno bodi na kratko, da je bilo „navdušenje" splošno, kar je povsem neizogibno, kadarkoli se sestanejo „latinski bratje" iz Trsta in Trenta v kojem istrskem gnezdu. Zborovanja se je seveda udeležil tudi tržaški liberalni župan dr. P i 11 e r i. . . . Kakor razvidimo iz poročila o tem zborovanju, objavljenega v tukajšnjem magistratovem trobilu, imela je „Lega" dn6 31. decembra 1895. leta 112.015 gld. 83 nč., skupnega premoženja. Glavni oddelki bili so trije: tridentinski, „adriatico" in pa dalmatinski. — Najznamenitiši sklep zbora bil je že tolikokrat — a sevč vselej brezvspešno — obnovljena resolucija, da mora avstrijska vlada na vsak način zasnovati v Trstu italijansko vseučilišče in pa italijansko učiteljišče. Dokler pa ni še tega vseučilišča, dotlej pa mora avstrijska vlada priznavati polnoveljavnimi diplome inspričevala zrelosti, koja izdajajo italijanska vseučilišča — avstrijskim dijakom. Umevno je tudi, da je bilo mnogo govora o .latinstvu", o „pensiero nazionaie", o potrebni samoobrani „zatiranih1* Italijanov v Avstriji (ubožci!) in več takih lepih stvarij. Med udeležnike razdelili so cel6 lističe, na kojih je bilo tiskano med ostalim, da zboruje „Lega" „P e r difesa deli' ivi t a divina favella"(!)(V obrambo staropodedo-vanega božanstvenega jezika.) V ostalem bilo bi nam še omeniti, da so zbo-rovalci mnogo, mnogo banketovali in pa - demon-strovali. O tem pa govorimo na drugem mestu. Za „lojalnost" zborovalcev govori tudi dejstvo, da so postavili na oder koperskega gledališča, kjer se je vršilo zborovanje, kip, —ne morda Nj. Vel. cesaija, ampak kip — Danteja. Zveza itlrih republik Istrskih. Minolo nedeljo, dne 28. t. m., vršil se je v Kopru občni zbor glasovitoga društva „Lega Nazionaie", Is ust očevidca smo čuli, da je bilo tajn strašno „luštno", kajti vladala je tam uprav republičanska svoboda. Dotični očividec (Italijan) nam je pripovedoval tako-le: Bilo je v Kopru minolo nedeljo veliku ljudstva. In to ljudstvo ni bilo le veselo, ampak čutilo se je dokaj svobodno. V svobodi pa kipijo srca, a kar je v kipečih srcih, prodira navadno z elementarno silo tudi skozi usta. Faktum je, da je bilo tu in tam Čuti vsklikov: „V i v a 1' 11 a I i a !*, „V i v a Garibaldil", „Viva I* I s t r i a italian a!w, „Viva re U m b e r t o 1* Bilo je res tako, kakor da smo v kaki istrski — republiki. Ker pa so bili že tako „luštni" v republiki koperski, kako bi mogli pozabiti na sesterski republiki v Poreču in v Piranu ?! Ne, tako nemarni niso naša gospdda! Tudi vreme je bilo krasno v ponedeljek dne 29. t m. Krasno vreme, vneta srca — rezultat: krasna vožnja iz Kopra v Piran in Poreč. S parnikom „Santorio" odpeljali so se podaniki koperske republike najprej v Poreč, kjer jih je pričakoval tudi presv. gosp. deželni glavar Campitelli. Tu so občudovali latinske spomenike kozjega mesta in po mali južini odpeljali so se — spremljani po deželnem glavarju Campitel-liju — združeni republiSani koperski in poreški, v republiko piransko, kjer so, seveda, zopet občudovali prastaro-latinske spomenike. Ker pa je v Piranu sedaj menda nekoliko bolj pazno ces. kr. oke, odveli so se potem trojno združeni republi-čani v P o r t o r o s e, kjer so „slučajno" našli tudi glavarja četrte republike — bujske. Torej pod pokroviteljstvom „Lege Nazionaie" in deželnega glavarja isterskega vršila seje — in to ob Času, ko je pred Portorose (tudi „slučajno") pnplul Lloydov parnik „Metcovich* z italijanskim admiralom Accinijem na krovu — Četerozvezna pojedina in veselica republik Buje, Koper, Poreč in Piran. Dve godbi svirali sti znane koračnice ob nič manj znanih „patrijotiških" vsklikih. Ali ni pomenljivo to: italijanski general Mocenni jih je počastil nedavno temu na kopnem, italijanski admiral Accini pa sedaj na morju?! Našemu nemškemu oficijozu kar blešči dane« obraz samega veselja, ker so slavnosti v Kopru baje prošle „prograinmiissig und anstandslos". Da-li so te slavnosti v Kopru res prošle „anstandslos", to naj obračuna slavni oficijoz se svojo avstrijsko vestjo, na to stran se torej nočemo prepirati žnjim. Ker pa pravi, da so prošle tudi po programu, bi pa vendar radi vedeli, da-li je bilo že na programu tako, da pride italijanski admiral obedovat prav pred Portorose in prav ob istem času, ko so bile tam združene vse Štiri republike istrske?!! Ob tej priliki bodi tudi omenjeno, da se ne spominjamo, da-li je „Tagblatt" napisal tako pohvalno pismo tudi tedaj, ko je v Sežani zborovala družba sv. Cirila in Metoda! Spominjamo pa se prav dobro, da je Ciril-Metodova skupščina posebnim sklepom izjavila nepremično udanost našemu cesarju in kralju, da se je posebna deputacija predstavila okrajnemu glavarju s prošnjo, da sporoči na Najvišje mesto to izjavo, ter da se je Njegovo veličanstvo milostno zahvalilo na tem sklepu. Da-li so se tudi v Kopru storili taki sklepi, o tem pa modro molči, prijatelj .Tagblatt". O „Mattinu" ne govorimo. Piše tako, kakor pišeta „Indipendente" in .Piccolo". Da ni oseb vmes, združil bi se „Mattiuo" prav lahkko z jednim ali drugim imenovanih dveh listov. Saj stvarno ni nobene razlike med njimi. Nur so weiter „anstandslos und program- I n.ftssig"! Na svidenje torej na prihodnjem občnem zboru .Lege Nazionale" ! 0 pripravah za ob6nl zbor .Lege Nazionale" smo prejeli miuole sobote iz Kopra : Naši .buoni amici" pripravljajo se na velike praznike »dobrodelnega šolskega" društva .Lege Nazionale". Slavni municipij dal je natisniti velikanske oklice do concittadinov — in na teh oklicih so natisnjena imena vseh svetovalcev poleg županovega —, ko-jimi poživlja na lep vsprejem milih in dragih gostov. V koliko je to društvo res .šolsko", to kažejo že vse agitacije in priprave za slavnosti. Občinski sluge priporočajo po mestu posebno gostilničarjem, naj balončke z italijanskimi barvami pomešajo tako, da ne bode demonstracija preočevidna. Da, da, iz programa in iz priprav je razvidno, v koliko je društvo res le šolsko in v koliko p o 1 i t i š k o. Vse bode v italijanskih barvah. Vedno škilijo gospodje tja čez morje, na barve, ki so podobne barvam riža, graha in jagod, in vtikajo jih, kjer le morejo. Ne, ne vsikdar. Ko gre za njih — žep, postajajo gospoda koperska cel6 Avstrijci. Čujte le! Ker pluje sedaj iz Kopra in v Koper neki italijanski parnik z italijansko zastavo in — dela konkurenco koper.ski gospodi, so le-ti kar iz sebe in kar zgražajo se, kako da morejo avstrijske oblasti dovoliti kaj tacega! Taki so gospoda, kadar gre za njih žep, drugačni seveda, kadar treba demonstrovati proti Avstriji! Kruhov. Prevzviieni ikof Ivan Krstnik In domovina. Prevzvišeni vladika poreško-puljski je napisal nastopno oceno o prekrasni knjigi župnika Ivana Nepoinnka Jemeršiča: „Materino delo za Boga in domovino: „Velečastni gospod! Za uljudni in dragoceni dar Vaše prečastnosti ne bi se mogel drugače oddolžiti, nego da se Vam srčno zahvaljujem. Milosti ji vi Bog, ki blaži človeška dela ter jih venča z iobrim vspehom, koderkoli se širi njegova največja slava — blagoslovi Vas in podeli Vaši krasni knjigi svojo milost, da obrodi željeni in od vseh domoljubov pričakovani sad, namreč pravo srečo in svetost v družinah : vse na korist svete matere cerkve in korist mile hrvatske domovine. Vam zelo hvaležen, ostajam z odkritosrčnim izrazom svojega posebnega spoštovanja udani Vam v Gospodu Ivan Krstnik Flapp, 1. r. škof poreški. Poreč, 21. septembra 1895. Prevzvišeni je gotovo počastil le samega sebe, ko je toli lepimi besedami proslavil delo duhovnika za cerkev in milo domovino. Ker pa delo za domovino se ne sme omejevati le na lepe knjige, ampak mora obsezati tudi živo besedo vspodbuje do priprostega naroda, in ker moramo domovini, ako hočemo, da res ostane „naia", priboriti tudi vsa politiška in narodna prava, nadejamo se, da prevzvišeni škof Flapp ostane odslej dosleden ter da svojo veliko ljubezen do „mile hrvaške domo- ' vine" pieneae tudi v praktično Življenje. Do sedaj ni smo videli te ljubezni v praktičnem življenju ; veselilo nas bode tem bolj, ako bode v prihodnje — drugače! Mestni svet triaiki. Kakor smo že sporočili, bode imel nač mestni svet nocoj zopet sejo, v koji bode nadaljeval razpravo o proračunu. Zatorej objavimo v prihodnjem izdanju poročilo o poslednji seji za jedno s poročilom o nocojšnji. Odlikovana policijska agenta Srbski kralj Aleksander podelil j e tržaškemu policijskemu agentu Karlu Grandiju zlato dvorno <>lajno brez krone, agentu S a m b i j u pa srebrnu vorno kolajno s krono, in to v priznanje službovauja povodom bivanja srbskega kralja v Trstu. Breztaknost vojaškega kapelnika, od več strani poročalo se je o dogodku, ki ga ne moremo dovolj ostro obsojati. V soboto koncertovali sti na javnem vrtu vojaški kapeli c. in kr. pešpolka št. 87 in v Gorici garniznjočega c. in kr. pešpolka št. 47. Laško občinstvo je obema godbama jako pnrtno ploskalo, ker sti svirali skoraj same laške kompozicije in posebno one zuane tržaške poulične .canzonette*. Kapelnik c. in kr. pešpolka št. 47, plem. Benczur, hotel pa je menda doseči še poseben efekt in se prikupiti laškemu občinstvu, ter je dal zasvirati ono zloglasno, izzivajočo pesem „lassč pur che i canti e subi" itd. Komaj so Lahi začuli to pesem, začeli so kakor besni ploskati in kričati, a g. kapelnik se je tako spozabil, da je to pesem še dvakrat dal zasvirati. Navzoči Slovenci bili so globoko užaljeni vsled te neverjetne demonstracije in breztaktnosti c. in kr. vojaškega kapelnika — in to tem bolj, ker se je to dogodilo na predvečer občnega zbora društva „Lega Nazionale", ob kakoršnih prilikah je razgreto tržaško občinstvo še posebno disponi-rano za demonstracije proti slovenski narodnosti. — Nekateri naših rojakov, ki so bili navzoči pri tej demonstraciji, obrnili so se takoj drugi dan do političnega društva .Edinost", da ukiene potrebno v varstvo žaljene slovenske narodnosti. Kakor smo doznali, predstavila se je v nedeljo deputacija omenjenega političnega društva vojaškemu poveljniku, kateri je isto jako Ijubeznjivo vsprejel ter obljubil, da se taki ueprijetui prizori več ne ponovijo. Mi se zanašamo popolnoma na znano pravičnost vojaških oblasti, ki so se do sedaj pri nas vedno kazale nepristranskimi protf različnim narodnostim, in upamo, da pojasnijo te oblasti tudi g. Bencznr-ju, da leži Trat še na avstrijskih tleh in ne v območju — peterožarne zvezde. Iz Rojana nam pišejo: Minolo nedeljo je preč. g. župnik propovedoval slovenski. A sedaj imamo dokaz v rokah, da gosp. župnik nima v potrebni meri jezika slovenskega v svoji oblasti. Koncem propovedi pa mu je šlo jako gladko, ker je govoril — italijanski. Naznanil je namreč onim, ki si žele italijanske propovedi, da naj počakajo, dokler pride novi škof, kajti : „Iddiononha faftto s o 11 a n t o degli Sloveni, ma bensi a n-clie Triestini e I s t r i a n i". Pravijo, da je bil g. Jurca bister dečko na gimnaziji, toda narodopisja si je mož pridobil presneto malo. Jako mora imeti zmešane pojme, ako dela razliko med Slovenci in Tržačani in Istrani ? Mar slovenski okoličani niso Tržačani P Mar Tržačani in Istrani niso po jednem delu — Slovenci P! O mi razumemo gospoda župnika; nisi upal s pravim imenom na dan. Na Italijane je mislil, a o Tržačanih je govoril. Da, Bog je — ne naredil — ampak ustvaril tudi Italijane in i njim se mora propovedovati beseda božja v njih jeziku, kjer je — res potreba. V Rojanu pa take potrebe ni I Od ono malo Italijanov, ki jih je v župniji rojan-ski, zahaja le mal del v cerkev, in tisti, ki zahajajo, zahajajo — kar je konstatirano — v mestne cerkve To je konstatirano. Konečni vspeh vse nasprotne agitacije bode — veruje naj nam g. župnik ! — jednak ničli! G. župnik se zgovarja na statistiko. No, tudi v tem pogledu bode postreženo g. župniku, samo malo potrpljenja prosimo. Pa saj se je lahko prepričal pri litanijah minolega ponedeljka, kdo hodi v rojansko cerkev — ko je vzlic volji gospodov na koru — vse občinstvo jelo peti vslovenskem jeziku .Sveto* Poročajo nam tudi o dveh grdih činih, ki sta se prigodila te dni v Rnjanu. Mi seveda najostreje obsojamo take čine, ali g. župnik bi močno grešil, ako ne bi teh izbruhov pošteval kakor p r e r e s n i opomin, do kam utegne priti pohujšanje! Za Dolino, Osp in PičanS&ine. Interpel* "jja, ki sta jo predložila vladi poslanca Spinčb* ,n La-ginja, se glasi : „V ponedeljek dne 8. junija t. 1. utrgal seje oblak nad Dolino v okraju koperskem, da je voda provzročila veliko škode v vinogradih, na poljih in livadah, in je razorala ceste. Tamošnja gospodarska zadruga sama ima v svojem na novo zasajenem vinogradu nad 400 gld. škode. V osapski občini, krajni občini Dolina, tudi v okraju koperskem, provzročila je povodenj dne 6. junija t. 1. tudi veliko škodo v vinogradih, na poljih, livadah in na cestah. j V petek dne 5. junija t. 1. bilo je v krajni j občini pazinuki, v okraju istega imena, sosebno na . Pičauščini, mnogo sel potolčenih po toči in jako poškodovanih. Na temelju tega stavljajo podpisani nastopni nujni predlog: Visoka zbornica naj izvoli odločiti: C. k. vlada se poživlja, da v najkrajši dobi izvede poizvedovanja o škodah, nastalih po nalivu v Dolini in po povodnii v osapski dolini, v okraju koperskem, ter po toči v večih selih krajne ob-občine ppzinske v okraju istega imena, in da ukrene potrebno v odstranjenje bede v onih krajih. V formalnem pogledu se predlaga, da ae takoj razpravlja o tem predlogu p<» vseh v §. 43. poslovnika predvidenih podvizanjih". Kakor smo že sporočili svojedobno, utemeljil je ta predlog gosp. posl. Spinčie in da je bila vsprejeta nujnost. Tako je nade, da stori c. k. vlada ono, na kar jo je pozvala zbornica. Nam bi bilo drago vedeti, kedaj in kako se bodo vršila poizvedovanja v onih krajih. Vaje .Sokola" za izlet v Devin. Kakor smo že sporočili, pririredi čili naš .Sokol" dne 12. julija izlet v Devin. Telovadne vaje za ta izlet pričnd v petek, dn6 3. julija ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. K tej vaji vabijo se telovadci I. in II. m o ž k e g a in telovadkinje I. ženskega oddelka. Tudi gojencem je svobodno priti. Povdariti pa je treba, d& bodo smeli v Devinu nastopiti jedino le oni, ki so se udeležili pripravljavnih vaj. Treba se je torej v petek prijaviti v društveui telovadnici. Obleka: telovadne modre hlače in bela telovadna srajca, ali pa sokolske hlače in rdeča srajca, telovadkinje v telovadni opravi. Slovansko pevsko druitvo v Trstu vabi na veselico, katero priredi prihodnjo nedeljo dne &. julija t. 1. na vrtu .Al M o n d o n u o v o" z blagohotnim sodelovanjem tržaških iti škedenjskih tamburašev z nastopnim vsporedom : l. Majcen: .Mahoritsch", koračnica, godba. —2. Iv. pl. Zaje : .Šumski čar", zbor. — 3. Mascagni: Intermezzo iz opere „Cavalleria Rusticana", godba. — 4. %* : .Venec hrv. nar. popievaka", udara tamb. zbor. 5. Vilhar: „Ustaj", mešani zbor. 6. Majcen: „Spomladanske rožice", valjček. 7. Witte: .Narodne pjesme", potponrri, godba. — 9. Šaljiva tombola. 10. Iv. pl. Zaje: Zbor iz opere .Zrinjski", godba. — 11. */: „Ruski ciganski valjček", udara tamb. zbor. — 12. Majcen: .Sintonija v Es-dur", godba. — 13. : .Pozdrav", mešani zbor. — 14. Kmoch: .Sokolska", koračnica, godba. — 15. *** : .Narodno hrvatsko .Kolo", udara tamb. zbor. — 16. Ipavec: Pesem .Mrak", godba. — 17. Vilhar: .Slovenec in Hrvat", zbor. — 18. Majcen : „Zaklad", polka fr. Na veselici svirala bode veteranska godba pod vodstvom gosp. Majcena. Med veselico razdele se dobitki tombole in se igra za premije na keglišču. Po izvršenem vsporedu nadaljuje prosta zabava in na posebnem, razsvetljenem in urejenem prostoru p I e s. Začetek veselice ob 7. uri pop. Vstopnina za osebo 20 nč. Nadfijaje se obile udetažbe, se slavnemu občinstvu priporoča ODBOR. Občni zbor .Slovensks Matice" se je vršil min. sredo v mestni dvorani ljubljanski. Članov je bilo novzočih nekaj nad 40. Društveni predsednik profesor Lgvec je otvoril zborovanje z daljšim ogovorom. Omenil je, da je v gmotnem oziru Matica preteklo leto vsled potresa pri društveni hiši trpela tako, da se ie društveno premoženje zmanjšalo za 2277 gld. 79 nč., vendar ae znaša 56.729 gld. 11 nč. Vkljub temu pa je za knjige dovolila 300 gld. već, nego prejšnje leto in letos je odločenih za knjige 5700 gld. Udov šteje Matica sedaj 2713 knjige društvene se bodo tiskale v 3000 izvodih. Glede kritike Matičnih knjig omenja predsednik, da v raznih listih, vzlasti izvenljubljanskih, ni bila posebno ugodna. Vzlasti so nekateri za to, da bi se iz Matice popolno izključ li znanstveni spisi in da bi Matica gojila samo leposlovje. Odbor ni tega mnenja, ker sicer Slovenci nimamo nobenega obče-slovenskega znanstvenega društva. Tudi zanaprej bodo obsegali znanstveni spisi tretjino, leposlovni pa dve tretjini društvenih spisov. Predsednik seje zahvalil vsem, ki so ga podpirali pri upravi Matice. — Na to sta tajnik Lah in blagajnik dr. Starć poročala o društvenem delovanju. — Računskimi pregledovalci so bili izvoljeni gospodje Bradaška, Dimnik m Žagar. — Pri volitvi so bili izvoljeni odborniki gospodje: Bartel Anton, dr. Janežič Ivan, dr. Jarc Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob in Vilhar Iv. Vse glasove razven jednega sta prejela gospoda Zupančič Vi-libald in dr. Zupanec Jernej, koneSno gosp. dr. K. Glaser 442 in Fr. Šnklje 437. Prvih deset gospodov je voljenih za ddbo štirih, zadnji za dve leti. Razveo izvoljenih so prejeli še gospodje dr. Križanič 34, Bežek 24 ii Peruiek 8 glasov. — Oddanih je bilo 475 glasov. CVII. odborov« soja .Slovenske Matice" se bode vršila jutri, dne 1. julija 1896. 1. ob uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Po-trjenje zapisnikov o GVI. odborovi seji in o XXXI. občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Posameznosti. UCiteljsko društvo za ftolski okraj Sežanski zborovalo bode na dan 2. julija t. 1. ob 10. uri dop. na Repentabru. Dnevni red : 1. Predsednikovo poročilo. 2. Preči tanje in overovljen je zapisnika zadnjega zborovanja. 3. SlovniŠka obravnava na podlagi ber. koščeka .Modri škorec" — prakt. poskus s 4. in 5. letniki. 4. Predavanje. 5. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Italijanski admiral Acclni odpeljal se je mi-nolo noč z Lloydovim parni kom v Benetke. Prosimo potrpljenja! Gradivo se nam je poslednje dni nakopičilo tolikanj, da smo primorani odložiti marsikojo stvar na prihodnja izdanja. Napad iz maifievanja. 21 letni liv Ar Albert Fragiacomo, stanujoči v ulici del Lloyd hšt. 21., pričel je pred tremi leti ljubimkovati s takrat 18-letno L. S. iz Škednja. Dekle mu je povilo dvoje otrok. Fragiacomo pa se je slednjič naveličal svoje neveste, zanemarjal jo je in pričel cel6 ljubimkovati z drugimi. Tega ni meglo prenašati srce ubo-zega ogoljufanega dekleta; ljubezen se ji je prelevila v sovražtvo in sklenila je maščevati se na zapeljivcu. Predsinočnem bil je Fragiacomo v gostilni .Al Tirolese" pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji v veseli družbi. Morda po naključju šla je nesrečna S. mimo. ZačuvŠa glas bivšega nje zaroč-nika, ustavila se je, stopila med vrata in ga pozvala na cesto. Razgovor bil je izvestno viharen, k«yti že po nekolikih minutah pričel je Fragiacomo klicati v pomoč. Prihiteli so njegovi prijatelji iz gostilne. Našli so ga slonečega ob zid, iz desne roke pa mu je tekla kri. Napadalka je pobegnila. Povedal je, da ga je S. napadla nožem, toda on da je hotel odbiti sunek z desnico in tako mu je prizadela na vso srečo le dolgo rano na roki. Ranjenemu so zašili rano na zdravniški postaji, žensko pa so pozneje zaprli, toda stavili so jo začasno na svobodo, ker ima otroka bolnega. Polkovnik — samomorilec. Minoli četrtek se je v Gradcu ustrelil vpokojeui domobranski polkovnik Sedlmajer. Vzrok temu samomoru bila je neozdravljiva bolezen: Sedlmajer imel je raka na jeziku. Vojaški begun, ki je 2e nekaj doživel. Predvčerajšnjem dospel je z Lloydovim parnikom ,Ma-rie Valerieu begun c. in kr. vojne mornarnice Teofil Wiukles iz Port-Saida (Egipt) v Trst. Spremljal ga je kav&s tamošnjega avstro-ogerskega konzulata. Winkles je rodom iz Zadra. Pred leti že je pobegnil iz vojaške službe, poneverivši pri- lično svoto denarja. Da ne hi se dolgočasil, vzel si je družico s seboj, neko plesalko. Šla sta v Aleksandrijo. Ko pa so pošli novci, zapustila je .deva" ubegega Winklesa, ki se je iz zgolj obu-panja vpisal kakor prostovoljec v vojsko, namenjeno v Madagaskar. Med potjo pa se je skesal in skočil je raz parnik .Casimir", na kojem je bil vkrcan, v sueški kanal. Dasi so bili mornarji takoj s čolni za begunom, jim je vendar srečno ušel. Slednjič pa se je naveličal stradanja in zato se je prijavil prostovoljno c. in kr. konzulatu v Port-Saidu, ki ga je poslalo v Trst. Tu so ga izročili kompetentni vojaški oblasti. Koledar. Danes (30.): Spomin Pavla, apostola; Emilijana. — Jutri (1. julija): Teobald, puščavnik ; Pambo, opat. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 20 mio., zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 185 stop., ob 2 pop. 25 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dne 27. t. m: D«™i 56, 31, 58, 47, 69. Gradec 51, 89, 30, 73, 35. ■ti. Ounaj 30. Nj. Vel. cesar je vsprejel danes kardinala Agliardija v avdijencijo. Kardinal se je odslovil, izročivši cesarju pismo, ki ga odpozivlja od svojega dosedanjega mesta Dunaj 30. Nemški liberalni listi javljajo iz Prage: Nemško-čeSki zaupni mo^je vsprejeli so soglasno na svojem shodu resolucijo, ki naglasa potrebo osnutja velike nemške naprednjaške stranke za prihodnje zasedanje državnega zbora. Ta stranka naj z vso odločnostjo brani interese nemške narodnosti, koji preti nevarnosti od vseh strsnij (!) in naj se ravna neomahljivo po načelih svobode (?) in napredka ter ne sme dopuščati, da bi kdo stresal na sedanji ustavi. (Sedanji .zistem" torej zeld ugaja gospddi ? Stavec.) Poslanci sedanjega državnega zbora naj se brezobzirno ravnajo po teh načelih in, ako bi se jim upirala vlvda, prestopiti jim je nemudoma v najstrožo opozicijo. Resolucija zahteva tudi, da poseben odsek postavi kandidate zajpribodnje državnozborske volitve Gradec 30. Včeraj zjutraj umrl je v kopelji To-belbad pri Gradcu ekscelenca Ermund Anton Peck, predsednik višega deželnega sodišča v Trstu. Bellgrad 29. Službeni list je objavil kraljev ukaz, s kojim imenuje kralj Aleksander kneza Črnogorskega, Niki to, imejiteljem srbskega pešpolka št. 9. Kralj Aleksander je storil to v dokaz svojega prijateljskega čustvovanja za Črnogoro, za kneževo dinastijo, za kneza in njega hrabro vojsko. TPKevlMke bnojavh« ln vaatl £udlmpoftta. Pšenic* sa jesen 6.84-6.35 Pililo* *a iuni 1898 -—do —.--Ove« z« jesen 5.21—5.22 »ft i« jesen 5.32 5.34 Koruza za jull-avgust 3.79—3 81 juni IStt ■».--.— nov« f. 3.95—4.10. Pianiot. nova od 7« kil. f. 6'50 - od 79 »ti o 6.60—8.70., od 80 kil. f. 6.66—6.75 od 81. kil. f. 6 7o - 6-80, ori HS kil. for. 6.65- . 6.75 .le* man —•__- proso 610—6-40. Pšenioa: Trg silno mlačen, 8 nvč. ceneje. Prodaja 20.000 mt. st. Oves 5 nč., korusa 10 nvč. oeneje. Vreme: lepo. — Praga. NoraHnirani sladkor tor. 18.25, oktober-deoember 13.40. Neodločen. Pruga. Centrifuga! nori, pontavljne v Trst i carino vred odpoliljatev precej f, 84 75 —.35 Concasse 86.60—37. Četvorni 8775--. V glavah (ho,lih) 39.-39.25 Havra. Kava Hanto« good uvei-n^e za juni 70*75 /,H oktober 69.75, mlačno. Hamburg. Bantuu tjoivl averag« sa juli 59.50 sa soptomber 58.— sa december 56.—. Mirno. Dnn^Jaksi bora« lJržavni dolg v papiiju . . v srobru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akoije , . , . London 10 Lat. . Napoleoni...... 20 mark . . 100 italj. Ur ao. junij« isse. pred včeraj dano« . . . 101.30 101.40 . . . 101.40 10145 . . . 122.40 12275 . . 101.05 101.— . . . 351.10 350 30 . 119 90 119 85 . . . 9.52'/, 0.52 11.75 11.75 . 44 40 44 40 Tpina oane mejo na debelo In Domaći pridelki Mandoloni . . . svetlorudeči . . temnorudeči . . | kanarček . . . bohinjski . . , beli veliki . . . . mali . . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski ■aalo fino štajersko Ječmen it. 10 .... * 9 . . . . ■ 8 . . . . Zelje kranjsko .... B«P» • .... Krompir, štajerski . . Proao kranjsko .... Leia, kranjska .... Špoh ogerski..... Mast ..... Sava Mocca........ Cejlon Plant. fina . . . . Perl...... Java Malanj?..... Portoricco...... Guatemala...... San Domingo..... Malabar Plant..... n native..... Laguajra Plant .... n native .... Santo« najfiniji .... n srednje fini . . . „ srednji..... „ ordinar ..... Rio oprani ...... „ najfiniji...... . srednji...... Slfdkor Centrifugal I. vrste . Concass6 ...... v glavah ...... razkosani ..... BIS italijanski fini..... . srednji .... Japan fini AAA..... . srednji..... Raugoon eitra...... I....... I I...... . Petrolej tuski v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olje Italijansko najfineji . . . . srednjefino . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni Mesinski ..... Pomaranče . ..... Mandeljni Dalmatinski I . Bari . . f Pinjoli ....... . . . Sonči Dalmatinski . . . , Puljeiki....... Sr.okve Paljeik...... „ Grške v vencih, S.;:tanine ....... Vamnorll ........ OlbcM.......... Poleaovke srednje velikosti . . velike ..... . male...... Slanlkl v velikih sodih . . . .» ▼'/i ■ ■ ... sveplo .......... n 165, ~ 166— * 172.- 173— M 182,- 184— » 14«.- 148— » 163.— 164— »» 144.— 145— n 156-— 157— » —.— —._ S —.— — m * l4o!— 142— * 136.— 137— • 124.- 125— n 118.— 120— n » 143— 144— n 13fi.— 137— ■ 34.75 35.25 n 36.75 37— l» 38.2R 38.50 * 38.50 38.75 a 19.76 20— ■ 18.75 19.— ■ 16,— _,_ H 15 — _, _ n 11.50 —.— „ 1050 -•- . n 18— —•—■ n 6.— —,_ n 58,- «0.—. n 54.- 5H— • 28.— 29— * 31.- 31.50 n 3.50 4.50 saboj 6__ 7.- 100 K. —,_ _ n 59— 61.- 87.— 89— » . 10.50 lo!75 n n 19.25 12.50 n 37— 41 - n 24 — 25,— u 29— 31.- ■ 40.— 42.- » n n 4L— 42— it 4.80 4.90 s carino vred.) Cena od for. do for. 100 K. n n 9.50 975 n » n 9— 9^25 ■ 9.25 9.50 „ 9— 9.25 n 8 25 850 » H 7.25 7.50 n 7.50 7.60 ■ 65— 70 — n 8.75 9— ■ 9.75 12— „ 11.50 11.75 100 K. — •— —.— n n 9/25 9^50 n 55.— se- n 51.— sa.— ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Driavna taUsnlo«. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. junija J896. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Donaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Bovinj, Puli. 440 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 . ▼ Herpeije (in od Herpelj brzovlak v Pujj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj ▼ Herpelje. 8.20 popo!. v Divačo. 4.30 „ t Borit. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divač«. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja. Rovinja. 11.15 „ is Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 . brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.?9 popol. iz Borita. 9.35 .popol. iz Divače. P. N. Začasni odbor društva za pogozdovanje in olepševanje NabreŽine in okolice u\judno vabi slavno občinstvo na ustanovni shod, kateri bode v nedelo, dne 5. jnlija t. 1. točno ob 10. uri predp. v občinskem uradu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in pojasnjevanje društvenih pravil. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Razni nasveti in pogovori. V Nabrežini, dne 20. junga 1896. Začasni odbor. Ej]irokifUWfdlnfOMWG»3iraGnĐBfiĐGiB| PnaGfia »CniaGiiaPITCGirgirainnltnrdlorUfefilgBjl Zaloga pohlitva tvrdke Aleftftdndro Levi Minzi Tret. Via Rlborgo, 21 in Plazza Vecchia it 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zaBtonj »n Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroike. * I* Zdravljenje krvi Čaj „T I s o če r n I cvet' (Millefiorl). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, knkor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 10 nČ, ter so dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.