Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev»-34.- ^S	Celje, dne 27. avgusta 1949	Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
žena, tudi tebi je danes omogočeno cdejstvovanje v vseh
panogah našega gospodarstva. tudi ce si mati in gospo-
dinja, lahko štiri ure dnevno delaš v produkciji. tako
bos izboljšala svoj gmotni položaj, hkrati pa izpolnila
tudi svojo dolžnost do skupnosti.
Doslej so v okolici Celja
odkupili že več kot polovico
pšenice v šentpavlu, Ponikvi pri Grobelnem
*	in Trnovljah nimajo pravega odnosa
do odkupa
V okraju Celje-okolica je odkup žita
v polnem teku. Področje obširnega o-
kraja je razdeljeno na devet odkupnih
stanic, od katerih vsaka zajema po osem
do deset KLO. Taka stanica je stalna
oblika dela nove odkupne mreže v le-
tošnjem letu, ko je vsa iniciativa od-
kupov prešla od zadružnega v državni
sektor. Dočim smo še lani odkupovali
v nad 60 KZ, se je to delo preneslo
letos na nekaj centrov. Spričo začetnih
težav, ki jih je ta novost prinesla de-
loma neizkušenemu odkupnemu kadru,
je delo po nekaj dneh že normalno
potekalo, v kolikor ga z nerednim od-
dajanjem in namernim zavlačevanjem
niso ovirali nekateri špekulantski ele-
menti na vasi.
Ves odkup v okraju je bil časovno
razdeljen v tri dekade, tako da je naj-
prej pričel v ravninskih predelih, kjer
so morali pohiteti že zaradi bližajoče
se hmelj ske sezone. Od 20. do 30. av-
gusta bodo prevzemale odkupne stanice
iz KLO obrobnega predela, dočim mo-
rajo v višinskem predelu končati z de-
lom do 10. septembra.
Predpriprave za brezhiben potek od-
kupa so se izvršile že v juliju, ko so
KLO na osnovi žitnih površin ter hek-
tarskih donosov in ugotavljanju števila
družinskih članov, ki so na posestvih
stvarno potrebni, določali tržne presežke
in od teh obvezno oddajo. Nato so KLO
skupno z odkupnimi stanicami sestav-
ljali urni časovni plan za vsako gospo-
darstvo posebej. Odločbe so praviloma
prejemali na masovnih sestankih, kjer
so kmetovalci medsebojno primerjali
obveze do skupnosti. Nemalo je bilo ob
teh prilikah medsebojnih razkrinkavanj
zaradi utajenih površin in večjega hek-
tarskega donosa.
Uspehi dosedanjega odkupa v nižin-
skem predelu so lepi, vendar ne povsem
zadovoljivi. Zbrane je že nad 50 odstot-
kov pšenice okrajnega plana, isto je pri
ječmenu. Le pri ovsu, ki pa še ni po-
vsod omlačen, je uspeh slabši.
Nezainteresiranost ter slab odnos do
te važne odkupne akcije se zlasti kaže
v KLO Šentpavel, kjer je več zaostan-
karjev. Slični pojavi so tudi v KLO Po-
nikvi pri Grobelnem. Tam je teža vsega
dela na ramenih neodgovornega admi-
nistrativnega osebja — odbor pa stoji
ob strani. Nič boljša ni situacija v Tr-
novljah, kjer največja kmeta, predsed-
nik KLO Runovc ter Kožuh, še vedno
čakata in skušata dokazovati, da je bil
pridelek slab. Ta dva in še slični za-
viralci bodo padli pod udar uredbe o
odkupu žita, ki predvideva v takih pri-
merih do 50.000 din kazni.
Poudariti je treba, da povsod tam,
kjer so se KLO zavzeli za to pomemb-
no akcijo in kjer so znali pravilno go-
spodarsko in politično prikazati kmeto-
valcem važnost odkupov, ni bilo nobe-
nih motenj. Ta pomembna kampanja pa
ne sme iti tudi mimo frontne organiza-
cije, ki je kot iniciator izgradnje socia-
lizma v prvi vrsti zainteresirana pri
izboljšanju prehrane delovnega človeka.
Tudi s savinjskim hmeljem so hoteli
iniciatorii informbiroievske gonje
špekulirati na račun naših ljudi
Čeprav bi »dezinformbirojevci« svojo
propagando še tako potencirali, čeprav
bi dali na razpolago še vrsto najmoč-
nejših radio stanic (ki bi seveda kri-
čale na valovnih dolžinah jugoslovan-
skih radijskih postaj), čeprav bi izšlo še
več sovjetskih not (ki so po obsegu
lahko še večje in po žaljivem tonu še
bolj nesramne) — vse skupaj ne more
in ne bo moglo zakriti resnice o jugo-
slovanski stvarnosti, da jugoslovanski
narodi izpolnjujejo petletko, da grade
socializem. Naših narodov ni mogoče z
ničemer prestrašiti. Hrušč in trušč bi
si- judinovci rajši prihranili, saj nimamo
dlakavih niti umazanih ušes. Sicer pa
kaj bi to. Pri nas je prijetno ... Savinj-
ska dolina kipi od obiralcev hmelja. Ob
njihovi pesmi, ki govori o naši svetli
bodočnosti, postane vse drugo ničevo.
Da, hmelj, naše zeleno zlato, tudi ta
je vpleten v jugoslovanski nacionalizem,
po domače povedano, nismo pustili, da
bi z njim kdor koli špekuliral na račun
naših delovnih ljudi.
Ze leta 1945 so se znižale cene bana-
škemu hmelju na 45 din — seveda po
zaslugi ruskega intemacionalizma (beri
pritiska). Kljub temu, da je banaški
hmelj po kvaliteti slabši od savinjskega,
je sovjetska delegacija, ki je sklepala
trgovinsko pogodbo za hmelj, zahtevala,
da prodamo tudi savinjski hmelj po isti
ceni, to je po 45 din za kilogram. Po
dolgih diskusijah, prerekanjih in doka-
zovanjih je sovjetska delegacija izjavila,
da je pripravljena (blagohotno) dodati
še 5 din za kg. To se pravi, za 1 kg
savinjskega hmelja nam je SZ nudila
5€ din v času, ko smo naš hmelj lahko
prodali Ameriki za 98 din za kg. Ame-
rika pa ga je tudi rada plačala prav
zaradi odlik in postrežbe. Seveda smo
mi razumeli težave SZ in smo ji končno
tudi dali določeno količino hmelja 10
odstotkov ceneje kako • Ameriki. Čeprav
so nas Rusi sami uciii svojega prego-
vora (prijateljstvo je prijateljstvo, trgo-
vina je trgovina) ali po srbsko (ljubav
za ljubav, a sir za pare). V letu 1946
smo prodali SZ hmelj za 20 odstotkov
ceneje kot Ameriki. Toda, ponudiš mu
pest, pa hoče imeti celo roko, pravi slo-
venski pregovor, in glej res, SZ je za-
htevala v letu 1947, da prodamo hmelj
za 30 odstotkov ceneje od svetovnih cen.
Na to seveda naša država ni mogla pri-
stati. Sovjetska delegacija se je razbur-
jala zaradi takega »nezaslišanega nacio-
nalizma«.
Pa poglejmo za zaveso! Lansko leto,
torej takrat, ko že nismo dve leti pro-
dali hmelja SZ, se je naš hmelj, ki ga
je v prejšnjih letih dobila SZ, nahajal
v Marseillesu (Francija). Iz tega skle-
pamo, da ga je SZ preprodajala in torej
delala dobičke na račun naših delovnih
ljudi.
Savinjski hmelj je med žlahtnimi
hmelj i za gotove vrste varenja piva
najboljši, lahko se kosa s češkim in ga
včasih tudi prekaša. Posebno letos je
izredno povpraševanje po našem hmelju
in smo že večje količine prodali. Ob
priliki sestanka s trgovskimi delegaci-
jami dveh največjih ameriških firm, so
predstavniki teh firm izjavili, da sorti-
ment, postrežba in kvaliteta pri češkem
hmelju pada, da pa so prijetno pre-
senečeni, ker se pri nas tudi to stalno
izboljšuje. Verjetno je tudi češki hmelj
oškropila rosa resolucije Informbiroja,
kolikor je poznano, dobiva SZ iz Češko-
slovaške hmelj do 20 odstotkov ceneje
kot druge države.
Kakšno vrednost predstavlja hmelj za
naše gospodarstvo, pa nam kažejo sle-
deče primerjave. Za 1 kg hmelja bi mo-
rali izvoziti 10 kg masti ali pa 30 kg
pšenice. V inozemstvu dobimo za 1 kg
hmelja 3 kg bombaža ali pa 6 kg suro-
vih kož. Za 160 kg hmelja dobimo mo-
tor 10 Ks na pogon z nafto, enak ben-
cinski motor velja 105 kg hmelja itd.
Toda še nekaj drugega nam povedo
ti podatki. Za izdelavo takega motorja
na tekočem traku je potrebno 13krat
manj delovnih ur, kakor za količino
hmelja, ki ga moramo dati za tak motor.
V tem pa je tudi bistvo izkoriščanja
gospodarsko predvsem industrijsko ne-
razvitih džel po gospodarsko in pred-
vsem industrijsko razvitih deželah.
Taki ekonomski odnosi vladajo povsod
v kapitalističnem svetu, na žalost tudi
v socialističnem, po krivdi kominform-
birojevskih revizionistov. Iz takega dej-
stva je izhajala naša Partija, ki ji je
sreča delovnega človeka smisel obstoja,
ko je predložila našim narodom pet-
letni načrt za indiistrializacijo in elek-
trifikacijo dežele.
Zato danes odmeva po Savinjski do-
lini pesem hvaležnosti Titu in Partiji,
ponosna pesem ob misli na srečno bo-
dočnost.
Obiranje hmelja je v polnem teku, pridelek
je do količini normalen, po kvaliteti oa
boljši od prejšnjih let
Sončni dan, prav tak, kakršnega si želi
naš hmeljar. Oko uživa na živih slikah
po hmeljiščih. Ob zelenih šopih kobul
so sklonjene obiravke. Rute, obleke raz-
ličnih barv se zlivajo v celotno pisano
pestrost. Tu in tam valoviti kodri, krat-
ke hlače. Živahnost obiravk se je v po-
poldanski vročini ugnala. Nekam utih-
nile so, pogledi so jim uprti v kobule,
le roke pridno gibljejo. Zagorelih ob-
razov urno trgajo. Pa nekaj moških je
zašlo v ta ženski svet. Delo pa se jim
prav nič ne poda. Tega hrusta ob kraju
bi kar prijel in povedel v brigado iza
kaipitalno izgradnjo, tam je zanj pravo
mesto.
To tiho sliko pretrga petje pionirjev.
Oni so opravili v hmelju za danes. V
strumnem koraku se vračajo z zastavo
in pesmijo. Preostali del dneva bodo
izkoristili za oddih, za kopanje, igre in
študij. Po vseh vaseh srečaš disciplini-
rane pionirske čete. Priljubili so se pio-
nirji našim ljudem. Ne odtrgajo niti
jabolka. Sadja jim dovolj nabavijo naše
zadruge in vse proti plačilu. Marljivo
in lepo obirajo. Skupno naberejo briga-
de okrog 8.000 škafov dnevno. Norme
dosegajo in presegajo. Najboljša je tre-
nutno brigada Črnomelj—Trebnje, v
kateri je 88 pionirjev v 6 urah nabralo
400 škafov in s tem doseglo normo za
113,8%. Zelo dobra je brigada Ljublja-
na-okolica na Polzeli, Idrijska brigada
v Braslovčah in Ljubljanska brigada na
Gomilskem. Plevel Ančka in Košnik
Sonja obe iz Ljubljane, sta nabrali vsa-
ka 7 škafov v 6 urah. Brigade so za-
dovoljne s preskrbo in pomočjo, ki jim
jo nudijo naši krajevni odbori OF in
ljudski odbori. Komandanti so prosili
za nekaj popravk. V prejšnjem tednu so
pomotoma kritizirali predsednika kra- ;
jevnega ljudskega odbora v Braslovčah,
ki jim gre povsod na roke, tista krivda
pade na predsednika telovadn. društva, j
Tudi v St. Petru so neupravičeno očrnili
tovariša Kuharja in upravnika menze.
Pohvalno omenja štab pionirske briga-
de delavce iz opekarne Ložnice, ki so
darovali pionirjem 250 kg jabolk in 50
kilogramov sliv. Pionirske brigade se
bodo vračale 31. avgusta in 1. septemb-
ra. Zapustile bodo dober vtis dela in
reda. Starši naših pionirjev imajo tu-
kaj prilike videti prijetno vzgojno živ-
ljenje v teh brigadah. Napaka pa je tu,
da ni prave povezave med brigadami
in domačimi pionirji, ki naj bi se izra-
žala z Obiski in s sodelovanjem pri pri-
reditvah in tabornem ognju.
Obiranje se vrši v redu. Če izvza-
memo posamezne izpade Kovonika, Ku-
mirja iz Šentpavla ter Šerdonerja iz
St. Petra in Zajca so bile brigade AF2
lepo sprejete. Brigadirke AFZ dosegajo
pri delu povprečje starih obiravk, vne-
sle pa so v delo politično zavest. Lah-
ko rečemo, da se bo kvaliteta hmelja
ravno zaradi zavestnega dela naših bri-
gadnih obiralcev precej dvignila. Vkljub
poznejši dozoritvi, bo hmelj obran do
konca meseca. Prej so obiravke odšle,
ko so obrale pri svojemu kmetu. Letos
jih bo štab pravilno razmeščal do kon-
ca obiranja.
Polaga se važnost na kulturno pro-
svetno delo med našimi obiravkami. V
vsaki vasi se vrše krajše prireditve,
povezane s predavanji, Žalec in Št. Pa-
vel prirejata posebne kino predstave za
obiravce. V nedeljo dne 28. t. m. bo v
Žalcu večja prireditev povezana s tek-
movanjem najboljših obiravk in brigad
AFZ. Tudi pionirji bodo tekmovali. Vse
delo naših Savinjčanov je skoncentri-
rano v teh dneh za čim lepši pridelek
hmelja. Predsednik okraja uporablja
svoj dopust, da suši hmelj na zadružni
ekonomiji v Št. Juriju ob Taboru. Ne-
šteio ima obiskov na sušilnici. Iz so-
sednjih krajevnih ljudskih odborov pri-
hajajo kmetje, da se posvetujejo z njim
o hmelju, vstopu v kmetijsko obdelo-
valne zadruge itd.
Pridelek hmelja bo količinsko enak
ali ponekod večji od lanskega. Po kva-
liteti pa bo presegal vsa prejšnja leta,
tako da lahko mirno trdimo, da bomo
imeli najboljši svetovni hmeljski pri-
delek.
V nedeljo bodo merili krompirišča
in ugotavljali hektarski donos
Pred dnevi je izšla v Ur. listu LRS
uredlba o obveznem odkupu krompirja.
Kot vse ostale uredbe, ki zadevajo od-
kupe v letošnjem letu, ima tudi ta svo-
je značilnosti, ki jih loči od lanskolet-
nih. Glavna posebnost je v tem, da bodo
za odmero služile v glavnem površine,
s katerimi je bilo gospodarstvo zadol-
ženo po setvenem planu. Vrhutega pa
je tudi odstotek presežka, od katerega se
računa obvezna oddaja, za večje gospo-
darske skupine večji ter zajema do 90
odstotkov tržnega presežka v prvem ra-
jonu, kjer je zemlja po donosnosti naj-
boljša. Ostala dva rajona obsegata ob-
robni ter hriboviti teren okraja, kjer
tvori prehrana s krompirjem že važ-
nejšo vlogo, kot v ravninskem-žitorod-
nem predelu — tod je tudi odstotek pre-
sežka nižji ter pušča tudi več za krmo
živine.
Da zagotovimo reden in pravilen od-
km> krompirja, ki bo pričel že v nekaj
tednih ter da bodo zadolžitve KLO m
gospodarstev pravilne je nujno, da ta-
koj ukrenemo vse potrebno za uspešno
planiranje odkupa. V prvi vrsti je treba
ugotoviti utajene površine ter ha do-
nos. V ta namen izvaja okrajni odbor
OF Celje-okolica v nedeljo 28. avgusta
akcijo meritev vseh krompirjevih povr-
šin ter istočasnega določanja ha dono-
sa na področju 52 KLO. Pri tem delu
bodo .sodelovali vsi vaški sekretariati
OF ter celoten okrajni aktiv, ki bo oja-
čan s tovariši okrajnih ustanov in pod-
jetij. Tako bo pri tem delu sodelovalo
nad 1000 frontovcev, ter bo ena najbolj
množičnih akcij po osvoboditvi. KOOF
in KLO so pravočasno prejeli navodila
za predpriprave, ki obstojajo v postav-
ljanju vaških komisij, inštruktaži ter
administrativnih pripravah. Naloga 3
do 5 članskih okrajnih ekip v vsakem
KLO bo v tem, da bodo preverjale delo
vaških komisij ter dajale navodila za
uspešnejše delo, sestavljale bodo zapis-
nike o večjih utajitvah, ki so kaznive.
Ta akcija, ki bo služila uspešni iz-
vedbi odkupa krompirja, pa ni le važna
kot gospodarski ukrep, nego je tesno
povezana s splošnimi političnimi nalo-
gami ki stoje pred frontnimi organiza-
cijami v pogledu socializacije našega
kmetijstva ter v borbi proti vaškemu
špekulantstvu, mobilizaciji delovne sile
ter končno in v prvi vrsti: boljši in za-
dcslni preskrbi borcev za socializem.
V četrtek 1. septembra bodo izva-
jale to akcijo tudi frontne organizacije
v Savinjski dolini, kjer je trenutno to
delo neizvedljivo zaradi obiranja hme-
lja.
Pred nekaj tedni ustanovljena obdelovalna
zadruga na Vranskem dobro napreduje
V prvih dneh julija se je osnovala
prav v kotu Savinjske doline, tam kjer
se združujejo po bojih znamenite Dob-
rovlje z Menino planino ter Trojanami,
kmetijsko obdelovalna zadruga Vran-
sko.
2e od pomladi so tekli v tem prijaz-
nem trgu med delovnimi kmeti tega
naselja razgovori o nujnosti skupne ob-
delave zemlje. Mnogi izmed njih so
pravilno doumeli prednosti kolektivne-
ga dela, kakršno se lahko razvija le v
danih pogojih socialističnega gospodar-
stva, ob pomoči ljudske oblasti. Nemalo
pa je bilo in je še takih, ki nenehno
nasedajo vsaki sovražni paroli, ki jih
reakcija slabičem hvaležno meče v oči.
Ti slabiči in omahljivci so šli celo tako
daleč, da so potom svojih kurirjev po-
slali za časa trajanja ustanovnega obč-
nega Tibora pogoje, da pristopijo, če ne
bo za predsednika KOZ izvoljen eden,
pokretu naj predane jših članov. No, va-
rali so se razni Stancerji! Zbor je po-
stavil na čelo najvrednejšega iz svojih
vrst, kateremu lahko zaupajo vodstvo
mlade zadruge.
Ze prvi dan obstoja so se zadružniki
zagrizli v delo po brigadnem sistemu
Bivši hlapci, sedaj enaki med enakimi,
so prvikrat začutili toplino svoje zem-
lje zavedajoč se, da delajo zase. za ko-
Idkt-iv. 73. izfboljšanje življenjske ravni
vsega delovnega ljudstva.
Zadruga trenutno nd velika, obsega s
pašniki vred le 134 ha zemlje, vendar
ima vse pogoje, da se razvije v dobro
živinorejsko, hmeljarsko gospodarstvo.
Ker pa je trg Vransko, kulturno ter
upravno središče močnega zaledja kra-
jev Jeronima, Prekope in Šentjurja, se
bo v obdelovalni zadrugi razvila tudi
širša gospodarska dejavnost na polju
obrti. Ze danes snujejo kolarsko ter
kovaško delavnico, imajo pa že trgovin-
sko oskrbovalnico za že ustanovljene
zadružne ekonomije naštetih krajev.
Zadružniki so si znali pridobiti ple-
mensko živino par konj in nekaj po-
ljedelskih strojev. Trenutno preurejajo
hleve, ki bodo lahko sprejeli več ži-
vine. Mislijo pa že na moderne svinja-
ke, kjer bodo izpitali čim več prašičev.
Pripravili so tudi cel ha zemlje za en-
divijo, ki jim bo vrgla lepo vsoto de-
narja.
Vse to živahno delo pa budno sprem-
ljajo frontne organizacije v trgu, ki so
vesele novega gibanja in življenja. Nji-
hovi člani nudijo aktivno pomoč zadruž-
nikom pri delu za njihovo čim hitrejšo
vzrast. Ob takem poletu dela lahko z
gotovostjo trdimo, da bo zrasla na teh
skromnih temeljih močna socialistična
zgradiba, ki bo izboljšala življenje za-
družnikom samim ter dajala dovolj vi-
škov za rastoče potrebe delovnih ljudi.
V velenjskem rudniku so ustanovili brigado,
ki bo kmalu tekmovala zrn d&sego Sirotano-
večevega rekorda
Dne 22. 7. 1949. je uprava rudnika lig-
nita Velenje skupno s sindikalno pod-
ružnico in rudniško celico KP sklicala
sestanek najboljših rudarjev. Uvodoma
so jim razložili smoter tega sestanka, ki
je, ustanovitev brigade in pomen bri-
gadnega sistema, ki igra v današnji
i graditvi socializma, v borbi za dosego
j plana, tako važno vlogo.
Rudarji so z velikim navdušenjem
sprejeli predlog ter pristopili takoj k
organiziranju brigade. V živahnem raz-
govoru so ustanovili brigado številka
20 — nov porok za dosego plana. Z naj-
večjim navdušenjem so izvolili za svo-
jega brigadirja tov. Rogovnik Karla, ki
dela nesebično že 30 let v jami. Tov.
Rogovnik Kari je pa tudi eden prvih
kopačev na širokih mehaniziranih če-
lih, ki so se v rudniku uvedli leta 1947.
Brigado sestavljajo 3 odkopne številke
v katerih so prvenstveno najboljši, to
so mladinci. Delajo na III. etaži zapad-
nega revirja. Ena odkopna številka je
vroča, toda kljub temu dosega in pre-
sega normo.
Na sestanku so se sporazumeli in se
trdno odločili, da bodo pri izkopu in
številu vozičkov prekosili vse ostale
številke. Pripravljeni so celo, ko bodo
dani vsi pogoji, da prekosijo rudarja
Alijo Sirotanoviča. Obvezali so se, da
bodo iz svoje srede izločili vsakega to-
variša, ki bo kršil delovno disciplino ter
s svojim neumestnim postopkom zmanj-
ševal delovni učinek. Nadalje so si za-
dali nalogo, da bodo delovišča sproti za-
tesali, pri čemer bodo znižali nezgode.
Vsaka tretjina bo puščala, naslednji
odstrel j eni premog na delovišču, da se
bo izvoz istega lahko takoj pričel. S
tem je zasiguran boljši učinek in večja
tonaža. Za vse hibe in napake, ki bi se
eventuelno pojavljale na delovišču bodo
takoj obvestili brigadirja, ki jo bo skup-
no z upravo in sindikalno podružnico
odpravil v najkrajšem času. Poskrbeli
bodo med seboj tudi za skupno politič-
no in strokovno izobrazbo.
Brigada ima poleg svojega brigadirja
še na vsakem delovišču svojega prvo-
pisanega kopača, ki je podrejen briga-
dirju in skrbi za red, disciplino ter pra-
vilno organizacijo dela na delovišču.
Brigada šteje 36 ljudi.
S 1. avgustom je stopila brigada štev.
20 na delo. Nepopisen je bil elan teh
najboljših borcev za socializem, ki so se
zagrizli v delo, ter vkljub momentalnim
neugodnim prilikam v jami dosegli že
lepe uspehe, saj so prekoračili normo
za 4 odstotke. Med njimi vlada pravo
tovarištvo, delajo vzajemno, s čimer
najlepše dokazujejo, da razumejo smi-
sel brigadnega sistema v socialistični
graditvi.
Tudi drugi izven velenjskega kolek-
tiva poleg brigade štev. 20 pomagajo pri
izvršitvi plana rudnika. Preteklo nedeljo
se je udeležilo dela v rudniku 54 fron-
tovc£v, dočim jih bo 21, avgusta 83.
Na Boeu seka drva sindi-
kalna brigada »Potočnik
Romana*1 iz Celja
Brigada sestavljena iz članov sindi-
kata iz Celja in okolice je že v prvih
dneh pokazala velik uspeh. Kljub temu,
da je bilo skoraj vse orodje, ki ga je
prejela brigada od Gozdne uprave v
Poljčanah pokvarjeno, je v 12 delovnih
dneh nasekala 2.830 prm bukovih drv.
Brigada šteje 130 brigadirjev, ki so raz-
deljeni na tri čete, katere stalno tekmu-
jejo med seboj. Najboljši uspeh je do-
sedaj pokazala II. četa pod vodstvom
komandirja Humana, ki presega devno
normo 5-—10 odstotkov. Med desetinami
pa so najboljše desetine tov. Krajnc
Franca, Pušar Stanka, Špilar Joška in
II. desetina 2. čete, ki stalno presega
normo do 30 odstotkov in je že šest-
krat prejela prehodno zastavico, kot.
najboljša desetina. Med posamezniki so
najboljši: Goričar Janda, Kotnik Stan-
ko, Pušar Stanko, Debeljak Ciril, Prah
Alojz, Arnoš Anton, Volavšek Franc,
Vošinek Ivan, Klos Rudi, Knez Rudi,
Povalej Slavica in še mnogi drugi. Pro-
store kjer stanujejo, so si lepo uredili,
ter okrasili s slikami in parolami. Hra-
na je dobra in izdatna, ne primanjkuje
pijače ter večernega brigadnega raja-
nja. Nazorni grafikoni prikazujejo
dnevno produkcijo po desetinah, četah
in celotne brigade.
Nepravilen odnos do brigade pa je po-
kazala Gozdna uprava v Poljčanah. Ko
je brigada »Potočnik Romana« prispela
v Poljčane ni dobila od uprave vodiča,
ki bi jo odpeljal na sekališče. Zgradba,
kjer je sedaj nastanjena ni bila pri-
pravljena za brigado, ter so si morali
brigadirji sami delati ležišča in počistiti
prostore. Uprava niti ni preskrbela bri-
gadi kuhinjsko posodo, niti orodja.
Tak slab odnos ima Gozdna uprava v
Poljčanah tudi do svojih stalnih delav-
cev, ki celo 2 do 3 mesece ne prejemajo
svojih prejemkov. Oglarji, ki kuhajo
oglje živijo v slabih razmerah, ter jim
uprava ne nudi zadostne pomoči.
Zadnji čas je, da Gozdna uprava z
upraviteljem na čelu odoravi vse te na-
pake, uredi vsa vprašanja in s tem po-
kaže pravilen odnos do brigade in skup-
nosti.	Š. D.
Stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 34
Vsak izgubljen dari, vsaka
izgubljena ura vseh, ki še niso
vključeni v proizvodnjo, je nam
vsem v veliko škodo
2e samo dejstvo, da smo rešili pro-
blem nezaposlenosti, da smo odpravili
vrste, ki so še 1946. in v začetku 1947.
leta stale pred takratno borzo dela,
predstavlja velikansko vrednost za na-
še narodno gospodarstvo in tiste, ki so
se rešili stare skrbi — pomanjkanja.
Od tedaj, po komaj dveh letih se je
samo v okraju Celje-okolica vključilo
sto in sto novih delovnih moči v vse
panoge naše industrije. Ko smo ravno
ugotavljali, da ni nobenega človeka, ki
naj bi ga vključili v delo in smo celo
tarnali, je iznenada stopila pred nas
gozdna akcija. Niti se nismo dobro za-
vedli in že je nad tisoč frontovcev-
brigadirjev podiralo les v Ojstrici, Jur-
kloštru, Rakovcu in drugod. Predvideni
plan je bil izpolnjen iz vrst brigadirjev,
pa so prišli novi delavci v Železarno
Store, k »Betonu«, v Velenje in druga
podjetja.
Nastala je potreba pomoči pri kapi-
talni izgradnji. Tudi to delo so opravili
delavci množičnih organizacij, od ka-
terih se je lepo število vključilo za
stalno delo.
Kmetje, predvsem veliki so kričali:
»vse bo vrag vzel, kdo bo obdeloval
zemljo, kdo obiral hmelj? Kakšna go-
spodarska škoda, kje bomo dobili de-
vize?« In glej zopet čudež! V Savinjski
dolini se je kar v nekaj dneh znašlo na
tisoče obiralcev, ki so se kakor mravlje
razlezli po hmeljiščih in začeli podirati
hmelovke. »Ljudi je preveč, jaz jih ne
rabim več in jaiz tudi ne, so začeli po-
tihoma godrnjali kmetje.« In res jih je
preveč za kmetijstvo — naše tovarne
bodo zopet dobile svežo delovno si.o.
Se velikanske rezervne delovne sile so
na podeželju, še nekaj tisoč jih je
ugotovljenih pri zadnjem popisu. Pro-
stora po naših tovarnah je dovolj, dela
preveč.
Zakaj pa stojimo ob strani, ko gre za
tako važno nalogo, kakor je Vključe-
vanje v produkcijo še vseh tistih, ki bi
s svojimi rokami, sposobnostjo lahko
pomagali pri skupnem delu.
Okrajni Štab delovnih brigad ne sme
biti osamljen, ne sme biti sestavljen iz
ljudi, ki še ne razumejo, da naše tovar-'
ne ne bodo šle, da ne bo potrebnih pro-
duktov, če ne bo delovne sile. Okrajni
štab moramo biti mi vsi tudi ti, ki si
član sindikata in ti mladinec, pa ti to-
varišica iz AFZ in ti iz Zveze borcev.
Mi vsi moramo povedati našim sosedom,
ki še niso sploh ali pa so nedovoljno
zaposleni, da jih čakajo naše tovarne,
naiša gradilišča in, da jih delovni stroji
zahtevajo.
Stalnih delavcev, sezonskih, začasnih,
žena za 4 urno zaposlitev je še lepo
število. Vsak izgubljen dan, vsaka iz-
gubljena ura vseh teh, še ne vključenih
tovarišev in tovarišic predstavlja za nas
vse večjo škodo. Sami sebi ne bomo
škodovali in tudi ne bomo dovolili, da
bi kdor koli držal križem roke, ko ust-
varjamo nekaj tako velikega kakor je
naša petletka.
kot je potrebna izvršitev poziva na
odslužen je kadrovskega roka ali po-
dobno. Ce globlje pogledamo v to stvar,
bomo videli, da gre tu v obeh prime-
rih za obrambo naše domovine, samo
razlika je v načinu in pa smotru. V
prvem primeru gre za obrambo gospo-
darstva naše države, za onemogočanje
vseh naših klevetnikov, za izvrševanje
nalog našega petletnega plana, dočim
gre v drugem primeru za obrambo do-
movine. Ce bomo tako gledali na to
stvar, nam bodo vse premestitve uspele
kar najboljše.
Pri dosedanji praksi se je izkazalo,
da nekateri delavci povsem pravilno
razumejo to vprašanje, ker se pač za-
vedajo, da bodo s svojo vključitvijo
v težko industrijo vodili osnovno borbo
za dosego načrtov v okviru petletnega
plana. Na drugi strani pa so se ne-
kateri delavci izgovarjali na vse mo-
goče načine. Zanimivo je to, da so se
izgovarjali prav tisti, ki so tudi sicer
zelo nedisciplinirani in ki pri svojem
delu ne pokažejo dovoljnega efekta.
V nekaterih primerih, kot n. pr. v
Okrajnem magazinu Celje-okolica pa
uprava, t. j. direktor ne pusti odnosno
ovira delavca, da bi se vključil v težko
industrijo, čeprav je bil delavec s tem
sporazumen in celo vesel, da bi se tja
premestil, ali z drugimi besedami, da
se je zavedal važnosti vključitve v pri-
oritetna podjetja, v konkretnem slučaju
v Turboinstitut v Ljubljano. Komisiji,
ki je pregledovala delovna mesta in
sklepala, kdo bi lahko bil premeščen,
je računovodja, h kateremu se je ko-
misija obrnila, ker ni bilo slučajno
direktorja doma, dejal, da se posamez-
niki lahko pogrešajo, vendar direktor
drugi dan delavcu ni hotel izročiti
knjižice potem, ko je že prejel odločbo
o premestitvi. Izgovarjal se je, da je
dotični zelo pozitiven človek in neob-
hodno potreben v podjetju, iz česar je
sklepati, da je direktor mnenja, da se
pozitivni ljudje potrebujejo samo v
Okrajnem magazinu in ne tudi v Tur-
boinstitutu.
Zanimivo je namreč to, da so v pre-
težni večini vse uprave razumele po-
trebo po premestitvi delovne sile, le
v nekaterih izjemnih primerih je ko-
misija naletela na odpor ali z drugimi
besedami, posamezni vodje podjetij bi
morali bolj pomisliti o važnosti te
akcije.
Naloga nas vseh je, da se tega pro-
blema lotimo v dovoljni meri v okviru
naših možnosti. Eni bodo tu sodelovali
s prepričevanjem, drugi zopet na razne
druge načine. Pri vsem delu naj nas
pa vodi osnovna motivacija, da je za-
dostitev kadrov v težki industriji stvar
nas vseh, stvar naše boljše bodočnosti.
V KraidVrtem odboru Sv. Lovrenc mi Prebol-
du itBi vcišisc čimprej zahtevajo in gjfma&aio
odo/^viti vsa nepravilnosti
Pravzaprav bi lahko rekli, da je v tem
krajevnem odbore potrebno najti tistih
nekaj ljudi, ki so krivi, da delo ne teče
tako kot je treba, pa bo vse v redu. Z
aktivizacijo vseh članov množičnih or-
ganizacij in ljudske inšpekcije bi bili
lahko to delo opravili že zdavnaj, ker
ga pa niso, bodo morali storiti to čim-
prej, ker prav gotovo ne bodo dovolili,
da bodo poedinci kvarili ugled vsega
prebivalstva.
Mai o čudno se sicer sliši, ko govori-
mo o kraju, ki je dal toliko dobrih bor-
cev, aktivistov in drugih delavcev in
vendar je potrebno, ker se mora stanje
urediti v interesu vseh.
Ce še nikoli niste bili v tem kraju
boste težko našli sedež KLO-ja kljub
temu, da se nahaja tik ob cesti Sv. Pavel
—Griže. Skrili so ga v majhno, mračno,
polno prahu, nereda in s sitnimi mu-
hami napolnjeno čumnato tako, da ga
niti nekateri odborniki pri belem dne-
vu ne najdejo. Prebivalci, odborniki in
množične organizacije delajo s tem ve-
liko sramoto kraju, kjer naj zaseda in
opravlja svoje posle najvišji organ obla-
sti. Med približno 180 hišami niso mogli
najti drugega prostora.
Ni čudno torej, če je tudi ostalo delo
podobno zunanjemu izgledu prostora
krajevnega foruma. Vprašajte odbornike
ali pa prebivalce tega odbora, kdaj je
bil zadnji zbor volivcev, kdaj so odbor-
niki zadnjikrat polagali obračun svoje-
ga dela in kdaj je zbor volivcev raz-
pravljal o problemih, ki jih ima vsak
in tudi ta krajevni odbor. Krajevnega
podjetja nimajo nobenega, in tudi ni
izgleda, da bodo nekaj ustvarili. Zad-
njič so se sicer pohvalili z zadružno
šivalnico niso pa omenili, da nekateri,
iz te šivalnice delajo kamen spodtike
in, da ni bilo sestanka, da se ne bi
sprli zaradi iste. Tudi to niso povedali,
kako vozijo s šivalnico, da zaposlenih
šivilj sploh nimajo prijavljenih in, da
že dolgo odlašajo z uvedbo norm in na
ta način onemogočajo ugotavljanje sto-
rilnosti in pravilno plačevanje. Pa še to
bi morali dodati, da se od zadružnega
odbora prav nihče ne zmeni za to de-
lavnico in da torej ni nič čudnega če
nekaj ni v redu.
V lanskem in predlanskem letu se je
v Seščah sicer vse obračalo. Kopali so
rove za vodovod. Kljub nekaterim pre-
prekam so to delo izvedli. V lanskem
letu so naredili celo revolucijo. Prvi v
Celjskem okraju so zgradili velik za-
družni dom, ki je bil in je še lahko
ponos ne samo Šeščanom in KLO-ju
Sv. Lovrenc temveč celemu okraju.
Odprl: so v istem trgovino, imeli so že
nekaj prireditev, sedaj pa že precej
časa stoji nedotaknjen — čaka nove
prostovoljce, ki naj bi ga popolnoma do-
končali.
Pred nami so odkupi. Vsi prav dobro
verno, da mora delovno ljudstvo po
naših tovarnah biti preskrbljeno s hra-
no, vemo pa tudi, da so in bodo posku-
šali to delo onemogočati bogati kmetje,
ki zavirajo izvedbo tudi drugih nalog.
2e pri določanju hektarskega donosa
je bilo v KLO Sv. Lovrencu ugotovljeno,
da se nekateri špekulantski elementi
še niso spametovali. Omeniti je treba,
da sta kmetovalca Zličar Anton in Ku-
pec Marija in še nekateri drugi utajili
setveno površino in da sta prva dva
bila kaznovana s 40 in 45 tisoč din kaz-
ni. Pa tudi to jim ni bilo dovolj. Na
dan oddaje ista dva nista hotela v do-
ločenem roku pripeljati žita na odkupno
mesto izgovarjajoč se, da jim ne bo ni-
česar ostalo. Poleg teh je precejšnje
število takih, ki niso poravnali davkov
za 1948 leto, drugi niso oddali mleka,
skratka veliki še vedno mislijo da bo-
do lahko igrali gospoda na račun delov-
nega človeka. Odkupi se nadaljujejo.
Tisti, ki dosedaj niso zadostili oddajam
bodo prejeli zasluženo kazen, naloga
ljud. odbora pa je in vseh množičnih
organizacij, da pregledajo svoie vrste,
da iz istih odločno očistijo vse špeku-
lantske elemente in jih onemogočijo pri
njihovih umazanih težnjah.
V Sv. Lovrencu mora biti red, kakor
i je drugod, kjer se zavedajo važnosti
j izvajanja zadanih nalog. S skupnim de-
lom ne bo težko izvršiti vse tisto, kar
od nas zahteva današnja borba. Nihče
se ne sme pustiti motiti od kogar koli,
ki bi hotel delo ovirati najmanj pa od
tistih, ki špekulirajo na račun delov-
nega človeka.
Odbor in množične organizacije se
morajo utrditi, prvo očistiti svoje vrste
in pomesti tudi z vsemi drugimi ele-
menti, ki ne spadajo v njihove vrste.
KLO Sv. Lovrenc ima še številne dru-
ge napake, Iki zaslužijo vsako grajo
predvsem zato, ker iste izhajajo iz ne-
budnosti večine delovnih poštenih ljudi.
Seveda ne bo nihče dovolil, da bi se
nekdo igral s trudom in zalaganjem
vseh, ki izpolnjujejo vse naloge in, da
so predvsem vsi volivci in člani mno-
žičnih organizacij zato odgovorni, da
bodo čimprej naredili red.
Tudi pri premeščanju delavcev
iz drugih podjetij v težko indu-
strijo ponekod še ni pravega
razumevanja
Eden izmed osnovnih principov na-
šega celotnega gospodarstva je popolna
osamosvojitev. Ce bi s tem v zvezi ho-
teli detajlno analizirati vprašanje pred-
aprilske Jugoslavije glede na odvisnost
od tujih držav, bi videli, da tako stanje
nikakor ni mogoče za našo novo drža-
vo. Zakaj bi mi dopustili, da bi n. pr.
Francozi iz naše bakrene rude, ki se
koplje v Boru, v svojih tovarnah v
Franciji proizvajali take množine zlata,
da so z njim odnosno njegovo vred-
nostjo krite vse režije, na drugi strani
pa bi še iz naše rude izdelane bakrene
izdelke uvažali po zelo visokih cenah
v našo državo. Naša nova država s svo-
jo novo ureditvijo in ljudsko oblastjo
je vsekakor sposobna bakreno rudo sa-
ma predelovati in iz nje sama izdelo-
vati v svojih tovarnah vse proizvode,
ki so nam potrebni.
Prav takšno je vprašanje z vso ostalo
industrijo. Naša ljudska revolucija, ka-
tero je vodila Komunistična partija, je
smer razvoja našega gospodarstva po-
polnoma drugače začrtala. Tovarne si
bomo zidali sami, zato da bodo pro-
izvajale vse stroje od največjega do
najmanjšega, od enostavnega do naj-
bolj kompliciranega. Osnova zato nam
je vsekakor podana v velikih neizmer-
nih rudnih zakladih, ki se skrivajo v
naši Bosni, Črni gori, Makedoniji itd.
Danes nam že vsak otrok ve pove-
dati, da je osnova za razvoj naše in-
dustrije kot celote in osnova za dvig
našega življenjskega standarda sploh
močna, zelo razvita težka industrija.
Elektrifikacija in razvoj težke indu-
strije sta torej naša osnovna cilja in
rato mora biti ravno borba za razvoj
teh dveh panog gospodarstva najbolj
sistematična in najpopolnejša. Jasno
je, da so za realizacijo tega načrta, t. j.
ca razvoj težke industrije predvsem
potrebni kadri in močna moška kot tudi
ženska delovna sila. Vprašanje razvoja
težke industrije in vprašanje dovajanja
delovne sile v težko industrijo je pa
postalo še bolj aktualno v sedanjosti
in bližnji preteklosti predvsem zaradi
tega, ker je izšla tista zloglasna reso-
lucija Informbiroja, ki je imela za po-
sledico do neke mere prekinjanje tr-
govskih pogodb, ki so se predvsem na-
našale poleg ostalega na predmete, po-
trebne za elektrifikacijo in pa stroje,
potrebne za razvoj težke industrije.
Naši delovni ljudje so v času, ko je že
t veljavi resolucija Inf ormbiroj a, do-
kazali, da so trditve njenih pristašev,
češ »da Jugoslavija plana ne bo izpol-
nila, ker je postal nerealen«, neresnične
in klevetniške. Vsakdo lahko vidi in
je priča vsakdanjim novim zmagam,
vsakdanjim novim racionalizacijam itd.
Tudi vprašanje kadrov odnosno de-
lavcev v težki industriji je bilo potre-
bno rešiti in ga je potrebno še reševati.
Osnovna naloga nas vseh je, izvesti
vključitev vse razpoložljive rezervne
delovne sile, t. j. one sile, ki še do da-
nes ni občutila potrebe, da se vključi
v splošni delovni proces. Toda ker je
izvedba take hitre vključitve zelo o-
težkočena, je bilo treba v pogledu za-
dostitve delovne sile v težki industriji
izbrati nov način, ubrati novo smer, ki
je izražena v tem, da se delavci iz manj
važnih podjetij, predvsem lokalnega
Enačaja, premeščajo v prioritetna pod-
jetja. Tu ne gre za neko po zakonu
■eosnovano stvar, ker je vprašanje
premestitve zakonsko določeno v 28.
61e«u Uredbe o ustanavljanju io pre- !
nehanju delovnih razmerij, kjer se re-
publiški minister za delo pooblašča, da
v izredno nastalih potrebah lahko pre-
mešča in pravilno r&amesti delovno si-
lo, t. j. že v produkciji zaposlene de-
lavce. Premestitev se izvrši na podlagi
posebne premestitvene odločbe. Pouda-
riti je treba pri tem dejstvo, da je iz-
vršitev te odločbe nujna, prav tako
Novi rekordni uspehi naših rudarjev - neovrg-
Ijiv dokazni material o lažeh Informbiroja
Medtem ko Informbiro še kar vali
klevete in ogabne laži na naše delovne
ljudi, pa se noče pri nas nič takšnega
zgoditi, kar bi Informbiro s svojo zlo-
činsko klevetniško kampanjo rad do-
segel. Vedno novi in vedno večji de-
lovni uspehi ponovno pričajo, da nas
vse to, kar prihaja zlonamernega iz
informbirojevskih dežel, ne more zbe-
gati — pač pa le nasprotno: še bolj smo
postali samozavestni in še krepkeje
smo se zagrizli v graditev socializma
z lastnimi silami, še trdneje smo strnili
obroč okoli svoje junaške Partije in
tovariša Tita.
Odkar je Ali j a Sirotanovič v rudniku
Breza v osmih urah nakopal' s svojo
brigado — skupaj 7 ljudi — 258 va-
gončkov ali 152 ton premoga in s tem
znatno nadkrilil prvi rekord Stahanova,
se je tekmovanje med brigadami v ko-
panju premoga po Sirotanovičevi me-
todi razvilo ne le med brigadami rud-
nika Breze, marveč tudi med brigadami
rudnikov Srednje Bosne.
Nekaj dni potem, ko je Alija Sirota-
novič dosegel svoj znani rekord, ga je
v istem rudniku že presegel Nikola Ško-
bič, ki je v eni izmeni s svojo brigado
nakopal 276 vagončkov ali 166 ton pre-
moga. Kmalu so tudi druge najboljše
brigade v tem rudniku presegle prvi
rekord Stahanova. Dne 8. avgusta je
Mujo Bajrič s svojo brigado dosegel
132 ton, za njim Osman Buletovič 131
ton. Dne 12. avgusta se je Čamil Beljič
ostro približal Sirotanovičevemu re-
kordu in nakopal 149 ton, Mujo Bajrič
je povišal svoj rekord na 147 ton, med-
tem ko je mladinec Omer Omerhodžič
s 6 drugimi mladinci kot prvi mladinec
presegel rekord Stahanova, ko je na-
kopal 105 ton premoga in s tem izpolnil
tridnevno normo.
Kako je novo tekmovanje vplivalo
na uspehe drugih rudarjev v rudniku
Breza, nam potrjuje dejstvo, da je ce-
lotni kolektiv Breze dne 12. avgusta iz-
polnil svoj dnevni plan s 142%, čeprav
ima rudnik za eno tretjino manj de-
lavcev kakor je planirano.
Gibanje za večjo produktivnost dela
se je močno razvilo v rudniku Zenica.
Sledeč zgledu Alije Sirotanoviča je
rudar Ibrahim Trako v torek dosegel
nov rekordni uspeh. V tekmovanju v
počastitev II. zleta udarnikov Bosne in
Hercegovine je Ibrahim Trako s svojo
brigado, ki šteje skupaj 12 ljudi, izkopal
v osmih urah 310 vagončkov ali 232
in pol tone premoga in s tem dosegel
nov velik rekord, ki ga lahko posta-
vimo v vrsto najboljših uspehov naših
rudarjev. Uspeha Ibrahima Traka se-
veda ne moremo neposredno primerjati
z uspehi Alije Sirotanoviča, ker je bii
dosežen pod drugimi pogoji in z bri-
gado, ki šteje 12 ljudi, medtem ko je
štela' Sirotanovičeva brigada 7 ljudi.
Vendar nam 323 %na izpolnitev norme
pove, v kako velikem obsegu je Ibra-
him Trako dvignil produktivnost_dela
svoje brigade.
Tudi rudarji v rudnikih v Aleksincu
nočejo zaostati za bosanskimi rudarji.
Najboljši kopač tega rudnika Jože Rifli,
nosilec reda dela III. razreda, je sesta-
vil brigado in začel tekmovati za čim
višjo produktivnost dela. Medtem ko
je po stari metodi dela 18 ljudi nako-
palo 60 do 70 vagončkov premoga, je
Riflijeva brigada, ki šteje samo 11 lju-
di, že prve dni nakopala po 90 vagon-
čkov, pozneje pa je to količino stalno
dvigala in dosegla tudi 140 vagončkov.
Tudi v senjskem rudniku se je več-
kratni udarnik Dušan Timotijevič za-
vezal na partijskem in sindikalnem se-
stanku uvesti Sirotanovičev način dela.
V	poizkusnem tekmovanju je dosegel
že velike uspehe, v prihodnjih dneh pa
bo skušal doseči rekord Alije Sirota-
noviča.
Gibanje za čim večjo produktivnost
dela v premogovnikih je enako zajelo
rudarje v premogovnikih Hrvatskega
Zagorja, kjer se že drugi teden razvija
tekmovanje med najboljšimi brigadami.
V	rudniku Konjščina je brigada Juraja
Kebeta presegla normo za 232%, v
medjimurskih rudnikih pa je brigada
Martina Podgorelca prekoračila normo
že za 210%.
K izmenjavi izkušenj najboljših bri-
gad bodo mnogo pripomogli tudi obiski
posameznih brigad v drugih rudnikih,
ki so v zvezi s tekmovanji za čim več-
je preseganje norme. Tako je nedavno
odšla skupina najboljših rudarjev tr-
boveljskega rudnika v raški rudnik,
najboljši rudarji iz Trbovelj pa so po-
zvali Alijo Sirotanoviča, naj pride tek-
movat v Trbovlje. Prav tako so Alijo
Sirotanoviča povabili na tekmovanje
raški rudarji.
V tekmovanju rudarskih kolektivov
Sloveftije je v juliju premogovnik v
Senovem zopet dosegel prvo mesto
med velikimi rudniki v Sloveniji. Plan
je izpolnil za 111% in je pri ocenjeva-
nju tekmovanja dobil 91,7 točk. V zad-
njem mescu so ustanovfilj dve novi
proizvodni brigadi. Najboljši uspeh je
dosegla številka 24, ki je presegla nar-
mo za 33%, medtem ko morajo neka-
tere delovne številke, predvsem št. 60,
še izboljšati svoje delo.
Na drugem mestu med velikimi rud-
niki je Trbovlje (109%) in na tretjem
mestu Lendava, ki je dosegla 102%
plana.
V	skupini srednjih rudnikov je do-
segel prvo mesto rudnik kaolina v Cnni
(103%), kjer so k uspehu največ pri-
pomogli Marija Ramšak, Franc Golin,
Blaž Lišnik in Jože Pustoslemšek. Dru-.
go mesto v tej skupini rudnikov je
dosgel rudnik v Pečovniku (109%).
V	tretji skupini (mali rudniki) je na
prvem mestu rudnik črnega premoga
v Timovu, ki je dosegel 139% plana.
Na drugem mestu pa je premogovnik
v Ilirski Bistrici.
Vsi potrošniki električna energije v Celju in
okolici morajo vestno izpolnjevati sklepe
o varčevanju z električno energijo
V preteklem tednu je bila na OLO-ju
Celje-okolica konferenca zastopnikov
, vseh elektrificiranih KLO-jev. ter za-
stopnikov množičnih organizacij. Kra-
jevni odbori Žalec, Šentjur pri Celju,
Sentpavel pri Preboldu, Štore, Škof j a
vas, Sv. Lovrenc pod Prožinom, Griže,
Goto vi je, Letuš, Polzela, Nova cerkev
in Rečica pri Laškem pa niso smatrali
to konferenco za eno izmed najvažnej-
ših ter s svojim malomarnim odnosom
dopustili, da gre mimo njih.
Namen konference je bil, prikazati
vsem navzočim, pomen in važnost var-
čevanja električne energije. Ob tej pri-
liki je bilo naglašeno, da bo v bodoče
lahko vsak posameznik, prav tako pa
tudi velika m mala podjetja, trosil le
ono energijo, ki jo za proizvodni pro-
ces nujno rabi in da bodo posamezniki
in manjša podjetja z isto štedili in jo
odstopili večjim podjetjem ki rabijo
energijo v gotovem predvidenem času.
Razumljivo je, da bo štednja le te-
daj koristna, ako bo prodrla v vse sloje
in bo vsak državljan, bodisi le kot na-
vaden potrošnik razsvetljave, bodisi
kot obrtnik sodeloval pri organizaciji
izvedbe štednje. Torej le na ta način
bo dosežen tisti efekt štednje in le na
ta način si bomo prihranili potrebne
rezerve KWH za našo industrijo.
Za izvedbo tega so vsi navzoči spre-
jeli sklepe, po katerih se mora v bodoče
ravnati vsak potrošnik električne ener-
gije.
1. Zmanjšanje porabe električne ener-
gije v času največjega obratovanja in-
dustrije, to je od 7 do 12 ure in v času
svetlobnih konic.
2.	Zmanjšanje porabe električne ener-
gije v vsem dnevnem času, kar naj bi
v prvi vrsti izvršili odjemalci široke
potrošnje.
3.	Znižanje celotne povprečne obtež-
be v industriji in vskladenje obratne
konice na čas, ki ne spada v konico
omrežja.
4.	Povsod obvezno ukiniti vso nepo-
trebno razsvetljavo. (V raznih hodnikik,
dvoriščih itd.)
5.	Prepovedati vsako uporabo elek-
trične peči, ter vplivati preko množičnih
organizacij (posebno v večjih industrij-
skih naseljih), da se omeji v dopoldanskih
urah in v večerni konici uporaba vseh
vrst kuhalnikov, likalnikov in motor-
jev, katere posedujejo posamezni obrtr-
niki in kmečka gospodarstva.
6.	Vsti tisti, kateri se poslužujejo mo-
torjev, najsi bodo kmetje ali obrtniki,
da jih v bodoče uporabljajo izključno
samo v popoldanskih urah.
7.	Najstrožjo prepoved uporabe elek-
trične energije za segrevanje stanovanj-
skih prostorov.
Naloga krajevnih kontrolorjev postav-
ljenih od strani KLO-jev bo, da se bo-
do na licu mesta prepričali glede pra-
vilne potrošnje električne energije, v
kolikor bodo pa ugotovili, da se posa-
mezni koristniki ne ravnajo po skle-
pih sprejetih na tej konfernci, bodo
podvrženi najstrožji kazni in sicer po-
leg denarne kazni tudi z začasnim, ▼
težjem primeru pa celo s trajnim od-
vzemom električnega toka.
Upamo, da si bodo vsi koristniki znali
tolmačiti sklepe konference, ter da ne
bo prišlo do nepotrebnega kaznovanja.
ZGRADITEV SOCIALIZMA ZAHTEVA NA TISOČE NOVIH DELOVNIH
ROK. PRIKLJUČI SE TUDI TI VELIKI ARMADI DELAVCEV - BORCEV
ZA LEPŠE ŽIVLJENJE. S TEM SI BOŠ IZBOLJŠAL GMOTNI POLOŽAJ
IN POMAGAL SVOJEMU NARODU ZGRADITI LEPŠO BODOČNOST!
Leto II. — Štev. 34
»celjski tednik«
Stran S
Mladinska organizacija v Celju
bo aktivneje pristopala k tehnični vzgoji
svojih članov
XIII. plenum Ljudske tehnike Jugo-
slavije je na svojem zasedanju poudaril
veliko važnost tehnične vzgoje mladine,
sodelovanju mladinskih organizacij z
organizacijami Ljudske tehnike in nji-
hovim konkretnim nalogam.
V	tednu tehnike smo imeli v Celju
ogromne uspehe, iz česar se jasno vidi,
da naši ljudje razumejo in se zavedajo
potreb, vložiti vse svoje sile in, da
kljub vsem motnjam, omalovaževanju
in prevaram s strani tvorcev resolucije
Inf ormbiroj a zgradijo socializem, v tej
zvezi pa ustvarijo tehniko in si jo o-
svojijo. Uspehi, doseženi v zadnjem času
v naši industriji, množično gibanje no-
vatorjev in racionalizatorjev, Sirotano-
vičevo gibanje, govore o tem, kako ši-
roke možnosti je ustvarila naša socia-
listična domovina za razvoj znanosti in
tehnike. To kaže, kako ogromen smisel
in interes imajo naši ljudje za osvajanje
in nadaljnji razvoj tehnike, ko bijemo
borbo za izpolnitev naših planskih na-
log.
Po drugi strani pa se vprašamo, ko-
liko je napravila mladinska organizacija
za dvig tehničnega kadra, pri osnova-
nju organizacij Ljudske tehnike in šir-
jenju tehnične ravni med našo mla-
dino. Ce vzamemo samo primer dose-
danjega sodelovanja mladinske organi-
zacije z Ljudsko tehniko, lahko prizna-
mo, da je bilo delo zelo slabo. Od vsega
članstva Ljudske mladine v Celju ak-
tivno sodeluje v organizacijah Ljudske
tehnike 765 mladincev in od tega samo
58 vajencev. Poleg tega bi vodstva
Ljudske mladine bodisi z dajanjem ini-
ciative za ustanavljanje novih klubov,
bodisi v obliki pomoči organizacijam,
v obliki neposredne pomoči Okrajnemu
odboru Ljudske tehnike in pri širjenju
organizacije Ljudske tehnike po pod-
jetjih, šolah in ustanovah na rasi, lahko
več napravila.
DELO NA VASI
Vsa tehnična zaostalost dežele pri nas
je dediščina predvojne kapitalistične
Jugoslavije. Ce hočemo izgraditi pri nas
socializem, moramo deželo industriali-
zirati in elektrificirati, da pa izpolnimo
to nalogo, potrebujemo tehniko, stroje
in ljudi, ki znajo ravnati s temi stroji.
Če hočemo dvigniti iz zaostalosti mno-
žice naših ljudi v celih pokrajinah, mo-
ramo tem ljudem dati najosnovnejšo
tehniko, najosnovnejše orodje in mož-
nosti, da se ljudje seznanijo z orodjem,
da ga čimprej obvladajo, da ga bodo
znali čimprej uporabljati, ter da spo-
znajo pot in način graditve svojega
kulturnega življenja.
V	organizacijah Ljudska tehnike so
se vzgajali ljudje, ki so danes mojstri
svojega dela, mnogi pa so postali kon-
struktorji. Mi vemo, da bo težka indu-
strija potrebovala veliko število ne-
kvalificiranega kadra, zlasti kvalifici-
rani delavci bodo odšli tudi iz drugih
sektorjev proizvodnje v težko industrijo.
Vprašanje delovne sile na sploh, še po-
sebej pa strokovnega kadra je danes
važen pogoj za uspešno izvršenje plana.
Naša naloga je, predvsem v pretežno
kmečkih predelih pridobivanje novih
delavcev za industrijo. Tu je mišljeno
predvsem spoznavanje kmečke mladine
s tehniko tako, da jo bo vzljubila in
se vanjo poglobila ter se tako z ve-
seljem vključila v industrijo. Za naše
klube v industriji pa je predvsem važno
vprašanje dviganja novih strokovnih
kadrov. Stremimo za tem, da bo vsa-
kega tovariša ali tovarišico, ki upravlja
enega ali več strojev, skratka vsakega
nižje ali srednje kvalificiranega delavca
lahko zamenjalo v vsakem trenutku več
njeglovih tovarišev. Vzgoja novih kadrov
je torej neodložljiva naloga naših klu-
bov tehnike. Vse delo na tem polju pa
je treba tesno povezati z upravami pod-
jetij in vodstvi sindikalnih podružnic.
Tako kot do danes, tako bomo lahko
Se naprej priča kršenju raznih trgovin-
skih pogodb s strani držav ljudske de-
mokracije dn SSSR. Vemo tudi, da smo
razne stvari, ki so sicer prišle, dobili
neuporabne. Vse to je res povzročilo
ogromne težave pri izvajanju plana,
toda kakor pravi tov. Kidrič, ima vsaka
slaba stvar tudi svoje dobre strani in
naša težka industrija je že in še bo v
tem letu izdelala stroje in druge na-
prave, ki so bile predvidene za uvoz iz
inozemstva. Zato moramo v naših vr-
stah dvigati samozavest in ponos na-
gega članstva, razvijati moramo še na-
dalje upornost pri premagovanju vseh
težav, ki so nam nasproti. Ravno v tem
času mora ta zavest najti svoj izraz
v novih konstrukcijah strojev, motorjev
in drugih tehničnih sredstev, ki jih
lahko izgradimo sami. Klubi tehnike
naj postanejo taki, da bodo v njih našli
svoje mesto vsi novatorji, racionaliza-
torji in udarniki, predvsem pa naša
mladina. Na ta način bodo lahko po-
stali iniciatorji za vse tehnične izbolj-
šave po podjetjih in rudnikih in postali
glavna opora birojev za pospeševanje
proizvodnje in konstrukcijskih birojev
tovarn. V takih klubih se bodo lahko
te bogate izkušnje prenašale na vse de-
lavstvo. Ce bodo naši klubi v proizvod-
nji orientirali svoje delo predvsem na
izvrševanje postavljenih nalog, bodo
prav gotovo naši industriji, zlasti pa
težki v občutno pomoč.
Vzporedno s tem stoji pred nami na-
loga pospešeno razvijati socialistično
rekonstrukcijo vasi. Tovariš Drujovič je
na XIII. plenumu dejal, da tehnični raz-
voj poljedelstva predstavlja važen po-
goj za hitrejši tempo socialistične iz-
gradnje vasi. Povečanje produkcije po-
ljedelskih strojev, povečanje proizvod-
nosti naše 'kmetijske proizvodnje za-
hteva tudi, da se tisti, ki upravlja te
poljedelske stroje, tega hitro priuči, da
se dvigne tehnična kultura našega kme-
ta, da bo sprejel ter spretno in umno
uporabljal znanstvene metode pri ob-
delovanju zemlje. Mi sami vemo in vi-
dimo, da je tempo razvoja kmetijstva
zaostal za razvojem produkcije. To za-
ostajanje, ako ga ne bi premagali, lahko
povzroči resne težave v borbi za plan.
Resolucija II. plenuma CK KPJ o osnov-
nih nalogah na področju socialistične
preobrazbe vasi pravi sledeče:
»Borbo ta .pospeševanje kmetijstva
moramo dane« bojevati tako, da pre-
magujemo raostajanje tempa razvoja
industrije, da dvigamo kmetijstvo na
višjo tehnično raven.« To borbo moramo
bojevati na liniji krepitve socialistič-
nega, se pravi zadružnega in državnega
sektorja v kmetijstvu, ker samo s hitro
izgraditvijo in razširjenjem socialistič-
nega sektorja kmetijstva lahko ustva-
rimo pogoje za premagovanje njegove
zaostalosti. Zlasti z razvojem zadruž-
ništva je tesno zvezano vprašanje dviga
tehnične kulture našega zadružnega
članstva. Kakor bodo naše zadruge po-
stajale vse močnejša politična in kul-
turna žarišča na vasi, prav tako naj
postanejo naši centri šole, kjer se bodo
delovni kmetje spoznavali s tehniko.
Treba bo poznati najrazličnejše stroje,
traktorje, v zvezi z 'gnojili osnovne
stvari iz kemije, elektrike, fizike itd.
Mi bomo poleg tega prenašali na vas
stvari, ki bodo poleg tehnične vzgoje
zlasti kmečki mladini nudile tudi raz-
vedrilo in tako doprinašaii temu, da
bo zadružno življenje čim bolj pestro
in zanimivo. Tu mislimo na delo naših
zvez, ki bodo klubom tehnike z ustvar-
janjem in oskrbovanjem svojih krožkov
lahko mnogo pomagale. Na področju
celjskega okraja imamo 6 klubov na
vasi in v kmečkih zadrugah. V neka-
terih kmečkih predelih organizacije LT
sploh še niso prodrle. Za izvedbo po-
stavljenih nalog je v osnovi potrebno
čim hitreje delati na tem, da bo v
vsaki vasi, v vsaki traktorski postaji
in na vsakem državnem posestvu naš
klub tehnike in to tak klub, ki bo lahko
res aktivno posegel v borbo za dvig
tehnične kulture naše vasi. Mi se seveda
ne bomo omejili samo na državne eko-
nomije, zadruge in traktorske postaje
in pustiilii vasi, v katerih še teh ni.
Vendar pa je praksa pokazala, da so
naše organizacije povsod tam, kjer niso
tesno naslonjene na zadruge, izpostav-
ljene vplivom kulakov, ki si iz njih
skušajo napraviti instrumente za pri-
dobivanje svojega vpliva na vasi. Zato
je treba še posebej pri izrazito vaških
klubih tehnike budno paziti, da bodo
naša materialna sredstva v rokah de-
lovnega kmeta, da klubi tehnike ne bo-
do instrument kulakov. Splošna teh-
nična vzgoja vseh slojev našega pre-
bivalstva je tesno povezana z izgradnjo
socializma v naši državi in mu zato
naša vlada posveča tudi prav posebno
skrb.
DELO V ŠOLAH
Ob koncu šolskega let« smo imeli 4
klube tehnike v šolah in 16 stanic mla-
dih tehnikov. Slabost klubov tehnike
po šolah je bila v tem, da niso dovolj
orientirala svojega dela na neposredno
pomoč pri učenju. Teoretično znanje, ki
ga mladina dobi pri pouku iz raznih
področij tehnike, bodo lahko klubi teh-
nike povezali z delom v laboratorijih,
kabinetih in delavnicah. Na ta način se
v šoli pridobljeno znanje pni mladini
utrjuje in poglablja. Poleg tega bodo
klubi tehnike po šolah mladino spo-
znavali s tehniko naše Armije in raz-
vijali ono samozavest in zaupanje v
naše sile in naša tehnična sredstva, ki
dajejo oorcu pravo neustrasenost proti
sovražnemu orožju. Ljudska telmiikaima
za našo /vrmijo posebno velik pomen,
ki je obenem za našo mladino del pred-
vojaške vzgoje. Pri tem daje Ljudska
tehnika Armiji direktno pomoč. Ob
vsaki rekrutaeiji dobivamo že znatno
število mladincev, ki so dovršili razne
tečaje Ljudske tehnike in si pridobili
osnovne pojme s posameznih področij,
kakor so na primer avtomobiusti, ja-
dralci, vezisti, radiotehniki itd. V naši
Armiji, ki je danes res prava šola, ne
bo težko te miadince vzgojiti v dobre
Strokovnjake, >peciauste, dobre šoferje,
radiiste, tankiste, leia^ce itd. Jasno je,
da bo Armija v še večji meri občutila
pomoč Ljudske tehnike, ko bo ta po-
stala še bolj množična in ko se bo še
bolj razširila na vas ter zajela več
kmečke mladine. Ti ljudje bodo pozneje
našli v Armiji tisto šolo, ki jim bo
omogočila, da svoje znanje še bolj iz-
popolnijo in jih vzgojila v odlične vo-
jake Titove armade, ta pa bo znala
pravilno izkoristiti vse možnosti mo-
derne vojne tehnike. Ta kader se bo
spet vrnil na svoje delovno mesto in bo
kot strokovno izšolan kader zelo veli-
kega pomena za gospodarstvo.
Odveč bi bilo posebej govoriti o po-
menu tehnične vzgoje pionirjev in po-
trebi razvijanja ljubezni do tehnike. Ta
stvar, mislim, nam je dovolj jasna. Delo
v postajah nam kaže, da so si nekateri
naši tovariši to stvar zamislili preveč
enostavno. Tu se bomo posluževali no-
vih metod, ki pionirjem odgovarjajo.
Težiti bomo morali za tem, dajbo delo
čim manj suhošolsko, to je čim pe-
strejše in kratkočasno. Več pozornosti
bomo morali posvetiti izdelavi odgovar-
jajočih igrač in tehničnih sredstev, ka-
kor so modeli letal, čolnov, jadrnic, iz-
delavi detektorjev, električnih zvoncev
itd. Vse to pa zahteva predvsem bolj
organiziranega in sistematičnega dela,
kakor mnogo tesnejšega kontakta s pio-
nirsko organizacijo, prosvetnimi organa
in našimi mladinci, ki bodo tehnično
vzgajala, naše najmlajše.
Osnovni predpogoj za izvedbo vseh
teh nalog pa predstavlja tesno sodelo-
vanje mladinskih organizacij z orga-
nizacijami Ljudske tehnike. Zato jih
je treba ojačiti z delovnimi člani in
dokončno prenehati z reprezentativ-
nostjo v njih. Zgrajevati je treba stalno
sistem dela in nuditi osnovnim organi-
zacijam veliko več pomoči. Posebno
pažnjo je treba posvetiti planom naših
organizacij. Začeti je treba z načrtno
kadrovsko politiko in se usmeriti pred-
vsem za dviganje kadra iz lastnih vrst.
Študiju statuta Ljudske tehnike in v
tekočih nalogah morajo posvetiti vse
naše organizacije največjo pažnjo.
Pionirski cdred i vena Can-
karja v Dobrni napoveduje
tekmovanje na čast
30 ieinice S KO J-a
Vsa mladina Jugoslavije bo proslavil«
v mescu okiooru 30iem:co SKOJ-a, za-
to se tudi pionirji pripravljajo na ta
veliki praznik. Pionirski odredi napo-
vedujejo in sprejemajo razne obvezno-
sti, s katerih izvedbo bodo proslavili
SOletnico SKOJ-a. Tako je napovedal
pionirski odred Ivana Cankarja v Do-
brni vsem pionirskim štabom okolice
Celja tekmovanje v naslednjih točkah:
Kateri odred se bo bolj temeljito pri-
pravil na novo šolsko leto in kateri
odred se bo bolje pripravil za okrajno
revijo, organiziral najboljše pionirske
zbore, imel najboljše pevske zbore in
naštudiral največ pesmic.
Kateri odredi bodo vključili čim več
pionirjev, da bodo tekmovali za fizkul-
turno značko in kateri odred si jo bo
prvi osvojil z vsemi pionirji?
Kateri odred bo organiziral več iz-
letov, kateri bo čim masovneje zajel
vse pionirje v planinske skupine, čim
več pionirjev naučil šahiranja in kateri
bo imel več šahovskih turnirjev.
Kateri odred bo odigral več iger med
dvema ognjema in nogometnih iger, ka-
teri odred bo najbolje organiziral po-
hod, najbolje organiziral dopisništvo, or-
ganiziral največ skupinskih kopanj,
vključil največ pionirjev v razne krožke
in vključil največ pionirjev v pionirske
brigade.
Kateri odred bo nabral največ zdra-
vilnih zelišč, kateri odred bo precepil
več divjakov v drevesca.
Kateri odred bo dal največ udarniških
ur še pri gradnji zadružnega doma in
pri Kmetijsko obdelovalnih zadrugah in
kateri odred bo sprejel več novih članov
v pionirsko organizacijo.
Tudi v drugi izmeni počit-
niške lcoionije v Dobrnicf
so bili pionirji zadovoljni
Komaj se je prva skupina veselih
razigranih pionirjev vračala domov, je
prišla druga skupina manj razigranih
kot prva. Toda tudi ta se je kmalu
vživela in postala ravno taka, morda
še bolj kot prva, živa in vesela, vsa
polna svežega duha. Ta kolonija je bila
sestavljena iz 4 čet deklic in 1 čete
fantov. Po večini so bili meščanski o-
troci, otroci delavcev, različne velikosti
in starosti, ki pa so se kljub vsej raz-
ličnosti kmalu privadili našemu skup-
nemu življenju, postali res pravi pio-
nirji, takšni, kakršne rabi danes naša
nova država. Pomagali so si drug dru-
gemu in se s tem učili pravega tova-
rištva takega tovarištva kot so ga imeli
naši borci in kot ga imajo še danes za
izgraditev socializma.
Vodičinje so jih na dnevnih izletih
seznanjale z naravo, s tereni, po katerih
so nekoč hodili partizani. Na izletih so
prišli v stik z domačini in gozdarji in
se seznanjali z njihovim življenjem i»
narodnimi običaji. Spoznavali so dre-
vesa po njihovem listju, naučili so se
razločevati pšenico od ječmena in dru-
gih vrst žita itd.
Ob slabem vremenu so čitali knjig«
in časopise, pripovedovali o svojih do-
movih ali pa so igrali šah, učili se raz-
nih igric in narodna kola za nastop ob
tabornem ognju. Za fizkulturo je bilo
vedno veliko zanimanje. Najraje so se
igrali z žogo med dvema ognjema, vča-
sih tudi odbojko. Imeli so tudi skupni
kros, štafeto pri četah in razna druga
tekmovanja med četami.
Upravno vodstvo je pokazalo največjo
skrb za naše pionirje — bodoče gradi-
telje socializma. Letovanje je potekalo
brez vsakih neprilik in resnih obolenj.
Tovarišica zdravnica je budno pazil«
nad vsakim najmanjšim pojavom kake-
ga nerazpoloženja. Ambulanta je bil«
opremljena v obilni meri z različnimi
zdravili in sanitetnim materialom.
18. avgusta so se pionirji vračali ne
svoje domove, polnih in zagorelih lic,
prežeti z duhom pravega tovarištva.
izvršeno delo in z zavestjo bo lahko
rekla, tudi jaz sem primaknila kamen
v zgradbi socializma v naši Titovi Ju-
goslaviji.
Ženam Gaberja, ki so se z vnemo lo-
tile dela vse priznanje, ostalim, ki še
stoje ob strani pa opomin na njihove
dolžnosti.
Otroško igrališče bo darilo žen Ga-
berja otrokom in materam v »Tednu
matere in otroka«. Obenem pa bo tudi
dokaz, da žene a svojim delom od-
klanjajo vse klevete in žalitve inf orm-
biroj evcev. Nihče jih ne bo odvrnil od
dela za izgradnjo socializma, za boljše
življenje vseh delovnih ljudi Jugosla-
vije in v svetu.	T. A.
Plenum mestnega komlteta LMS je
pregledal delo mladine in sprejel
sklepe za izboljšanje
V nedeljo dne 21. avgusta je bil v Ce-
lju II. plenum Mestnega komiteta LMS
Celje.
Po referatih o organizacijskih vpra-
šanjih in o udejstvavanju članov v or-
ganizacijah ljudske tehnike, v katerih
so bili nakazani uspehi, neuspehi in po-
manjkljivosti v delu mladinske organi-
zacije, je sledila diskusija. Diskutanti
so se dotaknili predvsem dela mladin-
skih organizacij in obljubili, da bodo
še nadalje vlagali vse sile za izgradnjo
socializma.
Plenum je pozdravil zastopnik Mest-
nega komiteta KPS. V svojem govoru
je dejal: »Imamo nekaj mladinskih ak-
tivov, kateri pomagajo z vsemi silami
pri gradnji socializma. Imamo pa tudi
še dokaj mladine, katera še danes stoji
ob strani. To mladino je treba sezna-
njati z zgodovino naše Partije in zgo-
dovino NOB, jo pritegniti v mladinsko
organizacijo, da bo tudi ona pomagala
pri izgradnji socializma.«
Na plenumu so bili izvoljeni tovariši,
kateri bodo zastopali našo mladinsko
organizacijo na oblastpi konferenca v
Ljubljani, in to: Motaln Franjo, Peterle
Marjan, Zorko Jožica, Jakomini Feruc-
cio, Strika Milan, Grabner Jože, Rudič
Ante, Apat Ivan, Korelc Mimica, Omla-
dič Milan, Kolenc Martin, Dojer Leo-
pold, Es Vili, Vengust Stane, Borko
Breda, Kitak Stane, Ogrizek Štefan,
Tovornik Franjo, Dobrajc Drago in E*
Franjo.
Ob zaključku plenuma so bili sprejeti
sklepi in poslane resolucije CK LMJ,
CK KPS in pripravljalnemu odboru
mladinskega festivala v Budimpešti.
plačevali redno mladinsko članarino
(kleparski oddelek stoodstotno).
Kateri mladinski aktiv bo imel redne
proizvodne sestanke (kleparski oddelek
14dnevno).
Kateri mladinski aktiv bo imel naj-
boljšo povezavo s sindikalnim odborom
ter mojstri in preddelavci.
Žene Gaberja bmdo
uredile lepo otroško
« . • v v
ngrtsce
Ce te pot vodi po Mariborski cesti,
boš zapazil na prostoru med bivšim
Mestnim mlinom in drevoredom, kjer
so odlagali razno grobljo, žene ki rav-
najo gomile in pulijo plevel; ki jih je
prerastel. Radoveden jih vprašaš, kaj
delajo in povedale ti bodo, kot so meni:
»Urejamo igrališče našim otrokom, tu
se bodo igrali pod skrbnim nadzorstvom
vzgojiteljic, da bomo lahko brez skrbi
s svojim delom v produkciji pomagale
graditi socializem. Hočemo, da bo našim
otrokom lepo dn dobro, zato smo se po-
prijele tega dela. Res je, da se zbiramo
tu žene, ki današnji čas najbolj razu-
memo. Prepričane pa smo, da bo naše
število vsak dan bolj rastlo, saj menda
ni žene, ki bi za svojega otroka ne sto-
rila vse, kar more.« In še marsikaj bi ti
povedale.
Igrališče je v Gaberju res potrebno.
Otroci nimajo nobenega pravega pro-
stora, kjer bi se igrali. Zato jih vidiš
vedno pred hišami na pločnikih. Igrišče
mora biti pripravljeno do 5. septembra
do »Tedna matere in otroka«, tako so
sklenile žene Gaberja in si to postavi-
le v plan. Da se bo pa to izvršilo, bo
res morala prijeti za delo vsaka članica
AF2 oz. OF, bo pa potrebna pomoč tudi
članov ostalih množičnih organizacij.
Dolžnost vsake žene, članice OF pa je,
da žrtvuje nekaj ur dela za igrišče, kjer
bo njen ali njene sosede otrok našel
prijeten kotiček. S ponosom bo gledala
V Tovarni emajlirane posode
bo mladina v medobratnem tekmo-
vanju dostojno proslavila
30 letnico SKOJ-a
Mladinci in mladinke kleparskega od-
delka Tovarne emajlirane posode so na
proizvodnem mladinskem sestanku dne
18. avgusta napovedali tekmovanje vsem
mladinskim aktivom v Tovarni emajli-
rane posode na čast 30. obletnice SKO Ja.
Vsi mladinci aktiva v kleparskem od-
delku se zavedajo, kakšno borbo in
kakšne žrtve je doprinesel SKO J za
časa stare Jugoslavije, pozneje v času
NOB in po osvoboditvi. Zato hočejo z
vso ostalo mladino tovarne emajlirane
posode proslaviti ta veliki praznik naše
komunistične mladine z novimi delov-
nimi zmagami, in zato so napovedali
vsem ostalim aktivom tekmovanje v
naslednjih točkah:
Katera proizvodna mladinska brigad«
bo najvišje presegal« norme.
V	katerem mladinskem aktivu bodo
člani stoodstotno posečali mladinski
študij.
Kateri mladinski aktiv bo beležil vač
prostovoljnih ur.
Kateri mladinski aktiv bo redno me-
njal okno novic (aktiv kleparskega od-
delka jih bo menjal Hdnevno).
Kateri mladinski aktiv bo najbolj di-
scipliniran pri delu.
Kateri aktiv bo pridobil največ novih
naročnikov za časopis »Mladina«.
Kateri aktiv bo organziral največ
mladine za razne panoge fizkulture.
V	katerem mladinskem aktivu bodo
Stran 4
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 34
Uspehi deti veterinarske bolnice v Celju so
predvsem zasluga upravnika
dr. Vomer Ivana
Naša ljudska oblast se poleg drugega
z vso vnemo trudi tudi za kvantitetni
in kvalitetni dvig živinoreje. Pogoj na-
predka živinoreje je tudi skrb, da je
in da bo živina zdrava, ker le od zdrave
živine lahko dobimo dober plemenski
naraščaj in od zdravih krav pijemo
zdravo mleko. Za zdravje naše živine
skrbi ljudska Oblast po svojih veteri-
narjih, ki pa jih je še vedno premalo.
Lahko pa trdimo, da najtežji del veteri-
narske službe vrši veterinarska bolnica
v Celju. Bolnico vodi znani strokovnjak
tov. dr. Vomer Ivo, ki se s svoj imi vete-
rinar j i vsestransko trudi, da bolnica ob-
drži svoj sloves, ki si ga je pridobila v
štirih letih obstoja. Ce pogledamo v bol-
nico, vidimo po oddelkih in po dvorišču
polno pacientov, ki čakajo zdravljenja.
Mnogo živali je že ozdravelo v tej
bolnici. Tov. upravnik dr. Vomer pa je
poleg splošne prakse, ki jo vrši, znan
tudi kot specialist za umetno osemenje-
vanje živali. Tako je v mnogem njegova
zasluga, da se je uvedlo najprej umetno
osemenjevanje krav in telic v veterinar-
ski bolnici in malo pozneje v osemenje-
valnicah Žalec, Zovnek, v Braslovčah in
Sv. Juriju pri Celju. Uspeh tega sodob-
nega postopka je videti v mnogih hlevih,
kjer že mukajo lepa zdrava teleta, kot
rezultat dela teh osemenj evalnic. Mno-
go krav je na ta način rešenih jalovosti,
ki je največkrat posledica spolne okužbe.
Statistika je pokazala, da je že ob za-
četnih uspehih umetnega osemenjeva-
nja znatno padla jalovost krav in telic
v celjskem okolišu. Res da imajo neka-
teri živinorejci še pomisleke proti umet-
nemu osemenjevanju, toda led je prebit
in je potrebno malo potrpežljivosti, da
bodo uspehi, ki še niso čisto zadovoljivi,
še večji.
Veterinarska bolnica razdeljuje, pre-
gleduje in tuberkolinizira odbrano ži-
vino, ki bo dodeljena socialističnemu
sektorju v plemenske namene. Pravilo
je, da ne sme iti nobena živina, ki ni
zdrava, v socialistični sektor. Na ta na-
čin bomo preprečili širjenje tuberkuloze
med govejo živino, ki se je začela širiti,
ter dali ljudem, posebno pa našim otro-
kom, zdravo mleko. V teku je akcija, da
se z vseh socialističnih posestev odstrani
bolna živina ter zamenja z zdravo.
Ker je sedanja veterinarska bolnica
skoraj pretesna, je OLO Celje-okolica
sklenil graditi novo moderno bolnico, v
kateri bo dovolj prostora za vse žival-
ske bolnike. Bolnica bo zgrajena v
Šmarjeti pri Celju. Veterinarska bolnica
pa vrši še več drugih stvari v korist
dviga naše živinoreje, toda o tem dru-
gič.
Tov. Vomerju (upravniku) in njegovim
sodelavcem pa želimo pri delu vedno
več uspeha.	Z.
Tečaj trgovskih učencev v Žalcu
Vzgoja trgovskih učencev je bila v
zadnjih dveh letih precej zanemarjena.
Po ukinitvi strovnih šol za to stroko
so učenci ostali brez pravega strokov-
nega pouka, poleg tega je tudi podpora
od starejših tovarišev bila občutno pre-
majhna. V okraju Celje-okolica se je
nabralo precejšnje število učencev, ka-
terim je učna doba že zdavnaj potekla,
niso pa mogli polagati izpitov, ker niso
imeli potrebnih šol. Nedvomno, da je
ta pomanjkljivost bila škodljiva ne sa-
mo za učence, temveč predvsem za trgo-
vine v katerih so isti bili zaposleni.
Sedaj je to vprašanje rešeno na ta
način, da so vsi učenci, katerim je ali
bo v letošnjem letu potekla učna doba
poklicani na šest tedenski strnjeni tečaj
v Žalec.
Kljub temu, da je začetek bil za te-
čajnike, kakor tudi za predavatelje te-
žek, ker je bilo osnovno znanje bodočih
gospodarskih pomočnikov zelo pomanj-
kljivo, se je stanje po prvih desetih
dneh vidno izboljšalo. Interes učencev,
notranja organizacija in prizadevanje
odpravlja pomanjkljivosti; do konca te-
čaja se bodo s takim delom izpolnile
vsaj glavne vrzeli v vzgoji in je pri-
čakovati dobre končne rezultate.
Takoj po končanem tečaju bodo te-
čajniki polagili izpite za gospodarske
pomočnike. S tem seveda še zdaleč ne
bo dosežen končni smoter. Pomočniki
bodo morali stečeno znanje poglabljati;
vsi tisti pa, ki do sedaj temu tako važ-
nemu problemu niso posvetili potrebne
pozornosti bodo prevzeli odgovorno na-
logo, da bodo z nudenjem stalne pomoči
vzgajali strokovno in politično najbolj-
še delavce nove trgovine.
O uspehih dela množičnih organizacij
I. četrti
Največji uspehi terenskega odbora OF
I. četrti so bili doseženi pri prostovolj-
nem delu na lesni industriji in mestni
ekonomiji. Do 1. avgusta je 300 frontov-
cev opravilo 24.200 prostovoljnih delov-
nih ur. S prostovoljnim delom mnogi
dokazujejo, da vlagajo vse sile za iz-
polnitev petletnega plana.
Pritegniti je bilo treba čim več žena
k obiranju hmelja v Savinjski dolini.
Mobilizacijo te delovne sile je uspešno
opravila agitacijska komisija ki je pre-
pričevala posameznike o važnosti hmelj-
ske akcije v našem gospodarstvu. Hme-
ljarjem je prihitelo na pomoč največ
žena iz Razlagove ulice.
Svojo dolžnost pri vseh akcijah so v
veliki meri opravili tudi pionirji »Daki-
jevega odreda« pod vodstvom tov. Jančič
Pepce. Mnogi so opravili že po 20 pro-
stovoljnih delovnih ur, masovno ob-
iskujejo zavetišča, kjer nudijo prisrčne
sporede (pevske točke, deklamacije, ra-
janje itd.). AFZ organizacija pa skrbi, da
ne pridejo med onemogle praznih rok.
Nedavno so obiskali naše kraje pio-
nirji odreda »Bratstva-Edinstva« mesta
Osijek. Ob tej priliki je Dakijev odred
prisrčno pozdravil te bratske pionirje in
jiim v spomin poklonil krasno sliko Blej-
skega jezera. Tako se na najboljši način
pripravljajo za dobre člane naše de-
lovne skupnosti.
AFZ organizacija je obdarila trikrat
udarno celjsko mladinsko brigado ob
povratku z jestvinami in cigareti.
Pri kulturnem napredku četrti ima
frontni kotiček velik delež. Tu se se-
stajajo vse organizacije, ki so dosedaj
že dosti prispevale h kulturni vzgoji
ljudstva — z ustanavljanjem marksistič-
nih krožkov in seminarjev. Študij se
vrši tedensko in je razdeljen na dva
krožka. Frontni kotiček krasi deska no-
vic, na kateri pa še ni razvidno delo
terena. Treba jo bo opremiti v smislu
dela in napredka! Tudi na desko sra-
mote ne bodo pozabili, saj imajo tudi
nekaj takih, ki jemljejo dolžnosti zelo
lahkomiselno.
Stanovanjska komisija treh članov bo
pregledala stanovanja in odredila spre-
membe po udejstvovanju posameznikov
v delovnih kolektivih in sploh delu za
skupnost in boljšo bodočnost naroda.
Spored festivala v Arji vasi dne
3. in 4. septembra
Za okrajni festival v Arji vasi vlada
splošno zanimanje. Vse zanima prikaz
gospodarskih in kulturno prosvetnih
uspehov, ki jih je dosegel okraj Celje-
okolica pod vodstvom Partije pri iz-
gradnji socializma, zlasti še pri socia-
lizaciji naše vasi. Festival se bo raz-
vijal po sledečem sporedu:
V	soboto ob 16. uri bo otvoritev raz-
stave, ob 20. uri uprizoritev drame
»Celjski grofje« na prostem v parku
kmetijsko-obdelovalne zadruge v Arji
vasi. Igro uprizori SKUD Žalec. Po
igri sledi prosta zabava.
V	nedeljo ob 8. uri zbirališče za vse
udeležence v Žalcu pred postajo, od
koder bo krenila povorka po cesti v
Arjo vas. V Arji vasi bo masovno
zborovanje, razdelitev nagrad in po-
hval najboljšim kolektivom, koncert
združenih godb in pevskih zborov, na-
stop folklornih skupin in ljudsko ra-
janje. Vstop na vse prireditve in na
razstavo bo mogoč edinole z značko
festivala, ki si jo udeleženci že lahko
nabavijo pri domačem krajevnem od-
boru OF.
Festival v Arji vasi bo ponovno zdru-
žil vse naše delovne ljudi. Tu se bodo
znašli člani ZB, brigadirji frontnih
brigad, zadružniki kmečko obdelovalnih
zadrug, delavci, delovna inteligenca ter
obujali spomine na izvršeno in delali
načrte za bodoče delo.
Okrajni festival bo praznik vsega de-
lovnega ljudstva okraja Celje-okolica.
Pionirji v Bakmrski koloniji
Ob majhnem zalivu sinjega Jadrana
leži staro mesto Bakar. Vroče južno
sonce ogreva zemljo in morje, po ba-
karskih ulicah vlada tišina. Le včasih
pretrga tišino pesem slovenskih pionir-
jev, ki preživljajo tu vesele počitnice.
Kmalu bodo pretekli trije tedni, od-
kar se je pripeljalo 58 pionirjev iz
Okraja Celje-okolica, da se naužijejo
morja in južnega sonca. V »Celjskem
domu« so našli svoj drugi dom, kjer
živijo kot ena družina. Skupaj delajo,
skupaj se vesele.
Ze kar prvi dan so se pionirji zdru-
žili v odred »Ivana Cankarja«, formirali
čete in si izvolili odrednega načelnika
in načelnike čet. Sedaj načelniki sami
skrbijo za red in disciplino v odredu.
V jedilnici vidimo lepo izdelane sten-
čase in grafikone, na katerih so raz-
vidni uspehi tekmovanja čet za pre-
hodno zastavico. Vsako jutro se podeli
pri zboru zastavica najboljši četi. Pio-
nirji so organizirani tudi v različnih
krožkih. V šahovskem krožku se urijo
šabisti, recitacijski krožek vzgaja mla-
de recitatorje, pevski zbor pa vadi raz-
lične pesmice. Ob večerih prirejajo ta-
borne ognje in partizanske ure.
Glavni namen počitniške kolonije je,
dati našim najmlajšim res lepe počit-
nice. Zato so pionirji veliko v naravi.
Ves dopoldan so na kopališču, kjer se
sončijo in kopljejo. Po popoldanskem
počitku pa igrajo na igrišču odbojko
in različne igre. Tekmovali so že za
fizikulturno značko in dosegli lepe u-
spehe. Posebno so zanimivi dnevi, ko
gredo na izlete. Dvodnevno taborenje
v Vrbniku na otoku Krku bo ostalo
pionirjem vedno v spominu. Na spre-
hodu ob obali in na izletih se seznanja-
jo z morskimi pojavi, z rastlinstvom
in živalstvom na morskem dnu.
Pionirji so med seboj res pravi to-
variši. Kolektivno življenje jih vzgaja
v dobre ljudi, ki bodo znali lastne in-
terese podrediti interesom skupnosti.
Ko bodo prišli nazaj v šolo, bodo s svo-
jim marljivim učenjem dokazali, da so
hvaležni lljudski oblasti, ker jim je
pripravila lepe počitnice.
Izlet na Bled
Putnik Celje obvešča člane sindikal-
nih podružnic, da pripravlja za soboto
dne 10. septembra izlet na Bled. Cena
celotnemu aranžmanu (vožnja, preno-
čišče in prehrana) znaša din 390,—.
Celjani, izkoristite tople jesenske dne-
ve za prijeten izlet v eno naših naj-
lepših letovišč.
Kolektivne prijave sindikalnih po-
družnic, kakor tudi individualne prija-
ve sprejema Putnik najkasneje do 4.
septembra 1949.
Putnik pa si pridrži pravico zaklju-
čiti sprejemanje prijav po potrebi tudi
predčasno.
Putnik opozarja vse sindikalne po-
družnice in druge množične organizaci-
je, da se sedaj ob koncu glavne sezone
ponovno nudi prilika oziroma možnost
prirejanja izletov, katerih organizacijo
prevzema poslovalnica v Celju.
Tombola v Celju
11.	septembra 1949
1 spalnica	50.000
1 kuhinjska uprava	20.000
1 kuhinjska uprava	20.000
1 Philips radio, 4 cevni	10.000
1 moško kolo	12.000
1 decimalna tehtnica	10.000
1 tehtnica	10.000
1 tehtnica	8.000
1 tehtnica	8.000
1 tehtnica	8.000
3.000 komadov zidne opeke	12.000
3.000 komadov strešne opeke 15.000
3.000 kg apna	6.000
1 par moških čevljev	3.eoo
1 par moških čevljev	3.600
1 prašič težek 20 kg	2.800
10 metrov blaga za ženske obleke 2.500
1 otroški športni voziček	2.500
9 metrov flanele	2.200
9 m Zefir blaga za moške strajce 2.350
3.20 vol. blaga za moško obleko 2.500
200 kg krompirja	2.300
6	steklenic likerja	2.300
7	dnevno bivanje v Opatiji, hotel Praha
soba 73-1, katg. B, III. nadstropje, od
12.	sept. do 19. sept zvečer, le vožnjo
plača dobitnik sam	2.000
300 kg cementa 900
300 kg cementa 900
200 kg koksa 400
pletena otroška košara na kolesa 1.000
Razen tega se bo razdelilo na deseter -
ne, kvaterne, terne in ambe 479 metrov
blaga v skupni vrednosti cca 120.000.—,
345 komadov razne kuhinjske posode
(lonci, od y> do 60 litrov, vrči, sklede,
krožniki, pasarole, čajne ročke, zajemal-
ke in drugo v skupni vrednosti cca
37.500 din, 36 komadov raznih kuhinj-
skih predmetov cca 3.500, 118 komadov
galanterijskega blaga 5.000, 22 komadov
knjig 1.000, razne brisače, več dobitkov
od 5 do 10 kg bele moke, ostanki blaga
in drugo.
Tomlbolske karte .prodajajo v teren-
skih odborih OF, sindikalnih podruž-
nicah in vseh trgovinah ter industrij-
skih magazinih.
FIZKULTURA
SŠD KLADIV AR — CELJE
poverjeništvo za atletiko
V nedeljo 28. avgusta 1949 ob 9 dopol dne na Glaziji
ATLETSKI MITING
v okviru mladinskega ekipnega prvenstva FLRJ
s sodelovanjem državnih reprezentantov SD Mladosti in Zagreba iz Zagreba,
Enotnosti in Železničarja iz Ljubljane ter SŠD Kladivarja iz Celja.
Spored:
Moški: 110 m zapreke, 100 m,
400 m, 800 m, 5000 m, 4X100 m, 4X400
m, višina, daljina, troskok, krogla, disk,
kopje.
Ženske: 80 m zapreke, 100 m, 800
m, 4XlC0 m, krogla, disk, kopje, višina,
daljina.
TEKMOVANJE V ODBOJKI
Tekmovanje po skupinah se bo za-
ključilo v ponedeljek, ko se igraj o za-
Republiško prvenstvo Telovadne zve-
ze Slovenije v odbojki se bo vršilo 3.
in 4. septembra v mestnem parku.
IZ ŠOŠTANJA
Mladinsko in I. nogometno moštvo
SŠD Usnjar Šoštanj je preteklo nedeljo
gostovalo v Šmartnem ob Paki in za-
beležilo proti enajstoricam nogometne
sekcije TD Šmartno ob Paki dvojAo
zmago. Mladina je premagala mladino
Šmartnega s 3:1 (2 :1), I. moštvo pa
člane s 5:3 (4 : 0).
šah.
SŠD Celje : SŠD Edinstvo 4:6(1).
V nedeljo dne 21. t. m. je bila v Celju
v Šahovskem domu revanžna šahovska
tekma med Sindikalnim šahovskim
društvom Celje in Sindikalnim šahov-
skim društvom Edinstvo iz Rogaške
Slatine. Zmagali so nepričakovano gost-
je z rezultatom 6 :4 in eno prekinjeno
partijo, ki pa je dobljena za Celje, ta-
ko da bo končni izid tekme 6 :5 za
Edinstvo.
Posamezni izidi so naslednji:
Cijan (Celje) - prof. Grašer (Rogaška
Slatina) prekinjeno, Lorbek-Verk 0 :1,
Oder^Fajon remi, F. Šnaj der-Drezga
1 : 0, Vučkovič-Drofenik 1 : 0, Novak-
Krejačič 1 :0, Davidovac-Kitak remi,
Gedrih-Metlik 0:1, Meznarič-Slavek
0:1, Paiman-Imenšek 0:1, Remezenko-
Došler 0:1.
ostale tekme od 18. t. m., ki se zaradi
industrijskega mnogoboja niso vršile..
Žrebanje za razpored v finalnem tek-
movanju prvih treh zmagovalcev prve
skupine moških in prvih dveh ostalih
skupin, kakor tudi dveh ženskih bo v
ponedeljek 29. avgusta ob 19.30 v sin-
dikalni dvorani na Šlandrovem trgu 5.
Ta dan bo napravljen razpored final-
nega tekmovanja, ki se bo pričelo že
30. t. m.
Opozarjamo, da je ves razpored sku-
pinskega kakor tudi finalnega tekmo-
vanja razglašen na oglasni deski (na-
sproti Futnika), kjer je aktivom jav-
ljeno, s kom igrajo, kateri dan in ob
katerem času. Če po 15minutnem ča-
kanju moštva ni na igrišče, se tekma
odloči v korist nasprotnega moštva, ki
je ob času na mestu.
POUK NA CELJSKIH OSNOVNIH
ŠOLAH
Vpisovanje v prvi razred bo za obe
osnovni šoii v Celju dne 29. avgusta (v
ponedeljek) in 30. avgusta (v torek) od
8 do 12 v zbornici II. osnovne šole (Uli-
ca 29. novembra).
Za vpis je potreben rojstni list ali
izpisek iz matične knjige.
Pričetek pouka je v soboto 3. septem-
bra ob 8.
DRŽAVNA GLASBENA ŠOLA
Vpisovanje za stare učence bo 1. in
2.	septembra.
Novinci naj se prijavijo najkasneje do
3.	septembra.
Sprejemne izpite bodo polagali novin-
ci 5. sept. Naknadnih prijav ne bomo
upoštevali. Vsa točnejša navodila so
razvidna na oglasni de^ki v glasbeni
šoli.	Ravnateljstvo
POZOR!
Vsi brigadirji, brigadirke, desetarji in
komandirji, ki so bili v kakršni koli
frontni brigadi naj se ob priliki okraj-
nega festivala dne 4. septembra 1949 ja-
vijo na zbornem mestu v Žalcu pred
kolodvorom, od koder bo povorka v
Arjo vas.	OOOF Celje-okolica.
NEDELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA
28. avgusta 1949: Dr. Sevšek Maksim,
Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska
zdravstvena služba traja od sobote o-
poldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure.
OBJAVA
Na šoli za učence v gospodarstvu
raznih strok v Celju se začne pouk
dne 15. septembra, ki se bo vršil v ob-
liki strnjenega tromesečnega pouka,
na kar opozarjamo učence in deloda-
jalce.
Popravni izpiti se bodo vršili v dneh
od 5. do 10. septembra. Prošnje, kolko-
vane z 10 din, je vložiti do 1. septembra
pri upravitelj stvu šole. Razpored iz-
pitov bo razviden na oglasni deski.
Vpisovanje novincev bo v dneh 29.
in 30. avgusta od 8 do 11 v pisarni,
ulica 29. novembra 1 (pritličje desno).
S seboj prinesite: rojstni list, zadnje
šolsko spričevalo in učno pogodbo.
OBVESTILO
Po nalogu Oblastnega ljudskega od-
bora za ljubljansko oblast bo posebna
komisija pri MLO Celje v času od 27.
avgusta do 3. septembra izvedla revi-
zijo finančnega poslovanja in točen po-
pis inventarja fizkulturnih rekvizitov
SŠD Kladivarja, TD Celje I in II ter
vseh sindikalnih fizkulturnih aktivov.
Cas revizije bo društvom pravočasno
sporočen.
Opozarjamo vse fizkulturne organi-
zacije, da po svojih predstavnikih po-
magajo komisiji pri njenem delu. V
slučaju prikrivanja oziroma v podaja-
nju lažnih podatkov o stanju inven-
tarja obveščamo vse osnovne fizkultur-
ne organizacije, da v letu 1950 ne bodo
prišle v poštev pri razdeljevanju fiz-
kulturnih rekvizitov.
Komisija za revizijo fizkulturnega
inventarja pri MLO Celje
Tov. Miklavžin Ivan iz Drapšinove
ulice 27 je zaradi svoje dolgoletne bo-
lezni nesposoben za prostovoljno delo.
Zavedajoč se dolžnosti člana Ljudske
fronte, je predal terenskemu sekreta-
rijatu OF Dolgo polje 1000 din, kar smo
kot posnemanja vreden zgled z zahvalo
SDrejeli. Darovani znesek smo predali
Upravi za prostovoljno delo Celje-me-
sto, ki ga bo porabila za gradnjo za-
družnih domov.
Celje, 20. avgusta 1949.
Terenski odbor OF Dolgo polje.
Obratovalni čas v frizerskih obratih je
od 7.30 do 12 in od 14.30 do 18.
3 PREMIJE
6G0 000 din
300 000 din
200 000 din
bodo poleg 40 000 drugih dobitkov
državne razredne loterije izžrebane do
konca avgusta. Pohitite z nakupom
srečk. Dobite jih pri»Jugoreklam«
Ljubljana, Tyrševa c., pri podr. v Celju
in Mariboru ter pri preprodajalcih.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7. — Celje, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju